REZULTATI OBISKOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V središču - človek Ob/avljamo preostali del analize obiskov v krajevnih skupnostih občine Ljubljana Centet. Gradivo /e name-njeno široki razpravi, v kateri bo dobrodošla sleherna pobuda in pripomba naših delovnih Ijudi in občanov — izhajajoč iz dejstva, da je njim v prvi vrsti tudi name-njena. Sleherni naš delovni človek in občan bo lahko prek svojih delegatov povedal svoje pobude, o katerih bodo ob gradivu razpravljali tudi v občinski skupščini. 10. LJUDSKAOBRAMBAIN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V KS Stara Ljubljana, kjer smo to vpra-šanje še posebej obravnavali, je bilo mnogo storjenega. Vsaka hiša ima po-verjenika civilne zaščite, kar se je uspeš-no odražalo ob številnih akcijah. Vključe-nost občanov je zelo visoka, njihova za-vest in pripravljenost sodelovanja prav tako. To je razultat dolgoletnih naporov pri podružbljanju Ijudske obrambe in družbene samozaščite in s tem v zvezi pri izobraževaniu krajanov. Storieni so tudi prvi uspdšni koraki pri povezovanju z združenirr delom glede Ijudske obrambe in družbt ne samozaščite, kar se odraža tudi v skupnih programih. S predvajanji in konkretnimi akcijami se to področje krepi v vsakdanjem življenju krajanov. V KS Stari Vodmat je Ijudska obramba in družbena samozaščita vtkana v vse pore družbenopolitičnega delovanja na terenu. Razpoloženje občanov se zelo ugodno kaže ob akcijah, ob udeležbi in zavzetosti na predavanjih o obrambi in zaščiti, ki jih imajo zadnjih 7 let. Tudi narodna zaščita, ki je bila letos aktivirana 6 krat, lani pa še več, je opravila po- membno nalogo. Delujejo enotno in ak-cijsko, večjih težav ni, treba pa bo dopol-niti obrambni načrt KS. Civilnazaščita je imela več uspešnih vaj, svoje delo pa bo še izboljšala tudi z novimi skladiščnimi prostori, ki bodo adaptirani še letos, in z novo opremo. S tem v zvezi so v KS Gradišče opozori-li, da imajo precej visoko kvalificiranega kadra s tega področja, ki pa ne kaže prave volje, da bi sodeloval, kar vpliva destimulativno na druge krajane, zlasti na sostanovalce v isti hiši. Nasplošno lahko trdimo, da smo pri Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti v zadnjih letih dosegli velik napredek, da se sicer ob konkretnem pokažejo manjše pomankljivosti, ki jih pa sproti odpravlja-jo. To je področje, kjer je še največdose-ženega pri povezovanju KS z združenim delom in med KS. Stopnja osveščenosti delovnih Ijudi in občanovjedokaj visoka, seveda pa to še ne pomeni, da si ne bi morali prizadevati, da bi jo dvignili na še višjo raven. Vsekakor pa velja s tem v zvezi ponoviti stališča letošnje problemske konference o družbeni samozaščiti, ki je izoblikovala takšna stališča za prihodnje delo: - problemska konferenca krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center pod-pira stališča republiške konference o vprašanju družbene samozaščite - krajevne konference SZDL se mora-jo s svojimi programi aktivno vključevati v podružbljanje družbene samozaščite v krajevnih skupnostih; - hišno samoupravo je potrebno po-stopoma usposobiti za izvrševanje nalog družbene samozaščite v taki meri, da bcf podružbljanje seglo do slehernega sta-novalca v hiši; - pri organiziranju družbene samoza-ščite v krajevni skupnosti je potrebno posvetiti vso pozornost usklajevanju in vključevanju programov organizacij združenega dela v programe krajevnih skupnosti; - pri izvrševanju nalog družbene sa-mozaščite v krajevni skupnosti je potreb-no posvetiti vso pozornost vsebini nalog, ki morajo biti točno določene in v skladu s programi družbene samozaščite v kra-jevni skupnosti. 11. ANALIZA Statutov krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center Ustava SRS določa, da delovni Ijudje in občani s statutom opredelijo skupne po-trebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela. Krajevne skupnosti tako v statutu določi-jo predvsem: - pravice in dolžnosti krajevne skup-nosti ter način njihovega zadovoljevanja, - območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, - naloge in način dela organov krajev-ne skupnosti, - način urejanja odnosov z organiza-cijami združenega dela in drugimi sa-moupravnimi organizacijami in skup-nostmi, - način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, - oblike in nosilce samoupravnega sporazu mevanja, - vprašanja, o katerih odločajo na re-ferendumu, - način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja, - druga temeljna vprašanja, ki so po-membna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih Ijudi in občanov v njej. Tudi zakon o združenem delu je določil odnose v krajevni skupnosti iz dveh ra-zlogov: »prvič, ker zakonitost gibanja in razvijanja socialistične revolucije vztraja, da delavski razred zavlada - utrdi in ra-zvija svojo oblast na vseh področjih druž-benih odnosov od temeljnih organizacij združenega dela do federacije, potemta-kem tudi v krajevni skupnosti, in ker se ustava, 10. kongres ZKJ in vse organizi-rane subjektivne sile pod vodstvom zveze komunistov bojujejo za ureditev in zava-rovanje takšnih odnosov v združenem rezultatih svojega dela, da si zagotove pravico o odločanju in delitvi dohodka, njegovem namenu in trošenju«. 21. člen statuta občine Ljubljana Cen-ter določa, da sprejme statut krajevne skupnosti skupščina delegatov krajevne skupnosti potem, ko se je poprej vokviru organizacije socialistične zveze delovne-ga Ijudstva organizirala in vodila javna razprava o tem dokumentu. Statut kra-jevne skupnosti je sprejet, če je zanj gla-sovalo 2/3 vseh delegatov skupščine kra-jevne skupnosti. V skladu s statutom občine so bili v letu 1978 spr^jeti statuti v krajevnih skupnostih Gradišče, Poljane, Prule, Sta-ra Ljubljana in Stari Vodmat. Statut kra-jevne skupnosti Kolodvor in statutarni sklep krajevne skupnosti Ajdovščina, sprejeta v letu 1978 ter statut krajevne skupnosti Tabor, sprejet v letu 1976, pa so bili sprejeti na zborih delovnih Ijudi in občanov, kar ni v skladu s 142. členom ustave SRS. Dokaj dobro so v statutih opredeljene temeljne pravice in dolžnosti delovnih Vsi statuti v uvodnih določbah ustrez-no opredeljujejo območje, na katerem se delovni Ijudje in občani za uresničevanje skupnih interesov in potreb ter oprav-Ijanja skupnih nalog samoupravno orga-nizirajo v krajevno skupnost. Izhodišča za samoupravno organizi-ranost v vseh krajevnih skupnostih izhajajo iz enotnih temeljev. Glede na to, da so tudi socialno-ekonomske okoliščine ter interesi v krajevnih skupnostih in v občini dokaj identični. Tako so v vseh statutih opredeljene naslednje oblike in organi samouprav-ljanja: - zbor delovnih ljudi in občanov, - zbor stanovalcev, - referendum, - javna razprava in anketa, - skupščino delegatov krajevne skupnosti oziroma zbor delegatov kra-jevne skupnosti (krajevna skupnost Tabor), - svet krajevne skupnosti s svojimi delovnimi telesi - komisije, - odbor za ljudsko obrambo in druž-beno samozaščito, štab teritorialne obrambe in štab civilne zaščite, - poravnalni svet, - potrošniški svet in Zelo neenotno je v statutih opredeljena funkcija zbora delovnih Ijudi in občanov, kot oblika osebnega izjavljanja, saj je v enih le-temu prepuščeno odločanje v vseh bistvenih vprašanjih skupnega po-mena delovnih Ijudi in občanov, (n.pr. v krajevni skupnosti Tabor, Ajdovščina in deloma v krajevni skupnosti Kolodvor), medtem ko je v statutih drugih krajevnih skunosti skupščina oziromazbor delega-tov pristojen za odločanja o teh vpraša-njih. Zbor delovnih Ijudi in občanov ima za svojo skupščino v statutih določeno sicer različno večino, vendar pa ta ne presega desetine delovnih Ijudi iz območja kra-jevnih skupnosti. Ne glede na to, ali na-stopa zbor v funkciji odločanja, ali pa samo kot oblika predhodne in javne raz-prave, takšna večina praviloma ne more izražati skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov ustrezne krajevne skupnosti. Zato kaže čim neposrednejše oblike osebnega izjavljanja delovnih Ijudi in ob-čanov (zbori po soseskah, zbori stano-vanjskih hiš in sociološko zaokroženih sredin v posameznih krajevnih skupno-stih). Zbor stanovalcev je v statutih oprede-Ijen samo kot oblika odločanja delovnih Ijudi in občanov na področju gospodar-jenja s stanovanjskimi hišami v družbeni - kot zbore uporabnikov v skupščinah enot vseh samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem pa samoupravne stanovanjske skupnosti ter komunalne interesne skupnosti. Ustava SRS določa v 142. členu, da morajo krajevne skupnosti v statutih do-ločiti vprašanja, o katerih odločajo delov-rti Ijudje in občani na referendumu. Za-kon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja padoloča med dru-gim tudi način izvedbe referenduma v krajevni skupnosti. Statuti krajevnih skupnosti imajo več ali manj opredeljena vprašanja, o katerih se odloča z referendumom (razen v kra-jevni skupnosti Ajdovščina), za razpis in izvedbo referenduma pa se sklicujejo na določbe zakona. V krajevni skupnosti Gradišče in kra-jevni skupnosti Stari Vodmat delovni Iju-dje in občani s podpisovanjem in poseb-nimi pismenimi izjavami kot obliko oseb-nega izjavljanja, odločajo oziroma izra-žajo svoja stališča, pobude in predloge skupnega pomena. V postopku takšnega odločanja se smiselno uporabljajo do-ločbe, ki so predpisane za referendum. Javna razprava in anketa sta v statutih krajevnih skupnosti opredeljeni kot mož-nost vplivanja in dajanja pobud delovnih Ijudi in občanov na urejanje skupnih za-dev pri sprejemanju vseh bistvenejših odločitev. Najvišii organ upravljania v vseh kra- jevnih skupnostih je skupščina oziroma zbor delegatov krajevnih skupnosti. Gle-de funkcije odločanja skupščine veljajo že dane pripombe k zborom delovnih Iju-di in občanov oziroma k načinu spreje-manja statuta. V vseh statutih so opredeljeni sveti kra-jevnih skupnosti kot kolektivna izvršilna telesa skupščine, ki koordinirajo iniciati-ve in akcije delovnih Ijudi in občanov, dogovorjene na zborih delovnih Ijudi in občanov ter drugod. Pri svetu krajevne skupnosti je ustanovljenih več komisij kot delovna telesa. : Poravnalni sveti, ki jih je opredelil za-kon o samoupravnih sodiščih kot samou-pravna sodišča in se ustanovijo za posre-dovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za ražvijanje dobrih odnosov med občani, med člani delovne skupno-sti ter med občani oziroma delovnimi Ijudmi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, so v statutih krajevnih skupnosti različno opredeljeni. Pomembno funkcijo, ki izhaja tudi iz določb zakona o združenem delu, vršijo potrošniški sveti, vendar ugotavljamo, da so določbe v statutih preskope, saj zakon o združenem delu (23. člen) odpira mož-nosti pomembne aktivnosti krajevne skupnosti na tem področju. Organizacije združenega dela prometa in storitev so po 78. členu zakona o združenem delu dolžne uresničevati sodelovanje s po-trošniki in porabniki storitev, organizira- nih v krajevnih skupnostih, temu pa je treba dodati še vsebino 185. čfena zako-na o združenem delu, ki zagotavlja mož-nost organiziranega vpliva potrošnikov in uporabnikov storitev na delovni čas dejavnosti, ki so najpomembnejše za vsakodnevno življenje občanov. Zaradi neposrednega uresničevanja ustavnih in samoupravnih pravic, dolž-nosti in odgovornosti in zaradi soudelež-be pri opravljanju funkcij skupščin druž-benopolitičnih skupnosti, oblikujejo v vseh krajevnih skupnostih svojo delega-cijo. V skladu z zakonom o skupščinskih volitvah so v vseh krajevnih skupnostih oblikovane tudi delegacije za samo-upravne interesne skupnosti. Določbe statutov o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti so v vseh statutih krajevnih skupnosti v celoti usklajene z zakoni s tega področja. 4. Zakon o temeljih sistema družbenega načrtovanja in o družbenem načrtu Ju-goslavije določa odnose v družbenem načrtovanju med subjekti načrtovanja -med temeljnimi organizacijami združe-nega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, republiškimi skupnostmi in družbenopolitičnimi ski/pnostmi. Statuti krajevnih skupnosti Kolodvor, Stari Vod-mat, Gradišče, Stara Ljubljana in Poljane so povsem usklajeni z navedenim zako-nom, deloma tudi statuta krajevne skup-nosti Tabor in Prule, medtem ko statut krajevne skupnosti Ajdovščina oprede-Ijuje planiranje dokaj skopo. Poglavja v statutih, ki opredeljujejo za-gotavljanje materialne osnove krajevne skupnosti, so ustrezno opredeljena. Ne glede na to, da so načela javnosti dela v krajevnih skupnostih zastopana v statutih, da se javnost dela zagotavlja tudi z objavljanjem gradiv in informacij, objavljajao tudi v občinskem glasilu »Do-govori«, pa informacijski medij s tem ne more biti zaključen (razvijanje komunika-cijskega sistema). Družbenopolitične organizacije in nje-gova vloga so slabo opredeljene v statu-tih krajevnih skupnosti, razen v statutu krajevne skupnosti Kolodvor. 12. DELOVANJE STROKOVNIH SLUŽB Pregled zaposlenih delavcev v krajev-rvih skupnostih kaže naslednje stanje: vseh zaposlenih je 63, od tega v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom 27, v rednem delovnem razmerju s polovičnim delovnim časom 3, upokojen-cev s polovičnim delovnimčasom 26, po-godbenih delavcev s polovičnim delov-nim časom 1 in drugih pogodbenih de-lavcev 6. Med krajevnimi skupnosti so 4 delavci v rednem delovnem razmerju, 4 delavci pa so upokojenci s polovičnim delovnim časom in 3 s polnim delovnim časom. Med tajniki družbeno političnih organi-zacij so 4 delavci v rednem delovnem razmerju, 4 pa so upokojenci s polovič-nim delovnim časom. Strojepiski sta v dveh krajevnih skup-nostih in sta obe v rednem delovnem razmerju. Dve krajevni skupnosti imata po enega pisarniškega referenta, oba sta v rednem delovnem razmerju. Vseh osem referentov za Ijudsko obrambo so upoko-jenci s polovičnim delovnim časom. Ku-rirji so 3, vsi upokojenci s polovičnim delovnim časom, od 7 računovodij je eden v rednem delovnem razmerju, 2 sta upokojenca s polovičnim delovnim ča-som, 4 pa so v pogodbenem razmerju. Od sedmih svetovalcev za stanovanjsko samoupravo je 5 upokojencev s polovič-nim delovnim časom. Socialnega delav-ca ima ena krajevna skupnost; ta je v rednem delovnem razmerju s polovičnim delovnim časom. Ena krajevna skupnost ima vodjo družbenega centra, ki je upo-kojenec s polovičnim delovnim časom. Sedem vodij pisarne je v rednem delov-nem razmerju. Med tehničnimi delavci je en kurjač, ki je upokojenec v pogodbe-nem razmerju in 8 snažilk, med njimi 7 v rednem delovnem razmerju in ena v po-godbenem razmerju. Med vsemi strokov-nimi delavci je 20 delavcev v rednem de-lovnem razmerju, 3 delavci v rednem de-lovnem razmerju za polovičen delovni čas, 26 upokojencev s polovičnim delov-nim časom, 5 delavcev pa ima delovno pogodbo. Po krajevnih skupnostih je stanje na-slednje: Krajevna skupnost Ajdovščina ima 4 strokovne delavce in eno snažilko; KS Gradišče ima 7 strokovnih delavcev in eno snažilko; KS Kolodvor 6 strokovnih delavcev in eno snažilko; KS Poljane 7 strokovnih delavcev in eno snažilko; KS Stara Ljubljana 6 strokovnih delavcev in eno snažilko; KS Vodmat 8 strokovnih delavcev in eno snažilko in KS Tabor 9 strokovnih delavcev, enega kurjača in eno snažilko. Navedeni podatki nam kažejo, da je razmerje med delavci v rednem delov-nem razmerju in upokojenimi delavci s polovičnim delovnim časom ter pogod-benimi delavci neugodno in se v nekate-rih krajevnih skupnostih izraža v nezado-voljivih delovnih rezultatih. Nadalje ugo-tavljamo, da status delavcev ni urejen v skladu z zakonom o združenem delu, ker ni pogojev za ustanovitev delovnih skup-nosti strokovnih služb v posamezni kra-jevni skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o urejanju dela. Računovod-ske posle opravljajo skoro v celoti upo-kojenci s polovičnim delovnim časom in delavci s pogodbo, kar je neracionalno. V krajevni skupnosti, kjer so obravnavali delovanje strokovnih služb so menili, da je treba sedanje stanje spremeniti v skla-du s predpisi, racionalizirati delo in zago-toviti delavcem v strokovnih službah enak družbeno ekonomski položaj, kot ga imajo delavci na drugih področjih združenega dela. Izoblikovalo se je mne-nje, naj svet občinske konference SZDL za družbeno politični sistem da pobudo za oblikovanje skupne strokovne službe za vse krajevne skupnosti v občini in za ustanovitev delovne skupnosti teh služb. Taka rešitev ne bi bila le v skladu z določ-bami zakona o združenem delu, temveč bi zagotavljala tudi boljšo kvaliteto dela strokovnih služb. Delovna skupnost naj bi v skladu s samoupravnim sporazu-mom o svobodni menjavi dela zagotav-Ijala, da bodo vse dogovorjene naloge in dela opravljene v vseh krajevnih skupno-stih, da bodo vse dejavnosti strokovnih služb organizirane racionalno in da bo delovna skupnost omogočila stalno stro-kovno usposabljanje delavcev v posa-meznih krajevnih skupnostih ter njihovo medsebojno povezovanje pri izvajanju nalog. Istočasno z oblikovanjem delovne skupnosti skupnih služb naj se izdela si-stematizacija delovnih nalog in opravil v skladu z resničnimi potrebami: možnost združitve nekaterih, zlasti finančnih opravil za vse KS. 13. PROSTORSKI POGOJI DELOVANJA V KS Ajdovščina končujejo adaptacijo novo pridobljenih prostorov, stare pa bo-do začeli obnavljati. V KS Gradišče so opozorili.da proštori niso ustrezni. KS ima upravne prostore v petih sobah (od teh je ena sejna soba za 15 Ijudi) in dvorano za sestanke, ki sprej-me 60 do 70 Ijudi. Večje sestanke in od-bore sklicujejo v avli osnovne šole Majde Vrhovnik. KS Kolodvor nima urejenih niti primer-nih prostorov tajništva KS. Družbeni cen-ter urejajo. KS Poljane ima urejen družbeni center, ustanavljajo tudi kulturni center. KS Prule ima samo dvorano, drugi pro-stori so skromni, načrtujejo izgradnjo manjkajočih prostorov. Prostorska utes-njenost ovira dejavnost. KS Stara Ljubljana ima prostorske po-goje za delovanje le delno urejene. Podobno velja tudi za KS Stari Vodmat, vendar s to razliko, da že gradijo nove prostore. Trenutno nimajo urejenih ustreznih pogojev niti v KS Tabor, vendar bo to vprašanje verjetno urejeno v najkrajšem Času, ker so dobili v ta namen dodatna sredstva. Doma družbenih organizacij še nimajo, niti ni na vidiku, zato se bodo tudi v prihodnje morali posluževati pro-storov TVD Partizan Tabor in drugih dvo-ran na območju krajevne skupnosti. Očitno je torej, da se večina krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center pri svojem delovanju sooča s prostorsko sti-sko. Razen redkih izjem rešitve tega vprašanja še niso na obzorju. Ker pa so ustrezni prostori med temeljnimi pogoji za uspešno razvijanje dejavnosti, ki izha-jajo iz interesov in potreb krajanov, bomo morali v prihodnjem obdobju temu vpra-šanju nameniti več pozornosti in iskati ustrezne prostorske rešitve. Opozoriti pa moramo, da se KS v občj-ni sicer dogovarjajo glede uporabe zdru-ženih sredstev po samoupravnem spora-zumu o združevanju sredstev za izvajanje skupnih interesov in potreb v KS. V okvi-ru odbora za spremljanje izvajanja tega sporazuma je, da vsako leto adaptira pro-store iz sredstev solidarnosti (10%) ena ali dve KS. 14. DRUGAODPRTA VPRAŠANJA IN PREDLOGI . Pod tem naslovom smo skušali zbrati tista pereča vprašanja, ki jih čutijo naši delovni Ijudje in občani, o katerih nismo 8 / DOGOVORI ali smo premalo spregovorili v prejšnjih poglavjih. Glede delegacij je bil nekajkrat pou-darjen predlog, da bi v KS oblikovali nji-hovo konferenco, da bi tako povezali nji-hovo delo, izboljšali informiranjedelega-tov in obogatili vsebino dela. Tam kjer se še ne, naj bi se vsaka delegacija povezala s tistimi organi KS, ki zajemajo področje interesne dejavnosti delegacije. Delegati SIS gospodarstva imajo zdaj zelo rahel stik s KS, tudi te delegacije naj bi vključili v konferenco delegacij. Delovanje dele-gacij naj bi pridobilo javno obeležje. Zato naj bodo seje javne. Osnovni pogoj tega pa je pravočasna in vsebinsko kvalitetna informiranost krajanov. Medtem ko so delegacije za zbor KS precej aktivne, pa se mnoge delegacije za SIS preredko se-stajajo in odločajo bolj formalistično kot vsebinsko. Temu naj bi bil delno krivtudi slab pretok informacij med nekaterimi občinskimi SIS in njihovimi krajevnimi delegacijami. V srednjeročnih planih širše družbene skupnosti, predvsem planih SIS, bodo morale biti KS bolj upoštevane. Vzpostaviti bomo morali načelo samo-upfavnega dogovarjanja krajevnih skup-nosti z združenim delom glede financira-nja programa KS. Problem, ki ga čutimo v občini nas-ploh, še posebej pa so o njem razpravljall v KS Stari Vodmat, je odseljevanje proiz-vodnih organizacij združenega dela s te- ga območja. Pereče vprašanje, ki smo ga nekajkrat slišali, je upadanje stanovanjskega fonda zaradi prekvalifikacije stanovanj v po-slovne prostore. Ta proces izseljevanja in staranja strukture prebivalcev (ta trendje v občini in še zlasti v nekaterih KS dokaj močan) bi morali čimprej odločno zavre-ti. To naj bi dosegli prav s širšo družbeno akcijo revitalizacije starega mestnega je-dra in z izboljšanjem pogojev bivanja krajanov z omejevanjem in sanacijo one-snaženosti. Sklepe problemske konfe-rence o varstvu okolja naj bi aktualizirali in s tem v zvezi spodbudili široko stalno akcijo v občini ob sodelovanju vseh druž-benopolitičnih organizacij in družbeno-politične skupnosti. Izrečena je bila tudi kritika Ljubljanskemu regionalnemu za-vodu za spomeniško varstvo, da se okoli prenove ne angažira dovolj. Zabeležili smo nekaj primerov, da so krajani uspeš-no sodelovali pri urejanju okolja. Na ob-močju Stare Ljubljarie pa so opozorili, da opažajo upadanje kvalitete komunalnih uslug, tako na področju higiene, odvoza smeti in vzdrževanja javnih površin. KK SZDL Poljane zahteva od OK SZDL Ljub-Ijana Center, da obravnava gradnjo 6. roške stolpnice kot politični problem, ki ga je treba rešiti v splošnem družbenem interesu. Vsako zavlačevanje bo še pove-čalo stroške gradnje. KK SZDL Poljane tudi meni, da je potrebno zgraditi na nji-hovem območju ustrezen gostinski lokal, ki bi nudil enako kvalitetne usluge kraja-nov kot bivši Činkole. Na Prulah pa po-grešajo pošto, obrtne dejavnosti in bolj-šo trgovino. Verjetno bi morali glede tega aktivirati svete potrošnikov. Prisoten problem je tudi prometna ure-ditev, na kar so še posebej opozorili na Gradišču, Prulah, Stari Ljubljani in dru-god. V naših KS je veliko starejših občanov. Začeli naj bi z akcijo za sistemsko rešitev problema socialne pomoči občanov, ki si zaradi starosti in onemoglosti ali bolezni ne morejo pridobivati sredstev za življe-nje. Okrepili naj bi tudi službe za pomoč bolnim in onemoglim oziroma sosedsko pomoč. Mnoga konkretna vprašanja se poraja-jo tudi ob razreševanju otroškega varstva (premajhne zmogljivosti WZ), ob celo-dnevni šoli in urejanju športnih igrišč. Za našo občino je tudi značilna zelo visoka dnevna fluktuacija, ki je vir vrste vprašanj, ki pa jih še premalo upošte-vamo. KK SZDL Poljane predlaga, da bi pred-stavniki vseh KS s svetom za družbenoe-konomske odnose pri OK SZDL Ljubljana Center, občinskim svetom ZS in z izvrš-nim svetom ter upravnimi organi skup-ščine občine analizirali pogoje za konsti-tuiranje delovne skupnosti skupnih služb za všeKS za nekatere naloge in ustanovijtev osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih v vseh 8 KS. - naloge in način dela organov krajev-ne skupnosti, - način urejanja odnosov z organiza-cijami združenega dela in drugimi sa-moupravnimi organizacijami in skup-nostmi, - način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, - oblike in nosilce samoupravnega sporazu mevanja, - vprašanja, o katerih odločajo na re-ferendumu, - način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja, - druga temeljna vprašanja, ki so po-membna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih Ijudi in občanov v njej. Tudi zakon o združenem delu je določil odnose v krajevni skupnosti iz dveh ra-zlogov: »prvič, ker zakonitost gibanja in razvijanja socialistične revolucije vztraja, da delavski razred zavlada - utrdi in ra-zvija svojo oblast na vseh področjih druž-benih odnosov od temeljnih organizacij združenega dela do federacije, potemta-kem tudi v krajevni skupnosti, in ker se ustava, 10. kongres ZKJ in vse organizi-rane subjektivne sile pod vodstvom zveze komunistov bojujejo za ureditev in zava-rovanje takšnih odnosov v združenem rezultatih svojega dela, da si zagotove pravico o odločanju in delitvi dohodka, njegovem namenu in trošenju«. 21. člen statuta občine Ljubljana Cen-ter določa, da sprejme statut krajevne skupnosti skupščina delegatov krajevne skupnosti potem, ko se je poprej vokviru organizacije socialistične zveze delovne-ga Ijudstva organizirala in vodila javna razprava o tem dokumentu. Statut kra-jevne skupnosti je sprejet, če je zanj gla-sovalo 2/3 vseh delegatov skupščine kra-jevne skupnosti. V skladu s statutom občine so bili v letu 1978 spr^jeti statuti v krajevnih skupnostih Gradišče, Poljane, Prule, Sta-ra Ljubljana in Stari Vodmat. Statut kra-jevne skupnosti Kolodvor in statutarni sklep krajevne skupnosti Ajdovščina, sprejeta v letu 1978 ter statut krajevne skupnosti Tabor, sprejet v letu 1976, pa so bili sprejeti na zborih delovnih Ijudi in občanov, kar ni v skladu s 142. členom ustave SRS. Dokaj dobro so v statutih opredeljene temeljne pravice in dolžnosti delovnih Vsi statuti v uvodnih določbah ustrez-no opredeljujejo območje, na katerem se delovni Ijudje in občani za uresničevanje skupnih interesov in potreb ter oprav-Ijanja skupnih nalog samoupravno orga-nizirajo v krajevno skupnost. Izhodišča za samoupravno organizi-ranost v vseh krajevnih skupnostih izhajajo iz enotnih temeljev. Glede na to, da so tudi socialno-ekonomske okoliščine ter interesi v krajevnih skupnostih in v občini dokaj identični. Tako so v vseh statutih opredeljene naslednje oblike in organi samouprav-ljanja: - zbor delovnih ljudi in občanov, - zbor stanovalcev, - referendum, - javna razprava in anketa, - skupščino delegatov krajevne skupnosti oziroma zbor delegatov kra-jevne skupnosti (krajevna skupnost Tabor), - svet krajevne skupnosti s svojimi delovnimi telesi - komisije, - odbor za ljudsko obrambo in druž-beno samozaščito, štab teritorialne obrambe in štab civilne zaščite, - poravnalni svet, - potrošniški svet in Zelo neenotno je v statutih opredeljena funkcija zbora delovnih Ijudi in občanov, kot oblika osebnega izjavljanja, saj je v enih le-temu prepuščeno odločanje v vseh bistvenih vprašanjih skupnega po-mena delovnih Ijudi in občanov, (n.pr. v krajevni skupnosti Tabor, Ajdovščina in deloma v krajevni skupnosti Kolodvor), medtem ko je v statutih drugih krajevnih skunosti skupščina oziromazbor delega-tov pristojen za odločanja o teh vpraša-njih. Zbor delovnih Ijudi in občanov ima za svojo skupščino v statutih določeno sicer različno večino, vendar pa ta ne presega desetine delovnih Ijudi iz območja kra-jevnih skupnosti. Ne glede na to, ali na-stopa zbor v funkciji odločanja, ali pa samo kot oblika predhodne in javne raz-prave, takšna večina praviloma ne more izražati skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov ustrezne krajevne skupnosti. Zato kaže čim neposrednejše oblike osebnega izjavljanja delovnih Ijudi in ob-čanov (zbori po soseskah, zbori stano-vanjskih hiš in sociološko zaokroženih sredin v posameznih krajevnih skupno-stih). Zbor stanovalcev je v statutih oprede-Ijen samo kot oblika odločanja delovnih Ijudi in občanov na področju gospodar-jenja s stanovanjskimi hišami v družbeni - kot zbore uporabnikov v skupščinah enot vseh samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem pa samoupravne stanovanjske skupnosti ter komunalne interesne skupnosti. Ustava SRS določa v 142. členu, da morajo krajevne skupnosti v statutih do-ločiti vprašanja, o katerih odločajo delov-rti Ijudje in občani na referendumu. Za-kon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja padoloča med dru-gim tudi način izvedbe referenduma v krajevni skupnosti. Statuti krajevnih skupnosti imajo več ali manj opredeljena vprašanja, o katerih se odloča z referendumom (razen v kra-jevni skupnosti Ajdovščina), za razpis in izvedbo referenduma pa se sklicujejo na določbe zakona. V krajevni skupnosti Gradišče in kra-jevni skupnosti Stari Vodmat delovni Iju-dje in občani s podpisovanjem in poseb-nimi pismenimi izjavami kot obliko oseb-nega izjavljanja, odločajo oziroma izra-žajo svoja stališča, pobude in predloge skupnega pomena. V postopku takšnega odločanja se smiselno uporabljajo do-ločbe, ki so predpisane za referendum. Javna razprava in anketa sta v statutih krajevnih skupnosti opredeljeni kot mož-nost vplivanja in dajanja pobud delovnih Ijudi in občanov na urejanje skupnih za-dev pri sprejemanju vseh bistvenejših odločitev. Najvišii organ upravljania v vseh kra- jevnih skupnostih je skupščina oziroma zbor delegatov krajevnih skupnosti. Gle-de funkcije odločanja skupščine veljajo že dane pripombe k zborom delovnih Iju-di in občanov oziroma k načinu spreje-manja statuta. V vseh statutih so opredeljeni sveti kra-jevnih skupnosti kot kolektivna izvršilna telesa skupščine, ki koordinirajo iniciati-ve in akcije delovnih Ijudi in občanov, dogovorjene na zborih delovnih Ijudi in občanov ter drugod. Pri svetu krajevne skupnosti je ustanovljenih več komisij kot delovna telesa. : Poravnalni sveti, ki jih je opredelil za-kon o samoupravnih sodiščih kot samou-pravna sodišča in se ustanovijo za posre-dovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za ražvijanje dobrih odnosov med občani, med člani delovne skupno-sti ter med občani oziroma delovnimi Ijudmi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, so v statutih krajevnih skupnosti različno opredeljeni. Pomembno funkcijo, ki izhaja tudi iz določb zakona o združenem delu, vršijo potrošniški sveti, vendar ugotavljamo, da so določbe v statutih preskope, saj zakon o združenem delu (23. člen) odpira mož-nosti pomembne aktivnosti krajevne skupnosti na tem področju. Organizacije združenega dela prometa in storitev so po 78. členu zakona o združenem delu dolžne uresničevati sodelovanje s po-trošniki in porabniki storitev, organizira- nih v krajevnih skupnostih, temu pa je treba dodati še vsebino 185. čfena zako-na o združenem delu, ki zagotavlja mož-nost organiziranega vpliva potrošnikov in uporabnikov storitev na delovni čas dejavnosti, ki so najpomembnejše za vsakodnevno življenje občanov. Zaradi neposrednega uresničevanja ustavnih in samoupravnih pravic, dolž-nosti in odgovornosti in zaradi soudelež-be pri opravljanju funkcij skupščin druž-benopolitičnih skupnosti, oblikujejo v vseh krajevnih skupnostih svojo delega-cijo. V skladu z zakonom o skupščinskih volitvah so v vseh krajevnih skupnostih oblikovane tudi delegacije za samo-upravne interesne skupnosti. Določbe statutov o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti so v vseh statutih krajevnih skupnosti v celoti usklajene z zakoni s tega področja. 4. Zakon o temeljih sistema družbenega načrtovanja in o družbenem načrtu Ju-goslavije določa odnose v družbenem načrtovanju med subjekti načrtovanja -med temeljnimi organizacijami združe-nega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, republiškimi skupnostmi in družbenopolitičnimi ski/pnostmi. Statuti krajevnih skupnosti Kolodvor, Stari Vod-mat, Gradišče, Stara Ljubljana in Poljane so povsem usklajeni z navedenim zako-nom, deloma tudi statuta krajevne skup-nosti Tabor in Prule, medtem ko statut krajevne skupnosti Ajdovščina oprede-Ijuje planiranje dokaj skopo. Poglavja v statutih, ki opredeljujejo za-gotavljanje materialne osnove krajevne skupnosti, so ustrezno opredeljena. Ne glede na to, da so načela javnosti dela v krajevnih skupnostih zastopana v statutih, da se javnost dela zagotavlja tudi z objavljanjem gradiv in informacij, objavljajao tudi v občinskem glasilu »Do-govori«, pa informacijski medij s tem ne more biti zaključen (razvijanje komunika-cijskega sistema). Družbenopolitične organizacije in nje-gova vloga so slabo opredeljene v statu-tih krajevnih skupnosti, razen v statutu krajevne skupnosti Kolodvor. 12. DELOVANJE STROKOVNIH SLUŽB Pregled zaposlenih delavcev v krajev-rvih skupnostih kaže naslednje stanje: vseh zaposlenih je 63, od tega v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom 27, v rednem delovnem razmerju s polovičnim delovnim časom 3, upokojen-cev s polovičnim delovnimčasom 26, po-godbenih delavcev s polovičnim delov-nim časom 1 in drugih pogodbenih de-lavcev 6. Med krajevnimi skupnosti so 4 delavci v rednem delovnem razmerju, 4 delavci pa so upokojenci s polovičnim delovnim časom in 3 s polnim delovnim časom. Med tajniki družbeno političnih organi-zacij so 4 delavci v rednem delovnem razmerju, 4 pa so upokojenci s polovič-nim delovnim časom. Strojepiski sta v dveh krajevnih skup-nostih in sta obe v rednem delovnem razmerju. Dve krajevni skupnosti imata po enega pisarniškega referenta, oba sta v rednem delovnem razmerju. Vseh osem referentov za Ijudsko obrambo so upoko-jenci s polovičnim delovnim časom. Ku-rirji so 3, vsi upokojenci s polovičnim delovnim časom, od 7 računovodij je eden v rednem delovnem razmerju, 2 sta upokojenca s polovičnim delovnim ča-som, 4 pa so v pogodbenem razmerju. Od sedmih svetovalcev za stanovanjsko samoupravo je 5 upokojencev s polovič-nim delovnim časom. Socialnega delav-ca ima ena krajevna skupnost; ta je v rednem delovnem razmerju s polovičnim delovnim časom. Ena krajevna skupnost ima vodjo družbenega centra, ki je upo-kojenec s polovičnim delovnim časom. Sedem vodij pisarne je v rednem delov-nem razmerju. Med tehničnimi delavci je en kurjač, ki je upokojenec v pogodbe-nem razmerju in 8 snažilk, med njimi 7 v rednem delovnem razmerju in ena v po-godbenem razmerju. Med vsemi strokov-nimi delavci je 20 delavcev v rednem de-lovnem razmerju, 3 delavci v rednem de-lovnem razmerju za polovičen delovni čas, 26 upokojencev s polovičnim delov-nim časom, 5 delavcev pa ima delovno pogodbo. Po krajevnih skupnostih je stanje na-slednje: Krajevna skupnost Ajdovščina ima 4 strokovne delavce in eno snažilko; KS Gradišče ima 7 strokovnih delavcev in eno snažilko; KS Kolodvor 6 strokovnih delavcev in eno snažilko; KS Poljane 7 strokovnih delavcev in eno snažilko; KS Stara Ljubljana 6 strokovnih delavcev in eno snažilko; KS Vodmat 8 strokovnih delavcev in eno snažilko in KS Tabor 9 strokovnih delavcev, enega kurjača in eno snažilko. Navedeni podatki nam kažejo, da je razmerje med delavci v rednem delov-nem razmerju in upokojenimi delavci s polovičnim delovnim časom ter pogod-benimi delavci neugodno in se v nekate-rih krajevnih skupnostih izraža v nezado-voljivih delovnih rezultatih. Nadalje ugo-tavljamo, da status delavcev ni urejen v skladu z zakonom o združenem delu, ker ni pogojev za ustanovitev delovnih skup-nosti strokovnih služb v posamezni kra-jevni skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o urejanju dela. Računovod-ske posle opravljajo skoro v celoti upo-kojenci s polovičnim delovnim časom in delavci s pogodbo, kar je neracionalno. V krajevni skupnosti, kjer so obravnavali delovanje strokovnih služb so menili, da je treba sedanje stanje spremeniti v skla-du s predpisi, racionalizirati delo in zago-toviti delavcem v strokovnih službah enak družbeno ekonomski položaj, kot ga imajo delavci na drugih področjih združenega dela. Izoblikovalo se je mne-nje, naj svet občinske konference SZDL za družbeno politični sistem da pobudo za oblikovanje skupne strokovne službe za vse krajevne skupnosti v občini in za ustanovitev delovne skupnosti teh služb. Taka rešitev ne bi bila le v skladu z določ-bami zakona o združenem delu, temveč bi zagotavljala tudi boljšo kvaliteto dela strokovnih služb. Delovna skupnost naj bi v skladu s samoupravnim sporazu-mom o svobodni menjavi dela zagotav-Ijala, da bodo vse dogovorjene naloge in dela opravljene v vseh krajevnih skupno-stih, da bodo vse dejavnosti strokovnih služb organizirane racionalno in da bo delovna skupnost omogočila stalno stro-kovno usposabljanje delavcev v posa-meznih krajevnih skupnostih ter njihovo medsebojno povezovanje pri izvajanju nalog. Istočasno z oblikovanjem delovne skupnosti skupnih služb naj se izdela si-stematizacija delovnih nalog in opravil v skladu z resničnimi potrebami: možnost združitve nekaterih, zlasti finančnih opravil za vse KS. 13. PROSTORSKI POGOJI DELOVANJA V KS Ajdovščina končujejo adaptacijo novo pridobljenih prostorov, stare pa bo-do začeli obnavljati. V KS Gradišče so opozorili.da proštori niso ustrezni. KS ima upravne prostore v petih sobah (od teh je ena sejna soba za 15 Ijudi) in dvorano za sestanke, ki sprej-me 60 do 70 Ijudi. Večje sestanke in od-bore sklicujejo v avli osnovne šole Majde Vrhovnik. KS Kolodvor nima urejenih niti primer-nih prostorov tajništva KS. Družbeni cen-ter urejajo. KS Poljane ima urejen družbeni center, ustanavljajo tudi kulturni center. KS Prule ima samo dvorano, drugi pro-stori so skromni, načrtujejo izgradnjo manjkajočih prostorov. Prostorska utes-njenost ovira dejavnost. KS Stara Ljubljana ima prostorske po-goje za delovanje le delno urejene. Podobno velja tudi za KS Stari Vodmat, vendar s to razliko, da že gradijo nove prostore. Trenutno nimajo urejenih ustreznih pogojev niti v KS Tabor, vendar bo to vprašanje verjetno urejeno v najkrajšem Času, ker so dobili v ta namen dodatna sredstva. Doma družbenih organizacij še nimajo, niti ni na vidiku, zato se bodo tudi v prihodnje morali posluževati pro-storov TVD Partizan Tabor in drugih dvo-ran na območju krajevne skupnosti. Očitno je torej, da se večina krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center pri svojem delovanju sooča s prostorsko sti-sko. Razen redkih izjem rešitve tega vprašanja še niso na obzorju. Ker pa so ustrezni prostori med temeljnimi pogoji za uspešno razvijanje dejavnosti, ki izha-jajo iz interesov in potreb krajanov, bomo morali v prihodnjem obdobju temu vpra-šanju nameniti več pozornosti in iskati ustrezne prostorske rešitve. Opozoriti pa moramo, da se KS v občj-ni sicer dogovarjajo glede uporabe zdru-ženih sredstev po samoupravnem spora-zumu o združevanju sredstev za izvajanje skupnih interesov in potreb v KS. V okvi-ru odbora za spremljanje izvajanja tega sporazuma je, da vsako leto adaptira pro-store iz sredstev solidarnosti (10%) ena ali dve KS. 14. DRUGAODPRTA VPRAŠANJA IN PREDLOGI . Pod tem naslovom smo skušali zbrati tista pereča vprašanja, ki jih čutijo naši delovni Ijudje in občani, o katerih nismo ali smo premalo spregovorili v prejšnjih poglavjih. Glede delegacij je bil nekajkrat pou-darjen predlog, da bi v KS oblikovali nji-hovo konferenco, da bi tako povezali nji-hovo delo, izboljšali informiranjedelega-tov in obogatili vsebino dela. Tam kjer se še ne, naj bi se vsaka delegacija povezala s tistimi organi KS, ki zajemajo področje interesne dejavnosti delegacije. Delegati SIS gospodarstva imajo zdaj zelo rahel stik s KS, tudi te delegacije naj bi vključili v konferenco delegacij. Delovanje dele-gacij naj bi pridobilo javno obeležje. Zato naj bodo seje javne. Osnovni pogoj tega pa je pravočasna in vsebinsko kvalitetna informiranost krajanov. Medtem ko so delegacije za zbor KS precej aktivne, pa se mnoge delegacije za SIS preredko se-stajajo in odločajo bolj formalistično kot vsebinsko. Temu naj bi bil delno krivtudi slab pretok informacij med nekaterimi občinskimi SIS in njihovimi krajevnimi delegacijami. V srednjeročnih planih širše družbene skupnosti, predvsem planih SIS, bodo morale biti KS bolj upoštevane. Vzpostaviti bomo morali načelo samo-upfavnega dogovarjanja krajevnih skup-nosti z združenim delom glede financira-nja programa KS. Problem, ki ga čutimo v občini nas-ploh, še posebej pa so o njem razpravljall v KS Stari Vodmat, je odseljevanje proiz-vodnih organizacij združenega dela s te- ga območja. Pereče vprašanje, ki smo ga nekajkrat slišali, je upadanje stanovanjskega fonda zaradi prekvalifikacije stanovanj v po-slovne prostore. Ta proces izseljevanja in staranja strukture prebivalcev (ta trendje v občini in še zlasti v nekaterih KS dokaj močan) bi morali čimprej odločno zavre-ti. To naj bi dosegli prav s širšo družbeno akcijo revitalizacije starega mestnega je-dra in z izboljšanjem pogojev bivanja krajanov z omejevanjem in sanacijo one-snaženosti. Sklepe problemske konfe-rence o varstvu okolja naj bi aktualizirali in s tem v zvezi spodbudili široko stalno akcijo v občini ob sodelovanju vseh druž-benopolitičnih organizacij in družbeno-politične skupnosti. Izrečena je bila tudi kritika Ljubljanskemu regionalnemu za-vodu za spomeniško varstvo, da se okoli prenove ne angažira dovolj. Zabeležili smo nekaj primerov, da so krajani uspeš-no sodelovali pri urejanjii okolja. Na ob-močju Stare Ljubljarie pa so opozorili, da opažajo upadanje kvalitete komunalnih uslug, tako na področju higiene, odvoza smeti in vzdrževanja javnih površin. KK SZDL Poljane zahteva od OK SZDL Ljub-Ijana Center, da obravnava gradnjo 6. roške stolpnice kot politični problem, ki ga je treba rešiti v splošnem družbenem interesu. Vsako zavlačevanje bo še pove-čalo stroške gradnje. KK SZDL Poljane tudi meni, da je potrebno zgraditi na nji-hovem območju ustrezen gostinski lokal, ki bi nudil enako kvalitetne usluge kraja-nov kot bivši Činkole. Na Prulah pa po-grešajo pošto, obrtne dejavnosti in bolj-šo trgovino. Verjetno bi morali glede tega aktivirati svete potrošnikov. Prisoten problem je tudi prometna ure-ditev, na kar so še posebej opozorili na Gradišču, Prulah, Stari Ljubljani in dru-god. V naših KS je veliko starejših občanov. Začeli naj bi z akcijo za sistemsko rešitev problema socialne pomoči občanov, ki si zaradi starosti in onemoglosti ali bolezni ne morejo pridobivati sredstev za življe-nje. Okrepili naj bi tudi službe za pomoč bolnim in onemoglim oziroma sosedsko pomoč. Mnoga konkretna vprašanja se poraja-jo tudi ob razreševanju otroškega varstva (premajhne zmogljivosti WZ), ob celo-dnevni šoli in urejanju športnih igrišč. Za našo občino je tudi značilna zelo visoka dnevna fluktuacija, ki je vir vrste vprašanj, ki pa jih še premalo upošte-vamo. KK SZDL Poljane predlaga, da bi pred-stavniki vseh KS s svetom za družbenoe-konomske odnose pri OK SZDL Ljubljana Center, občinskim svetom ZS in z izvrš-nim svetom ter upravnimi organi skup-ščine občine analizirali pogoje za konsti-tuiranje delovne skupnosti skupnih služb za všeKS za nekatere naloge in ustanovijtev osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih v vseh 8 KS.