mffi 10/98 l!i\ ija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal Letnik 50 St. 10 stran 285-324 oktober I WH UDK 630/ISSN 0024-1067 iPniLIPA IhP pohištvo Pohištvo Lipa vsa obdobja življenja nolting H Feuenings-Technik Generalni zastopnik ®lesnina • • • v • • Lesnina inženiring d.d., Parmova 53, 1000 Ljubljana Oddelek zastopstev, tel.: 061 325 677, 17 20 631, fax: 061 303 035, 319 866 LES wood 10/98 Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal oktober 1998 Letnik 50 št. 10 str. 285-324 UDK 630 /ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Kočar, dipl. ing. Lektor: Andrej Česen, prof. UredniSki svet: Predsednik: Peter Tomšič, dipl. oec. Člani: Franc Gašper, ing., Jože Bobič, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregorič, dipl. ing., Friderik Kovač, dipl. oec, Zvone Novina, dipl. ing., Matjaž Rajnik, dipl. ing., Uroš Rupreht, dipl. oec, mag. Miroslav Štrajhar, Janez Zalar, ing., Stojan Žibert, dipl. ing., prof. dr. Jože Kovač, dr. mag. Jože Korber, prof. dr. dr. h. c Niko Torelli, prof. dr. Vesna Tišler, pral dr. Mirko Tratnik, Aleš llus, dipl. ing., Vinko Velušček, dipl. ing., dac dr. Željko Gorišek Uredniški odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc dr. Bojan Bufor, Majo Cimerman, dipl. soc, Jonez Gril, dipl. ing., doc. dr. Željko Gorišek, Tomaž Klopčič, dipl. ing., Foni Potočnik, dipl. oec, prof. dr. Franci Pohleven, viš. pred. mag. Branko Knehtl, mog. Stojon Kokošar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Tišler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mog. Jože Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva Uredništvo in uprava: 1000 Ljubljano, Korlovška cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60,061/222-143, faks: 061/121-46-64 Naročnina: Dijoki in študenti (polletno)........ ] .500 SIT Posamezniki (polletna)............ 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letno).......36.000 SIT Obrtniki in šole (letna)........... 18.000 SIT Tujino (letna)................... 100 USD Žiro račun: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Korlovška 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno Tisk: Bavant d.o.o. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za šolstva in šport Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Ministrstva za informiranje na vlago mnenje, da šteje strokovno revija LES med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek ad prometa proizvodov pa stopnji 5 %. Vsi znanstveni članki sa dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES sa objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: LIPA AJDOVŠČINA, Tovarno pohištva d.d.: nagrajena jedilnico RIO, avtorjev Julijona Krapeža, d.i.a. in Stonka Čoha Okna na najvišjem nivoju 286 Pozdravni nagovor Petra Tomšiča, predsednika Upravnega odbora GZS-Združenja lesarstva na 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu Peter TOMŠIČ 287 Tržno otimalno razvijanje novih izdelkov Mirko TRATNIK 289 Zunajkambijska rast celic v lesu dvokaličnic Niko TORELLI 293 Pogovor z generalnim direktorjem LIP Radomlje, Astom Dvornikom, dipl. inž. Fani POTOČNIK 299 Kratke vesti 301 S kvaliteto do nagrade - PARON d.o.o., Laško 302 Kontrola poslovanja v Javoru d.d. Stojan KOKOŠAR 303 Informacije GZS - Združenje lesarstva št. 12/98 xxix-xxxü Postavitev predstavitvene strani na internetu Tom LEVANIČ 305 LIPA, tovarna pohištva Ajdovščina, d.d. Matevž MARC 307 9. ljubljanski pohištveni sejem - ogledalo slovenske lesne industrije Jasna HROVATIN 309 Rešitev uganke iz prejšnje številke Niko TORELLI 314 Obsejemske prireditve na 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu Ciril MRAK 315 Predstavitev projekta razvoja novih kuhinj "Kuhinja za 21. tisočletje" Jasna HROVATIN 316 Izdelava tehnične dokumentacije v lesarstvu Ciril MRAK 317 Za bistre glave Niko TORELLI 318 Borzne vesti 319 Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1997 321 Bilten INDOK službe Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete 323 LES 50(1998) 10 Contents 286 YES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 10/98 Editor's Office: 1000 Ljubljana, Karlovška 3, Slovenia Phone: +386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: +386 61 121-46-64 Contents Market optimum development of the new products Extracambial growth of cells in dycotyledon xylem Mirko TRATNIK Niko TORELLI 289 293 Okna na najvišjem nivoju 14. oktobra je bila v triglavskem pogorju prav pestra. Posebna gost promet je bil na relaciji Pokljuka-Kredarica, saj je bilo potrebno v to najvišjo triglavsko postojanko pravočasna dostaviti vse, kar je čez zima potrebujejo dežurni meteorologi ter planinci, ki se kljub nevarnasim razmeram tudi v zimskem času zela radi odpravljajo na Triglav. Vendar ta dan na Kredarica ni romala samo ozimnica, ampak smo za triglavski dom peljali tudi akna in vbodna vrata, ki jih je za nav triglavski bivak brezplačno prispevala škofjeloška JELOVICA. sv;-, w,o.y\'in> <$ Zakaj srna se v Jelovici odločili za tako poteza? Kljub težavam, s katerimi se podjetje srečuje, ne smemo pozabiti na naše ljudi - zaposlene v Jelovici in dudi vse druge, ki radi zahajajo v . __ _,_ Ä _ . ,_ planine. Za razvoj planinstva je vedno premalo denarja in brez takšnih —■-•^m» . -" W >v akcij si zaenkrat težko predstavljamo napredek triglavske postojanke. Poleg tega želimo našim poslovnim partnerjem in kupcem pokazati, da sa naša okna res kakovostna in se odlično obnesejo tudi v ekstremnih vremenskih pogojih, kakršni na Kredarici tudi so. Prispevek k razvoju slovenskega planinstva so dodali tudi: Reflex iz Gornje Radgone, ki je brezplačno dostavil stekla, Tronsport Pišekiz Škofje Loke, ki je brezplačno pripeljal iz Nemčije aluminij za okna in trgovina "Vsezo mizarje" VBH iz Škofje Loke, ki so brezplačno dobavili zračnike za okna. -—i***r* 67 LES wood 50(1998) 10 Uvodnik 287 w v Pozdravni nagovor Petra TOMŠIČA, predsednika Upravnega odbora GZS-Združenja lesarstva na 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu ii&j» LJUBLJANSKI SEJEM Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik, cenjeni gostje, drage kolegice in kolegi. Spet se začenja Ljubljanski pohištveni sejem, deveti po vrsti. Ob tem prazničnem dogodku ugotavljamo, da je to hkrati največja in edina skupna promocija, ko lesarji in še posebej pohištveniki opozorimo nase in slovenski javnosti pokažemo to, kar zmoremo in znamo. Nikoli nismo in tudi danes ne trdimo, da zmoremo in znamo vse, vendar ne ostanemo v zadregi, ko je treba zadovoljiti tudi najzahtevnejše okuse. Težko je biti prerok v lastni deželi in lesarstvo je to tudi občutilo. Zlasti na začetku devetdesetih let so se številni potrošniki odločali za ceneno tuje pohištvo. Liberalizacija uvoza je dostopnost tega pohištva še povečala. Danes je moč opaziti trende v nasprotno smer. Kupci vedno bolj cenijo in se odločajo za kakovost in domači pohištveniki jim gremo naproti. Kupci se vračajo. Resda so v vmesnem času propadli številni proizvajalci, toda pojavili so se novi, ki zmorejo ponuditi več. Seveda je treba ob tem pošteno priznati, da je razvoj vsa leta temeljil v glavnem na že uveljavljenih in zaupanja vrednih blagovnih znamkah in proizvajalcih, ki bodo z veliko gotovostjo ostali nosilci panoge tudi v prihodnje. Ene in druge lahko poiščete v katalogu slovenske lesne industrije, ki ga je pravkar izdalo naše strokovno združenje v okviru GZS. Govoriti o slovenski pohištveni industriji torej pomeni govoriti predvsem o njenih tržnih sposobnostih in možnostih. Lahko smo ponosni, da je prav pohištvena industrija ena redkih panog v Sloveniji, ki se je zaradi svjih komparativnih prednosti sposobna uveljaviti na globalnem trgu, pri čemer je ameriško tržišče zgolj sinonim za najzahtevnejši segment tega trga. Na žalost ugotavljamo, da so bili pogoji poslovanja doma vse prej kot "globalni", posledice tega pa za panogo (z razvojnega vidika) uničujoče. Na to smo opozarjali in opozarjamo še danes. Ti pogoji so pisani na kožo non-tradable sektorju, tako da industrija, zlasti pa njen izvozni del prek različnih mehanizmov ekonomske in tečajne politike še naprej konstantno izgublja del zaslužka, ki bi ga sicer vložila v hitrejše prestrukturiranje in razvoj. Prebral sem celo tezo, preverzno, vendar iskreno, češ, dalj kot bodo izvozniki vzdržali, prej bomo dosegli Evropo. Navedeno razmišljanje ni daleč od Voltairovega principa dobre politike, ki je razkrila skrivnost, kako ravnati, da bodo od lakote umrli tisti, ki z obdelovanjem zemlje živijo druge... Tako razumljeni fiziokratizem je v nasprotju s sodobnimi evropskimi gospodarskimi usmeritvami, kjer je stabilen in uspešen realni sektor "condito sine qua non" uspešnega storitvenega sektorja in države nasploh. LES wood 50 (1998) 10 Uvodnik 288 V to tezo pa verjamemo tudi slovenski lesarji in pohištveniki, zato verjamemo tudi v svoje poslanstvo in vizije. V to nas prepričujejo tudi naši evropski kolegi, saj smo polnopravni član evropske konfederacije lesarstva in njenih specializiranih združenj, tako da lahko spremljamo njihovo delo od blizu in sodelujemo pri oblikovanju skupne usode branže. Tako smo bili v juniju tega leta uspešen gostitelj generalne skupščine združenja evropskih proizvajalcev vezanega lesa, v oktobru pa bo naše panožno združenje gostitelj generalne skupščine evropske konfederacije lesarstva. Nedvomno gre za zaupanje, ki ga doslej od evropskih nevladnih profesionalnih združenj ni bila deležna še nobena slovenska industrijska panoga. Seveda so vizije eno in realne možnosti drugo. Panoga in posamezna podjetja bodo morala ponovno in v najkrajšem času zaradi procesa približevanja v svoji poslovni in razvojni politiki jasno odgovoriti na vprašanja in izzive globalizacije, specializacije, razvoja, skupnega nastopanja in marketinga. Gre za procese kontinuiranih sprememb, ki so neizbežne ob tem, da hkrati predpostavljajo evropsko primerljive makroekonomske okvire in imajo širši družbeni karakter. Pomanjkanja strateških izzivov se branži torej ni bati. Na nas vseh je, da jih sprejmemo. Ce bomo to storili, se ne bojim, da nanje ne bi znali tudi kompetentno odgovoriti. Spoštovani, v tednu, ki je pred nami, se bomo torej družili v prestolnici udobja, zato najprej iskrena zahvala vsem, ki ste to prestolnico sooblikovali - razstavljalcem, oblikovalcem, naravoslovni in znotraj te lesarski znanosti, strokovni žiriji, ki odloča o nagradah, medijem ter vsem drugim, katerih prispevek, pa naj bo še tako majhen, je vgrajen v mozaik pričujočega udobja. Prepričan sem, da ga bodo obiskovalci in kupci v teh dneh opazili in cenili. Zahvaljujem se tudi Ljubljanskemu sejmu, ki je kljub nepredvidenim zapletom profesionalno pripravil prireditev. Z veseljem pozdravljam odločitev oziroma dogovor vseh vpletenih strani, da takoj začnejo s prepotrebnimi vlaganji v zastarelo sejemsko infrastrukturo, na kar smo razstavljala stalno opozarjali. Le na tak način bo omogočen obstoj in razvoj sejemske dejavnosti v Ljubljani in vzpostavljena kompatibilnost s podobnimi prireditvami v svetu. Še posebej bi se rad zahvalil tudi vsem članom UO Združenja lesarstva. Ne glede na to, da mandat članstva v UO poteče šele naslednje leto je to zadnji sejem in priložnost, da se vam kot predsednik javno zahvalim za odlično in iskreno sodelovanje in delo v tem štiriletnem obdobju. Težko bi naše delo imenoval prestolnica udobja, saj bi - če bi to dejansko bilo - to tržno nišo odkrili že drugi pred nami. Bilo pa bje lepo in tako naj tudi ostane. Dovolite mi, da na koncu iskreno čestitam vsem letošnjim nagrajencem. Izbira ni bila lahka, nagrade pa so v vsakem primeru zaslužene. Hkrati izrekam povabilo in toplo dobrodošlico vsem, ki boste oziroma bodo sejem obiskali. Prestolnica udobja je pravzaprav namenjena vam. LES wood 50 (1998) 10 Raziskave in razvoj UDK: 684:339.175:339.13 Pregledni znastveni članek [Preview Scientific Paper) Tržno optimalno razvijanje novih izdelkov Market optimum development of the new products M. TRATNIK Izvleček: S Conjoint analizo je mogoče presojati tržno obetavnost izdelčnih konceptov ali pa konkretnih izdelkov - eksponatov, ki jih podjetja občasno razstavljajo na pohištvenem sejmu. Ključne besede: Conjoint analiza, pohištveni sejem, pohištveni eksponati Abstract: With Contjoint analysis is possible to evaluate the market promises of the product concepts or of the real products - exponats, which are periodically displayed on furniture fairs. Keywords: Contjoint analysis, furniture fair, furniture exponats I.PROBLEM Pri razvijanju novih izdelkov nas zanima, na osnovi kakšnih sodil se potencialni potrošniki odločajo, da bodo izdelke kupovali. Metod za preučevanje nakupnih nagibov (preferenc) potrošnikov je več, zelo primerna je Conjoint analiza. Conjoint analiza je posebna multivariatna metoda, s katero poskušamo na temelju izkustveno določenih potrošnikovih potreb oceniti delne koristnosti ključnih lastnosti (atributov) izdelka, katerih vsota je skupnas koristnost izdelka. Nov izdelek poskušamo zasnovati na tak način, da ga bodo potencialni kupci radi kupovali, kar pomeni, da ga poskušamo oblikovati tržno optimalno. Pred tem moramo seveda ugotoviti, katere so tiste najpomembnejše, ključne lastnosti izdelkov in njihove vrednosti, ki odločajo o koristnosti izdelkov in jih moramo zaradi tega vključiti v raziskavo. Pri Conjoint analizi domnevamo, da je skupna korist- Prof. dr., Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija nost izdelka seštevek njegovih delnih koristnosti. Podatkovno bazo Conjoint analize tvorijo preferenčne sodbe (ocene nakupnih nagibov) oseb (potencialnih kupcev, ocenjevalcev), ki jih vključujemo v raziskavo. Pri izbiri preučevanih lastnosti izdelkov in njihovih vrednosti skušamo upoštevati naslednja načela (Backhaus idr., 1994): 1. Lastnosti izdelkov morajo biti ključne/relevantne. 2. Izdelovalec mora imeti možnost vpliva na lastnosti izdelkov. 3. Izbrane lastnosti naj bi bile druga od druge neodvisne. 4. Vrednosti, ki jih pripisujemo lastnostim izdelkov, morajo biti uresničljive. 5. Posamezne lastnosti oz. njihove vrednosti morajo biti v medsebojnem zamenljivem/kompenzacijskem razmerju. 6. Preučevane lastnosti ne smejo pomeniti nobenih izločitvenih kriterijev. 7. Število preučevanih lastnosti in ravni njihovih vrednosti ne sme biti preveliko. Postopek Conjoint analize lahko strnemo v tri korake (Bastič, 1 997): * Najprej oblikujemo različne koncepte novega izdelka, ki se med seboj razlikujejo v vrednostih ključnih lastnosti izdelkov, oz. so ti koncepti lahko že konkretni izdelki, ki jih medsebojno primerjamo. * Nato potencialni potrošnik oz. ocenjevalec določi vrstni red predlaganih konceptov novega izdelka oz. konkretnih izdelkov, od najslabšega do najboljšega, glede na svoje preference; namesto vrstnega reda lahko določi tudi koristnost posameznega koncepta, ki jo označi na vnaprej določeni lestvici ali na vnaprej določeni lestvici izrazi namero, da bi/bo kupil določen koncept izdelka oz. konkretni izdelek. * Potrošnikove/ocenjevalčeve ocene nato uporabimo za izračun koristnosti kjučnih lastnosti izdelkov, ki so pomembne za nakupno odločanje. Ce se npr. proizvajalec ivernih plošč odloča, ali naj na trg uvede novo vrsto oplemenitenih ivernih plošč, ki se lahko med seboj razlikujejo, prvič, LES wood 50 (1998) 10 po vrsti oplemenitenja: s furnirjem ali pa z meiaminsko folijo in, drugič, po kakovosti, ki je lahko ali standardna ali pa nadstandardna, ima možnost oblikovati štiri izdelčne koncepte, ki so prikazani v preglednici 1. Preglednica 1. Možni izdeični koncepti j Izdeični koncept Vrsta oplemenitenja Kakovost I j I furnir standardna | j II turnir nadstandardna j ; lil meiaminsko folija standardna j i IV meiaminsko folija nadstandardna j Nato vse štiri koncepte predloži v oceno potencialnemu kupcu (ocenjevalcu), ki jih glede na svoje nakupne nagibe (nakupne preference) rangira tj. razvrsti po pomembnosti od najbolj do najmanj pomembnega. Ce jih je razvrstil na način, prikazan v preglednici 2, pomeni, da na prvo mesto uvršča izdeični koncept II (iverna plošča, oplemenitena s furnirjem, nad-standardne kakovosti) na drugo koncept III, na tretje koncept I in na zadnje, četrto mesto, koncept IV. Preglednica 2. Rangiranje izdelčnih konceptov Rang Izdelek ! 1 II j 2 m i 3 I | 4 IV j S Conjoint analiza lahko iz rangov izdelčnih konceptov izračunamo vrednosti delnih koristnosti posameznih lastnosti izdelkov in z njihovim združevanjem (seštevanjem) tudi skupno koristnost za vsak izdeični koncept posebej. Domnevamo, da bo izdelek z največjo skupno koristnostjo dosegel na trgu tudi največji pričakovani tržni delež oz. tržni uspeh. 2. PRIMER Domnevajmo, da proizvajalec pohištva (npr. stolov) ve, da se kupec odloča na temelju koristnosti, ki jo pripisuje trem kjučnim lastnostim izdelka s Raziskave in razvoj po dvema oz. tremi ravnmi vrednosti (prim, preglednico 3). V tem primeru lahko proizvajalec ponudi potencialnemu kupcu v oceno največ (2x3x2 =) 12 možnih izdelčnih konceptov, ti. stimulov. Naloga kupca (ocenjevalca, anketiranca) je, da si ogleda koncepte (ki so lahko le zasnova na papirju, ali pa so konkretni izdelki) in jih nato razvrsti glede na svoje preference. Pri razvrščanju izdelkov lahko uporabimo dve metodi: profilno metodo ali pa metodo Trade - Off (metodo dveh faktorjev, metodo zamenjave). Preglednica 3. Ključne lastnosti in vrednosti ; Lastnosti Vrednosti I j A: design Al: izviren A2: kopija j i B: kakovost izdelave BI: nizka B2: srednja B3: visoka I j G cenovni razred Cl: nizek C2: visok j Pri profilni metodi opišemo ponudbo možnih konceptov izdelkov s kombinacijo vseh ravni vrednosti posamezne lastnosti izdelka, ki so za naš primer prikazane v preglednici 4. Preglednica 4. Možni koncepti izdelkov (stimuli) po profilni metodi stoli stol VII izviren design kopija nizka kakovost nizko kakovost nizek cenovni razred nizek cenovni razred stol II stol VIII izviren design kopija nizka kakovost nizka kakovost visok cenovni razred visok cenovni razred stol III stol K izviren design kopija srednja kakovost srednja kakovost nizek cenovni razred nizek cenovni razred stol IV stoIX izviren design kopija srednja kakovost srednja kakovost visok cenovni razred visak cenovni rozred stol V stol» izviren design kopija visoka kakovost visoka kakovost nizek cenovni razred nizek cenovni razred stol VI stol XII izviren design kopija visoka kakovost visoka kakovost visok cenovni razred visok cenovni razred Pri Trade - Off metodi (metoda dveh faktorjev, metoda zamenjave) pa 290 opišemo ponudbo možnih konceptov, stimulov tako, da vsak stimul opišemo s po dvema lastnostma (faktorjema), kot je za naš primer prikazano v preglednici 5. Preglednica 5. Trade - Off matrika A (design) B (kakovost izdelave) 1: nizka 2: srednja 3: visoka j 1: izviren Al BI A1B2 A1B3 j 2: kopija A2B1 A2B2 A2B3 j A C (cenovni razred) 1: nizek 2: visok 1: izviren A1C1 A1C2 I 2: kopija A2C1 A2C2 j B C 1: nizek 2: visok l:nizka Bid B1C2 j 2: srednja B2C1 B2C2 j 3: visoka B3C1 B3C2 : Po profilni metodi ocenjevalec razvrsti možne izdelčne koncepte od najboljšega do najslabšega, po Trade - Off metodi pa razvršča kombinacije parov vrednosti lastnosti od najboljše do najslabše. Izbira metode zavisi od števila lastnosti in števila vrednosti, ki jih želimo ocenjevati. Število izdelčnih konceptov (stimulov) v primeru, da pri izdelku preučujemo tri lastnosti, od katerih lahko vsaka zavzame po tri različne ravni vrednosti, naraste že na 36 = 729, kar seveda pomeni, da ocenjevalec tako velikega števila možnih konceptov praktično ne zmore rangirati. V tem primeru opravimo raziskavo na mnogo manjši podmno-žici konceptov novega izdelka. Izbor podmnožice konceptov novega izdelka in računska obdelava obilice podatkov, kadar imamo opraviti z večjim številom lastnosti in njihovih vrednosti, je možen le z uporabo ustreznih računalniških programov. V teh primerih je ustreznejša uporaba Trade - Off metode. Če se pri preučevanju koristnosti lastnosti izdelka omejimo le na dve lastnosti iz preglednice 3, in sicer na kakovost izdelave in na design, lahko z možnimi kombinacijami vseh vred- LES wood 50 (1998) 10 nosti lastnosti tvorimo šest konceptov izdelkov (stimulov). Možne kombinacije so prikazane v preglednici 6. Preglednica 6. Možni koncepti izdelka (stimuli) I Koncept Kombinacija Opis I I Al, BI izviren design/nizka kakovost I II Al, B2 izviren design/srednja kakovost ; III A1,B3 izviren design/visoka kakovost j IV A2, BI kopija/nizka kakovost ; V A2, B2 kopijo/srednja kakovost j VI A2, B3 kopija/visok kakovost Zgornjih šest izdelčnih konceptov pomeni v našem primeru vse možne kombinacije, ki so predstavljene v preglednici 7. Preglednica 7. Šest izdelčnih konceptov Lastnost B j 12 3 j Lastnost A j 1 Pi Pil Pni j 2 Piv Pv Pvi Vzemimo, da je potencialni kupec (ocenjevalec), glede na svoje preference, razvrstil teh šest izdelčnih konceptov na način, ki je prikazan v preglednici 8. Preglednica 8. Vrednosti rangov konceptov izdelkov, za posameznega ocenjevalca Lastnost B 12 3 i Lastnost A | 1 2 3 1 j 2 6 5 4 Vrednost ranga 1 pomeni najbolj, rang 6 pa najmanj zaželen (preferi-ran) izdelek. Na temelju ocen v preglednici 8 lahko izračunamo delne koristnosti konceptov in relativno pomembnost proučevanih lastnosti. Skupno koristnost koncepta izračunamo iz vsot delnih koristnosti na temelju splošnega aditivnega modela: y = ßA + ßB, (i) Raziskave in razvoj ki ga za Conjoint analizo transformi-ramo v obliko: j Mj 3\ =XXßjm-xjm , kjer je j=l m=l y|<: ocenjena skupna koristnost stimula k ß:m: delna koristnost za vrednost m lastnosti j. x:m = 1 v primeru, če pri stimulu k lastnosti j obstaja vrednost m; sicer je vrednost 0. Za konkretni primer izračunamo skupne koristnosti konceptov izdelkov iz naslednjih vsot delnih koristnosti (prim., pregl. 7): yi = Pai + ßßi/ yii = Pai + ßß2/ ym = Pai + Pb3- yiv = Pa2 + Pbi/ yv = ßA2 + ßß2/ yvi = ßA2 + ßß3- Za določanje vrednosti delnih koristnosti ß:m uporabimo nato tak ciljni kriterij, da bodo vrednosti delnih koristnosti yk "čim bliže" empirično določenim rangom p^. Pri tem predpostavljamo, da ocenjevalec razmike med rangi ocenjuje kot enako velike (ekvi-distantne) in lahko torej urejenostno (ordinalno) lestvico emirično določenih rangov konceptov izdelkov nadomestimo s številsko lestvico. V model (1) uvedemo konstanto \i: y = n + ßA + ßB. (2) Konstanta \i v dopolnjenem modelu odraža "povprečni rang" vseh, s številsko lestvico prikazanih rangov. Če lestvico koristnosti (zaradi tega, da si poenostavimo delo) za naš primer priredimo na ta način, da konceptu, ki je po rangu prvi, pripišemo 6 točk, drugemu po rangu 5 točk itd., lahko izračunamo delne in skupne koristnosti posameznih konceptov izdelkov na način, prikazan v preglednici 9. Delne koristnosti so izračunane po obrazcu, pri čemer je aritmetičnan sredina posamezne vrstice oz. stolpca iz tabele, pa aritmetična sredina vseh p - vrednosti, ki znaša za naš primer 3,5. 291 Preglednico 9. Izračun koristnosti Lastnost B j 12 3 p, p,fp | i Lastnost A jI 5 4 6 5 1,5 j j 2 12 3 2 -1,5 j U 3 3 4,5 | i pi, -p as -o,5 i,o I Podatki v zadnji vrstici in stolpcu v preglednici 9 predstavljajo empirične ocene delnih koristnosti, in sicer: H=3,5 ßA, = 1,5 ßB1=0,5 ßA2 = -l,5 ßB2 = 0,5 ßB3=-i,o Za vse izdelčne koncepte lahko po modelnem pristopu (2) izračunamo njihove skupne koristnosti: y, = 3,5 + 1,5 + (- 0,5) = 4,5, y„ = 3,5 + 1,5 + (- 0,5) = 4,5, y,n = 3,5 + 1,5 +1.0 = 6,0, ylv = 3,5 + (- 1,5) + (- 0,5) = 1,5, yv = 3,5 + (- 1,5) + (- 0,5) = 1,5, yv, = 3,5 + (- 1,5) + 1,0 = 3,0. Relativno pomembnost lastnosti A (design) v primerjavi z lastnostjo B (kakovost izdelave) pa lahko presodimo na ta način, da za vsako lastnost izračunamo razliko med največjo in najmanjšo povprečno koristnostjo in jo delimo z vsoto razlik za obe lastnosti, torej za lastnost A (5 - 2) = 3,0, za lastnost B (4,5 - 3,0) = 1,5, vsota razlik je 4,5. Iz tega izračunamo relativno pomembnost lastnosti A = 3x100/4,5 = 66,7 (%) in relativno pomembnost lastnosti B = 1 ,5x 100/4,5 = 33,3 (%). Za našega namišljenega ocenjevalca je torej design izdelka (lastnost A) relativno dvakrat pomembnejši od kakovosti izdelave (lastnost B). 3. PREDLOG UPORABE CONJOINT ANALIZE ZA OCENJEVANJE POHIŠTVA NA SEJMU Gospodarska zbornica Slovenije -Združenje lesarstva s posebnim Pravil- LES 50(1998) 10 Raziskave in razvoj nikom o ocenjevanju eksponatov, delu ocenjevalne komisije ter podeljevanju priznanj na Ljubljanskem pohištvenem sejmu podeljuje razstavljavcem za njihove "proizvode oziroma za njihove kreacije, ki še niso bile predstavljene javnosti, ... enakovredne diplome, ... za najbolj izvirno in celovito zasnovan pohištveni eksponat ali program eksponatov". Pohištvo pa ocenjuje posebna "ocenjevalna komisija, ki mora biti strokovno usposobljena za ocenjevanje oblikovanja inovacij, kakovosti izdelkov, tehnologijo in trženje". Ocenjevalna komisija ocenjuje naslednje lastnosti oziroma kriterije izdelkov, kot jih imenuje Pravilnik: 1. inventivnost oblikovne rešitve (funkcionalnost, inventivno kompleksnost rešitve, ekologijo); 2. tržno naravnanost (primernost za prodajo, razstavljivost in sklopnost) in 3. tehnološko dognanost (kakovost izdelave, izbor materialov, racionalnost pri porabi materiala, tehnološko rešitev za proizvodnjo). Vsak kriterij je možno oceniti z ocenami 0, 1, 2, 3, 4 in 5 (najnižja ocena je 0 in najvišja 5), vsak član ocenjevalne komisije pa lahko posameznemu eksponatu dodeli največ 1 5 točk. Iz določil Pravilnika je pravzaprav nemogoče ugotoviti stopnjevanost kriterijev; tako npr. kriterij tehnološka dognanost vsebuje le zbir "podkriterijev", kot so kakovost izdelave, izbor materi- alov, racionalnost pri porabi materiala in tehnološka rešitev za proizvodnjo. Po našem mnenju bi bilo mogoče večjo transparentnost ocenjevanja doseči na ta način, da bi ocenjevali manjše število relevantnih lastnosti izdelkov, z jasno definiranimi vrednostmi in nato za izračun skupne koristnosti, tj. za presojo tržne obe-tavnosti izdelkov uporabili metodologijo Conjoint analize. Za ocenjevane eksponate lahko izdelamo ti. stimuli kartice. Stimuli kartica bi v primeru, če bi ocenjevali tri lastnosti izdelkov (prim, preglednico 3) - gre za poenostavljen prikaz uporabe metode - bila videti takole: I Stol "TRON", eksponat št. 5 I j (fotografija izdelka) j j Lastnost Ocena vrednosti I j A: design Al: izviren design I I B: kakovost izdelave B2: srednja j ! C: Cenovni razred C2: visok j Ce vsak izmed ocenjevalcev za vsak ocenjevani eksponat (v našem primeru stol) "izpolni" stimuli kartico, da torej vpiše vanjo ocene lastnosti, lahko glede na svoje preference določi vrstni red eksponatov od najboljšega do najslabšega, z eno izmed metod ali s profilno ali pa Trad - Off metodo. Na temelju tako določenega vrstnega re- da lahko izračunamo skupno koristnost in delne koristnosti eksponatov, za vsakega ocenjevalca posebej in njihovo "povprečje". Menimo, da je na ta način lahko zagotovljena večja objektivnost in transparentnost ocenjevanja. 4. VIRI 1. Backhaus, K./ Erichson, B./ Plinke, W./Weiber, R. (1994): Multivariate Analysemethoden. Eine anwen-dungsorientierte Einführung. 7. Auflage. Springer-Verlag, Berlin, ..., 594 str. 2. *** (1996): Pravilnik o ocenjevanju eksponatov, delu ocenjevalne komisije ter podeljevanju priznanj na Ljubljanskem pohištvenem sejmu. 3. Bastič, M. (1997): Analitično-metodološki pristop k marketin-škem managementu. V: Proizvodni management. Maribor, Ekonomsko poslovna fakulteta, str. 41-64. 4. Tratnik, M./Oblak, L./Kropivšek, J.(1998): Bewertung von Möbelexponaten auf der Möbelmesse. V: Current Economic Questions in Forestry and Wood Industry. 9th Inter-chair Meeting of Economists and Organisers in Wood Industry, So-pron, str. 139-144. Odbor pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti RS je pripravil Analizo stanja in predloge ukrepov za izboljšanje poslovanja lesarske panoge Slovenije. (Poročevalec Državnega zbora RS št. 56/1, september 1 998). Upravni odbor GZS-Združenja lesarstva je 30.septembra 1998 sprejel pogajalska izhodišča pod naslovom Osnovne pripombe na Analizo in Prikaz problemov v lesni industriji s predlogi za njihovo reševanje (revija LES-lnformacije št. 10/98). Skupni sestanek, sklican za 6.oktober 1998, je bil do nadaljnjega preložen. Od 2. do 4. oktobra je bila generalna skupščina evropske zveze pohištvenikov v Valenciji. Skupščine se je udeležil sekretar GZS-Združenje lesarstva dr. Jože Kor-ber. Informacije o novicah sprejemamo 24 ur na dan na faks.: 061/121-46-64 ali v delovnem času na telefon 061/121-46-60. LES wood 50 (1998) 10 Raziskave in razvoj 293 UDK: 630*81:630*176.1 Pregledni znanstveni članek [Preview Scientific Paper) Zunajkambijska rast celic v lesu dvokaličnic Extracambial growth of cells in the dicotyledon xylem N. TORELLi Izvleček: Med diferenciacijo in zrelenjem, ki potekata zunaj kambija, lesne celice rastejo. Obrazložen je mehanizem drseče, sim-plastične in intruzivne ali interpozicijske rasti vlaken. Razmerje med dolžino neperforiranih cevnih elementov in dolžino trahejnih členov je lastnost, ki je delno korelirana z glavnimi trendi ksilemske evolucije. Opisani so učinki intruzivnega podaljševanja vlaken na lesno zgradbo. Ključne besede: les, dvokaličnice, zunajkambijska rast, vlakna, intruzivno podaljševanje, evolucija Abstract: Extracambial changes in cell dimensions occur during the differentiation and maturation. Mechanisms of gliding, symplastic and intrusion or interpositional growth of fibers is explained. The ratio between imperforate tracheary element length and vessel element length ("FIV ratio") represents a feature which is partly related to the mayor trends of xylem evolutions. The effects of the intrusive elongation on the wood structure is described. Key words: wood, dicotyledons, extracambial growth, fibers, intrusive elongation, evolution. Kambij večinoma definirajo kot eno celico debelo plast kambijevih ini-cialk, medtem ko kambijeva cona pomeni celotno cono delečih se celic, tj. poleg inicialk še deleče se materinske celice floema in ksilema (Wilson et al. 1966, Schmid 1976, Larson 1994, str.32). Delitvena aktivnost navznoter, tj. na ksilemsko oz. lesno stran, je mnogo bolj intenzivna kot na floemsko oz. lično stran. To pomeni, da je produkcija lesa nekajkat večja od produkcije ličja. V kambijevi coni se število celic, njihova velikost in oblika stalno menja. V kambijevi coni potekajo trije tipi celičnih delitev: multiplikativne, aditivne in transformacijske. Z multiplikativnimi ali razmnoževalnimi delitvami nastajajo nove kambijeve inicialke. Tako kambij "drži korak" z večajočim se obsegom drevesa. V primitivneješem kambiju z dolgimi fuziformnimi ini-cialkami so multiplikativne delitve psRvdotrnnsvftr7nlne, pri naprednejšem kambiju s kratkimi fuziformnimi Prof. dr., Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija inicialkami pa radialne antikline. Aditivne, imenovane tudi proliferacij-ske (Mauseth 1 988, str. 304) delitve so perikline , tj. usmerjene tangencialno longitudinalno. Z njimi nastajajo navznoter derivati sekundarnega ksilema (=lesa) in navzven derivati sek. floema (=ličja). S transformacijskimi delitvami nastajajo iz kambijevih fuzi-formnih inicialk trakovne inicialke ( Larson 1 994, str. 1 55; Berlyn 1 982, str. 123). Spremembe celičnih dimenzij načelno ločimo na intrakambialne (znotrajkambijske) in ekstrakambialne (zunajkambijske)(Larson 1994, str. 320). Večina intrakambialnih sprememb celičnih dimenzij so posledica antiklinih delitev. Ekstrakambialne oz. zunajkambijske spremembe se realizirajo med diferenciacijo in zrelenjem (maturacijo) celic. Dolžina cevnega elementa (traheide ali vlakna) v sekundarnem ksilemu je potemtakem odvisna od (1) dolžine kambijeve materinske celice, kot se je formirala v fazi intrakambialnih sprememb, in od (2) naknadnega podaljševanja v procesu diferenciacije, kot posledice ekstrakambialnih sprememb dimenzij (Larson 1994, str. 320). V nadaljevanju nas bodo zanimale zunajkambijske spremembe celičnih dimezij, kot se realizirajo v procesu diferenciacije in maturacije. Zunajkambijska ali ekstrakambialna rast (imenovana tudi postkambialna rast, Panshin & de Zeeuw 1980, str.81) je različna pri različnih tipih celic. Variira pa tudi med vrstami in znotraj branike. Sicer pa celice med diferenciacijo povečajo bodisi svoj premer ali dolžino. Premer povečajo aksialne traheide ranega lesa iglavcev in še posebej trahejni členi ranega lesa venčasto-poroznih listavcev. Premer traheid iglavcev se poveča predvsem v radialni smeri, medtem ko se trahejni členi najprej povečajo radialno, nato pa še tangencialno. Tangencialni premer trahejnih členov ranega lesa pri ven-častoporoznih hrastih je lahko 1 0 do 50-krat večji od tangencialnega premera fuziformnih kambijevih inicialk. Dolžina trahejnih členov je pri primi-tivnejših vrstah nekoliko večja, pri naprednejših vrstah pa celo nekoliko krajša od fuziformnih inicialk (Bailey 1920). LES wood 50(1998) 10 Raziskave in razvoj 294 Preglednica 1. Srednja dolžina kambijevih inicialk, trahejnih členov in vlaken (skrajšano po Baileyu 1920) • Vista Kambijeve inidalke Trahejni Seni Vlabia | • srednfa dalüna srednjo doGSna srednjo doESna I i (mm) (mm) (mm) I j kerwbm 490 490 840 j j Miwimom 600 660 840 j • Fimdnus omentum 290 310 960 • j Qmaisalba 530 460 1000 j : lllmus umerkono 350 330 153 • Značilno je, da se dolžina porenhimskih pramenov, ki nastanejo s pod-delitvijo fuziformnih kambijevih inicialk (transformacijske delitve), naj- manj ali komajda loči od dolžine fuziformnih kambijevih inicialk. Njihova dolžina znotraj branike je praktično konstantna z izjemo doba (Quercus robur), kjer je povečanje dimenzije v smeri od ranega k kasnemu lesu nastalo pred poddelitvijo fuziformnih derivatov (Süß 1967). Paleontologi lahko potemtakem iz dolžine porenhimskih pramenov in trahejnih členov sklepajo na dolžino fuziformnih inicialk. To je zelo pomembna pomoč pri njihovem delu, saj se nežni kambij v fosilih ni ohranil. Po Süßu (1967) dolžinska rast lesnih vlaken pri drevju zmernega pasu izka- zuje podobno periodičnost kot debelinska rast. Maksimum prirastne intenzitete sovpada z maksimalno dolžino vlaken. Na začetju in ob koncu rastnega obdobja je dolžina vlaken praktično enaka dolžini fuziformnih inicialk (slika 1). Pri dug lazi ji (Pseudotsuga menziesii Mirb. Franco) porazdelitev dolžine vlaken v braniki izkazuje skokovit porast na prehodu iz ranega v kasni les. Za Pinus radiata je značilno postopno naraščanje dolžine traheid - razpored, ki je podoben liniji zob pri krožnem žaginem listu (slika 2). Očitno nastanek najdaljših vlaken oz. traheid ne sovpada z največjo prirastno intenziteto. letnica Slika 1. Varijacija srednje dolžine vlaken (vi), trahejnih členov (tč) in porenhimskih pramenov (pp) v braniki pri navadni brezi (Betulapendula Roth), bukvi (Fagussylvatical.), velikemu jesenu (Fraxinus excelsior L.) in golemu brestu (Ulmus glabra Huds.) Dolžina porenhimskih pramenov (pp) je približno enaka dolžini fuziformnih kambijevih inicialk in se razen pri dobu znotroj branike skorajda ne spreminja. Dolžina trahejnih členov (tč) je le nekoliko večja od fuziformnih inicialk. Njihova varijacija je dokaj majhna. Izrazito povečanje in variabilnost pa kažejo vlakna.Spremenjeno po Süßu 1967. i 5000 i (im I 4500. j 4000 I | 350ü j c 3000 j ^ 2500 j 2000_ j 1500 j 1000. ! 500 letnica letnica Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco Pinus radiata D. Don. rani les kasni les Catalpa bignonioides Walt Populus tremuloides Michx. Slika 2. Razporeditev dolžine vlaken pri duglaziji (Pseudotsuga menziesii (Wirb) Franco, Pinus radiata, navadnem cigararju (Catalpa bignonioidesWah.) in Populus tremuloidesMichx.). Risba po Bissetu in Dadswellu 1950. LES wood 50 (1998) 10 Na splošno je zunajkambijsko podaljševanje aksialnih traheid zelo majhno in ne preseže 1 0 do 15%. Zunajkambijsko podaljševanje vlaken pri angio-spermah znaša pri evolucijsko naprednih vrstah tudi prek 400 %. Znanosti je razumevanje postkam-bialne rasti celic povzročalo nemalo težav. Schacht (1856, str. 250) je ugotovil, da se celice "ličja naknadno podaljšajo", medtem ko v podaljšanje lesnih celic ni verjel. Sanio (1863, str. 1 07) je bil prvi, ki je iz razlike v dolžini lesnih vlaken in kambijevih inicialk, iz katerih so nastala, sklepal na naknadno (tj. postkambialno) rast vlaken. To rast oz. podaljšanje si je razlagal tako, da so se sprva poševne prečne stene mladih ksilemskih (in floemskih) vlaken med rastjo vzravnale in v skrajnem primeru postale vzdolžne. Spoznal je tudi, da so celice razvrščene v radialnih nizih (tj. vse potomke iste kambijeve inicialke druga za drugo) le v primeru, ko so zrele celice le nekoliko večje od fuziformnih kambijevih inicialk. Dolgo časa si niso znali razložiti kako naj bi potekalo povečevan-4. je celic med diferenciacijo. Krabbe (1 886) je razvil hipotezo drseče rasti (angl. gliding, sliding growth, nem. gleitendes Wachstum). Po tej hipotezi naj bi se stene sosednjih celic prosto premikale oz. premeščale na skupni srednji lameli. Priestley (1930) je kritiziral to hipotezo in ji zoperstavil hipotezo simplastične rasti (angl. sym-plastic growth, nem. symplastisches Wachstum). Le-ta naj bi bila običajna v organih, ki se širijo med primarno rastjo. Pri tem je vseeno, ali se vse celice nekega kompleksa še delijo, ali pa so nekatere z delitvijo že končale in se le še povečujejo. Domneval je, da celične stene sosednjih celic rastejo skladno, saj ni našel znakov ločevanja in gubanja sten. Nobene od obeh hipotez ni bilo mogoče dokazati (Süß & Müller-Stoli 1985). Sinnott in Bloch (1939) sta si predstavljala, da medcelično prilagajanje poteka v obliki intruzivne rasti, po kateri naj bi se celice vrivale druga med drugo. Nekaj let kasneje je Schoch-Bodmer (1945) sam in skupaj s Huberjem (1 945) pri lanu dokazal Raziskave in razvoj pravo vršno rast vlaken (nem. Spitzenwachstum). Postkambialno oz. naknadno se vlakna podaljšujejo tako, da rastejo oz. se podaljšujejo njihovi vršički! Takšno rast je Schoch-Bodmer poimenoval interpozicijska rast, ki v bistvu ustreza Sinnott-Blochovi intru-zivni rasti. Dokaz za vršno rast vlaken so priložnostne deformacije vršičkov ksilemskih in floemskih vlaken (Wardrop 1964, Süß & Müller-Stoll 1968, Chalk 1970). Takšnih deformacij niso opazili v kambijevih celicah. Torej so nastale med vrivanjem rastočih nežnih vršičkov vlaken med sosednje celice, tj. v procesu zunajkambijske rasti. Wenham in Cusik (1975) menita, da podaljševanje poteka, medtem ko se celice povečujejo v radialni smeri. Vršički podaljšujočih se vlaken naj bi izločevali encim, ki mehča srednjo lamelo sosednjih celic. Zaradi hkratne radialne širitve in turgorja (notranji tlak celic) se celični obodi nekoliko zaokrožijo. Tako se odpro vzdolžni medcelični prostori, v katere se vrivajo rastoči tankosteni vršički podaljšujočih se vlaken. Tangencialna natezna napetost v kambijevi coni naj bi ta proces olajšala(?) (Hejnowicz 1980). Dokler celice ne dosežejo končnih dimenzij, jih obdaja le primarna stena (P), šele nato se začno navznoter odlagati še sloji sekundarne stene (S], S2, S3). Diferenciacijo vlaken si je treba predstavljati kot proces. Odlaganje sekundarne stene se začne v osrednjem delu celice, kjer se podaljševanje (če je do njega sploh prišlo) konča prej, kot v celičnih vršičkih. W41 PAN 82. Parenhimske celice trakov in aksialni parenhim, ki sestoji iz parenhimskih pramenov, zadrži svoj protoplast, dokler so del beljave. Diferenciacija vlaken je relativno hiter proces. V začetnem delu vegetacijske periode znaša rast traheid 1 -4 tedne, v končnem pa le 1-2 tedna. Formiranje sekundarne stene traja 1 -4 tedne na začefkuve-getacijke periode in do 7 tednov na koncu (Kutscha et al. 1 975, Skene 1969) PAN 84. Značilno je, da pri gimnospermah, tj. pri koniferah in ginku, obstaja zveza med dolžino traheid in velikostjo drevesa (Bailey & Tupper 1 91 8, Carlquist 295 1988, str.316): najkrajše so pri klicah, z naraščajočo velikostjo drevesa pa nastajajo vse daljše traheide. V vejah je dolžina traheid prav tako v sorazmerju z vejnim premerom. Določena izjema so aravkarijevke (Arau-cariaceae), sagovci (Cycadales), ki imajo kljub manjšim dimenzijam daljše traheide. Na splošno velja, da so traheide konifer pa tudi breztrahejnih dvokaličnic sorazmerne velikosti debla in manj odvisne od filetskega statusa. Povsem drugače je s trahejnimi členi. Njihova dolžina pada med filezo (filo-genezo). To hkrati pomeni, da se skrajšujejo tudi fuziformne kambijeve inicialke, saj so, kot vemo, približno tolikšne kot trahejni členi (Carlquist 1988, str. 316, pregl. 2). Na to sta opozorila že Bailey in Tupper (1 918). Zakaj so se fuziformne inicialke in z njimi trahejni členi skrajševali, ni povsem jasno (Carlquist 1988, str. 317, 318). Mimogrede se spomnimo, da trahejni členi niso "iznajdba" listavcev oz. dvokaličnic. Najdemo jih že pri drežičev-kah (Sellaginellaceae), pa tudi v lesu manj znanih golosemenk, kot sta rodova Gnetum in Ephedra! Na drugi strani obstajajo tudi breztrahejne dvo-kaličnice, resda zelo redke (npr. rod Wintera). Nastanka kritosemenk (an-giosperm) torej ni mogoče pogojevati z nastankom trahej! Skrajševanje fuziformnih inicialk in z njimi trahejnih členov je spremljala zunajkambijska (ekstrakambialna ali postkambialno) rast vlaken v dolžino. Nekateri menijo, da se je s krajšanjem trahejnih členov povečala učinkovitost in zlasti varnost prevajanja vode... Domnevno zmanjšanje mehanske trdnosti zaradi krajših inicialk in vlaken pa naj bi se kompenziralo z naknadno, tj. postkambialno intruzijo vršičkov vlaken (npr. Süß 1980). Süß (1973) je z lastnimi in tujimi podatki opozoril, da imajo filogenetsko naprednejše dvokaličnice oz. listavci krajše fuziformne inicialke in relativno večjo postkambialno rast (preglednica 2). Znatna dolžinska redukcija lesnih elementov pomeni napredek predvsem LES WOOd 50 (1998) 10 Raziskave in razvoj 296 zato, ker je prvi pogoj za povečanje premera trahej. Številnejše prečne stene, natančneje perforirane ploščice krajših trahejnih elementov so izrazit trdnostni dejavnik. Iz tega razloga se je lahko povečal njihov premer, s tem pa tudi njihova prevodna zmogljivost. Tako je hitrost soka v velikih trahejah ranega lesa pri venčasto poroznih vrstah do 40-krat večja kot v ozkih trahejah difuznoporoznih vrst. Tako zadostuje pri venčostoporoznih vrstah za prevajanje že zelo ozka cona lesa. Pri nekaterih tropskih difuznoporoznih vrstah se zaradi povečanja premera trahej močno zmanjša njihovo število na enoto preseka. V obeh primerih se je delež trahej zmanjšal, povečal pa delež vlaken. Skrajševanje kambijevih derivatov spremlja naknadno podaljševanje lesnih vlaken (ekstrakambijalna rast, postkambialna rast). Kot vemo, je leto pri filogenetsko naprednejših lesnih vrstah večje in obratno. S prekrivanjem in medsebojnim prepletanjem se domnevno izravna izguba trdnosti, do katere bi sicer prišlo zaradi skrajšanja elementov in pojava trahej. Süß (1 967), Süß (1 973) in Süß & Müller-Stoll (1 969) sta izračunala kvocient iz absolutnega in relativnega dolžinskega prirastka lesnih vlaken (QL) kot mero za stopnjo specializacije. Nizki kvocienti so značilni za filogenetsko napredne, visoki pa za primitivne les- Preglednica 2. Primerjava srednje maksimalne dolžine lesnih vlaken in kambijevih celic za nekaj listavcev (Süß, 1967 ). ne vrste. Pri prvotnejših vrstah se vlakna podaljšajo le malo, tako pri ameriškem ambrovcu (Liquidambar sfyraci-flua L.) do 37 %, pri navadni brezi (Betulo pendula Roth) do 57 %. Pri ksilotomsko naprednejših vrstah iz družine metuljnic (Fabaceae) in pri rodu Ulmus znaša naknadni podaljšek lesnih vlaken več kot 400 % prvotne dolžine. Preglednici 2 in 3 kažeta primerjavo srednjih dolžin lesnih vlaken in kambijevih inicialk in kvociente iz absolutnega in relativnega dolžinskega prirastka vlaken za nekaj listavcev. Preglednica 3. Stopnja specializacije, kot se kaže v kvocientu iz absolutnega in relativnega dolžinskega prirastka lesnih vlaken (QL). (Süß & Müller-Stoil, 1970 b) j Lssnavrstn QL ; j Microcycas calocoma[M<\) hK. 63,4 I j Betulospp. 9,1/9,3 j i tiquidomborslyrocißuoi 7,0 I j Fagussylvoticoi 5,2 j ; Cfl/yi7oro/ff(MiIL)K.Koch 5,2 j j Querais spp. 4,2/5,3 I j Ulms spp. 2,5/3,5 j j Froxinusspp. 2,9/3,0 I j AcerplatonoidesL 2,9 j j Loburnum spp., Rotinio spp. 1,6 in 1,7 j ; Vrsta Lesno vlakna Parenhimski prameni Relativno povečanje : : dolžina (mm) dolžino (mm) dolžine vlaken {%) : I keipbicnoides 675 290 133 j I Be/uh pendula 1440 920 57 j j Ccryoomlo 1300 520 150 j i Fcgussylwtka 1375 520 164 j j Froxinus excelsior 1070 295 263 j j iiquidambai slymiflua 960 700 37 j j PlatonusoceriUo 1640 640 156 j j Quem alba 1000 530 89 j ; Qmcusmbur 1205 470 156 \ \ fabinia pseudoacada 870 170 412 j ; Ulmsameriama 1530 350 337 i i Ulimisghbra 1260 250 404 j /Microcycas calocoma (Miq.) A. DC. je predstavnik cikadej (Cycadeae). Za konifere so kvocienti med 33 in 40. Obstajajo indici, da utegne biti skrajševanje fuziformnih kambijevih inicialk in z njimi trahejnih členov posledica prilagajanja na življenje v sušnih razmerah. Trahejni členi dvokaličnic s sušnih habitatov so krajši od trahejnih členov njihovih sorodnikov iz vlažnejših habitatov. Če skušamo dolžinsko redukcijo spraviti v zvezo s kseromorfozo, se ponuja več razlag. Krajši trahejni členi utegnejo biti močnejši, saj pride na eno- to dolžine traheje več "armatur" v obliki končnih sten oz. perforiranih ploščic (tudi če gre za enostavne perfo-racije). Tako okrepljene traheje prenesejo večjo tenzijo vodnih stolpcev (transpi-racijsko-kohezijska teorija dvigovanja vode!). Ponuja pa se še druga razlaga: krajši trahejni členi lokalizirajo zračno embolijo uspešneje kot daljši, kjer se perforirane ploščice pojavjajo na večjih razdaljah (npr. Tyree in Dixon 1986). Res je tudi, da se v ožjih trahejah pojavi embolija redkeje (Ellmore & Ewers 1985). Prav lahko bi ožanje trahejnih členov povzročilo njihovo skrajševanje, seveda, če bi obstajala morfoge-netska zveza med premerom in dolžino trahejnih členov. To tezo se da lahko ovreči s primerom venčostoporoznih listavcev. Ozke traheje v kasnem lesu so nastale brez krajšanja trahejnih členov. Še več, trahejni členi kasnega lesa so celo nekoliko daljši od zelo širokih trahejnih členov ranega lesa (Swamy et al. 1 960). Lahko bi razmišljali še naprej. Krajše fuziformne inicialke bi utegnile pomeniti prednost pri antiklinih delitvah pri vrstah z etažnim kambijem. Dolge fuziformne inicialke golosemenk govorijo proti omenjeni podmeni. Etažni kambiji imajo izrazito kratke fuziformne inicialke; med pojavom etažnega kambija in suhim habitatom ni močne korelacije, pač pa obstaja močna korelacija med pojavom kratkih trahejnih členov in suhimi habitati. Prav tako ni tesne korelacije med pojavom etažnega kambija in suhih habitatov. Tudi ni zveze med dolžino trahejnih členov in velikostjo rastline. Vendar tudi tega ni težko ovreči: v juž. Kaliforniji imajo grmi daljše trahejne člene kot drevesa, zelike (zelne rastline) pa daljše kot grmi (Carlquist 1 988). Lahko pa bi bili razlogi za krajšanje fuziformnih inicialk mehanske narave, kar bi pomenilo, da je bistvo razvojnega trenda dolžina neperforiranih cevnih elementov in ne dolžina trahejnih členov. Vendar tudi to ne drži. LES 50(1998) 10 Raziskave in razvoj 297 ■h-mi j--j. t X I iv..^. :*£ m^ - -C 1 " -r 1 - \.- ki zaposlujejo skoraj 600.000 ljudi. Ce pogledamo v prerezu drobnoprodajno mrežo s pohištvom v EU, je le-ta izgledala takole: Vir: UEA Newsletter, št. 32, September 1998 Proces internacionalizacije distribucije pohištva do gospodinjstev je začasno odložen in je preložen na bližnjo prihodnost. Od 100 največjih nakupovalnih pohištvenih verig ima od teh samo 20 mednarodne aktivnosti. Specializirana prodaja pohištva v EU se tako srečuje s tre- LES wood 50 (1998) 10 Poslovne informacije mi tipi konkurence: 1. direktna konkurenca - t.j. konkurenca med dvema trgovcema s pohištvom; 2. indirektna konkurenca - t.j. konkurenca z drugih distribucijskih kanalov (supermarketi, trgovine "naredi si sam", veleblagovnice, prodaja po pošti...) 3. zunanja konkurenca - t.j. konkurenca tako drugega produkta ali servisa (avtomobili, zavarovanje, počitnice, računalniki...). Nemčija, kot vodilna potrošniška, proizvodna in organizacijska moč v EU, ustvari kar 29 milijard ECU prihodka s trgovino s pohištvom. Zaposluje skupaj 110.000 ljudi v 15.174 prodajalnah (povprečno kar 8 ljudi na prodajalno v primerjavi s 3 na prodajalno v EU). Država z največ prodajalnami s pohištvom (več kot 22.000) in v katerih je zaposlenih 67.000 ljudi, je Italija. Trgovina na drobno s pohištvom ustvari 12 milijard ECU. Kar 85 % prodaje s pohištvom je organizirane po posebnem tržnem sistemu. Francija ima 13.000 prodajaln s pohištvom, zelo razširjen sistem prodaje je "franšizing". Privatne verige pomenijo kar 1 5 % celotnega trga s pohištvom. V Veliki Britaniji igrajo pomembno vlogo "nespecializirani" kanali (pokrivajo 35 % trga). Trgovina s pohištvom sicer ustvari 13,1 milijard ECU. Španija, znana po najmanjšem prodajnem prostoru v trgovinah s pohištvom v EU (povprečje 350 m2), ima 13.500 prodajaln. Nekaj manj kot 80 % prodaje s pohištvom je organizirane prek specializirane drobnoprodajne mreže. Na Nizozemskem prevladuje v glavnem prodaja, ki ni organizirana v nakupovalnih verigah, ampak v glavnem pohištvo uvažajo. Obstaja velik trend h koncentraciji velikih prodajaln s pohištvom, ki so locirane na obrobju mesta in ponujajo ekskluzivno pohištvo. ■^Tirr.i n m ii || ! mi—— Na Združenju lesarstva razpolagamo s podatki o poslovanju podjetij lesnopredelovalne dejavnosti. Gospodarska družba - članica GZS lahko pridobi izpis individualnih podatkov za svojo družbo, najboljše vrednosti za podskupine dejavnosti in povprečne vrednosti panoge (po SKD in EKD). IJ.^:H?ll:Um.lJf,M III HI, | |l| j| H| — Združenje lesarstva je zaprosilo Statistični urad RS, da mu odslej sporoča podatke tudi o povprečni bruto plači v lesni industriji (DD - Obdelava in predelava lesa ter DN36.1 - Proizvodnja pohištva skupaj), ki je v juliju znašala 115.035 SIT. li.mii.migifrM-jj^ EVANJA Številka PP 9522 /01 Romunski proizvajalec bukovega vezanega lesa in ivernih plošč nudi svoje izdelke. Podjetje FIBART Kontaktna oseba g. Mircea Bajenaru Ulica 143 M. VULCANESASCU STREET Pošta 7000 Kraj BUCHAREST Država ROMUNIJA Telefon +40/ 1 /411 40 06 Telefaks +40/ 1 /411 40 06 Številka PP 9536 / 01 Francosko podjetje išče visoko avtomatizirana lesnopredelovalna podjetja. Podjetje SETA Kontaktna oseba g. Platek Ulica 13 RUE LACOSDIARE Pošta 75015 Kraj PARIS Država FRANCIJA Telefon +33/1 /45759797 Telefaks +33 / 1 / 45 75 97 98 E-Mail seta@club-internet.fr Številka PP 9579 / 01 Estonsko podjetje nudi brezov vezan les, žagano hlodovino in brezov furnir. Podjetje HEISON SA Kontaktna oseba ga. Julia Dunajeva Kraj TALLIN Država ESTONIJA Telefon +372/6/380 931 Telefaks +372/6/380 930 Številka PP 9593 / 01 Singapursko trgovsko podjetje nudi širok izbor proizvodov s področja računalništva, elektronike, papirne, lesne, tek-stilne,avtomobilske industrije, prehrambene artikle in medicinske proizvode. Podjetje YONG HAO TRADING Kontaktna oseba g. Liaw Teck Kee Ulica BLK 2020 BUKIT BATOK ST. 23 03-250 BUKIT BATOK IND Pošta 659525 Kraj SINGAPORE Država SINGAPORE Telefon +65/565 89 18 Telefaks +65/565 88 73 Številka PP 9597 /01 Slovaško podjetje nudi lesne polproizvode za pohištveno in gradbeno industrijo (iverne plošče, melaminirane plošče, vrata, laminatne.pode, lepljen les...). Podjetje KRONOSPAN SLOVAKIA S.R.O. Kontaktna oseba g. Karol Dučak Ulica BARDEJOVSKA 24 Pošta 08001 Kraj PREŠOV Država SLOVAŠKA Telefon +421 /91/764 461 Telefaks +421 /91 /764 467 LES wood 50 (1998) 10 Znanje za prakso 305 Postavitev predstavitvene strani na internetu UVOD Internet postaja v zadnjem času tudi pomembno informacijsko - marketinško polje, ki se na nek način lahko primerja s televizijo. Različno od nje pa internet ni samo enosmerno posredovanje informacij, ampak izmenjava poteka dvosmerno. Najpomembnejša stvar, ki loči internet od vseh drugih oblik informiranja in poizvedovanja, pa je v tem, da so zapisi v digitalni obliki. To pomeni, da lahko isti zapis opazujemo na zaslonu, ga shranimo na disk ali natisnemo na tiskalnik ter informacijo ohranimo za bodočo rabo. Zaradi množičnosti interneta lahko tudi upamo, da bo informacija o našem podjetju prišla do veliko večjega števila potencialnih kupcev kot s klasičnimi reklamnimi akcijami. Drugače od "udarnih plakatov" pa predstavitvena stran na internetu nudi veliko več možnosti, hkrati pa je količina informacij, ki jih stran vsebuje, lahko bistveno večja. Kljub vsemu pa je dobro, če "hišni" oblikovalec predstavitvene strani na internetu upošteva nekaj osnovnih pravil, ki jih bom na kratko predstavil v tokratnem prispevku. OBLIKOVANJE IN POSTAVITEV STRANI Kakšna naj bo torej predstavitvena stran nekega podjetja na internetu? Predstavitvene strani podjetij so ogledalo podjetja na internetu, zato mora biti takšna stran skrbno oblikovana, četudi ni nujno, da je vrhunski izdelek grafičnega oblikovanja. Grafično oblikovanje je poleg programiranja strani v HTML jeziku zagotovo najpomembnejša prvina dobre domače strani. Oblikovalec strani mora dobro premisliti, koliko grafičnih elementov je smiselno uporabiti in kako jih razporediti po strani. Pri tem mora upoštevati možnosti HTML jezika, možnosti prikazovanja slik v brskalnikih in hitrosti prenosa informacij po internetu. Zavedati se moramo tudi preprostega dejstva, da nas HTML jezik pri grafičnem oblikovanju predstavitne strani bolj omejuje kot ne. Velikokrat imamo dobro idejo, ki pa se je, žal, ne da prenesti v HTML jezik. Tako grafik ne more brez znanja dela s HTML jezikom in narobe - HTML programer ne bo mogel postaviti strani, če ne bo obvladal vsaj osnovne abecede grafičnega oblikovanja. Grafični elementi strani morajo biti preprosti in nedvoumni, estetsko oblikovani in primerno majhni. Velike in pisane slike so morebiti zanimive, vendar večino obiskovalcev odbijejo, ker prenašanje slike prek interneta predolgo traja. Raziskave so pokazale, da se negativna občutja pojavijo, če uporabnik čaka na sliko več kot'deset sekund. Ta podatek si je dobro zapomniti pri oblikovanju grafičnih elementov, zato naj oblikovalec upošteva, da ima večina uporabnikov modem s hitrostjo 28.800 baudov, kar pomeni, da je lahko posamezna slika velika do 35 kBytov. Naslednja omejitev, ki je pogostejša, kot si mislimo, so ome- jitve, ki jih postavljajo različni brskalniki. Ne morete si misliti, kako se razlikuje prikaz iste strani v različnih brskalnikih, če hočete torej oblikovati stran, ki bo povsod dobra, se morate strogo držati standardov za HTML jezik in pri tem ne uporabljati posebnosti posameznih brskalnikov; npr. Netscape Navigator in Microsoft Explorer uporabljata nekatere posebne, med seboj nezdružljive ukaze. Samo v ilustracijo tega, kar sem ravnokar napisal. Pred kratkim sem oblikoval predstavitveno stran za "Zbornik gozdarstva in lesarstva". Pri tem se mi je zdelo smiselno uporabiti t.i. občutljive slike. Pri testiranju strani v Microsoft Explor-erju 3.0 in 4.0 ter v Nestcape Navigatorju 2.1 je vse delalo brez težav. Ko pa sva s prijateljem taisto stran preizkusila še v Netscape Navigatorju 4.0, stvar ni delovala. Ker skoraj zagotovo veliko ljudi uporablja ta brskalnik, sem se moral občutljivim slikam do nadaljnjega odpovedati. Stran ni tako privlačna, vendar zanesljivo deluje. Ne boste verjeli, vendar je prikazovanje slovenskih krilatih znakov še vedno hud problemski se ga brez posebnih programov na strežniku ne da zadovoljivo rešiti. Večina brskalnikov naj bi sicer poznala č, š in ž, vendar je prikaz teh znakov zelo spremenljiv in nezanesljiv. Ker pravilen prikaz slovenskih znakov tudi pripomore k uspešni predstavitvi, se morate o tem problemu najprej posvetovati z oskrbnikom sistema, kamor nameravate postaviti svojo predstavitveno stran. Ta vam bo svetoval, kako pisati slovenske znake, da se bodo v vseh brskalnikih pravilno prikazovali. Primer zelo dobre rešitve prikazovanja slovenskih znakov si lahko ogledate na naslovu http://www.dendro.bf.uni-lj.si (slika .1 a in 1 b). Avtor prikazanega programa za pretvorbo med različnimi standardi je Damir Metelko, takšna rešitev je najpogostejša in se je izkazala tudi za najboljšo, ker deluje na vseh brskalnikih. Sliki la in lb. Primer pretvarjanja med različnimi standardi za slovenske znake. Ena najpomembnejših odločitev pri postavitvi dobre predstavitvene strani je odločitev o količini informacij. Količina informacij mora biti ravno pravšnja. Če je informacij preveč, jih nihče ne prebira, če jih je premalo, dobi obiskovalec občutek, da ga podcenjujete. Glede na količino informacij je potrebno predstavitveno stran tudi primerno strukturirati -razdeliti v predalčke. Dobra struktura zagotavlja preglednost in se bo nespremenjena obdržala dolgo časa. Pomebno je tudi, da ključni podatki niso nikoli skriti kje v globinah domače strani in da informacije na predstavitveni strani v rednih intervalih obnavljate. Nikar ne duhovičite in ne napišite, da je ta stran še vedno v konstrukciji - vse, ampak prav zares vse strani na internetu so v stalnem spreminjanju. Pomembno je še to, da na predstavitveni strani poskrbite za možnost vzpostavljanja kontakta med uporabnikom in vami. To storite tako, da navedete naslov elektronske pošte, kjer'morebitni LES wood 50 (1998) 10 Znanje za prakso 306 interesent dobi neposreden kontakt z vami. Z vaše strani pa je pomembno, da elektronsko pošto redno berete in nanjo tudi odgovarjate. PRENOS NA STREŽNIK IN TESTIRANJE Zadnje dejanje pri oblikovanje predstavitvene strani je prenos strani na internetski strežnik in testiranje. Brez ustreznega strežnika, strani ne morete prikazovati na internetu. Strežnik je računalnik, ki je stalno vključen v internet in je sestavni del omrežja. Prostor na strežniku je potrebno zakupiti, ponavadi se za to plačuje mesečna najemnina. Do vašega prostora na strežniku imate varovan dostop, zato potrebujete uporab- niško ime in geslo. Če geslo pozabite, imate ponavadi precej sitnosti, zato si ga nekam napišite Jn spravite v sef. Prenos predstavitvene strani na strežnik opravite z FTP-programi. Kako se to stori, vam bo povedal upravljalec strežnika. Ko je stran na strežniku, jo morate še testirati. Ce se le da, to storite z različnimi brskalniki. Če je vse v redu, lahko stran javno objavite na kakšnem, temu namenjenem strežniku, npr. na Mat'kurji http://www.ijs.si/slo/resources/ in postali bodo član največje družine na svetu. dr. Tom LEVANIČ ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE, Karlovška 3, 1000 LJUBUANA organizira v okviru izobraževalne dejavnosti za lesarje začetne in nadaljevalne tečaje AUTOCAD-a 14 Začetni tečaj AutoCAD 14 je namenjen 2D risanju. Obsega 16 šolskih ur (4 dni). Teoriji je namenjenih 6 ur, ostale ure imajo poudarek na praktičnem delu. Na koncu tečaja udeleženci praktično delo tudi izpišejo. Nadaljevalni tečaj AutoCAD 14 je namenjen modeliranju oz. 3 D risanju. Tečaj obsega 16 šolskih ur (4dni). Poudarek je na praktičnem delu. udeleženci spoznajo ukaze za izdelavo žičnih in ploskovnih modelov ter polnih objektov. Poučevanje vodijo predstavniki podjetja za Računalniško grafiko in izobraževanje d.o.o. Vsebina programa je prilagojena lesarski stroki. Prvi tečaj bo nadaljevalni in bo potekal od 9. do 11. novembra 1998. Temu bodo sledili termini glede na prijavo kandidatov. Poučevanje je vezano na računalniško opremo in pateka v učilnici podjetja. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku in prejme skripta v slovenščini in disketo s predlogo. Udeležence grupiramo ab primernem številu prijav glede na sorodnost izdelkov. V eni skupini je 6 tečajnikov. Poučevanje je namenjeno vodjem priprave dela, tehnologom in konstruktorjem, valcem pohištva, predavateljem srednjih in visakih šol, oz. vsem strokovnjakom, ki so vključeni v proces izdelave proizvodne in prodajne dokumentacije. Po končanem začetnem in nadaljevalnem tečaju bomo organizirali nove tečaje za delo na programfh, ki predstavljajo nadgradnjo AutCADa 14. Tečajniki bado spoznali, kako se izdeluje tehnična dokumentacija za proizvodnjo, načrte, materialno listo, kosovnico, programe za povezavo s CNC stroji, kako se oblikuje ambient z notranja pohištveno opremo, kako se pripravlja dokumentacija za predstavitev v papirni ali elektronski obliki. Prijave sprejemamo na naslov Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška 3,1000 Ljubljana. Tel: 061/121-46-60, faks: 061/121-46-64. Kontaktni osebi: Ciril MRAK, Stane KOČAR LES 50(1998) 10 Strokovne vesti LIPA Ajdovščina, Tovarna pohištva, d.d. Začetki današnje LIPE Ajdovščina, Tovarna pohištva d.d., segajo v začetek stoletja in sicer v leto 1913, ko je podjetnik Kobe postavil žagarski obrat. V letu 1919 ga je prodal Scara-bogniju, ki je ostal njen lastnik vse od leta 1 923. V tem letu je prevzel lastništvo nad žagarskim obratom Italijan Rizzatto. Le-ta je kmalu podvojil proizvodnjo žaganega lesa, zgradil zabo-jarno, mizarsko delavnico za izdelavo barak in stavbnega pohištva. Zal je ta razcvet podjetja prekinil požar v letu 1933. V njem so bili popolnoma uničeni objekti in vse zaloge lesa. Lastniku je z nemalo težavami uspelo ponovno oživiti proizvodnjo in ohraniti podjetje pri življenju vse do leta 1 943, ko je po razpadu Italije prenehalo delovati. Ponovno oživitev proizvodnje je prinesel konec II. svetovne vojne, in sicer že v maju 1 945. V prvi fazi je bila obnovljena zabojarna in mizama, v kateri je pričelo z delom 30 zaposlenih in približno 1 00 nemških ujetnikov. Naslednji pomembnejši mejnik je 17.5.1948, ko je Vlada SR Slovenije izdala odločbo o ponovni ustanovitvi podjetja. Po letu 1952 se je podjetje začelo preusmerjati iz polfinalne v finalno proizvodnjo, s katero se ukvarja še danes. Podjetje je ves čas svojega obstoja uspešno poslovalo, kar mu je omogočilo tudi nenehno širitev in posodabljanje proizvodnje. Vse to je LIPI omogočilo proizvodnjo vse bolj zahtevnejših artiklov, ki so pomenili pot v višje Kuhinja JANA cenovne razrede tako na domačem kot tudi na tujih trgih, kamor je usmerjene okrog 75 - 80 % vse Lipine proizvodnje. Proizvodni program LIPE obsega naslednje proizvode: kuhinjsko in jedil-niško pohištvo, dnevne sobe, spalnice, kopalniško pohištvo, sedežno pohištvo, počivalnike ter razno kosovno pohištvo. Vse te proizvode si lahko kupci ogledajo v petih salonih pohištva na področju Slovenije, in sicer na dvorcu Zemono, v salonu v Kranju na Kranjskem sejmišču, v Ljubljani na Pražakovi ulici, v gradu Betnava pri Mariboru, od maja letošnjega leta pa tudi v Celju v poslovno trgovski stavbi TRIPEX. V Sloveniji sodi LIPA po številu zaposlenih, ki se v zadnjih letih giblje okrog 400, med srednje velika lesna podjetja in med enega največjih izvoznikov v lesni branži. Na tujih trgih LIPA realizira okoli 75-80 % proizvodnje, od tega pretežni del na ameriškem trgu. Lipini proizvodi so poznani tako po po svoji kakovosti kot tudi po sodobnem designu. Ti dve trditvi nedvomno potrjujeta tudi dve dejstvi, da je Lipa nosilka certifikata ISO 9001, ki ga je pridobila v juliju 1996, in pa številna priznanja, ki jih prejema na pohištvenih sejmih doma in v tujini. V začetku 1 997 je LIPA začela poslovati kot delniška družba. V nadaljevanju predstavljamo kuhinjske novosti, ki so bile predstavljene na Ljubljanskem pohištvenem sejmu 1. Kuhinja "LOCUS" Kuhinja Locus je plod sodelovanja Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost, Gorenja d.d., Ministrstva za znanost in tehnologijo in LIPE Ajdovščina, Tovarne pohištva d.d. Projekt je nastajal pod mentorstvom prof. Saša J. Mächtiga. Projekt upošteva vse kompleksne družbenoekonomske in tehnološke spremembe 90 let ter najnovejše trende in pristope k LES 50(1998) 10 Strokovne vesti 308 oblikovanju in opremi stanovanja za 21. stoletje. Kuhinja je okrogle oblike in jo je zaradi njene komponibilnosti enostavno preoblikovati. Kuhinjo poleg brezhibne izdelave odlikujejo vrhunski vgrajeni materiali in sveže, mladostne barve. 2. Kuhinja "JANA" Kuhinja Jana je sodobno oblikovana kuhinja, ki se z designom in barvami ravna po svetovnih oblikovnih trendih. Poleg atraktivne zunanjosti se odlikuje po izredni funkcionalnosti, ki jo omogočajo različni sistemi vrtečih se in iz-vlečnih kovinski košar. Izdelana je iz masivnega bukovega lesa, ki z pultom iz naravnega kamna omogoča prijetno in ustvarjalno delo. Kuhinjo je oblikoval priznani arhitekt Julijan Krapež. 3. Kuhinja "ART" Konceptualno izhaja iz ekološke miselnosti sodobnega človeka in upoštevanju naravnih energijskih zakonitosti, ki vladajo v našem bivalnem okolju. Izdelana je iz javora, naravnega kamna in kerrocka. Vsi kuhinjski elementi so pozicionirani po koordinatah energijskih silnic, tako omogočajo optimalno počutje ter ustvarjajo zdravo okolje. Kuhinjo je zasnoval in oblikoval naš priznani arhitekt Oskar Kogoj. 4. Kuhinja "TREND" Ta kuhinja se odlikuje po funkcionalnosti in izrazito sodobnih, gladkih, enostavnih linijah. Posebnost so vitrine z aluminijskimi vrati ter več elementov z sodobnimi izvlečnimi mehanizmi. Izdelana je iz bukovega lesa v kombinaciji z aluminijem in nerjavečim jeklom ter pomeni svojevrsten oblikovni in tehnološki izziv. Kuhinjo je oblikoval arhitekt Julijan Krapež. 5. Jedilnica "RIO" pozij "Kuhinja - socialno in tehnološko središče doma", ki je potekal v sredo, 23. septembra v dvorani Forum Ljubljanskega sejma. Projekt "Kuhinja - socialno in tehnološko središče doma" je nastajal v sodelovanju Ministrstva za znanost in tehnologijo, Gorenja d.d., Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost in LIPE Ajdovščina, Tovarne pohištva d.d. S tem projektom smo poizkusili preučiti in v praksi uresničiti kompleksne druž- Na omenjenem sejmu smo za jed i 1 - niško garnituro RIO dobili srebrno plaketo. Garnitura je sodobno oblikovana v "square" stilu. Izdelana je iz masivnega bukovega lesa v kombinaciji s furniranimi deli. Jedilnica je pobarvana z ■•- atraktivno, ,^ * — trendovsko č e š n j e v o barvo. LIPA Ajdovščina, Tovarna pohištva d.d., je na pohištvenem sejmu poleg zgoraj predstavi jen i h novosti pripravila sim- benoekonomske in tehnološke spremembe 90 let. Te spremembe so osnova za prevrednotenje in premislek o uporabnosti stereotipa današnjega bivalnega tlorisa, posebej kuhinjskega in njene opreme, česar se zavedajo tudi v vodilnem slovenskem kuhinjskem podjetju LIPA d.d. iz Ajdovščine. Kuhinja je vedno stičišče interesov družine, ki pa kljub družbenim in tehnološkim spremembam tudi v informacijski dobi ni izgubilo pomena. Nasprotno, zdi se, da pomen še pridobiva. Kuhinjsko okolje prav v času dinamičnih sprememb pridobiva zopet svojo integrativno vlogo družinskega življenja. Ali pa se spremenjena kakovost bivanja v družini lahko izrazi, če ne posežemo v fizične pogoje, ki jih opredeljuje ta prostor in oprema? Matevž MARC LIPA d.d., izvozni oddelek Kuhinja TECHNO LES wood 50(1998) 10 Sejmi in razstave 309 9. ljubljanski pohištveni sejem -ogledalo slovenske lesne industrije Deveti ljubljanski pohištveni sejem, so tokrat, na željo in pobudo Združenja lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije organizirali v drugi polovici septembra in ne v novembru, kot je bila navada v prejšnjih letih. V šestih dneh, ko je bil odprt za javnost, je sejem obiskalo skoraj 70.000 obiskovalcev. Na sejmu se je predstavilo 324 razs-tavljalcev iz sedemnajstih držav. Med njimi je bilo največ slovenskih podjetij, na čelu z vodilnimi slovenskimi proizvajalci pohištva, prek zastopnikov pa je bila na ogled tudi ponudba pomembnih svetovnih proizvajalcev. Sejem je zavzemal kar 1 1.300 kvadratnih metrov neto razstavnih površin. Na ogled je bila široka paleta opreme in dodatkov za stanovanja in poslovne propstore. Ogledati pa si je bilo mogoče tudi pestro ponudbo stavbnega pohištva. Kot vsako leto so bila tudi letos podeljena priznanja in nagrade za najboljše proizvode in njihove kreacije. * Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije je podelilo zlato, srebrno in bronasto priznanje za leto 1998 Zlato diplomo s skulpturo Zlata vez je prejel Liko Vrhnika za jedilnico REAL, katere avtorja sta Tea in Edo Vidovič. Jedilnica Real iz bukovega lesa je oblikovno čista in celovita rešitev z jasnimi in domišljenimi detajli. Zaradi barv in oblik učinkuje lahkotno in elegantno. Jedilnica je plod eno in pol-letne-ga dela, ki se je začelo z oblikovanjem stolov. Te so dopolnili z oblikovno usklajeno raztegljivo jedilno mizo in sistemom omaric z ločenim podnožjem, ki omogoča sestavljanje elementov po višini in širini. Srebrno diplomo je prejela tovarna pohištva Lipa Ajdovščina za jedilnico RIO, avtorjev Julijana Krapeža in Stanka Coha. Jedilnica je izdelana iz masivnega bukovega lesa, luženega na češnjo. Odlikujejo jo čiste linije in razkošje v masi. Stoli imajo snemljivo prevleko, ki jo lahko po potrebi operemo. Pohvalno je tudi to, da so v Lipi poskrbeli za možnost celovite opreme ambienta v istem stilu, saj je jedilnico, ki vsebuje stole, mizo in omare, mogoče kombinirati z barvno in oblikovno usklajeno kuhinjo Tehno. Bronasto diplomo je prejel Maries pohištvo iz Maribora za kuhinjo LUNA, avtorice Irene Antolič. Kuhinja, ki je koncipirana na osnovi funkcionalnih blokov, je rezultat oziroma nadaljevanje projekta, ki se je začel že pred štirimi leti. Kuhinja ponuja več duhovitih rešitev. Najpomembnejše vodilo pri oblikovanju kuhinje je bilo "manj elementov, več prostora". Zasnovana je tako, da omogoča ponudbo široke palete različnih front, ki imajo za osnovo enake korpuse, kar vpliva na manjše število polizdelkov. * Strokovna žirija uredništva revije Naš dom je podelila zlato plaketo podjetju Paron iz Laškega za program X - TRA, avtorjev Rosvite Golčar-Hrastnik in Lovra Skorja. Program omogoča široke uporabne možnosti opremljanja stanovanjskih prostorov. Elementi so večnamenski, komponibil-ni in likovno čisti. Sistem je narejen tako, da vse širine, višine in globine elementov lahko med seboj poljubno kombiniramo. Kupec ima tudi možnost izbire med steklenimi ali lesenimi Zlato diplomo GZS Združenja lesarstva in skulpturo Zlata vez je prejel Liko Vrhnika za jedil- Srebrno diplomo GZS je prejela tovarna pohištva Lipa Ajdovščina za jedilnico RIO, avtorjev nico REAL, katere avtorja sta Tea in Edo Vidovič. Julijana Krapeža in Stanka Coha. 99 YES wood 50(1998) 10 Sejmi in razstave I 310 Bronasto diplomo GZS - Združenja lesarstva je prejel Maries pohištvo iz Maribora za kuhinjo LUNA, avtorice Irene Antolič Strokovna žirija uredništva revije Naš dom je podelila zlato plaketo podjetju Paron iz Laškega za program X-tra, avtorjev Rosvite Golčar-Hrastnik in Lovra Skorje vrati, različno velikimi predali in različnimi podnožji za isti korpus. Poleg tega lahko izbira in medseboj kombinira tudi domišljene dekorativne detajle. Vse to omogoča uporabniku, da poišče sestav po svoji želji in okusu. Elementi programa so na voljo v javoru, bukvi, srebrni in modri barvi. * Priznanje DOS, ki ga podeljuje Društvo oblikovalcev Slovenije za oblikovalske dosežke, sta dobila Tea in Edo Vidovič za že prej omenjeno jedilnico REAL podjetja Liko Vrhnika. V obrazložitvi žirije je bil poudarjen tudi večstranski prispevek obeh oblikovalcev k stroki, kar dokazujejo tudi njune izstopajoče ureditve razstavnih prostorov, kjer velja še posebej omeniti razstavni Priznanje revije Les srednji lesarski šoli za na|celovilejšo predstavitev svo|e dejavnosti je letos dobila Srednja lesarska šola Maribor prostor Kli Logatec, kjer sta z izbrani- dijakov, ter urejenost in preglednost mi barvami in premišljeno osvetlitvijo razstavnega prostora. dosegla prefinjen videz ambienta. * Priznanje revije Les srednji lesarski šoli za najce-lovitejšo predstavitev svoje dejavnosti pa je dobila Razstavni prostor KLI Logatec, ki sta ga uredila arhitekta Tea in Edo Vidovič, ki sta na sejmu prejela nagrado Društva oblikovalcev Slovenije Na sejmu je lahko vsakdo našel nekaj po svojem okusu, čeprdv pretiranih ali pretresljivih novosti tudi tokrat ni bilo. Po prvem vtisu, ki ga na nas pustijo dokaj solidno urejeni razstavni prostori, pa lahko z obžalovanjem ugotovimo, da so redka podjetja, ki so pripravljena vlagati v lasten razvoj. Srednja lesarska Dejstvo je, da je Slovenija bogata z šola Maribor. Ko- lesom, da imamo tradicijo in občutek misijo je navduši- za les. Toda, ali znamo te danosti iz-la raznolikost pri- koristiti in tržiti z lastnimi izdelki? Me-kazanih izdelkov nim, da se domača pohištvena indus-z različno zahtev- trija še vedno premalo zaveda pome-nostno stopnjo, ki na kvalitetno oblikovanih izdelkov, s odražajo realen katerimi bi si ustvarili image, ki bi se prikaz znanja lahko kosal z ugledom skandinavskih LES wood 50(1998) 10 proizvajalcev pohištva. Na enem od strokovnih srečanj, ki so bila organizirana v času sejma, je profesor Saša Mächtig podal zanimivo primerjavo: "Naša najuspešnejša podjetja sta Krka in Lek, ki imasta izredno močan razvoj. Če bi imela lesna podjetja tak razvoj, ne bi imeli toliko problemov." Večina naših lesnih podjetij gre za dosežki tujega razvoja. Toda ostajajo z redkimi izjemami delovno intenzivna s ceneno delovno silo, premalo inova-tivna, brez dolgoročne razvojne strategije, nepoznana v svetu in brez lastnih uveljavljenih blagovnih znamk, ki ustvarjajo tržišča. Poleg tega bi bilo potrebno ustvariti pozitivno pravno, gospodarsko in širšo klimo, ki bi spodbujala k normalnemu gospodarskemu utripu, kar je v svojem govoru omenil predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Med drugim je ponudil tudi pomoč državnega zbora pri reševanju aktualnih problemov lesarske panoge. Predlagal je ustanovitev panožnih informacijskih centrov, po zgledu v tujini. Tako bi v pohištveni oz. lesnopredelovalni panogi lahko organizirali "Dizajn center" ali "Vladni center za pospeševanje oblikovanja". Hkrati bi bil to tudi primeren prostor za vzpostavitev odgovornega dialoga med panogo in državnimi institucijami. Janez Podobnik vidi državni zbor kot pravi prostor, kjer bi se ta ideja preverila in dobila podporo. Povezovalno vlogo med državo in panogo pri tej ideji pa bi morala odigrati institucija, kot je Gospodarska zbornica. Predstavnik državnega zbora je svoj govor sklenil: "Ta sejem dokazuje, da je to panoga, kjer ima Slovenija svojo šanso, ta sejem dokazuje, da ta panoga zasluži svojo šanso tudi od državnih institucij, ki upravljajo s Slovenijo. Pohištveni sejem je mimo. Bo prihodnje leto 10. Ijubilejni Ljubljanski pohištveni sejem uspešnejši od letošnjega? Bodo rešeni najbolj aktualni problemi lesarske panoge, ki je v večini izvozno usmirjena? Se bodo proizvajalci zavedli pomena lastnega kvalitetnega razvoja? Sejmi in razstave TEKST OB SLIKAH 1. Brest - pohištvo iz Cerknice je tudi letos presenetil z atraktivnim razstavnim prostorom. Z njim je hotel opozoriti na nujnost razmišljanja o opremi že v času gradnje, saj optimalen bivalni prostor ni odvisen samo od opreme ampak tudi od oblike in velikosti prostora. Večina njihovih izdelkov je namenjena izvozu za znanega kupca, vendar pa se zavedajo tudi pomena lastnega razvoja, plod katerega sta letošnja novost, polkrožna predalčnika, prestižna dekorativna in funkcionalna elementa s pasarskimi dodatki in obdelana z mahagonijevim "fine-line" furnirjem. 2. Meblo se je v času svoje 50-letnice predstavil na kar 530 m2 razstavne površine. Vodilo Meblovega nastopa na sejmu je bila "Zgodba o Me-blu". Poleg ustaljenih programov za opremo prostorov je letos prikazal tudi novi program kuhinjskega pohištva. 3. Stilles, podjetje s tradicijo in dolgoletnimi delovnimi izkušnjami, se je tudi letos predstavilo s stilnim pohištvom, primernim predvsem za opremo rezidenčnih objektov, hotelov, poslovnih prostorov in prestižnih stanovanj. 4. Na sejmu smo si lahko ogledali tudi pestro ponudbo uglednih mednarodno priznanih blagovnih znamk, ki jih domači kupci lahko nabavijo prek zastopnikov. Omenimo le najvidnejše: Orion intertra-de, Tomax, Graben, Tron, Napredek trgovina. 5. Inles se je predstavil tudi z okni za obnovo objektov pod spomeniškim varstvom. Z dodatki, ki se privija-čijo ali prilepijo na zunanjo stran, se lahko prilagodijo avtentičnemu videzu starega okna. 6. Pri Jelovici so letos med drugim razstavili zanimivo izbočeno okno, ki nudi nove možnosti oblikovanja fasade. 311 7. Senkov razstavni prostor je bil tudi letos odsev modnih tendenc, predstavljenih na Milanskem in Köln-skem sejmu. Neomodernistično pohištvo ravnih, strogih linij in kubičnih oblik, je učinkovalo elegantno in čisto. 8. Novost na Schachermayerjevem razstavnem prostoru je bila nova različica okovja EKU - CLIPO za drsna vrata s kolesi na spodnjem delu, ki je primerna predvsem za regale. Zanimiva pa je tudi ponudba dekorativnih akrilnih plošč, pohištvenega okovja in okovja za stavbno pohištvo. Razstavili so tudi široko paleto zračnikov za okna, ki zagotavljajo kontrolirano prezračevanje prostorov brez neprijetnega prepiha in manjši vdor hrupa kot pri klasičnem prezračevanju. 9. Sistem SL 100, ki rabi avtomatizaciji prehodov je plod domačega dela. Podjetje Doorson zagotavlja visoko kvaliteto s certifikati in mnogimi priznanji uradnih institucij. 10. Podjetje KaindI, ki ga pri nas zastopa Starman d.o.o. iz Škofje Loke, se je med drugim predstavilo z aluminijskimi ploščami z reliefnimi vzorci za obloge vertikalnih površin elementov notranje opreme. Aluminijska površina je lakirana in stisnjena z laminatom. 1 1. Häfele se je predstavil: z okovjem, fleksibilnim podnožjem za pisarniške mize, s sistemom za montažne pregradne stene in z zanimivim identifikacijskim sistemom ključavnic "Dialock". Dr. Jasna HROVATIN, d.i.a. Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo LES wood 50(1998) 10 Strokovne vesti 312 Slike: 1 2 3 4 5 6 33�2 68 LES wood 50(1998) 10 Strokovne vesti 313 TH-90 z9* rt »j«^ /•" M ■ F i MiBiiiifciii*!!!-1, ■ =" EPicpdpr jLJ_Jk3 Ponudba in pro daj a lesnih plošč KOLIČINA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA ar—iem. kaltes A - do-a^i 1: CENA S POPUSTOM ?j;.>iMjwa: i i-"es:.-2r oa n ;>::'. sva -e*: DCr, »:^--i -■£'£ -,r??-'7.v4i>i=:i:u.t-;»r iA—(Bl /Fj: e,t'' C«- 3, kva +s=^ VC F\.m ■ iessn. kve re=a A,"C. deder^ ^5 ^ pepust F: rn"->-.fe- i-vc .S*J;i A.-C ..i ->..li i L L r« -L L -j- j----------H^gH ■ .. * . bus*. šr.'3 -te's S3 ft*ra» JMŠ m KUPON 24 POPUST EPIC d»040- doje naromlköm fFt*^ LE5 «J /O popust ie ves Bf&deini tjf&ofiam OrUSl - IPiC - FurUIT - SPI v Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tržaška 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 10 Borzne vesti 320 BORZNE vesti IZDELEK/DIMENZIJA bukev, kvaliteta 88 2000x1250x6 mm bukev, kvaliteta BB 2000x1250x8 mm bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 10 mm bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 12 mm bukev, kvaliteta BB/C 2200 x 1220 x 6,8,10 mm||||l|| SMREKA, odporna proti vo|||iiii^iiifc|^ll||^lli: 2440 x 1220 x 12 mm ^^^^^^^^^^H 2440 x 1220 x 21 mm ^^^^^^^^^^^1 TAUARI, odporna proti vodi|iiyi^ilii^ll|||^l|8 2440 x 1220 x 12 mm !||l|llis|||ll|||||:|!|i|Illlllllir|l|; 2440 x 1220 x 15 mm 1 ||l||P||||;l;||;lilIll|i!lll|i;|! KOLIČINA CENA S POPUSTOM lllllllll^lllllllllsillllllliiiiill IZDELEK/DIMENZIJA OKOUME-dodatni 15% 2500 x1700 x6 mm 2500x1700 x10 mm 2500x1700* 12 mm 2500 x 1700 x 20 mm OKOUME - odporna proti 2500 x1700 x8 mm 2500x 1700x10mm 2500 x1700 x12 mm 2500 x 1700 x 20 mm furnirana TEAK, odporna 10% popust 2440 x1220 x5 mm furnirana OREH, odporna 10% popust 2440 x 1220x3,6 mm KOLIČINA CENA S POPUSTOM ||iii^|^Wii|^ÄI||ip|^ll iiPjil^lüli^üiiüi^Sii 5 m3 330.000 SIT/m3 proti vodi, kvaliteta AB - dodatni lili! iiiiiiiiiii CENE VELJAJO ZA NAKUP CELOTNE KOLIČINE! ZA NAKUP MANJŠIH KOLIČIN SE CENE DOGOVORIJO POSEBEJ PLAČILO PO DOGOVORU Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tržaška 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 Pripravljalni seminarji za strokovni izpit po ZGO - Zakonu o graditvi objektov Z ZGO (Ur. I. RS št. 59/96) je bila dana pravna osnova za ponovno ustanovitev in organiziranje Inženirske zbornice Slovenije (IZS), ki je objavila svoj statut v Ur. I. RS št. 7/97. V skladu z ZGO in statutom je Inženirska zbornica samostojna poklicna organizacija, v katero se zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju graditve objektov in pri urbanističnem načrtovanju združujejo inženirji, ki delajo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju. IZS ima javno pooblastilo, da skrbi za opravljanje strokovnih izpitov po veljavnem pravilniku (Ur. I. RS št. 35/98). Na pobudo Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana (DITL) se je prijavilo za strokovni izpit 7 kandidatov. Tudi tokrat je DITL Ljubljana organiziralo pripravljalni seminar za splošni in posebni del izpita. Na seminarju so predavali Dolenc, Hafner, Pavlin, Kern (splošni del) in Cuderman, Resnik (posebni del). Kandidati bodo opravljali strokovni izpit v mesecu novembru. DITL Ljubljana ob tej priliki najavijo, da bo naslednji izpitni rok za inženirje in tehnike lesarstva predvidoma v mesecu marcu 1 999. LES wood 50 (1998) 10 Diplomske naloge 321 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1998 Damjan CUCNIK VZROKI OBARVANJA JESENOVINE V POSTOPKU SUŠENJA Causes of seasoning stains Visokošolska diplomska naloga Obseg: XII, 46 s., 12 tab., 15sl., 7 graf., 6 pril., 7 ref. Mentor: doc. dr. Zeljko Gorišek Recenzent: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: DN 634 Izvleček: Raziskovali srna problematiko obarvanja jesenovine {Fraxi-nus excelsior L) v postopku tehničnega sušenja. Z različnimi metodami smo poskušali ugotoviti kritično tačko sušenja in dejavnike, ki vplivajo na nastanek, intenzivnost in vrsto obarvanja. Izvedli smo tehnično sušenje jesenovine pod standardnim sušilnim režimom v industrijskih razmerah in v pilotski sušilni komori s predhodno termično in kemična obdelavo in brez nje. Drugi del poskusa je bilo sušenje lesa v konstantnih klimatskih razmerah pri 20,35 in 50 °Cter 63 in 97 % relativni zračni vlažnosti do ravnovesne vlažnosti. Rezultati kažejo, da obstaja kritična vlažnost lesa v postopku sušenja v območju nasičenja celičnih sten, pri kateri ob nizki sušilni hitrosti t.j. višji relativni zračni vlažnosti in povišani temperaturi pride do obarvanja. Intenzivnost obarvanja pri kritični vlažnosti lesa narašča premosorazmerno z višanjem temperature sušenja, relativne zračne vlažnosti ter daljšim časom sušenja, neodvisno od predhodne termične in kemične obdelave. Marjetka MIKLAVČIČ IZBOLJŠANJE ORGANIZACIJE DELA IN POSLOVANJA PROIZVODNJE VRAT Improvement of work organisation and management of door production Visokošolska diplomska naloga Obseg: IX, 95 s., 4 tab., 10 si.,3 pril., 1 6 ref. Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Recenzent: prof. dr. Jože Resnik Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: DN 635 Izvleček: S sistemom 20-ih ključev smo ocenili podjetje LIP lesna indistrija Bled - tovarna Rečico. Izvajanje del po nave- denih ključih bistvena vpliva na 3 elemente, pomembne za pridobivanje konkurenčnih prednosti; ta so kakovost, dobavni čas in proizvodni stroški. Predstavili smo ukrepe za poenostavljanje in obvladovanje delovanja tovarne pa tudi koristi, ki jih prinaša spreminjanje neučinkovitega dela na posameznih področjih. Zlasti skupni vpliv vseh izboljšav in sodelovanje vseh zaposlenih bi izboljšalo organizacijo dela in poslovanja proizvodnje vrat. Izboljšali bi produktivnost in zanesljivost proizvodnje, zmanjšali proizvodni ciklus, dobavne roke in stroške. David ŠTRUKEU VPLIV RAZLINIH KONSTRUKCIJ VRATNIH KRIL NA MEHANSKO TRDNOST Effect of different door structures on mechanic strength Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 92 s., 20 tab., 21 si., 17 graf., 1 5 pril. Mentor: prof. dr. Jože Resnik Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: DN 636 Izvleček: Raziskali smo vpliv različnih konstrukcij kotnih spojev sredice okvira in različnih obložnih plošč na mehansko trdnost vratnega krila. Za testiranje smo uporabili vzorce, ki sa ponazarjali sendvič sestava vratnego krila, in jih obremenjevali do porušitve. Obremenjevanje vzorcev smo prilagodili razmeram, v katerih se pojavi deformacija vratnih kril, in zmožnostim testirnega stroja. Večja porušitvena sila je pomenila boljšo konstrukcijo kotnega spoja in boljšo izbiro obložne plošče. Izdelavo vzorcev dimenzij 350 mm x 350 mm smo spreminjali s 5 različnimi kotnimi spoji in 3 oblažnimi ploščami. Ugotovili smo, da je trdnost različnih kotnih spojev, tako pri iverni kot pri vlakneni obložni ploščami. Ugotovili smo, da je trdnost različnih kotnih spojev, tako pri iverni kot pri vlakneni obložni plošči, sledila po enakem vrstnem redu: nelepljeni topi spoj, nelepljen spoj z obstoječim čepom, nelepljen podaljšan čep, lepljen obstoječi čep in z največjo mehansko trdnostjo lepljen podaljšan čepni spoj. Pri vzorcih s ploščo parne zapore ni v nobenem primeru prišlo do porušitve kotnega spoja, ampak se je prej razslojila obložna plošča. Glede na oblažno ploščo so največjo mehansko trdnost dosegli vzorci z vlakneno ploščo, sledili so ji vzorci s ploščo parne zapore in nazadnje vzorci z iverno obložna ploščo. Aleš VOVK UVAJANJE RAČUNALNIŠKEGA PLANIRANJA PROIZVODNJE IN OCENA UČINKOV Initiation of comuter production planning and evaluation of its effects Visokošolska diplomska naloga Obseg: VIII, 73 s., 7 tab., 1 7 si., 4 pril., 33 ref. Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Recenzent: doc. dr. Bojan Bučar Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: DN 637 Izvleček: Diplomska naloga obravnava planiranje proizvodnje s poudarkom na časovnem operativnem planu. Preučili smo proces planiranja proizvodnje v podjetju Krasaprema d.d. in nakazali določene pomanjklivosti procesa ter možne izboljšave z računalniškim programom za planiranje. Naredili smo simulacijo plana dveh omorter podali ocena učinkov; ta kaže v prid posodobitve celotnega informacijskego sistema in reorganizacije določenih procesov. Robert MAROLT KONKURENČNOST UPORABE LESA KOT TVORIVA IN GRADIVA V GRADBENIŠTVU Usage of wood and wood composites compared to other construction materials Visokošolska diplomska naloga Obseg: XII, 92 s., 50 tab., 19 si., 20 graf., 8 pril., 34 ref. Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Franc Bizjak Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: DN 638 Izvleček: Les je bil eden prvih gradbenih materialov. Danes ga v veliki meri izpodrivajo drugi materiali, predvsem beton, jeklo in plastične mase. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je uporaba lesa konkurenčna drugim gradbenim materialom ter kokšna prihodnost se obeta lesu na področju gradbeništva. Na podlagi WPF (Weight Property Factor = utežni faktar lastnosti) metode je bila izdelana ocena konkurenčnosti posameznih vrst lesa in lesnih tvoriv za posamezna področja uporabe v gradbeništvu. Narejena je bila tudi primerjava področij uporabe ter porabljenih količin lesa in lesnih tvoriv v gradbeništvu med podjetjem Slovenija ceste Tehniko d.d., Slovenijo in preostalim svetom. Rezultati so pokazali, da ima les v gradbeništvu svetlo prihodnost, čeprav ne na vseh področjih. Konkurenčnost uporabe lesa je odvisno predvsem od LES wood 50(1998) 10 pravilne izbire in uporabe materiala, to pa od dobrega poznavanju vrst materialov, njihovih lastnosti ter pogojev uporabe. V podjetju Slovenija ceste Tehnika d.d., Sloveniji, Vzhodni Evropi in Rusiji je les v gradbeništvu premalo cenjen, medtem ko je v ZDA zelo priljubljen in pagost gradbeni materiol pa tudi v Zahodni Evropi spet vse bolj pridobiva veljovo. Milan MLAKAR VPLIV DAVKA NA DODANO VREDNOST NA OBLIKOVANJE CENE IN POSLOVNI REZULTAT Influence of value added tax on price policy and financial result Visokošolska diplomska naloga Obseg: IX, 67 s., 9 tab., 3 si., 6 graf., 7ref. Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Recenzent: prof. dr. Mirko Tratnik Datum zagovora: 25.9.1 998 Sign.: DN 639 Izvleček: V Sloveniji je v pripravi zamenjava sedanjega sistema enofaznega prometnega davka z davkom na dodano vrednost (DDV). Uvedbo DDV je po uvedbi Zakona o dohodnini drugo večjo dovčna reformo v Sloveniji s ciljem približevanja in usklajevanja z Evropska zvezo. Poskušali smo ugotoviti velikost vpliva DDV na oblikovanje cene proizvodov in storitev v sektorju lesarstva ter vpliv uvedbe DDV na poslovni rezultot in uspešnost poslovanja v lesnoindustrijskem podjetju Pohištvo d.O.o. Uvedbo DDV smo simulirali tako, do smo na osnovi predvidenih davčnih stopenj DDV preoblikovali drobno prodajne cene za surovine, osnovni in pomožni moterial, energijo ter druge vhodne elemente ter no drugi strani tudi oblikovali nove prodajne cene proizvodov in storitev, ki jih podjetje Pohištvo d.o.o. proizvaja in fakturira kot prihodke. Dobljene odstotne spremembe nabavnih in prodajnih cen srna vkalkulirali v odhodkovno in prihod-kovno stran bilance uspeha tako, da smo vzporedno opravili tudi simulacijo obračuna vstopnego in izstopnega DDV, kot ga predvideva predlog zakona. Na osnovi primerjave podatkov iz obstoječe in simulirane bilance uspeha za enoletno obdobje smo podoli sklepe o vplivu uvedbe DDV no poslovni rezultat in ekonomiko poslovon-ja lesnoindustrijskega podjetja. Damjan OBADIČ UPORABA EPR ZA UGOTAVLJANJE SPREMEMB V LESU, IMPREGNIRANE-MU Z BAKROVIMI IN KROMOVIMI SPOJINAMI, MED PROCESOM MIKROBIOLOŠKE RAZGRADNJE Use of EPR for investigation of changes in wood, impregnated with Diplomske naloge copper and chromium based preservatives during microbiological decay process Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 1 03 s., 28 tab., 7 si., 7 graf., 23 pril., 29 ref. Mentor: doc. dr. Marko Petrič Recenzent: prof. dr. Franci Pohleven Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: DN 640 Izvleček: Metoda elektronske poromagnetne resonance (EPR) je bila uporabljena za ugotavljonje sprememb v lesu, impregniranem z bakrovimi in kromovimi spojinami (CC), ter izpostavljenem mikrobiološki razgradnji v zemlji. Dve vrsti lesa (bor Pinus sylvestris, bukev Fogus sylvotico) sta bili zaščiteni z raztopinami različnih koncentracij CC zaščitnega sredstva in različno dolgo izpostavljeni v zemlji. Določene so bile spremembe EPR signalov paramagnetnih komponent (bakra, kramo, mangana, prostih radikalov) in razmerja med njimi. Jernej BOHINC ODVISNOST STRIŽNE TRDNOSTI UF LEPILNEGA SPOJA OD VLAŽNOSTI Impact of moisture content on shear strength of UF glue joint Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 67 s., 27 tab., 14 si., 12 graf, 1 9 ref. Mentor: prof. dr. Jože Resnik Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: DN 641 Izvleček: Vpliv vlažnosti na kvoliteto UF lepilnega spoja je bil ugotovljen s preučevanjem strižne trdnosti spojev. Izde-Ioneso bile 3-slojne vezane plošče iz furnirjev in iz mosivnego bukovega lesa. Pred lepljenjem je bil les klimatiziran v 5 različnih klimah tako, da so bile ravnovesne vlažnosti leso 4,14; 5,68; 9,17; 11,0 in 13,12 %, nato je bil les brušen. Lepljenje z uporabo UF lepila Lendur 120 je bilo izvedeno po vročem postopku in visokofrekvenčnem polju. Za vsak vlažnostni razred in nočin lepljenjo je bilo izdelanih po 60 preskušancev. Pred ugotavljanjem trdnosti so bili preskušance klimatizirani v standardni klimi z 20 °C in 65 % ter klimi z 20 °C in 95 % relativno zračno vlažnostjo na vlažnost leso 9,42 % in 13,72 %. Ugotavljanje strižne trdnosti je bilo izvedeno v skladu z evropskim standardom EN 314. Povprečno strižna trdnost je bila pri vseh preskušancih zadovoljiva, najnižja po pri preskušancih z najvišjo začetno vlažnostjo; tudi lom po lesu je bil tu najnižji. Pri preskušancih iz masivnega lesa so bile ugotovljene višje strižne trdnosti, lom po je pri večini potekol po lesu. Vložnost preskušancev pred lepljenjem ni imela bistvenega vpliva na strižno trdnost. Med vročim in visokofrekvenčnim lepljenjem ni bilo ugotovljenih opaznejših razlik v strižni trdnosti. Matjaž HUMAR TUHINJSKA KAŠČA Granary of Tuhinjska dolina Višješolska diplomska naloga Obseg: VI, 45 s., 26 si., 11 ref. Mentor: prof. dr. Jasna Hrovatin Somentor: prof. dr. Peter Fister Recenzent: prof. dr. Franc Merzelj Datum zagovora: 25.9.1 998 Sign.: VN 309 Izvleček: Tuhinjska kašča, izredno zanimiva in trenutno še sorazmerno dabro ohranjena kulturna dediščina, danes izginja. Da bi prispevali k ohranitvi kašč, oziroma pričevanj o noši preteklosti in dosežkih preprostih voskih tesarjev, smo predstavili lokacijo ter zgodovinski razvoj Tuhinjske doline, sestavne dele kašče, načrt in fotografije še obstoječih koščter njihovo stanje. Predlagali smo možne rešitve, ki bi lahka prispevole k ohranitvi prelepih kulturnih spomenikov. Lado NOVAK ANALIZA IZKORISTKA LESA PRI PROIZVODNJI STOLOV Yield analysis of wood in the chairs' production Višješolska diplomska naloga Obseg: VIII, 46 s., 30 tab., 2 si., 5 ref. Mentor: prof. dr. Franc Merzelj Recenzent: doc. dr. željko Gorišek Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: VN 310 Izvleček: V podjetju JAVOR Stolarna Bačje porabo leso največji materialni strošek. Zoto smo onolizirali dejansko porabo surovine ter jo primerjali z njihovimi normativi, ki so postovljeni zgolj no teoretičnih osnovah. Ugotovili smo, da se proizvodnjo prične v žagarskemu obratu z razžago-vanjem hlodovine in se nadoljuje po posameznih fazah proizvodnje do končnih izdelkov stolov in miz. Izvedli smo natančne meritve na vzorcu v proizvodnji ter primerjali in analizirali dejanske izkoristke surovine. Analiza je pokazolo izkoristke in mesto, kjer se ti pojavljajo v proizvodnji. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LES wood 50 (1998) 10 Anotacije Bilten INDOK službe Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakutete 21 (1998) št. 8 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SUŠENJE LESA dr. Željko Gorišek, dr. Katarina Cufar, Aleš Straže, dipl. inž. R BURTIN, C.J. ALLEMAND, J.P. CHARPENTIER, G. JANIN: Natural wood colouring process in Juglans sp. {J. nigra, J. regia and hybrid J. nigra 23 J. regia) depends on native phenolic compounds accumulated in the transiton zone between sapwood and hartwood. Naravni proces obarvanja orehovega lea kot posledica skladiščenja fenolnih snovi v prehodni coni med beljavo in jedrovino. Trees (1998) 12:258-264 (en. 38 ref.) A.S. Pri lesnih vrstah, uporabnih predvsem zo dekorativne nomene, je barva eden od najvažnejših dejovnikov njegove kokovosti saj mu določo ekonomsko vrednost in uporabnost končnih izdelkov. Takšne vrste sta lesova oreha (Juglans regia - evropski oreh, J. nigra - ameriški oreh), ki sto uporabno tako na področju žoganega leso, proizvodnje furnirja kot tudi pohištva, njuna barvo pa je v splošnem odvisna od genetskih faktorjev, razmer v okolju ter pogojev obdelave (izpostavitev svetlobi, temperaturi, vlagi, kislim in olkalnim medijem pri parjen-ju...) S kemijskega vidika je barva lesa odvisna predvsem od akcesornih snavi, ki jih pri orehovini večinoma nojdemo v obliki fenolov. Nojpogostejši so nafhkinoni[a in ß-hidrojuglon glukozid, juglon, 3-3 bisjuglon, ciklo-trisju-glon) in ßavonoidi [quercetin, qercitiin, myrcetin, myrcitrin, sakuranin, neosakuranin) ter tudi estri nekaterih kislin (npr. galne kisline). Eno verjetnejših razlag » nastanka fenolnih snovi je umiranje parenhimskih celic z živo vsebino, pri čemer pride do razgradnje njihove škrobne vsebine in topnih sladkorjev, oksidacijo in /oli , palimerizacija fenolov v kemijskem ali encimatskem pro- cesu pa povzroči spreminjanje barve lesa. V raziskavi so uporabili tri vrste orehovine 14 do 17 let starih dreves. Vzorce materiala so odvzemali na 3 različnih višinah (0,15 m, 1,3 m in 3,5 m), jih po odvzemu zamrznili v tekačem dušiku, ter s folijo zaščitili pred vplivi svetlobe in vlage. Merjenje barve na radial- Prebrali smo za vas nem prerezu debla so izvedli z mobilnim kolorimetrom (korak = 6 mm), kvalitativno in kvontitativno kemijsko analizo pa z ekstrahiranjem lesa v raztopini ocetona/vode ter uporabo plinske/tonkoplastne kro-matogrofije. Rezultoti kolorimetrije so pokazali padanje odbojnosti svetlobe površine ob prehodu iz beljove proti jedrovini, prav toko tudi nižanje svetlosti, hkrati pa naraščanje koeficienta jakosti borve. V isti smeri je prihajalo tudi do noraščonja koncentrocije fenolnih snovi, predvsem hidro-juglon-glukozida (120 |J.mol/g v prehodni coni pri J. nigra, 60 |j.moI/g pri J. regia) ter quercitrina (4 jxmol/g pri J. nigra, 2 jxmol/g pri J. regia), podobno tudi še pri dveh derivatih elagične kisline. Statistične (ANOVA, t-test) skupaj s kemijskimi in barvnimi analizami so omogočile sorazmerno notančno določitev beljave, prehodne cone in jedrovine pri orehovini. Večje poznavanje kemizma nastonka obarvanj lahko veliko prispevo k razvoju izboljšovin novih postopkov hidrotermičnih obdelav, kot so npr. parjenje in sušenje, ter s tem k lažjemu zadovoljevanju zohtev trga in potrošnikov. S. WASTNEY, R. BATES, B. KREBER, A. HAS LETT: The potential of vacuum drying to control kiln brown stain in radiata pine Uporaba vakuumskega sušenja lesa za preprečevanje nastanka obarvanj Holzforschung und Holzverwertung (1997) 3: 56-58 (en. 20 ref.) A.S. Rjavo sušilnično oborvanje lesa lahko nastone med sušilnim postopkom z migracijo snovi, topnih v vodi, iz sredice žaganic proti periferiji, kjer v termično-kemijski reakciji ob zračnem kisiku nastajojo večinoma trajno obarvane komponente (Krebs 1997; McDonald 1997). Rjavo obarvanje je le ena od možnih barvnih sprememb v sušilnem postopku in najpogosteje nastone tik pod površino sortimenta, razsežnosti le-tego pa so opozne šele pri kosnejši obdelavi lesa. S poskusi različno hitrega sušenja v vakuumu so želeli raziskati vpliv zračnega kisika in temperature na velikost in intenziteto oborvonj ter narediti primerjavo z rezultati, dobljenimi pri konvektivnem kamorskem sušenju. V ta namen so uporabili les ameriške vrste bora [Pinus radiata D. Don) dimenzij 100 x 40 mm, ki so ga sušili komorsko-konvektivno v treh sušilnih režimih (52 °C/40 °Q 70 °C/60 °C; 90 °C/60 °C) ter v tehničnem vokuumu (70-200 mbarav) z znižana koncentracija zračnega kisika. Les so sušili iz svežega stanjo do povprečne končne vlažnosti od 6 do 13 %. 323 Vzorce so v poskusih odvzemoli 2-krat, pred kondi-cionironjem in po njem, z nasičeno vodno poro. Ocen-jevonje stopnje obarvanja so izvedli na 0,5 mm poskobljanih površinah vzorcev po predhodno sestavljeni lestvici z ocenomi od 0 do 5 (O-neobarvano, 1-rahlo, 2-rahlo/srednje, 3-srednje 4-srednje/močno, 5-močno). Ugotovitve kažejo, da vakuumsko sušenje imo potencial za zmanjšanje stopnje obarvanja v sušilnem postopku, ne pa zo njegovo popolno preprečevanje, kar ob izločitvi kisika govori v prid domnevi, da gre pri vakuumskem in klasičnem tehničnem sušenju za dva različno mehanizma nastanka obarvanj. Stopnje obarvanja so bile pri sušenju v vakuumu vselej nižje kot pri komorskem, konvekcijskem sušenju (vakuumsko: 0-3; komorsko: 3-5), razen pri najnižjih temperaturah, kjer ni bilo bistvenih razlik. Intenzivnost obarvanja je s povečevanjem temperature naraščala pri obeh načinih sušenjo. R CARLOSSON, B. ESPING, O. DAHLBLOM, S. ORMARSSON, O. SÖDERSTRÖM: Optimization, a tool with which to create an effective drying schedule Optimizacija, orodje, s katerim kreiramo efektivni sušilni program Holzforschung (1998) 52(5): 530 -540 (en. 1 8 ref.) A.S. Variiranje temperature in relativne zračne vložnosti pri komorskem-konvektivnem sušenju neposredno prek generiranja sušilnih napetosti in posledičnega razvoja deformacij pri sušenju pod točko nasičenosti vlaken, vpliva na kakovost posušenego žaganega leso. S sušilnim programom, ki bi bil sposoben učinkovito in ažurno spremljati nastanek sušilnih napetosti, spremljati spreminjanje vlažnosti v lesu in temu primerno časovno krmiliti vhodne parametre (temperatura suhego termometra, psihrometrsko razlika, hitrost pretoka zraka), bi lohko neposredno vplivali na kakovost tako posušenega lesa. V članku je predstavljen lineorni teoretični model transporta t.i. vezane vode (u