GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA
13 let preizkušenj in uspehon
Danes poteka polnih 13 let odkar so se v San Frančišku zbrali
predstavniki 46 držav in ustanovili Organizacijo Združenih narodov.
V grozotah vojne krvaveče človeštvo si je oddahnilo v upanju, da je
krvavih izkušenj čez mero dovolj za ustanovitev takega sožitja in sode-
lovanja, ki bo v prihodnje služilo le blagostanju in napredku.
Dasiravno današnja Organizacija Združenih narodov nima držav-
nih oblik in ne razpolaga s predvidenimi oboroženimi oddelki čuvarjev
varnosti in miru, je v preteklih 13 letih prehodila pot temeljitih preiz-
kušenj in požela vrsto uspehov. Mimo vrste odborov, ki skrbijo za
socialno, kulturno, zdravstveno, pravno in gospodarsko rast ter sode-
lovanje, je za današnji svet najpomembnejše delo Združenih narodov
na področju očuvanja miru v svetu. Doslej se nobena mednarodna orga-
nizacija ni uspela postaviti po robu agresiji brez lastne oborožene nad-
moči. Organizacija Združenih narodov je v nekaj primerih to uspela.
Doslej so se vodile vojne do skrajnosti, dokler ena izmed držav ni zapro-
sila za milost. V teh trinajstih letih pa smo bili priče, da so se spopadi
končali takoj v začetku še preden je mogel kdo ugibati, kdo bo zma-
govalec in kar je najvažnejše, še preden se je tak lokalni spopad mogel
razrasti v svetovni vojni požar. Koreja, Indonezija, Kašmir, Suez; to so
bila »zrela žarišča novih svetovnih požarov«, toda z intervencijo Zdru-
ženih narodov so bili ti boji ustavljeni in svet od primera do primera
rešen novega klanja.
Ob raznih dogodkih, ko zarožlja orožje, ko spet začne teči kri,
se miroljubno človeštvo ne ozira več k velikim silam, kaj bodo le-te
storile, temveč so vse oči in vsa srca obrnjena k Organizaciji Združenih
narodov in trepetajoč ugibajo ali bo to mednarodno telo sposobno
prestati novo preizkušnjo in nadvladati položaj.
Organizacija Združenih narodov se je do danes skoraj za polovico
povečala. Danes šteje že 81 držav članic. Naša država je ena izmed
ustanoviteljic te svetovne organizacije. Od začetka do danes je Jugo-
slavija ena izmed najzvestejših članic OZN in uživa kljub svoji majh-
nosti v tem svetovnem »parlamentu« izredno velik ugled. Ta neomajna
zvestoba Jugoslavije mednarodnemu sožitju in stvari miru pa je dosti-
krat trn v očeh raznim silam, ki bi želele tudi našo zemljo podvreči
regionalnim vojaškim zvezam, katerih »javni« namen je obramba proti
agresiji, so pa v resnici nevarna žarišča agresije. Zategadelj pogosto
naletimo na nerazumevanje in politični pritisk tako z Vzhoda kot Zahoda.
Nova gonja s strani vzhodnega bloka ima svoje vzroke^ tudi v tem, ker
nočejo priznati, da je Jugoslavija lahko socialistična država brez prisot-
nosti v njihovem izrazito vojaškem taboru.
Ce katera država v svetu nudi jasen in konkreten primer možnosti
vsestranskega sodelovanja, potem je med temi Jugoslavija prav gotovo.
Hkrati je primer Jugoslavije vzgleden tudi za vse male nerazvite narode,
ko s svojo notranjo čvrstino in odločnostjo ter pravičnostjo na zunaj
ohranjamo svojo neodvisnost in napredek.
Zato ob 13. obletnici ustanovitve Organizacije Združenih narodov,
ko slavimo vsakoletni Dan združenih narodov, gledamo s trdno vero
v prihodnost. Zaupanje v rast in moč te organizacije, ki želi ohraniti
človeštvu mir in mu zagotoviti lepšo ter brezskrbnejšo bodočnost, je
neizbežno potrebno. Kdor ne stori vsega, da bi Organizacija Združenih
narodov bila čim trdnejša, kdor v kritičnih trenutkih dvomi in razglaša
njeno nemoč, ta je pristaš kapitulantstva, je pripravljen igrati vlogo
podrejenega, ali pa nima poštenih namenov držati se poglavitnih načel
Organizacije združenih narodov.
Zato je današnji dan za nas praznik svetovnega bratstva, je praz-
nik branilcev miru in napredka vsega človeštva, je praznik vseh, ki
pošteno delajo in verujejo v srečnejšo prihodnost sveta. J. K.
Posvet predsednikov obiinskih odborov SZDL v Celiu
UTRJEVATI OSEBNO ODGOVORNO^
IN SPREMLJATI IZPOLNITEV NALOG
kaj so pokazale ankete osnovnih organizacij szdl. — poleg
uspehov tudi vrsta pomanjkljivosti. — razdrobljene odbore
bo treba združiti in jih kadrovsko okrepitl — mnogokje
delo sloni na ramenih enih in istih ljudi. — vecja pomoc
občinskih odborov szdl. — izboljšati metode dela in vec sti-
ka s Članstvom. — obCni zbori od 7. do. 14. decembra.
Pred dnevi je bil v Celju posvet pred-
sednikov občinskih odborov SZDL iz
celjskega okraja, ki ga je vodil sekretar
Okrajnega odbora SZDL tovariš Stane
Sotler. Posvet je bil sklican predvsem
z namenom, da bi izmenjali misli o delu
v zvezi z anketami, ki jih morajo izde-
lati vse osnovne organizacije Socialistič-
ne zveze.
Delo pri izpolnjevanju anket je iz-
redno važno. Na ta način se organizacije
SZDL pripravljajo na bližnje občne
zbore, proučujejo dosedanje metode in
način dela z namenom da bi delo po-
živeli in še izboljšali, ihkrati pa bodo
ankete nudile občinskim in okrajnemu
odboru SZDL dragocene podatke.
V	nekaterih občinah so k analizam
pristopili z vso resnostjo in bodo drugi
teden že zaključili z delom. Najbolje so
se izkazali v žalski občini, pa tudi na
Kozjanskem, dokaj dobro še v šoštanj-
ski in moziTski občini, medtem ko v
drugih občinah, predvsem pa v bivši
šmarski in rogaški občini temu delu ni-
so posvetili dovolj pozornosti in zato so
tudi uspehi nič kaj zadovoljivi.
V	konjiški in mozireki občini bodo z
analizami zaključili prihodnji teden,
medtem Iko 'bodo v Rogaški Slatini in
Šmarju morali pohiteti, saj se nekateri
odbori Socialistične zveze še niso sesta-
li, kljub temu, da so te sestanke sklicali.
Vse izgleda, da se v teh krajih občinska
vodstva SZDL niso za to akcijo dovolj
zalagala, ker na sestanke, ki so jih skli-
cali, ni bilo niti članov občinskih komi-
sij, ki so bili dolžni nuditi pri tem
osnovnim organizacijam tudi pomoč.
Vsekakor pa bodo ankete zaključene
do konca tega meseca in do 10. novem-
bra bodo občinska vodstva Socialistične
zveze poslala zbirnike anket Okrajne-
mu odboru SZDL.
Ankete, ki so jih doslej izvršili v
osnovnih organizacijah Socialistične
zveze, so pokazale, da nekatere osnovne
organizacije dobro delajo, da uspešno
izpolnjujejo svoje politične poslanstvo,
da obravnavajo konkretne in aktualne
probleme, da se čuti njihov vpliv na
vseh področjih družbenega dogajanja v
njihovem kraju, itd. Vendar pa so an-
kete ugotovile tudi vrsto pomanjkljivo-
sti v delu osnovnih organizacij Sociali-
stične zveze, ki jih bodo morale orga-
nizacije čim prej odpraviti in izboljšati
svoje delo.
V vaških organizacijah Socialistično
zveze je čutiti, da so odbori preveč rciz-
drobi j eni in zaradi tega kadrovsko pre-
cej šibki, da največ funkcij v raznih
organizacijah, odborih in društvih na
vasi je združenih pri enih in istih lju-
deh. Zato so nekateri ljudje preobreme-
njeni in ne zmorejo vsega, hkrati pa so
izolirani, ker nimajo sodelavcev, da bi
jim pomagali, da bi se delo bolj raz-
mahnilo v širino. V tem .pogledu je sta-
nje veliko boljše v žalski občini, ker so
že pred leti 47 razdrobljenih odborov
zdiružili v 19 močnejših. Tako so odbori
dobili koristno področje dela, ki se uje-
ma s področjem kmetijske zadruge ali
krajevnega odbora, in boljši kadrovski
sestav, kar je omogočilo tudi vsebinsko
boljše delo. Po tem vzgledu naj bi zdru-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pohiteti bo treba
s pisanjem
kronikNOB
S PLENUMA okrajnega odbora zveze borcev v celju
v ponedeljek je bil plenum Okrajne-
ga odbora Zveze borcev v Celju. Po
pozdravnem nagovoru je o zadnjih
ukrepih Zveznega izvršnega sveta v
zvezi z dvigom življenjskega standarda,
nato pa o nekaterih zunanjepolitičnih
Ijroblemih spregovoril sekretar OK ZKS
tov. Franc Simonič. v drugem delu za-
sedanja so razpravljali o organizacij-
skih vprašanjih. Tako so sprejeli sklep,
da naj bodo občni zbori osnovnih orga-
nizacij Zveze borcev na področju celj-
skega okraja od 15. novembra do konca
letošnjega leta, konferenca občinskih
odborov Zveze borcev pa v januarju
prihodnjega leta. Zraven tega so odloči-
li, da naj bi vse organizacije, ki se ba-
vijo s pisanjem kronike NOB in življe-
njepisov padlih borcev izkoristili letoš-
njo zimsko sezono za dokončno uredi-
tev tega gradiva. Ker je na celjskem
področju nekaj neurejenih partizanskih
grobov, je plenum Okrajnega odbora
Zveze borcev priporočil občinskim or-
ganizacijam, da naj v naslednjih mese-
cih pripravijo vso tehnično dokumen-
tacijo za ureditev grobov, nakar naj bi
prihodnje leto pristopili k dokončni iz-
vršitvi načrtov. Končno je plenum opo-
zoril še na skrb, ki jo imajo ne le vse
organizacije Zveze borcev, temveč druž-
ba kot celota za delo in življenje bor-
cev ter za vzgojo otrok padlih juna-
kov.	-mb
volitvali mislite na priliodnost vasi
razen v šestih, so vse zadruge v okraju opravile obcne
zbore — na občnih zborih so sprejemali kandidatne liste
— odločno premalo mladih zadružnikov in žena med kan-
didati — poskrbimo, da bodo vsaj ti mladi ljudje, ki kandi-
dirajo, izvoljeni!
PripH-ave na volitve v zadružne svete
so v celjskem okraju v glavnem kon-
čane. Izmed 71 zadrug, ki jih v okra-
ju imamo, samo šest zadrug še ni opra-
vilo predvolilnega občnega zbora. To so
zadruge v Rogaški Slatini, Šmarju, Pod-
sredi. Bočni, Novi Štifti in Ločah pri
Poljčanah. Občni zbori niso bili izvede-
ni zato, ker je bila udeležba zadružni-
kov preveč pičla. Z udeležbo na občnih
zborih ne moremo biti zadovoljni. Naj-
boljšo udeležbo beležijo zadruge v Spod-
nji Savinjski dolini. Med tamošnjimi je
b:ia najboljša udeležba v Taboru, Do-
bro udeležbo so zabeležili tudi v šo-
štanjski občini, razen v Velenju in de-
loma tudi v mozlrski občini. Slaba ude-
ležba na zborih je bila predvsem v Ob-
sotelju in na Kozjanskem, Prav tako
je med občinami, kjer so bile tehnične
priprave slabo pripravljene, tudi celj-
ska občina. V celjski občini je sicer po-
litično delo dobro potekalo, tehnična
plat pa je bila zelo slaba.
Na občnih zborih so zadružniki spre-
jemali perspektivne načrte. Na žalost
povsod razprave o perspektivnih načr-
tih niso bile uspvešne. Ponekod so spre-
jeli perspektivne načrte preveč ležer-
no, kot da se članov ne tičejo njihove
vsebinske postavke. To je čudno, saj je
vendar vsak pri glasovanju neposredno
odločal tudi o svojem ix)sestvu, o me-
rah izboljšave proizvodnje itd. Toda
obešati krivdo za tako mlačno razprav-
ljanje o perspektivnem načrtu zgolj na
pleča zadružnikov ni upravičena. Mar-
sikje so krivi tudi vodilni uslužbenci in
vodilni člani, ki niso znali razumljvo
in na zan.miv način predočiti članstvu
ves pomen in vsebino teh načrtov.
Razen v nekaterih zadrugah mozir-
ske občine so na vseh občnih zborih
sprejemali tudi kandidatne liste. Po-
drobnosti o sestavi kandidatnih list še
ne vemo, eno pa je popolnoma jasno —
spet so zapostavljali mlade ljudi. Tak
odnos se lahko krepko maščuje v pri-
hodnosti, ko mladi kadri na vasi ne bo-
do tako podrobno seznanjeni s proble-
mi zadrug in kmetijskega gospodarstva
sploh. V Galiciji so izjemoma mislili na
prihodnost vasi, ko so med kandidate
za 37 članski zadružni svet uvrstili 9
mladih zadružnikov. Medtem pa neka-
tere kandidatne liste sploh nimajo imen
mladih ljudi ali pa zelo malo, Polititčne
organizacije na vasi naj bi to napako
popravile z agitacijo, da bodo vsaj ti, ki
kandidirajo, zastopali mlado generacijo
v zadružnih svetih.
POSmOFiSJE
o problemih
blagovnega prometa
Pred dnevi so se v prostorih Trgo-
vinske zbornice sestali člani Okrajnega
komiteja Zveze komunistov in predsed-
stva Trgovinske zbornice za celjski
okraj. Na sestanku so proučili situacijo
glede cen in zadnjih ukrepov Zveznega
izvršnega sveta. Zraven tega so menili,
da je nujna poživitev dela potrošniških
svetov. Pri tem naj bi pomembno in
zlasti usmerjevalno v'ogo odigrala Trgo-
vinska zbornica. Načet je bil tudi pro-
blem preskrbe z mesom in zadružnimi
dogoni živine. Znano je namreč, da je
bil celjski okrai prvi, ki je ukinil živin-
ske sejme in uveljavil zadružne dogone.
Temu zgledu bodo v najbližnji prihod-
nosti sledili še ostaM ok^aii Tako bo
uvedena enotna politika glede preskrbe
z mesom. V bodoče v celjskem okraju
ne bodo več prirejali zadružnih dogo-
nov za posamezne zadruge, temveč v
večjih zadružnih središčih za več za-
drug skupaj.
Ko so razpravljali o delu Trgovinske
zbornice, so zlasti ugotovili skrb za
vzgojo kadrov. Tako je zbornica orga-
nizirala tečaj za opravljanje izpitov za
kvalificirane in visokokvalificirane de-
lavce, nadalje sedem knjigovodskih te-
čajev ipd.
V razpravi so ugovili še pomanjklji-
vost v tem, da nekateri občinski ljudski
odbori še doslej nimajo referentov za
blagovni promet, ki bi kot neposredni
operativci lahko veliko pomagali pri
napredku blagovnega prometa. -Ic

Pripombe h urbanističnemu načrtu mesta Celja
s SEJE SVETA ZA GRADNJE IN KOMUNALNE ZADEVE PRI OB-
ČINSKEM LJUDSKEM ODBORU V CELJU
V	osrednji točki dnevnega reda zad-
nje seje Sveta za gradnje in komunalne
eadeve pri občinskem ljudskem odboru
r Celju so bile pripombe k urbanistič-
nemu načrtu mesta ob Savinji, ki ga je
izdelal inž. Stermecki. Pripombe k te-
mu načrtu so napisali inž. Kastelic,
inž. Kerin ter tovariš Levstik — na seji
pa jih je z nekaterimi svojimi mnenji
In predlogi posredoval inž. V. Mlejnik.
Kar tiče celjskega železniškega voz-
lišča je projektant upošteval vse zahte-
ve, ki jih je postavila železnica. Sicer
pa se predlaga ureditev lokotovorne
postaje med Cinkarno in Mariborsko
cesto, torej blizu celjske industrije in
mesta; odklanja pa varianto, po kateri
naj bi lokotovorno postajo zgradili
vzhodno od postaje, ker bi bil v tem
primeru dostop možen le preko pod-
vozov. V pripombah je hkrati rečeno,
da naj bi kurilnico zgradili na koncu
Cinkarne, blizu Creta. To je prav, saj
bi tako mesto rešili nepotrebnega dima
in smradu. Vse kaže, da je okoli pod-
vozov še vrsta nerešenih vprašanj. Pro-
jektant sicer ugotavlja potrebo po pod-
vozu južno od postaje, ne zanika pa še
nujnosti podvoza za Teharsko cesto
pri pošti. Ker bo zaradi visoke vode
Voglajne novi most čez to reko ležal za
60 cm više od železniške postaje, se
predvideva še dvig nivelitete železniške
postaje. To pa bi ustrezalo še savinjski
progi.
Glede savinjske železnice projektant
predvideva dve možnosti — po prvi
naj bi bila ta proga še v nadalje trasi-
rana skozi mesto, po drugi pa bi jo
naj speljali pod Miklavški hrib. V ko-
likor bi se odločili za traso skozi me-
sto, pa projektant in z njim vred še
svet za gradnje in komunalne zadeve
priporoča študijsko obdelavo nove proge
pod Miklavškim hribom.
Posebno poglavje urbanistične rešitve
železniškega vozlišča so industrijski tiri.
Po načrtu naj bi se stari del celjske
industrije še v nadalje posluževal se-
danjih tirov, za novo pa naj bi uredili
odcep v Teharjih, na levi strani Vo-
glajne. Zraven vsega tega je predvi-
dena še ločitev industrijskega dovoza
v Cinkarno in k ostalim industrijskim
tirom tako, da bi lahko pozneje vse te
tire priključili na nove matičnjake v
Teharjih.
In končno, po predlogu projektanta
naj bi zgradili novo postajno poslopje
Južno od sedanjega.
V	drugem delu pripomb k urbanistič-
nemu načrtu mesta Celja je obdelan
vodni režim. Ni naključje, da se stro-
kovnjaki zavzemajo za točne j šo defini-
cijo obrambe mesta pred poplavami
površinskih in podtalnih vod. V tej
zvezi se predlaga, da naj bi v bodoče
skozi mesto tekla le regulirana Savinja
in Voglajna, vse ostale vode pa bi za-
jeli in jih speljali zunaj Celja. Zelo
zanimiv je tudi predlog glede kanali-
zacije in ureditve posebnih črpalnih na-
prav za primere poplav. Seveda, pa bo
tudi ta predlog ostal le kot študijski
primer.
Načrt oziroma pripombe k ureditvi
vodnega režima opozarjajo še na nujno
melioracijo zamočvirjenih površin. Zra-
ven tega pa priporočajo, da naj se pre-
skrba mesta s pitno vodo zagotovi iz
Vitanja in šele nato iz Medloga. Načrt
priporoča industriji ureditev lastnega
vodovoda, prav tako pa še namestitev
čistilnih naprav za odpadne vode. Zelo
zanimiv in hvaležen hkrati je predlog,
po katerem naj bi poleg umetnega ko-
pališča uredili prostor za kopanje še
v strugi Savinje.
Predlog za ureditev cestnega omrežja
je v skladu z generalnim načrtom re-
publiške uprave za ceste. Nerazčiščena
pa so še mnenja glede trasiranja obod-
nih in tranzitnih cest. Kot vse kaže
bodo tranzitne ceste speljane skozi me-
sto.	-mb
V Novem ilelenju bo dovolj trgovin
Novo Velenje bo dobilo pravo podobo
z zgraditvijo upravnega in kulturnega
središča v jugovzhodnem delu. To sre-
dišče naj bi bilo v glavnem dokončano
do rudarskega praznika, 3. julija pri-
hodnje leto. V tem delu bo poleg uprav-
nega poslopja, kulturnega doma, delav-
skega kluba in drugih prostorov tudi
bodoče trgovsko središče. V ta namen so
predvideni trgovski lokali v 4 blokih.
Enak blok pa je predviden tudi za razne
obrti. V severozahodnem delu Novega
Velenja pa že obstajata veleblagovnica
in tržnica. Tako bo v prihodnjem letu
v Novem Velenju na razpolago 1759 m'
trgovskih lokalov, pri čemer pa niso
všteti že obstoječi lokali v Starem Ve-
lenju, Stari vasi in pri Starem jašku.
Zmogljivost vseh novih lokalov je nam-
reč predvidena za 15.000 prebivalcev in
bo zaradi tega nekaj lokalov do časa,
ko bo na tem področju doseženo pred-
videno število prebivalcev, uporabljenih
v druge namene. Za razpoa^ltev trgov-
ske mreže v Novem Velenju je izdelala
Trgovinska zbornica za okraj Celje
predlog, iki je bil pred dnevi dokončno
sprejet na sestanku zainteresiranih
predstavnikov v Velenju. Po tem pred-
logu se veleblagovnica in tržnica pri-
ključita trgovskemu podjetju »Bazen«
Velenje. To podjetje pa ukine tri svoje
dosedanje trgovine, in sicer: trgovino
v Starem Velenju, v Stari vasi in pri
Starem jašku. Poleg tega se ukine tudi
prodajalna industrijskega blaga trgov-
skega podjetja »Rudar«. Tako ostane v
severozahodnem delu Novega Velenja
veleblagovnica in tržnica v sklopu
trgovskega podjetja »Bazen«. S tem, ko
bodo Uikinjene ostale trgovine v tej
bližini, se bo povečal promet v velebla-
govnici in tržnici, ki sta doslej bili iz-
koriščeni le 40 do 50%. Tržnica še nima
hladilnih naprav, čeprav so bili za to
posebej narejeni trije hladilni prostori.
V središču Novega Velenja v jugo-
vzhodnem delu bo v prvem bloku vele-
blagovnica, ki jo bo uredilo trgovsko
podjetje »Velma«, kamor se bo preselilo
iz Starega Velenja. V drugem bloku bo
prodajalna konfekcije, čevljev, pohištva
ter'knjigama in papirnica. Tretji blok
v tej vrsti pa bo začasno uporabljen v
druge namene. V manjšem bloku bodo
urejene naslednje prodajalne: trafika,
prodajalna sadja in zelenjave, špecerir
j a, prodajalna kruha, mleka, mesa in
bife. Vsi ti obrati bodo imeli poseben
delovni čas, v glavnem non - stop, tako
da si bo potrošnik lahko nabavil vsa
potrebna živila. V sosednjem enakem
bloku pa bodo urejeni obrtni obrati, kot
n. pr. krojači, čevljarji, frizer, šivilja
itd. Tako bodo v bodoče vse trgovine
samo v Novem Velenju, to je na severo-
zahodnem in jugovzhodnem delu. Trgo-
vine bodo v novih, sodobno urejenih lo-
kalih.	K. B.
Koga bomo dali v teharsko šolo
Sola za delavsko in družbeno uprav-
ljanje v Teharjih je organizirala v lan-
skem letu 20 različnih seminarjev (9 in-
ternih na šoli, 3 strokovne ter 8 semi-
ncurjev v raznih občinah). Skozi semi-
narje je šlo v tem času približno 500
ljudi. Dosedanje izkušnje so dokazale,
da je šola povsem opravičila svoj ob-
stoj. Vodstvo šole je sicer zadovoljno s
svojimi uspehi, vendar se je bati, da se
bodo tudi letos pojavljale podobne na-
pake in pomanjkljivosti (predvsem pri
odzivu podjetij in izboru kandidatov za
seminarje), kot so se pojavljale v prejš-
njih seminarjih.
Ko smo v teh dneh, ko so se ponovno
odprla vrata teharske šole, obiskali rav-
natelja tov. Marcijana, nam je precej
zaskrbljujoče govoril o teh pomanjklji-
vostih. Po njegovem mnenju posamez-
na podjetja smatrajo to šolo predvsem
kot izobraževalno, šolsko akcijo. V na-
ših E>odjetjih je še vedno nekaj vodilnih
ljudi, ki gledajo negativno na to šolo.
Res pa je tudi, da se dostikrat kandi-
dati, ki so absolvirali seminar teharske
šole v podjetju ne obnesejo in so očitki,
da je bil za takega kandidata denar
brezhasno uporabljen, kar upraviči j i vi.
Vendar taka podjetja tak neuspeh pri-
pišejo lahko kar sebi, ker pri izboru
kandidatov niso bila dovolj pozorna,
koga so poslala na seminar. V okrožnici,
ki jo je šola iposlala podjetjem, je točno
rečeno »za šolo izbirajte predvsem tiste
kadre, ki imajo možnost razvoja in ki
E>o svojih močeh največ prispevajo h
krepitvi delavskega in družbenega
upravljanja«. Seveda pa podjetja naj-
raje pošljejo na seminar tistega člana,
ki ga najlaže pogrešajo.
Resnici na ljubo pa je treba povedati,
da imajo mnoga naša podjetja vendarle
veliko razumevanje za izobrazbo svo-
jih članov in pridno pošiljajo svoje lju-
di na seminarje v Teharje. Tovarna
emajlirane posode je bila v prejšnjih
seminarjih vsekakor na prvem mestu,
saj je dala prej 12 kandidatov, zdaj pa
je za 4 seminarje v jesenskem terminu
prijavila že 18 ljudi. K podjetjem, ki ne
zamudijo nobenega seminarja, prište-
vamo Rudnik lignita Velenje, Tekstilno
tovarno Prebold, Cinkarno Celje, Pesek
Store in še nekatera.
Izbiranje slušateljev za šolo so letos
prevzeli občinski sindikalni sveti. Pri
tej nalogi se je doslej najbolj izkazal
Občinski sindikalni svet Žalec, ki je
zainteresiral podjetja, da so poslala šoli
celo 10 prijav več, kot je bilo predvi-
deno. Ta sindikalni svet je tudi poslal
koliktevno prijavo za svoje kandidate.
Celjski obč. sindikalni svet pa sicer ni
pKJslal kolektivne prijave, se je prav do-
bro pogovoril s prijetji, da so le-ta na-
mesto rezerviranih 35 mest poslala pre-
ko 40 prijav.
Vodstvo šole tudi ugotavlja, da je bi-
la med dosedanjimi prijavljenci vse
premalo zastopana mladina in žene. Od
227 ljudi, ki so absolvirali doslej semi-
narje v teharski šoli, je bilo samo 35
žena in 28 mladincev. In končno naj
podčrtamo še dejstvo, da je med dose-
danjimi absolventi seminarjev bilo sa-
mo 55 članov ZK.
RAZŠIRJENA SEJA ObK ZK V ŽALCU
Dvigu življenjske ravni so namenjeni vsi
ukrepi in napori naše družbe
Pred dnevi je bila v Žalcu razširjena
seja Občinskega komiteja ZK, katere
se je udeležil tudi zvezni ljudski posla-
nec tov. Franc Simonič. Sejo je otvo-
ril sekretar občinskega komiteja ZKS
tov. Ivan Kovač, uvodni referat pa je
podal predsednik žalske občine tova-
riš Ivan Rančigaj. Nato so udeleženci
osvetlili posamezne dobre in slabe po-
jave v gospodarjenju in vsem družbe-
nem dogajanju sploh.
Tov. Simonič, ki je tudi sodeloval v
razpravi, je v začetku svojih izvajanj
obravnaval konkretno problematiko v
gospodarskih organizacijah na področ-
ju žalske občine, nato pa izčrpno orisal
namen raznih gospodarskih ukrepov, ki
so bili izdani v zadnjem času.
V razpravi o stanovanjskih skupno-
stih so menili, da je bilo že mnogo go-
vora o tem, v fazo konkretnejšega dela
pa je doslej zadeva prišla v samem
Žalcu. Žalec kot največji in vsekakor
tudi najbolj sklenjeno naseljeni kraj
v občini bo v bližnji prihodnosti dobil
pralnico, šivalnico in gospodinjski ser-
vis, nadalje bo tudi urerjena družbena
prehrana v pravem pomenu te besede,
poskrbeli pa bodo tudi za nadzor ne sa-
mo nad predšolsko, temveč tudi nad šo-
loobvezno mladino med onim časom,
ko sta oba starša v službi. V ostalih
krajih, posebno še na Polzeli, pa iščejo
oblike in možnosti, da bi se mogli po-
služiti raznih ugodnosti, ki jih že nudi
Tovarna nogavic, tudi delavci in usluž-
benci drugih gospodarskih organizacij,
uradov in ustanov.
Za uspešno delo stanovanjskih skup-
nosti pa je eden izmed temeljnih pogo-
jev sklenjena naseljenost in temu pri-
rneren način grad ne stanovanjskih
zgradb. To ima za nujno F>osledico, da
bo treba v bodoče omejevati in končno
tudi popolnoma ukiniti individualno
stanovanjsko gradnjo. Z dosedanjim
načinom gradnje stanovanjskih hišic se
ni le vse področje od Celja do Latkove
vasi in še dalje spremenilo v eno samo
dolgo vas, ampak so se tudi izdatki ob-
čine za komunalne naprave nesorazmer-
no povečali. Resno pa je tudi postalo
vprašanje neracionalnega in pretirane-
ga izkoriščanja kmetijskih površin za
stavbne parcele.
Med zaključke seje pa spada tudi
ugotovitev, da sami inšpekcijski orga-
ni, brez sodelovanja delavcev in usluž-
bencev, ne bodo mogli vršiti učlnko-
vite kontrole nad vsem našim gospo-
darskim dogajanjem. V kolikor hočemo
doseči večje uspehe, bo potrebna za-
vestna pomoč vsega našega delovnega
ljudstva,	-šk-
Posvet predsednikov
občinskih odborov
SZDL v Celju
(Nadaljevanje s 1. strani)
žili vaške odbore tudi v drugih občinah
povsod tam, kjer so za to ugodni po-
goji.
Anketa je dalje pokazala, da nekatera
občinska vodstva ne nudijo dovolj kon-
kretne pomoči osnovnim organizacijam
Socialistične zveze, same organizacije,
ki so dokaj šibke, pa se večkrat ne znaj-
dejo. Splošna ugotovitev je tudi, da so
osnovne organizacije odločno premalo
storile za dvig članstva in redno pobi-
ranje članarine. Pomanjkljivost mnogih
odborov je bila tudi v tem, da sestan-
kov niso skl cevali dovolj pogosto, da
niso imeli dovolj stikov z ljudmi, da
jim niso pojasnjevali dovolj raznih
ukrepov in nalog, da se niso znali pri-
bližati človeku in utrjevati osebno od-
govornost članov Socialistične zveze ter
jim nalagati naloge. Se posebej velja
to za mlade ljudi, ki bi se marsikje radi
vključili, če bi v njih zlasti na vasi
imeli več zaupanja in z njimi več delali.
N:č kaj razveseljiva ni tudi ugotovi-
tev, da v mnog h osnovnih organizaci-
jah SZDL še niso osvojili primerne me-
tode in načina dela, zaradi česar delo
najbolj šepa. To je opaziti tudi v neka-
terih občinskih odborih Socialistične
zveze. Gre namreč za to, da bi odbori
morali bolj načrtno sestavljati akcijske
programe, sprejeti konkretne naloge in
ea njihovo izvedbo tudi zadolžiti po-
samezne odbornike in člane. Zaradi sla-
be organizacije dela se tako pri nekate-
rih funkcije kopičijo, okrog niih je pa
vedno več članov, ki stojijo ob strani.
To slabost spremlja še ugotovitev, da
konkretne sklepe, ki jih odbori spreje-
majo, po navadi nihče ne spremlja, ka-
ko se izvajajo.
To je nekaj bežnih misli iz do sedaj
sestavljenih anket v osnovnih organiza-
cijah Socialistične zveze. Ugotovljene
pomanjkljivosti bodo morale organiza-
cije Socialistične zveze ob p>odpori ob-
činskih odborov SZDL čim prej odpra-
viti. Občni zbori, ki bodo v celjs-kem
okraju od 7. do 14. decembra, bodo prav
gotovo potrdili, da so organ;zacije So-
cialistične zveze premagale slabosti m
napravile odločno prelonm.co v svojem
delu.	-ma-
Nova številk a
>Nove prciivodnje^^
Druga številka »Nove proizvodnje«,
ki je pred kratkim izšla, je za sleher-
nega gospodarstvenika in tehnika zelo
zanimiva. »Nova nroizvodnja« prinaša
za naše gospodarstvo na splošno tako
važno gradivo, da postaja ta naš stro-
kovni časopis vse bolj potreben pripo-
moček našim gospodarskim organizaci-
jam. Ker prinaša tudi kratke povzetke
v tujih jezikih, si lahko vedno bolj utira
pot tudi v druge države, kjer dostojno
predstavlja naše uspehe in prizadeva-
nja v gospoda-Stvu in tehniki. Vsekakor
je vredno poseči po tej številki »Nove
proizvodnje«.
pogled po svetu vpogled po svetu
Človek je prodrl 400 milj v sfere
nad planetom, z brzino 5000 km je ra-
keta, izstreljena s Cap Canaverala, za-
pustila zemeljsko gravitacijsko polje
in imela dospeti na Mesec ali vsaj v
bližino Meseca. To se sicer ni zgodilo,
ameriški satelit »Pionir« se je vrnil v
zemeljsko območje nekje nad Pacifi-
kom. Ker gre tudi v znanosti za prestiž
in še kako, so Rusi takoj izjavili, da
imajo oni že zdaj naprave, ki omogo-
čajo doseči Mesec in da jih bodo tudi
preizkusili v kratkem. Kakšen napredek
je omogočila uboga »kvintesenca pra-
hu«, kakor imenuje človeka Shakespea-
re v Hamletu! Kljub vsemu napredku
pa človek le počasi napreduje v smeri
pametnega, boljšega sožitja na planetu,
ki ga ima pod seboj.
Na Kitajskem so podaljšali sedem-
dnevno premirje še za 14 dni. Otoka
Kvemoj in Macu sta se oddahnila,
Cangkajšek pa je premirje izrabil za
ojačanje posadk na teh svojih ofenziv-
nih točkah, potrebnih za izkrcevalno
strategijo na celino. Angleži se močno
prizadevajo, da bi Amerikanci pripra-
vili k pameti starega nerealnega gene-
rala, da umakne svoje čete z obeh oto-
kov in se s tem odstrani možnost tret-
jega svetovnega spopada. ZDA so zad-
nje čase podprle Formožane s 400 mili-
joni dolarjev in obljubile še dirigirane
izstrelke Nike-Hercules. Nič se ne zme-
nijo za 29. protest, ki ga je LR Kitajska
poslala ZDA zaradi kršenja teritorialnih
voda in neba nad Kino po ameriških
motorjih. Plebiscit na Kvemoju, je iz-
javil Eisenhower, bi bil brez koristi,
saj ne gre za ljudsko voljo, marveč za
prestiž, za moč, vpliv. Kitajska bi sto-
rila največjo napako, če bi presojala
ameriško pripravljenost na pogajanja
za znamenje šibkosti, tako pravijo ne-
čimrni vojaški in politični možje v
Ameriki. Videli bomo, kaj bo opravil
Dulles na Formozi, kamor je odletel s
papeškega pogreba v Rimu. Svetovna
ja^vnost je prepričana, da tudi ZDA ne
želijo vojne, da se torej zavedajo, kje
je rešitev. Oba otoka morata biti eva-
kuirana in biti predana LR Kitajski.
Pomemben dogodek je potresel arab-
ski svet. Tuniški predsednik Burgiba
je pretrgal stike z ZAR in jo obtožil,
da mu je indirektno stregla po življe-
nju. Izjavil je, da vodi prozahodno po-
litiko, ker ne prenese pritiska ZAR v
Arabski ligi. Med Tunisom in ZAR je
vladala napetost že nekaj časa. Burgiba
ni odobraval vzhodne orientacije v
ZAR, ZAR pa je očitala Tunisu, da pre-
malo podpira alžirsko osvobodilno gi-
banje. Zdaj označujejo Burgibo kot no-
vega Nuri el Saida, ki je izdal ne samo
politiko arabske združitve, marveč tudi
interese lastnega naroda. Alžirsko osvo-
bodilno gibanje FLN bo verjento zaradi
tega razkola v slabem položaju, čeprav
Tunis zagotavlja, da odnosov do FLN
ne spreminja, če se razhaja z ZAR.
Vodja alžirske vlade v Egiptu je ponu-
dil De Gaullu razgovore, kar tolmačijo
francoski vladni krogi kot znamenje
utrujenosti. De Gaulova politika v Al-
žiru žanje določene uspeha. Njegov
ugled je večji, kot so sodili nekateri
po njegovih dveh obiskih v Alžiru. Iz
komiteja javne rešitve so se morali
umakniti vojaki z generalom Massujem
vred. Depolitizacija vojske je gotovo
eden od pogojev za normalizacijo raz-
mer, čeprav De Gaullova politika v Al-
žiru še ne pomeni popuščanja nasproti
Alžircem. Burgiba pa je s svojim kora-
kom v Arabski ligi pokazal, da si za-
mišlja rešitev alžirskega vprašanja ta-
ko, kakor se je rešilo tuniško vpra-
šanje.
Ne razvozla se ciprski vozel. Angleški
konservativci ne odstopijo od svoje po-
litike, Grki pa so popustili toliko, da
predlagajo neodvisnost Cipra v okviru
Commonivealtha, sicer pa groze z izsto-
pom iz NATO, to bi bila ena največjih
demonstracij po vojni.
V Libanonu je zbral Karame kom-
promisno vlado, ki naj bi pomirila de-
želo. Vprašanje je, če je na tem vročem
delu sveta koalicijska vlada zmožna
delati in živeti.
Pretekli teden je v Evropi oživel spet
problem nemške združitve. Prišlo je do
sestanka med Adenauerjem in Smirno-
pim, sovjetskim ambasadorjem. Stvar
se ni premaknila niti za palec. Zahodna
Nemčija ne prizna Vzhodne kot enako-
pravne državne partnerice. SZ pa mimo
tega naslova sploh ne gre. Nemški par-
lament je nedavno ponovno sklenil, da
bo iskal vse možnosti za pogajanja, vse
možnosti, ki si jih je možno misliti (alle
nur denkbare Wege), odklanjal pa bo
pogajanja med obema nemškima »Teil-
staate«. Torej zaprta vrata tu in tam,
svet pa na ta način ne bo prišel do
miru.
Nemško ošabnost razodevajo tudi v
Avstriji. Celo »Manchester Guardian*
je pisal, da se tu obnavlja nemški na-
cionalni šovinizem in da je Avstrija
hitro pozabila, da je Koroško dobila pod
pogojem, če prizna dvojezičnost. Šolska
politika v Avstriji da je preizkus re-
alizma avstrijskih politikov. Vse kaže,
da tega realizma ni. Res je, nemški na-
rod je velik narod, majhen pa po svo-
jem odnosu do drugih narodov, ker do-
besedno verjame v svojo oholo himno
»Nemčija čez vse«.
Našo zunanjo politiko je ponovno
očrtal predsednik države Tito v Zenici.
Jugoslavija ima svoj glas v svetu, je
proti vojni, je za pravice koloialnih na-
rodov, je pa tudi proti iredentizmu, ki
so ga šovinisti izrabljali za protiljudske
koristi, za ustvarjanje nemirov in vojne
nevarnosti. Smo za politiko sodelovanja
med narodi in mirnega sožitja. To ne-
katerim ni všeč, je dejal Tito, toda mi
tako mislimo in tako bomo delali tudi
v bodoče.
T. O.
Pod narekovajem
dulles in mir za daljni vzhod
24. OKTOBRA — STEV. 42 ^^^ STRAH
ta teden*ta teden«ta teden
kovanje 2eleza na tujem
ognju...
Povišanje cen nekaterim potrošnim
artiklom (sladkor, moka, tobak) ima
svoje opravičljive razloge, kot nado-
mestilo za povečanje izdatkov pa so bili
izdani ustrezni ukrepi o povišanju plač
in pokojnin. Na žalost pa so nekateri,
na srečo le redki, izkoristili to dejstvo,
da vtaknejo svoje železo v tuj ogenj.
Konkretno:
Cena krušni moki se je dvignila za
4 dinarje. Cena kruhu se je v Celju
zavoljo tega dvignila za 2 dinarja. Do
tu je vse v redu, saj konkretno v Celju
pri današnji ceni kruha pekarne ne do-
segajo odobrene višine zaslužka za pe-
karske usluge, ki predvideva 13 din
pri kilogramu. Nekatera gostinska pod-
jetja so na osnovi podražitve takoj po-
višala cene kruhu. (Restavracija Pošta,
gostilna Vovk in »Branibor«.) Kos kruha
so po novem zaračunali po 6 dinarjev.
Torej zaradi 2 dinarjev podražitve 12
dinarjev več pri kilogramu, če normal-
gospodarska uganka
Ojej, ali ni šlo nekaj v zrak?
no razrežemo štruco na 14 kosov. Pri
»Braniboru«, kjer do dneva podražitve
niso zaračunali kruha abonentom, so
takoj uvedli tudi plačilo kruha. Sicer
je normalno, da bi pri »Braniboru«
morali uvesti ta način kot ga imajo
povsod. Toda zakaj ravno s 1. oktob-
rom? Zato, da bi prevalili krivdo na
druga ramena?
V Žalcu so nekatera gostišča povišala
ceno kavi od 35 na 40 dinarjev. Zaradi
večje cene sladkorja v žlički? V Celju
je po mnenju >kofetarjev« takoj padla
kvaliteta kave. V Slovenskih Konjicah
je višja cena moke, sladkorja in tobaka
vplivala na cene v brivnici za 5 din
pri britju in striženju, v klavnici pa na
cene mesa. V Storah so v pekarni po-
dražili žemlje za en dinar. Zemlje bi
po dogovoru v Celju morale tehtati po
novem 6 dkg namesto prejšnjih 4,5 dkg.
Zato je bila povišana cena od 4 na 5
dinarjev. Na tržni inšpekciji pa vedo
povedati, da so pri tehtanju žemelj v
mesnici pri Magistratu ugotovili 2 do
3 dkg manj pri petih komadih. Tudi pri
žemljah iz peči Delavske pekarne pri-
dejo v prodajo žemlje, ki imajo raje
manj, kakor pa preveč teže.
V trgovinah se je podražilo le bučno
olje. Cene je dvignila tovarna v Slov.
Bistrici. Res je, da tovarna ni preko-
račila cene, ki je bila v veljavi 31. de-
cembra 1957, toda zakaj so ravno ob
podražitvi z dne 30. septembra letos ko-
rigirali spomladansko pocenitev?
HITRA INTERVENCIJA JE RAHLO
ZBISTRILA VODO ...
Okrajni svet za blagovni promet je
v sodelovanju s političnimi in oblast-
venimi organi tokrat naglo interveniral.
Izšel je odlok, ki je »zacementiral« ce-
ne z dne 31. oktobra in ves ta pohod
cen navzgor se je končal z umikom
na stare položaje (razen pri olju, ki ga
pa do razjasnitve problema trgovska
podjetja ne smejo prodajati niti ku-
ix)vati). Kontrola cen je tokrat čvrsto
posegla vmes. Svet za blagovni promet
je sprejel vrsto sklepov, ki naj v kali
zadušijo vsak poskus nezakonitega dvi-
ganja cen. Vsako zvišanje bo kazno-
vano, o neizogibnih primerih pa bo raz-
pravljal pristojni organ. Potrošnikom
je spričo tega seveda takoj lažje pri
srcu, kajti slabe izkušnje iz preteklosti
so jim v prvih dneh vcepile bojazen
pred potuhnjenim kipenjem cen v senci
odlokov v državnem merilu,
drobne špekulacije na tržnici
— kaj je z intervencijo?
Posluh je izdal tudi prodajalce na
trgu na drobno. Slabotna intervencija
6 strani socialističnih organizacij
prve dni ni mogla zadržati rastočih cen
na tržnici. Zlasti so poskočile cene jaj-
cem. Zanimiva je tudi reakcija na sklep,
da morajo na tržnici obveljati cene z
30. septembra, V celoti je to sicer ne-
mogoče, zlasti ne pri zimskem sadju,
ki ima vedno višjo ceno. »Cebularice«
so na primer pritiskale na tržno in-
špekcijo, češ da je cena čebuli z 80 din
prenizka. Inšpekcija je vztrajala pri
omenjenih cenah, pa so prodajalke sku-
šale stvar izravnati s priznanjem, da so
sicer tržnemu inšpektorju govorile o
ceni 80 dinarjev, v resnici pa so čebelo
prodajale dražje. Ker inšpekcijski or-
gan le ni popustil, so drugi dan pri-
nesle čebulo po 80 din, toda tokrat ne
več v kitah.
Ukrep, da morajo imeti vsi kmetijski
in vrtnarski proizvodi označene cene na
tržnih stojnicah, je sicer delno onemo-
gočil navijanje cen. Nekaj bo pripo-
mogel tudi centralni cenik, ki bo te dni
postavljen na tržnico, toda glavni delež
naj bi le opravila intervencija zadruž-
nega in državnega sektorja.
Na žalost na celjskem trgu razen celj-
ske Vrtnarske šole, Ekonomije Lava in
celjske kmetijske zadruge ne najdemo
drugih socialističnih kmetijskih orga-
nizacij. Pa tudi pri omenjenih treh ni
vedno intervencija uspešna. Dostikrat
nimajo dovolj blaga, pogosto je blago
slabo, slabše kot pri zasebnih proda-
jalcih. Gospodinje pa ne gledajo samo
na cene, temveč tudi na kvaliteto. Dol-
žnost zadružnih in državnih prodajaln
pa bi bila, da vplivajo na cene in na
kvaliteto.
Za ilustracijo tale dogodek. Te dni so
bila jajca pri kmeticah po 23 din. Z na-
bavo zadostnih količin na Hrvatskem je
»Agropromet« interveniral z jajci po
21 din. Toda prodajlec na tržnici je
jajca prodal dvem slaščičarjem (kljub
prepovedi, ki določa, da smejo kupci na
veliko priti šele po 10. uri). Rezultat je
bil, da so gospodinje morale spet h
kmeticam, ki so se lahko na tihem mu-
zale na tako »intervencijo«. Številne
»jajčarice« prodajajo jajca dandanes po
vežah in skrith ulicah (organi Ljudske
milice bi tu morali uspešneje poseči
vmes). Toda zakaj? Zato ker je povpra-
ševanje večje od ponudbe, ker sociali-
stična intervencija ni dovolj močna.
Potrditi pa je treba, da celjski kme-
tijski podjetji in zadruga vendar pozi-
tivno vplivajo na politiko cen, toda v
tem sestavku dajem prednost kritični
besedi,
NIKAR SI NE DELAJMO UTVAR,
DA JE ZDAJ VSE V REDU ...
Naj vas te vrstice ne zavajajo v pre-
pričanje, da je zdaj' vse v najlepšem
redu in da armada inšpektorjev bdi
nad varnostjo naših potrošniških žepov.
Spet moram reči, na žalost.,, Na žalost
se bodo našli ljudje, ki bodo poskušali
»navrtati« denarnice potrošnikom na
zvite j ši način, ko na zunaj ne bo prav
nič opaziti.
Recimo, da bo strah pred mandatnim
kaznovanjem res »zacementiral« cene.
Kaj pa vrednost artiklov?
Tu tiči nova nevarnost. Zlasti se je
treba bati poizkusov, da bi gostinska
podjetja mahala abonentom pred očmi
s starimi ceniki, s krožnikov pa bi po-
begnil dobršen del kalorij. Zgodi se
vam lahko, da ste pred mesecem jedli
zabeljene špagete, jutri pa vam jih bo-
do samo posolili, Menu bo ostal in cena
tudi. Dandanes ima skoraj vsako gospo-
dinjstvo decimalno tehtnico. Kaj, ko bi
včasih položili nanjo tudi kruh? Lahko
se zgodi, da boste dobili veliko tanjše
kose kruha. Pogostejši obiski sanitarne
inšpekcije po gostiščih bi bili vsekakor
zelo zaželeni.
Toda ne glejmo samo po gostiščih,
tržnici in špecerijah. Kaj pa manufak-
ture, trgovine z metrskim blagom, kon-
fekcijo, obutvijo itd. Tudi tu veljajo
isti predpis — zacementirane cene.
Okrajni ljudski odbor je občinam pri-
poročal celo to, da naj raje v primerih
nujnosti popustijo pri dajatvah, kot da
bi dovoljevale povišanja. Pri živilskih
predmetih je kontrola potrošnikov po-
gostejša, je vsakdanja. Toda ali ni ne-
normalno, če so pred mesecem tri celj-
ske trgovine imele popolnoma enake
žepne robce v razponu cen od 110, preko
120 do 160 din. Potrošnik, ki bo signa-
liziral take anomalije tržni inšpekciji,
je lahko preprričan, da se bo v takem
primeru tudi zacementirana cena dala
odklepati.
Torej potrošniki so sami pred sabo
odgovorni za uspešno kontrolo cen. Tudi
če gre samo za dinar, ki sam zase kot
plačilna enota zelo malo pomeni. Čvr-
sto se moramo zavedati — dinar do
dinar višji standard. Korak do tržnega
inšpektorja, telefonsko sporočilo ali pa
pismo v nabiralnik, kadar čutite, da
vam načenja nekdo žep. Za vsak dinar
se izplača.
OB ROBU ŠE BESEDA O KVASU
V CENAH MOŠTU ...
Neki kmet v Konjicah je udaril po
mizi, ko mu je natakarica sporočila
ceno za 2 del mošta.
— Kaj, je zarohnel. Po dve sto ga
imate, jaz pa sem ga dal po petdeset?
Posezimo torej v ta obrobni problem
potrošnikovega žepa. Mošt sicer ni ne-
izbežen na področju standarda, toda
tudi luksus ni,	I! I i I I I ! ''
Navajeni smo, da do določenega časa,
ko sok sladkih vinskih trt uradno po-
stane vino, pijemo mošt. Do objave
uradnih cen so kmetje in drugi pride-
lovalci prodajali mošt sicer dražje kot
danes. Tudi vinogradniki pretiravajo.
Toda nad petdeset dinarjev za liter je
malokdo dobil. Toda medtem ko so
kvasne glivice delovale v moštu, so de-
lovale glivice tudi v cenah. Zadruge,
preko katerih poteka odkup, so pribil«
svojo maržo. Spet na žalost v večini
primerih v odstotku, ki je določen za
proizvodno udeležbo (vkletenje, šolanje
pijače itd.). Okoli 10 dinarjev po litru
je torej pribila zadruga, kar sicer ni
ravno pretirano. Mošt je prevzelo gro-
sistično podjetje. Pot pelje vinski mošt
skozi ta podjetja in pride do malopro-
dajne mreže s ceno od 90 do 110 din,
odvisno od sladkorne stopnje in sorte.
Toda kako konkretno pridejo celjska
gostinska podjetja do cene, ki se giblje
od 160 do 200 dinarjev. Skoraj bi na-
sedel pri poizvedovanju.
25 dinarjev trošarine.
30 % prometnega davka.
12 dinarjev kala.
To so bili argumenti gostilničarjer
(tudi Gostinske zbornice) s katerimi
so opravičevali te cene. Samo moj no-
tranji neverni Tomaž je bil tisti, ki me
je vzpodbudil, da sem vprašal na upravi
za dohodke, če je le-ta za mošt zares
predpisala te dajatve. In kaj sem zve-
del? Do danes še ni bil izvršen popis
novih zalog letošnjega pridelka in spričo
tega dejstva tudi o dajatvah kot je
prometni davek in trošarina ne more
biti govora.
Tako v Celju in podobno bo tudi
drugje, razen v žalski in vojniški ob-
čini, kjer so te dajatve uvedli že t
1, oktobrom. Te dajatve pa so pobirale
tudi nekatere druge občine v Sloveniji,
tako da je zdaj res težko dognati, v ka-
terih gostiščih so cene neupravičeno
navili, kajti mošt prihaja v njihove
kleti res iz vseh vetrov. Eno pa drži»
da so nelcateri mastno zaslužili.
J, Kr.
Dinar po dinar-višji standard
L SAMI ZAKRPAJMO LUKNJE V POTROŠNIŠKEM ŽEPU
Vprašanje vsakodnevnih cen najosnovnejšim potrošnim artiklom
neposredno zadeva slehernega med nami. Ta navidezno drobni problem
je v resnici začetna točka na merilnem traku življenjskega standarda
delovnih ljudi. Vsakodnevni primeri kažejo, da odgovorni ljudje v bla-
govnem prometu, pravzaprav njih manjši del, še niso rešeni nesociali-
stičnih pojmov poslovanja, hkrati pa se potrošniki sami še ne zavedajo
svojih pravic in ne poznajo vseh možnosti boja proti vsem napakam in
si dostikrat prepohlevno pustijo navrtati žepe.
Namen tega sestavka je: opozoriti na nekatere pojave, ki živo za-
devajo ob Ahilovo peto vsakdanjega življenja:
Uspehi in težave iiliojsliili rudarjev
Preteklo nedeljo so imeli libojski ru-
darji sindikalni občni zbor. Vsa poro-
čila so v glavnem obravnavala gospo-
darsko problematiko podjetja, stano-
vanjsko in prehranbeno vprašanje ru-
darjev, kulturo in prosveto, o standardu,
o delovni storilnosti, higienskotehnični
zaščiti delavcev in podobnem. Tudi v
razpravi je bilo o tem največ govora,
POLLETNI NAČRT PRESEGLI
4,5 %
Direktor rudnika inž, Valentin Go-
stiša je pohvalil delovni kolektiv in
tehnično vodstvo libojskega jamskega
obrata. Kljub težkim jamskim prilikam,
ki so prevladovale v prvem polletju, je
kolektiv v celoti izpolnil osnovni pro-
izvodni plan in ga celo presegel za 4,5%,
To je lep uspeh, če se upoštevajo vse
težkoče, s katerimi se je moral obrat
boriti. Največje težave še sedaj pred-
stavlja stalno menjavanje delavcev. Od-
hod delovne sile je bil vedno večji kot
pa prihod in se je zaradi tega stalež
delavcev vedno manjšal. Fluktuaciji
delovne sile so bili v glavnem krivi
težki delovni pogoji v jami v največji
meri pa neresnične in neosnovane go-
vorice (tudi nekaterih funkcionarjev z
občine), da je življenska doba liboj-
skega premogovnika zelo mala. Tovariš
direktor je poudaril, da so take in po-
dobne govorice popolnoma neresnične,
da pa so široke perspektive za razvoj
ob nekaterih izboljšavah, mehanizaciji
in preorientaciji proizvodnje. V bodoče
je v načrtu tehnična preusmeritev pro-
izvodnje, da bo delovna sila, ki je na
razpolago, izkoriščena tako, da bodo
doseženi čim večji učinki. Napravljeni
so že načrti za moreuxtni nov postopek
v načinu odkopavanja, S smotrnim raz-
porejevanjem investicij se bo življenj-
ska doba rudnika podaljšala tudi za^
potomce naših rudarjev, da ne bodo"
njihovi sinovi odhajali iskat zaposlitve
v druge panoge industrije.
TEŽAVE S PLASIRANJEM
PREMOGA
Za kratko dobo v prvem polletju je
bil trg nasičen s premogom. Zato so bile
težave s plasiranjem premoga. Sedaj
je to urejeno in ni bojazni za možnost
neuspeha v prodaji. Za drugo leto pa bo
treba kvaliteto premogu izboljšati z
ukrepi na seperaciji ter s prehodom na
odkopavanje boljših slojev v jami. Gle-
de tega je urejeno že vse; v kratki
dobi bodo novi sloji pripravljeni za od-
kopavanje,
ZA BODOČNOST NI BOJAZNI
Zaloge za bodočnost so znatne in ni
bojazni, da bi bil rudnik prehitro iz-
črpan. Ze lansko leto so raziskovali te-
ren na produktivnem področju Kasez.
Sedaj bodo z raziskavo nadaljevali na
področju Griž in Megojnic. Za drugo
leto pa je zagotovljeno, da bodo raziska-
ve nadaljevali z globinskimi vrtinami,
kajti treba bo prevrtati do dna kadunje.
Letošnje leto je bila zgrajena nova
mehanična delavnica na obratu Liboje,
izvedeno dvojno napajanje z električno
energijo in zgrajen nov stanovanjski
blok na Mirozanu. Za drugo leto pa ]e
predvidena zgraditev še enega napaja-
nja električne energije z 20 tisoč volti,
tako bo praktično nemogoče, da bi rud-
nik ostal brez energije ob primeru ele-
mentarnih nesreč. Napravljeni so tudi
načrti za preureditev in razširjenje ko-
palnice, dela pa se bodo začela spo-
mladi.
DOTACIJA OBČINE IN OKRAJA
Občni zbor je v imenu občinskega in
okrajnega sindikalnega sveta pozdravil
tudi tov. Alojz Selan. Sekretar občin-
skega komiteja ZKJ Žalec tov, Ivan
Kovač pa je v svojem govoru med dru-
gim omenil storilnost zabukovških in
libojskih rudarjev, ki se stalno dviga,
vendar so rudniku potrebne dotacije,
ki jih daje občina. Ta se je že odpo-
vedala tistemu, kar bi morala od rud-
nika dobiti. Ce bo potrebno, bo moral
isto storiti tudi okraj in republika, da
bi rudarjem zagotovili 100% plače. Po-
kreniti je treba vse, da se odpravijo
notranje napake, storiti vse karkoli je
kje možno, da se stanje v podjetju po-
pravi.
S PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV V CELJU
Letne konference
organizacij Zveze borcev
letos v širšem obsegu
razpravljajo naj tudi o vprašanju cen — vec previdnosti
pri postavljanju borcev na odgovornejše položaje — tudi
pri dodeljevanju pomoci partizanskim otrokom je potreb-
na stednja — razprava o pripravah na »dan mrtvih«
V ponedeljek je bil v Celju plenum
Občinskega odbora Zveze borcev za
celjsko občino. Uvodoma je predsednik
OO ZB tov. Loštrk podal poročilo o po-
litičnem položaju v svetu in domovini,
nato pa so razpravljali o najvažnejših
problemih. Med drugim so se pogovori-
li o vprašanju stabilizacije cen in skle-
nili, da naj tudi organizacije Zveze bor-
cev razpravljajo o teh problemih in so-
delujejo pri množični kontroli cen.
Nadalje so na plenumu razpravljali
tudi o stanovanjskem vprašanju bor-
cev ter o pomoči partizanskim otrokom.
Ugotovili so, da so organizacije šle pre-
več v širino in terjale prevelike zne-
ske, ki jih OO ZB ne zmore. Prav tako
so razpravljali o negativnih skrajno-
stih pri zaposlevanju borcev. Pon^od
so postavili na odgovorna mesta sicef
dobre in zavedne borce, toda s prešibko
sposobnostjo, kar je prvič spravilo bor-
ce same v težaven položaj, družbi pa
niso mogli koristiti. Veliko več pozor-
nosti bi bilo treba posvetiti izpopolnje-
vanju in izobrazbi lx)rcev, da bi upravi-
čeno lahko dosegli boljše gmotne raa-
mere.
Naposled so razpravljali tudi o tem,
kako bomo letos v d^lju proslavili »Dan
mrtvih«. Navzoči so bili mnenja, da bi
bilo najbolje organizirati dostojne cen-
tralne prireditve, ki bi se jih udeležilo
čim več prebivalcev našega mesta. Ta-
ko bo organizirana komemoracijska
svečanost pred spomenikom na Slan-
drovem trgu in v Stanem piskru.
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike in posestnike vinogradov, da takoj pri-
javijo občinskemu ljudskemu odboru pismeno ali ustmeno količine
pridelanega vina, ker je skrajni rok za prijavo 30, 10. 1958 in ne
10, 11, 1958, kot je bilo javljeno v Pozivu oddelka za finance.
Glede prijave se v vsem ravnajte po že objavljenem Pozivu
v Celjskem tedniku z dne 3. 10. 1958!
Predsedstvo ObLO Celje
Svojstvena razstova tudi v Celju
Rože, živali in druge
podobe — iz kruha
Te dni imamo v Celju v gosteh po-
sebne vrste umetnika — diletanta Boro
Kamenoviča z razstavo, ki je vzbudila
toliko zanimanja na Golniku, v Kranju,
na Bledu, na Reki, v Kopru in v Postojni.
Najprej nekaj besed o amaterju in
okolnostih, v katerih so nastali ti ku-
riozni izdelki. To je pravzaprav osnova
te zanimive likovne ustvarjalnosti, kajti
če bi se spuščali v razglabljanje o mo-
tiviki, likovnem izrazu itd., bi se mne-
nja močno razlikovala.
Bora Kamenovič je kot borec in vojni
invalid pred leti močno zbolel in bil
poslan na zdravljenje na Golnik. Kot
sam pravi, je dolgočasje največji so-
vražnik bolnika, ki želi ozdraviti. Ko je
torej ležal privezan na posteljo in ni
vedel kaj naj počne, so mu nekoč prsti
sami segli po sredici kruha na nočni
omarici in začeli oblikovati... Od ta-
krat se je okoli njegovega ležišča na-
biralo vedno več čudovitih izdelkov iz
kruha: ciklame, vrtnice, gladiole, tu-
lipani, živalski motivi, pozneje pa tudi
drugačni motivi kot dramatični prizor
orla, ki ugrabi j a deklico itd. Iz krušne
sredice izdelane skulpture je Kameno-
vič pobarval z rastlinskimi barvami.
Večji del njegovih del presega pov-
prečje kvalitetnih ustvaritev na pod-
ročju uporabne umetnosti.
Po Golniku menda ta razstava ni na-
šla tako ustreznega prostora kot tokrat
v Celju, kjer Kamenovič razstavlja v
eni izmed dvoran novega zdravstvenega
doma v Gregorčičevi ulici. Ko obisko-
valec občuduje cvetje v lončkih in va-
zah in skoraj ne more verjeti, da bi to
cvetje ne bilo naravno, se ob malen-
kostni poglobitvi prepriča še o nečem
drugem. Prepriča se, da človek, ki ima
v sebi voljo in vztrajnost tudi v težkih
zdravstvenih okoliščniah, ne opusti
ustvarjalnosti. Koliko ljudi bi na Ka-
menovičevem mestu obupalo, se predalo
pesimizmu in se poniglavo vdajalo usa-
di — on pa je v svoji bolniški sobi z
gibčnimi prsti ustvarjal znanilce živ-
ljenja, večno živo naravo in ozdravel
tudi sam.
Povrnimo se med njegova dela. Precej
jih je in nemogoče je o vsakem posebej
povedati nekaj besed. Ce bi iskali v
njegovem delu »čisto umetnost«, likovni
izraz in ideje, bi ne prišli daleč. Nje-
govo cvetje iz krušne sredice je vse
preveč realistično in po svoji obliki ne-
izpodbitno spada v zvrst uporabne
umetnosti, za katero veljajo drugačna
merila. Enako vrednost predstavljajo
njegovi živalski motivi.
Kako odmaknjeno in brez svetovalcev
je nastala ta zbirka dokazujejo njegovi
poizkusi poseganja v področje kompo-
zicije, ki ji ni v toliki meri kos. Ugra-
bitev deklice, življenje na dnu morja
(simbolika), drvar in podobni motivi
sicer prav tako odkrivajo spretnega
amaterja, vendar je tu njegova podlaga
prešibka, da bi dosegel tak vtis, kot ga
naredijo na obiskovalca rože in živali
same. Tu se naposled natančno vidi
meja med umetno obrtjo in akademsko
likovno umetnostjo. Do tu seže Kame-
novičevo znanje in do te stopnje mu ni
treba nobenih dognanj več. Med raz-
stavljenimi deli je tudi primerek, ki
zasluži posebno zanimanje: poskus ži-
valske karikature. To je področje, ki
Kamenoviču lobeta možnost širokega
razvoja. Prej ali slej, če namerava raz-
vijati svoj talent, ki ga je sam odkril
v bolniški postelji, se bo gotovo po-
služil tudi drugačnega materiala, mimo
kruha, in bi v keramiki prav gotovo
enako dobro uspel.
Kamenovičevi izdelki iz kruhove sre-
dice so res posebnost. Toda v praktič-
nem smislu so krhka reč in jih že ne-
verni Tomaži med obiskovalci preradi
pokvarijo z otipavanjem. Kamenovič
si je s sedanjimi izdelki zagotovil epi-
teton kurioznosti, toda nemara bi mar-
sikdo želel imeti doma katerega izmed
proizvodov tega spretnega posnemalca
narave. Za te namene pa je krhko testo
le pretvegana stvar.
Sem daleč od tega, da bi delil nasvete.
Kamenovičevo področje je umetna obrt
in škoda bi bilo, če bi njegova sposob-
nost ne našla področja za nadaljnji raz-
voj. Nadaljnje delo bi mu prineslo nova
dognanja, njegova volja pa je dokaz,
da bi brez težav premostil nevarnost
poti v kičarstvo, kamor tako pogosto
zaidejo samonikli talenti.	-ček
ZAPISKI IZ GLEDALIŠČA
V spomin Ivanu Cankarju
V soboto, 25. t. m., bodo gostovali na
deskah SLG mariborski igralci: v režiji
direktorja mariborske drame Vladimir-
ja Skrbinška in sceni ing. Viktorja Mol-
ke bodo uprizorili Cankarjeve Hlapce.
Samovolja notranje repertoame za-
konitosti in naključij je celjskemu gle-
dališču preprečila, da bi letos uprizo-
rilo kako Cankarjevo delo: gostovanje
mariborskih kolegov bo torej ugodna
prilika, da se vsaj z enim večerom od-
dolžimo Cankarjevemu jubilejnemu le-
tu. Saj bo 11. decembra letos minilo
štirideset let, kar je umrl eden največ-
jih slovenskih pisateljev, doslej največji
slovenski dramatik — danes že mitični
in z legendo opredeni Ivan Cankar,
umetnik, bojevnik, zasmehovalec, glasnik
in stvarnik: mojstert resnice, nravstve-
ne neizprosnosti in s^lovenske besede.
Hlapci so gotovo Cankarjevo — če ne
najbolj dognano, pa vsaj najbolj zajem-
Ijivo in po nravstvenem hotenju naj-
bolj pomenljivo dramsko delo. Pole^
Levstikovega Tugomera pač najčistejša
slovenska tragedija. Po sloviti
ljubljanski uprizoritvi (rež. S. Jan), ki
je zmagovala tudi na deskah svetovnih
velemest, je Skrbinšek z ustvarjalno
umetniško drznostjo stopil še za korak
naprej: ipoiskal je zopet drugačno, nad
Janovim rK>etično discipliniranim rea-
lizmom više privzdignjeno, v simbol in
alegorijo prignano interpretacijsko mož-
nost, — Sam tudi dgra župnika in kri-
tika v en glas zatrjuje, da je zlasti ta
osebna kreacija pokazala gledalcem naj-
bolj dosledno uresničitev tega simbolno-
alegoričnega hotenja. Skrbinšek — da-
nes gotovo eden iz peščice največjih
slovenskih gledaliških umetnikov — je
s to kreacijo in to režijo dosegel ne sa-
mo nov poskus interpretacije Cankarje-
ve tragedije, temveč tudi novo, vzne-
mirljivo dragoceno podobo na poti svo-
je osebne umetniške biografije. Jerma-
na igra Hugo Florjančič, Lojzko Leon-
tina Skrbinškova. Poleg teh nastopa še
skoraj ves mariborski igralski zbor.
RADOSTI IN RAZOČARANJA PO-
POTNIH KOMEDIJANTOV. — Ce gle-
dališdci ljudje dosti potujejo (tako kot
celjski), doživljajo včasih neverjetno za-
nimive (bodisi lepe bodisi bridke) iz-
kušnje in spoznanja. Zanimivo je že to,
kako se spreminja značaj občinstva iz
kraja v kraj. Res je namreč, da pred-
stavlja občinstvo vsakega kraja kolek-
tivno osebnost s povsem določenimi,
opredeljenimi lastnostmi. Tu je gosto-
ljubno, tam naduto, tod širokosrčno, on-
dod sicer hladno in udržano, a v resnici
vendarle razumno in dostopno. So kraji,
ki jim nobena dvorana ne bi bila dosti
velika: v Ljubnem ob Savinji je vselej
— pa najsi igrajo karkoli — v dvorani
po dvakrat toliko ljudi, kolikor je sede-
žev; v Grižah-Zabukovci za kulturo
ni zanimanja; v Šentjurju in Vojniku
je dvorana zmerom polna in po utripu
občinstva čutimo, kako skrbno in na-
tanko slede gledalci dogajanju na odru
z resničnim — kar presenetljivo pre-
senetljivim — razumevanjem, a vseeno
temu veselju ali morda celo navduše-
nju nikoli ne dajejo duška s kakim juž-
njaškim hrupom in sproščenim dihom:
trdi, dostojanstveni; v Kozjem so raz-
igrani in mehkega srca, v Laškem res-
nobno izobraženi; v Slovenskih Konji-
cah so radoživi, v Radečah pri Zida-
nem mostu dostopni za vsako modrost
in lepoto.
Takole bi lahko našteval in še bolj
nadrobno opisoval karakteristike občin-
stvat vseh osemintrideset krajev, kjer
gostujemo. Nadvse zanimivo je takšno
opazovanje.
Kajp>a — zeio dosii je odvisno od
krajevnih prosvetnih aktivistov. Ce bi
v Ljubnem ne bilo tako vnetega in agil-
nega upravitelja osemletke, bi gotovo
ne bilo tako zelo dobrega terena, kot
je zdaj. Tudi ne verjamem, da v Gri-
žah nikomur ni mar za resnično lepe
tacijskega truda merodajnih ljudi v
reči — samo nekaj vzgojnega in agi-
»Svobodi« bi bilo treba. Kajpa — dvor-
rana le ne bi smela biti namenjena sa-
mo kinu pa nastopom dvomljivih za-
bavnih ansamblov.
Vselej znova se mi misli povračajo
ravno v Ljubno zlasti zato, ker je ta
kraj zgled, kako zmore ljubiteljska
vnema premagati še tako skromne raz-
mere. Sicer bi moral največ premišlje-
vati o Velenju — a kadar pridemo tja,
se že sploh ne počutimo več, kot češ da
smo »na terenu«: Velenje je že postal
naš drugi matični kraj. Vendar me vsa-
kokrat jezi, kadar kdo govori, da j«
izvrstnim prosvetnim prilikam v tem
kraju vzrok obilje finančnih sredstev,
češ: rudnik... Ves denar (sploh pa niti
ne verjamem, da se velenjski prosvet^
niki tako zelo kopljejo v dinarjih) ne bi
pomagal, ko ne bi bilo ustvarjalne vo-
lje, požrtvovalnosti in plemenite žeje po
lepoti, po omiki.
TRAGEDIJA IN PANTOMIMA. —
Ta mesec se na odru in v sobah za va-
je gode čudne reči: pripravljamo dve
nenavadni uprizoritvi. Prva je poetična
pravljična igra za odrasle in otroke, od
začetka do kraja vsa temlječa na pan-
tomimi — druga pa je modema trage-
dija sodobnih psiholoških oprijemov, a
vseeno antično monumentalnih dimen-
zij in globin. Minolijev Vilinček z lune
je svojstven, redek primer gledališke
igre, ki je prav v enaki meri namenjena
bodisi najmanjšim otrokom bodisi naj-
bolj dozorelim in izbirčnim, učenim lju-
biteljem izbranih kulturnih vrednot. Iz-
redna poetična modrost se drži s čudo-
vito tea/traliko fantastičnega sveta in s
teatraliko častitljivega, starega gledali-
škega izraza: pantomime. Občinstvo jo
pozna (pantomimo namreč) skoraj samo
iz filmov — z vznemirjenim upanjem
pričakujem, da bo z radostjo sprejelo
živo pantomimo na odru. Žlahtna tra-
dicija glumaške omike se druži z duho-
vito sodobno ironijo v bogat, lep špek-
takel. — Faulknerjev Rekvijem za vla^
čugo je delo takšnih dimenzij, da se ob
njem nujno spominjamo antične trage-
dije (celo Ajshila, ne samo Sofokla ali
Evripida), a hkrati tudi vizionamosti
Franca Kafke in psihološke globine
Fjodora Mihajloviča Dostojevskega.
Vprašanja krivde in greha, vprašanja
o smislu človekove eksistence in žrtve,
vprašanja razumljivosti in nerazumlji-
. vosti zla se razgrinjajo v tem grandioz-
nem obračunu individualnega greha
mlade Temple Drakove, v poveličanju
bivše izgubljenke in vlačuge Nancy
Mannigoe, črne candre, kokainistke in
pijanke, ki se je vede žrtvovala, da bi
se oddolžila za greh gospodarice, bele
gospe Temple.
STISKE IN ZADREGE. — Kaj kori-
stijo vsi napori, ko poseže vmes nesreč-
no naključje: akrobatska spretnost ene-
ga izaned igralcev pri razigrani laški
komediji (Dundo Maroje) se je mašče-
vala. Naj govorimo o »žrtvi poklica«,
ker si je sredi same predstave, ko pleza
na Lavrin balkon, zlomil nogo? Stisnil
je zobe .in odigral predstavo do kraja
— a zdaj: šest tednov noga v mavcu.
Oder pa samuje in dvajsetega oktobra
smo dočakali šele dvajset predstav v se-
zoni. Kdaj bomo zamudo pristorili — im
s kakšnimi pretiranimi napori? Abonen-
ti pa čakajo...
Vsak poklicni dnevnik šteje vaelei
tudi vrsto strani z opisi nevšečnoeti in
»višje sile«. A tudi s tem moramo ra-
čunata in ce kako izmotati iz te ali ona
aagate...
Ljudska univerza s poudarkom trajnega izobraževanja
Celjska Ljudska univerza dela že del j
časa v tesnem sodelovanju z izobraže-
valno komisijo okrajnega in občinskega
sveta Svobod in je na polju splošnega
ljudskega izobraževanja dosegla že kar
lei>e uspehe. Že daleč je celjska Ljud-
ska univerza od tega, da bi organizi-
rala samo občasna, bolj ali manj zani-
miva predavanja, za katera celjski občani
niso imeli največjega zanimanja. Vse-
kakor so se pri Celjanih bolj obnesli
jezikovni tečaji, predvsem pa se je v
zadnjem času pokazala težnja p)o prak-
tičnih tečajih, kjer bi se obiskovalci pri-
pravili na izpite na raznih šolah. Ljud-
ska univerza je taka stremljenja razu-
mevajoče in navdušeno podprla.
V šolskem letu 1956/57 Sola za od-
rasle po predpisanem programu ni do-
segla ravno zavidljivih razultatov. La-
ni pa so med zainteresiranimi izvršili
anketo, ali naj še naprej delajo po pro-
gramu Sole za odrasle, ali pa naj tečaj-
nike-udeležence pripravljajo za izpite
na gimnazijah ali drugih šolah. Ogrom-
na večina anketirancev se je izjavila za
take tečaje. Tako je celjska Ljudska uni-
verza lani organizirala 6 takih oddel-
kov v 5 razredih, kjer so se tečajniki
z izredno prizadevnostjo pripravljali na
izpite. Imeli so kar 170 stalnih obisko-
valcev in večina od njih je v enem letu
napravila 2 gimnazijska razreda.
Poleg tega je Ljudska univerza orga-
nizirala v 3 oddelkih tečaje za tehnične
šole, kjer so se tečajniki s prav tako
prizadevnostjo pripravljali na izpite. Le-
tos pa Ljudska univerza poleg tečaja
za telinične šole snuje še nov tečaj za
pripravo kandidatov na splošni del stro-
kovnih izpitov za kvalificirane delavce.
Seveda tudi letos teče vrsta jezikovnih
tečajev, pri katerih je največ interesen-
tov za angleški jezik.
Ljudska univerza v Celju je letos pri-
stopila k bolj sistematičnemu delu z
namenom, da dobijo ta prizadevanja —
izobraževanje odraslih — značaj stalne-
ga in (trajnega izobraževanja. Spričo
tega ima tudi njen delovni program
trajnejše oblike — ciklosi predavanj, se-
minarji, tečaji in šole. Seveda pa se bo-
do več ali manj držali tudi še najosnov-
nejše in najprimitivnejše oblike ljud-
skega izobraževanja — predavanja o
aktualnostih doma in v svetu. Tako je
bilo letos že na programu aktualno ko-
roško vprašanje.
Celjska Ljudska univerza pa se bo
vključila tudi v študij kongresnega
gradiva ZKJ. Imajo že pripravljenih
vrsto predavanj, s katerimi bodo šli
pred širšo publiko.
Skupaj z Društvom prijateljev mladi-
ne in Pedagoškim društvom pa snuje
celjska Ljudska univerza tudi šolo ea
Btarše, pri čemer se bo v glavnem na-
slonila na roditeljske sestanke ix) šolah,
ki so zadnje čase prav lepK) obiskani. V
medsebojnih razpravah bodo starši sa-
mi dajali ix>bude, kakšna vprašanja naj
bi se obširneje obravnavala.
Nadalje je predvideno, da bi celjska
Ljudska univerza in izobraževalna ko-
misija pri občinskem svetu Svobod v
Celju organizirala izobraževalni servis.
Ljudska univerza v Celju je že dalj ča-
sa v stalni povezavi z 8 Ljudskimi uni-
verzami v okraju. Vsakovrstni dobri
predavatelji, ki jih v Celju ne manjka,
izgubljajo svoj pičlo odmerjeni prosti
čas s tem, da hodijo predavat v odda-
ljenejše kraje. Namesto da bi pošiljali
naše strokovnjake, ki so zelo obreme-
njeni, predavati drugam, bi v tem iz-
obraževalnem servisu najboljši strokov-
njaki obdelali najaktualnejše teme, ki
jih bo servis dajal na razpolago.
Naj ob koncu tega sestavka ne poza-
bimo omeniti tudi okolnosti, da bi ko-
ristni tečaji Ljudske univerze bili mno-
go bolj uspešni, če bi se v Celju nekje
našel prostor kot zavetišče za vrsto ob-
iskovalcev večernih tečajev, ki se vozjio
iz oddaljenejših krajev in morajo po
prihodu vlakov ali avtobusov dolge ure
pjostopati po cestah ali pa se zateči v go-
stilne. __Ve.
POTEPUHOV A VRNITEV
Mesečina
ugaša za vrhovi.
Ob potoku,
potepuh z ženo
pod roko.
Grešil je potepuh,
do pijanosti grešil
in sedaj se vrača
z ženo
pod rokd,
stari grešnik.
Jutro poljublja
potepuško srce.
Odjuga.
Globoko kesanje.
Hudomušno sonce
v skesanem srcu veseljači
in poje o večni zvestobi.
O, tisočkrat srečna žena,
ko zanjo mož zaljubljeno utriplje!
Stancer Milan
SOLA ZA ODRASLE V VELENJU
1. oktobra je v Velenju spet pričela
z rednim delom šola za odrasle. Vpis
je bil zadovoljiv, vendar je rednih obi-
skovalcev za 1. in 3. razred gimnazije
le okoli 20.
Akad. kipar
Ivan Napotnik:
Borba za srce.

življeiije na naši vasi
Mladi zadružniki celjsliega okraja
V pripravah za volitve zadružnih svetov
Na nedavni konferenci mladih zadruž-
nikov v Podsredi je predsednik aktiva
naslovil na zastopnike poslovne zveze
tele besede: »Želimo v našem delu in
prizadevanju samo to pomoč, da nas
razumete!«
Te besede pa ne veljajo samo šmar-
ski poslovni zvezi. So izraz želja vseh
mladih zadružnikov v okraju. Delavolj-
nost naše podeželske mladine pa se ka-
že zlasti v pripravah na volitve, v za-
družne svete, saj je povsod pripravljena
pomagati, le da povsod ne najde razu-
mevanja starejših.
Toda preden bi govorili o tem, po-
glejmo raje kaj mladi zadružniki v
okraju prisi>evajo h gospodarskemu in
političnemu napredku vasi.
Od okoli 3000 članov aktivov mladih
zadružnikov je v našem okraju okoli
2200 mladih ljudi vplačalo deleže v za-
druge in okoli 760 nekoliko starejših
mladincev in mladink se je pridružilo
starejšim z glavnim zadružnim deležem.
Nad 150 raznih sesitankov, konferenc,
posvetovanj in predavanj v okviru za-
drug, vasi, poslovnih zvez in OZZ ne
dokazuje samo aktivnosti mladih za-
družnikov, temveč se je na njih poka-
zala jasna slika raainih zadružnih orga-
nizacij, predvsem pa, kaiko v okviru
le-teh gledajo na mladino, kako ji po-
magajo in kako jo vzgajajo. K sreči je
več svetlih kot temnih primerov. V Pre-
boldu, Velenju, Seščah in Polzeli so da-
leč pred Gotovljami, kjer aktiva mladih
zadružnikov sploh še ni. Od sveta od-
maknjena Galicija je pravo nasprotje
Taboru, kjer se mladine »usi>ešno ote-
pajo«. V mozirski občini stanje ni slabo,
toda pozabili so na Solčavo, Gornji grad,
Kokarje in Bočno. V Smarski občini so
si starejši izmislili uspešen način, kako
bi obdržali vajeti v »veteranskih« ro-
kah. (Vse mlade zadružnike hočejo za-
posliti pri volilnih komisijah, da ne bi
mogli kandidirati). Nič boljše ni v Pod-
četrtku, medtem ko je v Kozjem in
Polju stvar veliko boljša. V celjski ob-
čini kandidira 12 mladincev, medtem ko
v Ljubečni trdijo, da nimajo nobenega
mladega človeka?! V šentjurski občini
bo kandidiralo povsod nekaj mladih za-
družnikov, le v Dobju se je upravniku
posrečilo razbiti aktiv mladih zadružni-
kov tik pred volitvami. Zdaj je vpra-
šanje, če je vredno zaradi enega člove-
ka izgubiti 25 obetajočih mladih zadruž-
nikov? V konjiški občini so bile pripra-
ve preveč enostranske. Zlasti slabo je
stanje v zadrugi Pohorje. Velik odpor
proti mladim ljudem kažejo v nekate-
rih zadrugah okoli Laškega. Navkljub
vsemu pa mladina dela in si prizadeva
obrniti kolo napredka na podeželju čim
hitreje naprej. Nekje se bo mladina za-
hvalila za uspešno pomoč starejših, kjer
pa tega ne bo, bo mladina sicer pod
težjimi pogoja delala. Toda eno je ne-
izfvodbitno: Mladi rod raste, stari od-
mira — pa naj si bo v sožitju in sodelo-
vanju ali pa kako drugače. B. J.
Kai obeta perspektivni načrt
Kmetifske zadruge v Celiu
Nedavni občni zbor ICmetijske zadru-
ge v Celju je pokazal razveseljive uspe-
he. Čeprav je bila udeležba na občnem
zboru zelo majhna, je vendarle zanimi-
vo, da ta zadruga tako dobro uspeva.
Sicer malo število, toda agilnih zadruž-
nikov se je močno zavzelo za ix>si>eše-
vanje kmetijstva na področju 4707 ha
obdelovalne zemlje.
Poročili predsednika Melhijora Jošta
in upravnika KZ Franca Korbarja pra-
vita, da je imela zadruga v svojem
polletnem poslovanju 24,790.000 din pro-
meta.
Zanimivo poročilo o zadružnem go-
spodarstvu bi moral slišati sleherni član
da bi videl kako se gospodari z zadruž-
nim imetjem. Zadruga gradi sušulnic«
v Smartnem, ima najmodernejši trak-
tor Ferguson z vsemi priključki in red-
no vzdržuje vse kmetijske stroje. Za-
druga se je pojavila na celjskem živil-
skem trgu z lastno stojnico, kjer proda^
ja odkupljene pridelke svojih članor.
V investicijskem programu imajo tudi
osemenjevalnico za dvig živinoreje.
PERSPEKTIVNI GOSPODARSKI
NAČRT
Težko je nekaterim kmetovalcem do-
povedati, da je kakor v industriji tudi
v kmetijstvu potreben gospodarski na--
črt. Čeprav se ga nekateri še otepajo, jo
vendar njim samim zelo koristen. Pove-
čanje količine pridelkov koristi tako
proizvajalcem kakor potrošnikom. Obo-
ji imajo od tega korist. Predvideni na-
črt se bo izvajal 4 leta. Da ne bo pre-
več številk, naj navedem samo tiste za
leto 1958 in 1961. Pridelki so preraču-
nani na 1 ha. Torej: pšenica 24—32 mtc,
rž 19—20, koruza 18—22, ječmen 20 do
25, oves 18—23, hmelj 1265—1305, krom-
pir 160—171, fižol 15—16, vrtnine 20t
do 250, detelja 50—70, seno 36—41. Vsak
pa lahko sam izračuna vrednost ix>ve-
čanega pridelka.
V živinoreji pričakuje zadruga oi
svojih članov naslednje povečanje vzre-
je ali proizvodnje, in sicer od sedanje-
ga stanja na stanje v letu 1961: krave
1051—1205, voli 173—98, bikov 8—«,
mlade živine 825—979, konji 358—21».
Cemu pri volih, bikih in konjih zmanj-
šanje? Ker postajajo nerentabilni.
Proizvodnja mleka bi naj dala ali
dosegla v letu 1961 25001 na kravo.
Prašičereja bi se naj dvignila takole:
plemenske svinje 118—140, merjasci IT
—17, ostali pitanci 1552—1730.
Perutnina se naj samo izboljša od
sedanjih 13.290 na 12.180. Število jajc
se naj dvigne od 1,314.000 na l,845.00f
kosov.
Mnogi, ki jim je ta načrt že znan, se
vprašujejo, če je vse to dosegljivo. Stro-
kovnjaki pravijo, da načrt ni pretiram,
z umnim gospodarstvom in s pomočjo
zadruge je pa lahko celo znatno prese-
žen.	-nik
Ukrepi za stabilizacijo cen v
žalski občini
SVET ZA BLAGOVNI PROMET ODREDIL POTREBNE UKREPE — MOKA
IN ZLASTI KRUH BI LAHKO BILA V ŽALSKI OBCINI ZA DINAR CE-
NEJŠA — OSTER NADZOR ORGANOV TRŽNE INŠPEKCIJE — TENDENCE
DVIGANJA CEN V TOVARNI OLJA V SLOVENSKI BISTRICI IN V NEKA-
TERIH VELETRGOVINAH
Minuli teden se je svet za blagovni
promet žalske občine sestal k izredni
seji. Obravnaval je izključno le vpraša-
nja, ki zadevajo cene v trgovini in v
obrti ter odredil stroge ukrepe za nad-
zor nad cenami. Brezpogojno je po-
trebno obdržati cene, ki so bile 30. sep-
tembra letos. Vsak primer dviga cen je
treba takoj prijaviti. Maloprodajna
trgovska mreža ne sme dvigniti cen
niti v primeru, če ceno dvigne doba-
vitelj, t. j. veletrgovina ali neposredno
industrija. Tako je svet obravnaval pri-
mer Tovarne olja v Slovenski Bistrici,
ki je dvignila ceno bučnemu olju za 15
din pri kg. Svet je v tej zvezi že .po-
trebno ukrepal. Enako je že bil uveden
postopek pri veletrgovini, ki pri teste-
ninah sicer ni dvignila oene, ampak
ukinila dosedanji rabat.
Tudi vsi obrtni obrati morajo imeti
na vidnem mestu cenike za svoje sto-
ritve. Ukrepi o nadzoru cen se nana-
šajo torej tudi na obrt.
Razumljivo pa je, da sami organi
.tržne inšpekcije ne bodo mogli sami
vršiti nadzor in tudi povsod ukrepati.
Zato je v interesu potrošnikov, da le-ti
sami sodelujejo pri tem, odklanjajo
dražje blago in prijavljajo primere po-
dražitev. Brez sodelovanja potrošnikov
ne more biti uspeha pri tej akciji.
Končni namen vseh naporov je ta, da
ne bi nenehno in prikrito dviganje cm
povzročalo stalno padanje realne vred-
nosti prejemkov delavcev in uslužben-
cev.	-šk-
Zgrodill so vodo ved
Preteklo nedeljo so v Šmihelu nad
Mozirjem slovesno odprli vodovod, ki
je dolg preko 2 in pol kilometra. Dolgo-
letna želja prebivalcev je postala res-
nica. Aprila letos so resno pristopili k
delu in do pretekle nedelje dogradili
celoten objekt. Gradnja je bila prera-
čunana na 5 milijonov din, vendar so jo
s prostovoljnim delom in z lastnim ma-
terialom pocenili na 3 milijone din.
Družin, ki bodo koristile vodovod je 11,
od teh le 5 gospodarsko močnih kme-
tov, ki šo k delu doprinesli delovno moč
in denar. Le za strokovna dela so dobili
strokovnjake, vsa druga dela so opra-
vili sami s prostovoljnim delom. Na-
redili so 315 prostovoljnih dni in 98
voženj iz Mozirja in Lepe njive do
Smihela. Tudi učenci osnovne šole so
napravili pri zasipavanju jarkov 138
prostovoljnih ur.	S.
Trgovsko podjetje
»TKANINA-GALANTERIJA«
v Celju
obvešča vsa društva in organizacije, da v smislu sklepa delavskega
sveta v bodoče ne bo več obravnavalo prošenj za podpore in na nje
ne bo odgovarjailo.
PO USPEŠNEM CEPLJENJU V LANSKEM LETU -
My best vishes to yDu for success vith your program.
Cepljenje novega letnika
otrok proti poliomielitisu
»želim, da bi kar najbolje izpolnili Vaš program« je zaključil v
jeseni 1957 eno izmed svojih pisem iznajditelj cepiva proti poliomielitisu
prof. dr. J. Salk avtorju tega članka in s tem želel čim popolnejšo iz-
vedbo cepljenja proti poliomielitisu v Sloveniji, še posebno pa v Celju
in okolici. Medtem smo v Sloveniji uspešno popolno cepili že 200.000
otrok proti poliomielitisu (3-kratno cepljenje), od tega 19.600 v Celju
in okolici, in danes že žanjemo bogate sadove.
Medtem ko je Salkovo cepivo nastopilo svojo zmagoslavno pot po
zemeljski obli že nekaj let poprej, smo pričeli s cepljenjem v Sloveniji
lani, ko je ugotovila IV. internacionalna konferenca za poliomielitis
v Ženevi, da je obdobje preizkušanja cepiva in njegovih učinkov kon-
čano. Konferenca je potrdila, da je današnje Salkovo cepivo povsem
varno in da cepivo zagotovo ščiti 80% cepljenih oseb pred paralitično
obliko poliomielitisa.
Lani pričeto cepljenje v Sloveniji je bilo dokončano letos junija.
Doslej se je cepljenje v Jugoslaviji izvršilo le v Sloveniji, ker je polio-
mielitis v naši republiki leto za letom rastel in ker je obstajala bojazen,
da dobiva značaj epidemičnega obolenja. Popolno cepljenje otrok, ki je
bilo dovršeno letos junija, je zajelo vse otroke letnikov 1951—1956 in
rojenih v prvih treh mesecih 1957. S preostalo količino cepiva pa je
bilo mogoče cepiti dvakrat tudi starejše letnike do 10. leta starosti. Tudi
dvakratno cepljenje daje solidno zaščito. Tako je bilo cepljenih v Slo-
veniji 270.000 šolskih in predšolskih otrok, v Celju in okolici pa skupno
28.000 otrok. Cepivo ni povzročilo nikakih komplikacij, reakcije so bile
manjše, kakor pri cepljenju proti kozam, davici in tetanusu.
Množična udeležba vabljenih predšolskih otrok — 96% — je po-
kazala visoko stopnjo zdravstvene prosvetljenosti našega prebivalstva,
take ni pokazalo niti prebivalstvo, ki je doživelo težje epidemije polio-
mielitisa. Vedeti je treba, da je cepljenje povsem prostovoljno. Cepljenje
ni oviral niti denarni prispevek, ki je sicer zelo majhen in krije le delno
visoke stroške cepiva. Na sploh denarno vprašanje ni igralo nikake vloge,
saj so socialno šibkim plačali občinski ljudski odbori.
Uspehi cepljenja, ki je bilo zaključeno pred poliomielitično sezono,
niso izostali. Po uradnih podatkih Centralnega higienskega zavoda LRS
je obolelo v Sloveniji do 14. oktobra 1958 za poliomielitisom 11 otrok
in odraslih, od tega 6 otrok, ki še niso dopolnili eno leto in 4 starejši
od 10 let. Tako je obolelo 10 oseb, ki še niso bile cepljene proti poliomieli-
tisu in le en 6-letni otrok, ki je bil cepljen in je obolel zelo lahko. Tako
nizko obolevnost za poliomielitisom v letu 1958 je mogoče pripisati le
uspešni in popolni izvedbi cepljenja najbolj ogroženih letnikov. Vlogo
Salkovega cepiva pri razveseljivo nizkem številu obolelih prebivalcev
LRS v letu 1958 nam nakaže naslednja analiza:
1. Vsi oboleli, z izjemo enega otroka, izhajajo iz vrst tistega pre-
bivalstva, ki ni bilo cepljeno proti poliomielitisu.
2. Obolevnost v LRS v zadnjih epidemskih letih:
1953: 187 primerov 1956: 251 primerov
1954: 45 primerov 1957: 133 primerov
1955: 66 primerov 1958: do 14. oktobra 11. primerov.
3.	Po neuradnih podatkih je obolelo v Jugoslaviji (izvzeta Slo-
venija) že do konca avgusta letos 200 prebivalcev za poliomielitisom.
4.	V sosednji Avstriji, kjer je bilo cepljenje prepuščeno samoini-
ciativnosti prebivalstva, doživljajo v letošnjem letu težjo epidemijo.
Ce merimo danes uspehe prvega cepljenja proti poliomielitisu v
LRS in upoštevamo, koliko primerov je prihranilo cepljenje že v
letu 1958, lahko trdimo, da so veliki izdatki za cepivo in izvedbo cep-
ljenja že kriti. V primeru z napredkom v zdravljenju drugih infekcijskih
obolenj, so uspehi v zdravljenju poliomielitičnih bolnikov sorazmerno
zelo majhni, saj ozdravi popolnoma le 40% bolnikov, pri 60% pa zapušča
obolenje invalidnost, v 40% celo v tako visoki stopnji, da bolniki niso
sposobni za delo in ostanejo nekateri celo vse življenje navezani na tujo
nego in pomoč. Pred velike materialne izdatke zdravljenja in kasnejše
vzdrževanje poliomielitičnih bolnikov je treba še postaviti osebne in
družinske tragedije, ki nastanejo s pojavom takšnega bolnika.
15. oktobra t. 1. bomo pričeli v Sloveniji cepiti proti poliomielitisu
otroke, rojene od 1. IV. 1957 do 31. III. 1958. To cepljenje naznanja, da
se uvršča cepljenje proti poliomielitisu kot novo in stalno cepljenje med
tradicionalna cepljenja, ki jih že dalje časa vršimo v najnežnejši otroški
dobi (koze, davica, tetanus).
Želimo, da bi naši starši kakor lani, tudi to pot pripomogli k izpol-
nitvi Salkovega naročila, da bomo dovršeno izpolnili naš program.
Dr. Janko Lešničar
žena^dom^družina^^žena^dom^družma
Zakaj vam otrok ne zaupa več?
Dostikrat stairši ne pomislijo, da so
največkrat sami krivi, če se jim začne
otrok odtujevati in jim ne zaupa več,
čeprav je bil še do nedavnega tako za-
upljiv in »samo njihov«. Sprašujejo se,
kje so vzroki in gledajo z zavistjo na
one starše, ki imajo pri svojih otrocih
večje uspehe, pa četudi se ne ukvarjajo
toliko z njimi. Nesrečni starši so prepri-
čani, da so dali otroku vse, kar so mogli
in storili zanje vse, kar je bilo v nji-
hovih močeh. Zato jih tem bolj boli
otrokova odtujitev. Ko brskajo po spo-
minu, kje, kdaj in zakaj so se nežne
vezi zaupanja pretrgale, težko najdejo
odgovor. Dobro se spominjajo, kako se
je njihov otrok še do nedavna zaupno
obračal k njim, iskal pri njih pomoči,
nasveta, razumevanja. Nenadoma pa
kot da bi odrezal. Nič več jim otrok ne
da vpogleda v svojo notranjost. Nedo-
stopen je postal in sam vase zaprt. Take
ugotovitve so za starše zelo boleče.
Cesto starši s prav majhnimi, na zu-
naj neptomembnimi, drobnimi nepravil-
nostmi zapravijo otrokovo zaupanje. Naj
navedem nekaj lastnih opažanj:
Mati je šla po opravkih in se ves do-
poldan ni vrnila. Enajstletna hčerka jo
je hotela prijetno presenetiti, pa se je
sama od sebe lotila pospravljanja in
kuhanja kosila. V naglici je razbila por-
celanasto skodelico in s težkim srcem
čakala, kaj bo. Ali bo mati videla njeno
resno prizadevanje, ali bo verjela, da
skodelice ni razbila hote? Toda mati ni
razumela truda opravljenega dela, ne
dobre otroške volje in iskrenega ijriza-
devanja. Videla je samo razbito skode-
lico in ploha jeznih besed se vsuje na
otroka, ki stoji ves plah, razočaran, s
čutom krivice pred svojo materjo. Tisto
svetlo, praznično pričakovanje se je na
mah podrlo.
Mati je dala Andrejčku priboljšek.
Ves vesel ga nese na dvorišče, da ga
pokaže ostalim otrokom. Zeljnim po-
gledom svojih malih prijateljčkov ne
more odoleti in svoje dobrote razdeli
tudi med nje. Vesel je, da jim je lahko
nekaj dal, saj jih ima rad. Toda kmalu
zatem ga pokliče mati v kuhinjo in ga
prav pošteno okrega za to lepo dejanje.
Andrejček ne more razumeti, zakaj se
mati jezi, ko pa je bil on tako vesel
samega sebe, da je nekaj daroval. Že je
padla senca na odnos med njim in ma-
terjo, ki ni mogla razumeti, kako lepio
mu je bilo, ko je delil svoj priboljšek s
svojimi prijateljčki. Drugič bo to storil
skrivaj, ali pa — kar je še slabše — ne
bo več dajal in bo postal skop.
Karlek je imel v šoli »smolo«. Pozabil
je napisati domačo nalogo, zraven je bil
še poreden in posledice niso izostale.
Zaupno, boječe, z veliko težavo je
prišel k materi, da se ji izpove.
Pohištvo za dnevne sobe, spalnice in
otroške sobe, ki so ga pokazali na je-
senskem velesejmu v Zagi-ebu v poseb-
nem paviljonu »naše stanovanje« je do-
cela odraz novih teženj v našem živ-
ljenju. Oblazinjeno pohištvo so izpod-
rinili elegantni fotelji raznih lupinastih
oblik. Tudi za lahke srednjenizke lese-
ne stole so našli ustrezne novosti, ki v
svojem bistvu funkcionalno služijo kot
Toda mati ga niti ni hotela do konca
poslušati, nahrulila ga je, obdolžila le-
nobe, nehvaležnosti, pokvarjenosti. Ni
opazila, kako se je Karleku pomračil
pogled in ni razumela, kaj se je porajalo
v njegovi glavici. Ko bo v bodoče kako
napako napravil, ne bo več prišel pove-
dati. Skušal bo zadevo prikriti, utajiti
svoj prekršek — morda si bo iz zadrege
celo pomagal z lažjo in goljufijo, ker
vam ne bo zaupal več ker ne bo priča-
koval, da ga boste razumeli.
Morda ste tudi vi pri svojih otrocih
zagrešili take malenkosti«, ki niso ma-
lenkosti. In potem se nikar ne čudite, če
vam otrok ne zaupa več.
fotelji. Ena teh novosti so okusne bla-
zine različnih barv in vzorcev. Kavči,
ki jih v naših trgovinah prodajajo po
46.000 dinarjev so izginili. Nadomestile
so jih nove oblike z večjimi funkcio-
nalnimi vrednostmi. Omarice, knjižne
police ter drugo drobno pohištvo je kar
se da enostavno, sestavljeno iz več de-
lov, in ga je moč povsod lepo razmestiti,
tudi še v tako majhnem stanovanju.
SLOVO OD VERE PFEIFER
2. oktobra je po kratki, mučni bolezni
umrla tov. Vera Pfeifer, predmetna uči-
teljica v Gornjem gradu. Pokopali so jo
na Rečici ob Savinji ob izredno številni
udeležbi šolske mladine, stanovskih to-
varišev, prijateljev in znancev. Vera je
bila doma iz Nizke pri Rečici. Zibelka
ji je tekla v kmečki hiši. Po opravljenih
študijah na VPS je službovala na nižji
gimnaziji v Velenju in v Mozirju, zad-
nja 3 leta pa v Gornjem gradu. Tu je
bila splošno priljubljena med šolsko
mladino. Njeno delo pa ni bilo zgolj v
šoli, temveč je prav agilno delovala pri
»Partizanu« v Gornjem gradu. Bila je
društvena načelnica in tajnica. Prevze-
te dolžnosti je opravljala vestno in z
veseljem. Društvo Partizan v Gornjem
gradu jo bo težko pogrešalo, vsi, ki smo
jo poznali, pa jo bomo ohranili v lei>em
spominu.
NAŠLI SO RIMSKI MOZAIK
Pri pripravi terena za gradnjo novega
sodnijskega poslopja v Celju so delavci
naleteli na precejšen kompleks moza-
ičnega tla. Poznejše raziskave so poka-
zale, da gre za 25 kvadratnih metrov
mozaika rimskega izvora in da izhaja
iz drugega stoletja po našem štetju. Po
izjavi strokovnjakov gre za edinstveno
tovrstno najdbo na našem ožjem slo-
venskem področju.
celjski trg
je v teh dneh še kar dobro založen z
jesensko povrtnino in sadjem. Občut-
nega porasta cen ni opaziti, kljub temu,
da zasebni prodajalci skušajo nekaterim
artiklom dvigniti cene. Budni tržni in-
špektorji so v nekaj primerih navijal-
cem cen odmerili občutne denarne kaz-
ni in so tako v tem tednu cene živilom
v glavnem ostale neizpremenjene.
Uspešno intervenira z nižjimi cenami
na celjskem živilskem trgu v teh dneh
Državno posestvo Lava, ki zlasti ob
sobotah bogato založi trg z ozimnimi
pridelki. Namesto dveh imajo ob sobo-
tah kar 4 stojnice in potrošniki si lahko
nabavijo najrazličnejše ozimne pridel-
ke po znatno nižjih cenah kot pri za-
sebnih prodajalcih.
Gospodinje se čudimo, kako morejo
zasebni prodajalci kljub letošnji izredno
bogati sadni letini na primer hruške
prodajati po 60 do 70 din za kg, ko smo
si jih nedavno lahko v okolici nabavili
neomejene količine po 20 din za kg.
Cene živilom v tem tednu so bile na-
slednje:
(Cene t oklepaju veljajo za privatni sektor)
Krompir 12-16 (17—18); čebula 70—78 (70 do
M); česen 60 (200—250); fižol v. — (70—80); fi-
žol n. — (50); fižol stročji 40 (40—60); grah
str. 80 (80); solata 35—40 (40-60); špinača —
(108); cvetača 40-50 (50—60); radič — (50-100);
zelje gl. 20—22 (20-50); zelje rib. 56 (45-50);
repa sv. — (20); repa rib. — (30-40); ohrovt
30 (30-40); peteršilj 50 (50-60); zelena 50 (50);
korenjček 30 (30—50); koleraba 20 (20-25); pesa
3t (30—35); kumare — (25—40); buče jed. Is
(15—20); paradižnik 14—23 (10-25); paprika 38
do 56 (40-50); feferoni 80 (80); gobe sv. - (80
do 250); gobe suhe - (1000-1500); slive suhe
280 (—); fige suhe 260 (—); orehi celi 120 (100
do 180); orehi luščeni 700 (600-700); redkev
25 (30); por 40 (50); hren — (100); malancan
50 (50—60); kis — (30-40); jabolčnik 25 (30-40);
mleko — (36); maslo — (400—520); smetana —
(240); skuta — (160); kokoši — (480-720); pi-
ščanci — (250-400); zajci — (250-500); race —
(500); ribe 220 (240); med — (300—400); jajca
23 (20-23); koruza — (45—50); pšenica — (50);
•ves — (40—45); ječmen — (40—45); hruške 22
do 36 (20-70); jabolka 20-23 (18-25); grozdje
75-9» (40-60); slive - (70); kutine 20 (30); li-
mone 280 (—); kostanj 25—34 (25—35); rozine
440 (-); jagode - (320).

Pri prometni nesreči v Vrbju pri Žalcu je
dobil notranje poškodbe Drago Men.
Pri mletju sadja je stroj zmečkal prst Pa-
niki Lah iz Polzele.
V pretepu je bil poškodovan na glavi Ivan
Jagrič iz Lastniča pri Kozjem.
Jože Lesjak iz Razlagove .ulice je padel z
lestve in si pretresel možgane.
Anton Golob iz Creskove pri Strmcu pa si
je pri padcu z lestve zlomil levo roko.
iolske delannice vrreformlrani šoli
Na nedavnem zborovanju upravite-
ljev šol občine Šmarje so med razpravo
o izvajanju vzgoje v okviru reformirane
šole ugotovili, da bi bile zato potrebne
IZLET UPOKOJENCEV
Članstvo zveze upokojencev Celje
(skupno s Teharjem in Štorami) je pre-
teklo nedeljo organiziralo uspel izlet v
Ptuj v mestni muzej ter muzej NOB na
gradu. Sorodna organizacija mestnega
odbora zveze upokojencev v Ptuju in
ZKS, kakor tudi ostali zastopniki so
mnogo pripomogli, da je izlet tako za-
dovoljivo uspel. Zato se celjski, tehar-
ski in štorski upokojenci vsem, ki so
jim pripomogli do tega izleta, prisrčno
zahvaljujemo.
SPET KUHARSKI TECAJI
Zavod za pospeševanje gospodinjstva
v Celju bo v zimski sezoni zopet začel
z gospodinjsko kuharskimi tečaji, na
katerih se bo pripravljala zdrava pnre-
hrana. Tečaj bo trajal 6 tednov (dva-
krat tedensko v popoldanskem času).
Ce bo dovolj prijav, bodo pozneje tudi
dopoldanski in večerni tečaji.
Prijavite se na Zavod za pospeševanje
gospodinjstva do 15. nov., Cankarjeva
4 dnevno med 7. in 14. uro. Tam boste
dobili tudi potrebna pojasnila.
posebne delovne učilnice-šolske delav-
nice. Šolski upravitelj tov. Kramar je
iznesel zamisel, da bi se pri šolah po
enotnem načrtu prigradile šolske de-
lavnice paviljonskega tipa, ki bi vsebo-
vale tehnično opremo, šolsko pralnico,
in kuhinjo. V takih prostorih bi šolarji
lahko kuhali, prali, krojili, izrezovali,
skratka, sprejemali osnove za življenje.
Predvidoma bi se za tak dozidek grad-
bena cena sukala okrog 300.000 din, kar
bi občine v določenem razdobju vse-
kakor zmogle. To bi bil dejansko po-
memben življenjski korak za realiza-
cijo šolske reforme. Lahko pa bi se or-
ganiziralo tudi udarniško delo, saj bi
ljudje in mladina sama rada pomagala
pri postavitvi tako pomembnega pro-
stora ob šoli.
SPET NIC — Z GRADNJO CELJ-
SKEGA HOTELA
Predvideni načrti, da bi še v letoš-
njem letu začeli z gradnjo hotela v
Celju, so zaenkrat splavali po vodi.
Prošnja za najem posojila pri Investi-
cijski banki je namreč že pri prvem
pretresu v Ljubljani naletela na od-
klonilno stališče. Kot je znano, ni bilo
pri tej obravnavi nikogar, ki bi znal
pristojnim činiteljem povedati, da grad-
nja hotela v mestu ob Savinji ni luksus,
temveč močna potreba zlasti še zaradi
tega, ker je Celje izhodiščna točka za
znane turistične in zdraviliške kraje.
POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE
TURIZMA
Upravni odbor Jugoslovanske investi-
cijske banke je na svoji zadnji seji
odobril investicijska posojila tudi ne-
katerim interesentom na področju celj-
skega okraja za posi>eševanje turizma.
Tako je občinski ljudski odbor v Ro-
gaški Slatini prejel posojilo v znesku
35,3 milijona dinarjev za ureditev vo-
dovoda, hotel »Soča« v Rogaški Slatini
11,7 milijona in hotel »Slovenski dom«
prav tam 7,9 milijona dinarjev.
ZAČELA SE JE GRADNJA SODNIJ-
SKEGA POSLOPJA V CELJU
Pred kratkim se je sestala strokovna
komisja, ki se je končno odločila za lo-
kacijo in s tem za začetek gradnje no-
vega sodnijskega poslopja v Celju. Po
tej odločitvi so z gradnjo nove sodni je
začeli na prostoru za sedanjim poslop-
jem okrožnega in okrajnega sodišča, to
je med Gledališko in Jetniško ulico.
Gradbena dela izvršuje celjsko podjetje
»Beton«. Po načrtih bi morali spraviti
novo poslopje pod streho že letošnje
leto.
gibaiig^Pr^^^
v časa od 11. do 18. oktobra 1»8 je bilo roje-
nih 32 dečkov in 29 deklic.
Poročili so se:
Stanislav Kramer, čevljar, pomočnik in Mar-
jana Fil:pič, pom. delavka, oba iz Celja; Alojz
Krajnc, kmetijski tehnik iz Rožnega vrha in
Pavla Ocvirk, strojna pletilja iz Šmartna v
Rož. dolini; Janez Vozlič, kolarski pomočnik
in Ana Zupane, polj. delavka, oba iz Zadobro-
ve; Danijel Potočnik, klepar iz Celja in Aloj-
zija Kuzman, otroška negovalka iz Smarjete;
Karel Novak, pom. delavec in Alojzija Jezer-
nik, železničarka, oba iz Celja; Ciril Klakočer,
stroj, ključavničar in Ana Žlender, polj. de-
lavka, oba iz Celja; Vinko Bule, livar in Juli-
jana Guček, nameščenka, oba iz Stor; Milan
Dmitrovič, oficir JLA ii Slov. Bistr.ce in Lidija
Gračner, profesorica iz Maribora; Roman Bizjak
skladiščni delavec in Ana Visinski, polj. de-
lavka, oba iz Celja; Karel Polšak, uslužbenec
iz Brestanice in Angela Mimik, šivilj, pomoč-
nica iz Celja; Martin Vrečer, ključavničar in
Cecilija Jug, šivilj, pomočnica, oba iz Celja;
Jože Bizjak, trgovski pomočnik in Terezija
Užmah, natakarica, oba iz Borovnice; Milomir
Kokanovič, stroj, ključavničar in Hllda Prepe-
lič, pom. delavka, oba iz Divače.
Umrli:
Janja Spilak, otrok iz Zebnika, stara 1 me-
sec; Rudolf Štante, konjar iz Slov. Konjic, star
42 let; Franc Šuster, delavec iz Gotovelj, star
26 let; Valburga Peršič, upokojenka iz Celja,
stara 88 let; Angel« Ukmar, telefonistka iz
Hude Jame, stara 40 let; Dragica Jakob, otrok
iz Zavrha nad Dobrno, stara 3 mesece.
DROBNE VESTI IZ ŠALEŠKE
DOLINE
K sprejenmemu izpitu za tečaj z«
učne kopače se je te dni v Velenju pri-
javilo 43 rudarjev. V prvi skupini za
polkvalificirane rudarje je uspešno
opravilo izpit 23 rudarjev (od 28), za
kvalificirane delavce pa je od 15 prijav-
Ijencev 14 rudarjev uspešno položilo
izpit. Lanski obiskovalci Šole za od-
rasle so bili sprejeti v tečaj brez iz-
pitov.
V	Velenju so 15. oktobra pričeli z
gledališko sezono in letos prvič razpi-
sali tudi gledališki abonma. Ljudsko
gledališče Celje bo dalo 6 predstar,
amatersko gledališče Svobode Velenje
pa 3.
Delavska univerza Velenje se je letos
odločila, da bo najprej organizirala 7
predavanj iz programa ZKj. Računajo,
da bo prvo predavanje »O zunanji po-
litiki FLRJ« že v tem mesecu.
Pri vseh 4 KZ v šoštanjski občini
že drugi mesec posvečajo največ pozor-
nosti pripravam za volitve v zadružne
svete. Pri vseh KZ sta občinski komit«
in SZDL organizirala sestanke, na ka-
terih so se z zadružniki in predstavniki
množičnih organizacij temeljito pogo-
vorili o vlogi zadružnih svetov, hkrati
pa razpravljali o petletnem perspektiv-
nem načrtu v kmetijstvu.
OBISKALI SO STARČKE
V GRMOVJU
Pred kratkim je odbor RK terena
Gaber je s svojimi člani in zastopniki
ostalih organizacij obiskal onemogla
starčke v Grmovju in razdelil med nj«
razne priboljške. Za prijetno zabavo in
dobro voljo sta poskrbela gledališki
igralec, tov. Jeršiin in harmonikar Lam-
pret, ki sta se rade volje odzvala proš-
nji odbora.
Prav bi bilo, da bi tudi drugi odbori
RK posnemali humane Gaberčane in s«
od časa do časa spomnili naših one-
moglih tovarišev in tovarišic v raznih
domovih.
V	KONJICAH BODO GRADILI
SODNO STAVBO
Po večletnih razpravah so se v Ko-
njicah končno le odločili, da bodo začeli
graditi stavbo za bodoče okrajno sodi-
šče v tem kraju. Predvidenih je ved
milijonov dinarjev, zato bodo po vsej
verjetnost z gradnjo pričeli še letos, ta-
ko, da bi lahko drugo leto sodišče ž«
poslovalo. V teh dneh bodo določili
prostore, kjer bo stavba stala. Predvi-
denih je več variant in bo treba pad
zbrati najprimernejši prostor.
med ljudmi*med ljudmi^med ljudmi
Kjer jok blaži otroku bolečine
,e pogledamo v matične spiske po
kraju rojstva večjega dela mla;še
generacije, bomo nemara začudeni,
da je pri vseh navedena majhna
celjska ulica — Ipavčeva ulica. Tam
je namreč celjska porodnišnica, kraj,
kjer prvi krik drobnih bitij blaži vse
bolečine...
Malce čudno se sliši, če povem, da
sva tokrat s fotorei>orterjem šla po
isti poti, ki jo hodijo žene pri svo-
jem največjem življenjskem iposlan-
stvu. Dva moška na poti, ki jo je
narava dodelila ženi. Seveda čisto
drugače...
Materinski dom ... Od ostalih po-
slopij bolnišnice ločena stavba se v
vseh ozirih razlikuje od običajnih
bolniških sob. Čakajoče matere se tu
pripravljajo na prihod malčkov. Ve-
čidel so iz oddaljenih krajev. Tu so,
da bi bile blizu, ko morajo leči v po-
steljo. Tu dobijo nasvete o sodobni
prehrani dojenčka, o njegovi negi in
ravnanju z drobnim bitjem. Zaen-
krat seveda na lutki... Toda čez
dan, morda že čez nekaj ur...
V porodni sobi smo se srečali s pri-
tajenimi kriki in s prvim problemom
Soba ima štiri postelje za porodnice.
Včasih je premalo prostora. Prene-
kateri otrok zagleda luč sveta na za-
silni postelji kar na hodniku. So
dnevi, ko se rodi v tem oddelku tu-
di več kot deset otrok. 2. septembra
letos se jih je v enem dnevu ro-
dilo 16.
.. Krik otroka, komaj, rojenega
spremeni trpeč izraz žene, ki je
pravkar postala mati, v obličje, ki
ga napolni sreča ...
Novorojenček kriči v rokah babi-
ce. Pravkar je bil okopan in pove-
za čez trebušček je prvi del njego-
vega oblačila. Takle se bo šel pred-
staviti mamici, ko se bo prebudila iz
globokega sna -..
Do takrat mora mali kričač med
svoje vrstnike. V malih sobicah, ko-
maj vrednih te besede, stojijo male
posteljice, podobne kartotečnim skri-
njam. Po dvajset jih je v eni taki
sobici. Od časa do časa se dvigne cel
register kričečih glasov iz drobnih
prs. Tu je naš novorojenček dobil
ime na ročico, dobil je svojo prvo
garderobo in prvač legel v postlano
posteljico.
Poslovimo se od našega najnovej-
šega znanca in poglejmo okrog. V
inkubatorjih, imajo dva, ležita dva
nedonošenčka. Eden je tako droban,
da sem se glasno zbal za njegov ob-
stoj.
- Le brez skrbi, me potolažijo.
Že 18 dni je tu. Morda bo ležal v
tej zapleteni napravi še mesece. —
Popeljali so me k posteljici, kjer je
mala deklica presunljivo oznanjala,
da je že čas oDeda. Ta deklica je
mieia pn rojstvu 970 gramov (nor-
malna teža od 3000 do 3500 gramov).
Danes je stara dva in pol meseca in
že tehta 2500 gramov. Pred tednom
je zapustila inkubator, čez nekaj ted-
nov pa bo verjetno tudi bolnišnico.
V	eni vrsu, v kakih petih postelji-
cah, sta ležala kar po dva skupaj.
Dvojčki? Ne. Le premalo prostora
imajo, zato morajo pogosto spraviti
po dva v eno koritce,
V	bolniških sobah je prav taka
gneča. Čeravno se postelje sproti
spraznujejo, toda vedno prihajajo
nove bolnice. Doslednost pri čišče-
nju je nemogoča. Po predpisih bi
morali vsako izpraznjeno sobo vsaj
dva dni zračiti in čistiti. Toda kako,
če pogosto ležijo matere celo na hod-
niku? Porodniški oddelek ima 53 po-
stelj, rojstev pa je v letošnjem letu
do začetka tega tedna bilo 2128. Ce
bi imeli vsaj 80 postelj, bi nekako
odgovarjalo potrebam. Poleg tega bi
morale biti sobe manjše, da bi jih
lahko čistili.
Porodnišnica je bila zgrajena leta
1932. V stavbi je poleg ginekološkega
oddelka še vrsta stanovanj. Prima-
rij porodnišnice dr. Pehani želi sa-
mo to, da bi oddelek imel več pro-
stora. Zdravniki so vedno v strahu,
da bi ne prišlo do infekcij tako med
materami kakor med novorojenčki.
Vsako leto je v hiši v Ipavčevi ulici
več rojstev. Bodoče matere se raje
prepustijo oskrbi in varnosti usta-
nove in vedno manj je rojstev na
domovih. Le izračunaimo. Nad 2000
rojstev v letošnjem letu. Ce vzame-
mo povprečje 1000 rojstev na vsako
leto odkar porodnišnica v Ipavčevi
obstaja, potem to pomeni tako šte-
vilko kot jo ima približno celotno
Celje skupaj v prebivalstvu. Toda
bržčas bo številka še večja ..,
Tako. Popotovali smo skozi hišo ▼
Ipavčevi ulici, ki je rojstni kraj ve-
č.ne naših najmanjših in spoznali,
da je tudi ta dom rojstev potreben
preroditve. Pred nama je po stopni-
cah stopala srečna mamica z otro-
kom v naročju. Mar bi ne bilo lepo,
če bi ta žena, če bo spet prišla sem,
našla prijetnejše okolje? -c. k.
med ljudmi*med Uudmi»med ljudmi

Šport * šport * šport * šport^šport
PREDKONGRESNE TEKME
Mfltepiolni problemi telesne kulture
Med osnorne probleme pri nadaljnjem razvoja
Baše telesne kulture spada vsekakor ureditev
finansiranja v organizacijah za telesne kulture.
O tem problemu je v zadnjih letih vse več
razprav, predlogov in priporočil, vendar se še
aismo uspešno premaknili z mrtve točke. Eno je
fotovo, da bo v bodoče naša skupnost morala za-
TCČjo množičnost telesnovzgojnega gibanja in
dvig kvalitete dajati večja finančna sredstva.
Vsekakor ne moremo pričakovati, da bomo v
i>odoče lahko uredili sistem finansiranja telesne
kulture le preko proračunskih sredstev v obči-
■ah, okrajnih, izvršnih republiških in zveznih
•vetov. Viri teh sredstev Dodo lahko različni:
•d dotacij Ljudskih odborov in izvršnih svetov,
fodpor podjetij, procentov iz sklada preven-
ivno-zdravstvene zaščite, procentov od davka
■a promet z alkoholnimi pijačami, procentov
od sindikalne članarine, procentov od dohodkov
državne loterije itd. Ta sredstva bi po svojih
virih in obsegu morala biti stalna, ker bi le
na ta način lahko izvajali dolgoročno politiko
razvoja naše telesne kulture. Pravilno finančno
politiko na tem področju bo mogoče izvajati
le z ustanovitvijo posebnih skladov za telesno
kulturo, ki bi bili organizirani po občinah in
okraju. Nadzor nad poslovanjem teh skladov
bi vršili državno-društveni organi za telesno
kalturo. Pri delitvi teh sredstev pa bi bilo treba
■poštevati določeno razvojno pot naše telesne
kulture po načelih množičnosti in vsestranosti.
Sredstva bi se naj vlagala predvsem, tu mi-
■limo družbena sredstva, v izgradnjo in za
vzdrževanje športnih objektov, šolanje in pla-
^vanje strokovnih kadrov, z« zdravstveno kon-
trolo športnikov, za večje prireditve in tekmo-
vanja, ki so širšega društvenega pomena.
Objekti za telesno kulturo naj bi postali last
skupnosti, za nje pa bi morali skrbeti ljudski
odbori. Oblike neposrednega upravljanja so
lahko različne, koristnike in način upravljanja
pa bi naj utrdile komune preko organov za te-
lesno kulturo. Tako postavljajo teze ta problem
pred kongres in vsekakor lahko pričakujemo
ob teh problemih najživahnejšo razpravo. Dru-
štva za telesno kulturo so sedaj ob reševanju
teh materialnih težav prišla v »čor-sokak«, iz
katerega ni izhoda. Brez dvoma bo treba ta
problem rešiti centralno za vse države s tem,
da bo kongres dal določena fif pofoeila ZIS, iz
kakšnih virov se naj stekajo^ sredstva v dolo-
čene sklade. Tega problema niti občine niti
okraji ne morejo kljub veliki samostojnosti
rešiti z določenimi odloki uspešno. Ob vsem
tem pi<iaripMj« In težavah materialnega značaja
na področju telesne kulture pa ne smemo pri-
cakutati >iudezev< od bližnjega kongresa. Gre
v prvi vrsti za ureditev večjih in stalnih virov
ter za odpravo sedanje anarhije in večje druž-
bene kontrole pri razdeljevanju družbenih
sredstev v ta namen. Brez dvoma pa bo držala
ugotovitev podpredsednika OLO Celje tovariša
Mirana Cvenka na zadnji razpravi o kongres-
nih tezah, da bo osebna inic.ativa še vedno
merodajna in včasih tudi odločujoča pri ustvar-
janju boljše materialne baze v telesni kulturi,
zato je tudi v bodoče ne bo odklanjati. Ta
iniciativa pa bi naj prešla na kulturnejšo ra-
ven, kajti prosjačenja in beračenja imajo naši
športni delavci že preko glave.
Prodoren uspeh
Važiča v Beogradu
Na »Teku osvoboditve« v Beogradu, je čla»
AD Kladivar Simo Važlč tudi letos premagal
vso jugoslovansko atletsko tekaško elito na
progi nad 9.000 m od Mihaliča, Stritofa, Subo-
tlča in drugih. Tako je ob zaključku atletske
sezone Simo Važič pobral izredno lepo lovoriko
sredi Beograda in se drugič zapovrstjo vpisal
v listo zmagovalcev v teku, ki ga prirejajo
vsako leto v počastitev osvoboditve našega glav-
nega mesta. Cestitamol
DROBNE ATLETSKE VESTI
V počastitev kongresa telesne kulture sta
učiteljišče in ESS pridelili atletsko tekmova-
nje, ki se ga je udeležilo nad 800 mladincev
in mladink. Doseženih je bilo več odličnih re-
zultatov, ki kažejo, da na celjskih srednjih šo-
lah rastejo nadarjeni atleti in atletinje.
Kač Florjan je na zadnjem prvenstvu LRS v
peteroboju osvojil naslov prvaka!
Lešek Roman se je izkazal z odličnim rezul-
tatom 22.5 v teku na 200 m, ki ga postavlja v
letošnji sezoni na visoko mesto v FLRJ.
LEPA POBUDA V TEDNU
OTROKA
Obe društvi Partizan v Celju sta v Tednu
otroka organizirali za svoje pionirje meddru-
štveni dvoboj v orientacijskem pohodu, igri
med dvema ognjema, v košarki, atletiki, telo-
vadbi in malem rokometu. Vse prireditve so
lepo uspele, V orientacijskem pohodu so bili
boljši mladi tekmovalci iz Gaberja, med dve-
ma ognjema pri st. pionirjih Celje-Gaberje,
pri ml. pionirjih Celje-mesto, v košarki so pri
st. pionirjih zopet zmagali Gabrčanl, pri mlaj-
ših pa iz mesta, v atletiki so bili boljši tekmo-
valci iz Celja-mesto, v telovadbi je ostal dvo-
boj neodločen, v malem rokometu je zmaga
pripadla Gaberju. V skupnem točkovanju so
zmagali pionirji Celje-Gaberje s 137,5:132,5 toč-
ke pred Celje-mestom,
Pobudo obeh društev moramo pozdraviti, saj
brez dvoma se slična društva v okraju skoraj-
da niso spomnila tega pomembnega praznova-
nja za naše otroke.
NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM:
V	domu TVD Partizan Celje-Gaberje in telo-
vadnici gimnazije — ob 8
Okrajno šolsko prvenstvo v odbojki
V	Šoštanju ob 15.00 — Šoštanj : Celje
V	Storah ob 15.00 — Kovinar : Rudar (Hrastnik)
V	Celju na igrišču Olimpa ob 15.00 — Olimp :
Proletarec (Zagorje)
V	Laškem ob 15.00 — Laško : Radeče
V	Velenju ob 15.00 — Rudar-Partlzan : Šmart-
no ob Paki (mladina)
PRETEP TUDI 9 CELIU
Naslov je vsekakor zanimivejši od napisa —
zmaga ali poraz Kladivarja, Kar uvodoma pa
je treba poudariti, da tokrat Celjani niso bili
aktivni povzročitelji te nečedne zadevice, ki se
je v nedeljo zgodila na Skalni kleti.
Nogometaši Bratstva iz Hrastnika vsekakor
niso mogli preboleti poraza na igrišču s 3:4
froti Celju. 2e v tekmi so se posluževali to-
ikšnih grobosti, vmes pa še ogovarjali sodniku,
da je mirnim gledalcem šlo takšno obnaša-
nje na živce. Več ali manj so se ljudje vpra-
ševali. če takšen boj še sliči na nogometno tek-
mo. Ob zaključnem žvižgu sodnika se je člo-
vek v resnici oddahnil. Gledalci so odšli do-
mov, v garderobi in pred njo pa so gostje z
latami in coklami napadli celjske nogometaše
in funkcionarje. Le prisebnosti številnih redi-
teljev se je zahvaliti, da so goste razorožili in
pomirili. Epilog tega pretepa že obravnava Taj-
ništvo za notranje zadeve, pa tudi CNP ne bo
držala križem rok!
Kladivar je na Glaziji zopet spravljal ljubi-
telje nogometa ob pamet ali živce. Šele tik pred
zaključkom tekme je nekoliko ohladil vroče
glave Ilribernik, ki je rešil vsaj deloma z do-
seženim golom čast Kladivarja, če lahko ne-
odločen izid proti slabemu nasprotniku iz Izo-
le smatramo za delen uspeh. Brez dvoma drži,
da je nedeljski izid šteti med velik neuspeh
Kladivarja, ki iz tedna v teden igra slališe in
kot smo se prepričali v nedeljo n« Glaziji mi-
rna v svojih vrstah vsaj enega napadalnega
igralca. Vzroki trenutnih neuspehov so vseka-
kor v omalovaževanju redne vadbe. Vadba de-
la mojstra — to je star pregovor in naj bi se
ga oprijeli tudi igralci Kladivarja, če hočeje
v bodoče korakati po uspešnejši poti napreji
V	podzvezni ligi je Olimp doživel poraz v
Velenju z 2:4, Konjičani so bili doma zope<
zmagoviti proti Svobodi z 2:0, Soštanjčani s*
iz Hrastnika proti Rudarju prinesli dragocene
točko — 1:1, Storjani pa so kljub porazu v Ro-
gatcu z 0:1 proti Bratstvu srečno osvojili obe
točki s 3:0, ker so domačini »goljufali« z izpo-
sojenim igralcem iz varaždinske podzveze . . .
Tako so se Storjani po VI, kolu tega prven-
stva povzpeli na vrh lestvice, Konjičani pa na
3. mesto!
V	II. razredu podzvezne lige je Kladivar B
doma izgubil z Radečami z 1:2, Laško v Za-
gorju proti B moštvu Proletarca z 1:7, Edin-
stvo iz Rogaške Slatine pa je doma zmagale
proti C garnituri trboveljskega Rudarja s 5:2.
Pionirji Kladivarja so premagali Olimp z 1:#.
Na okrajnem prvenstvu šol v nogometu je so-
delovalo 12 moštev, v finalu pa so se spoprijeli
gimnazija, IKS in ISS iz Rogaške Slatiae. Vie
finalne tekme so se končale neodločeno, zma-
govalec pa je zaradi boljšega količnika gimna-
zija.
ATLETIKA
Brodnikov podvig ob zaključku sezone
Veliki so še načrti AD Kladivar v letošnji
sezoni. Društveni delavci bi želeli, da bi atleti
in atletinje, ki so letos kljub poznemu času
le v polni formi, izboljšali društvene, repub-
liške in državne tablice, izboljšali republiške
rekorde v štafetah in podobno, vse pa kaže,
4a je dober namen le zamudil svoj »vlak«, ker
mraz in jesenski dež že ležeta v kosti . . . Brod-
■ik je ujel še zadnji hip in je pred dnevi kar
za 421 točk izboljšal državni rekord v desete-
roboju, ki se sedaj glasi 6.782 točk! Njegovi
rezultati so zares odlični in kažejo na popol-
nega vsestranskega atleta, ki ima pred seboj
še velike možnosti. Sam pravi, da bo v prihod-
njem letu naskakoval mejo 7.000 točk v tem
najnapornejšem atletskem tekmovanju. Njegov
društveni tovariš Kopitar Jože je zbral 5.223
točk in se je s to znamko pravtako prerinil v
slovenski vrh deseterobojcev,
Brodnik se je izkazal kot vsestranski atlet
Odbojka:
OBČINSKA PRVAKA - UČITELJIŠČE IN ESS
Občinsko prvenstvo srednjih in strokovnih
iol v odbojki je zbralo 7 moških in 3 ženske
ekipe. Pri mladincih je v finalu zmagalo uči-
teljišče proti gimnaziji z 2:0, pri mladinkah
pa je bila najboljša EbS pred gimnazijo in uči-
telj Iščem.
je najnovejše sredstvo proti krvavenju
dlesni v ustih. Nudijo lekarne in dro-
gerije.
AMATERJI! V treh dneh vam razvijemo, ko-
piramo In povečamo. Foto »IDEAL«, Celje
Cankarjeva 11.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRACAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
CELJSKE TISKARNE CELJE
razpisuje naslednji delovni mesti:
1.	KURJACA centralne KURJAVE
Potrebna kvalifikacija: strokovni izpit za kurjača centralne kurjave
ali pa pomožni delavec s triletno prakso dela s pečmi centralne
kurjave.
2.	DVA POMOŽNA DELAVCA za oddelek tiskarske strojnice
Potrebna kvalifikacija: polkvalificiran delavec. Pogoj — veselje do
strojev. — Plača po določilih tarifnega pravilnika za ta delovna
mesta. — Prošnje je vložiti do 31. oktobra 1958.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI ŽELEZARNI ŠTORE
razpisuje natečaj za delovna mesta
2 KOMERCIALISTA za nabavno službo
Pogoj: srednja ekonomska ali trgovska šola z zaključnim izpitom
ter nekaj prakse v enaki ali sorodni službi.
2 ADMINISTRATORKI — z dobrim obvladanjem strojepisja
2 KNJIGOVODJI
Pogoj: dovršena ekonomska srednja šola ali trgovska šola z za-
ključnim izpitom in nekaj prakse v knjigovodstvu.
Prošnje je poslati personalnemu oddelku Železarne Store do
5. novembra 1958. — Samsko stanovanje zagotovljeno.
Ker so se v zvezi s prijavami vinskega pridelka in plačevanja
promentega davka od vina pojavile nekatere nejasnosti, Tajništvo
za finance OLO Celje v soglasju s Tajništvom za gospodarstvo
Okrajnega ljudskega odbora Celje
pojasnjuje
Letošnja trgatev grozdja je bila končana v okraju Celje v
splošnem med 1. in 15. oktobrom. Ker so dolžni vinogradniki vsako
leto prijaviti vinski pridelek občinskim ljudskim odborom zaradi
plačila prometnega davka od vina, je Okrajni ljudski odbor Celje
v smislu Navodila o pobiranju in kontroli prometnega davka od
alkoholnih pijač (Ur. list FLRJ, št. 21/54 in 4/55) predlagal, da ob-
činski ljudski odbori določijo za svoje območje skrajni rok za pri-
javo vina od 20. do 30. oktobra 1958, dan za popis vina pri vseh
gostinskih obratih, trgovskih podjetjih z vinom in vinogradnikih pa
31. oktober 1958, ker se smatra, da bo s tem dnem vinski mošt
praktično postal vino.
Pridelovalci vina so dolžni plačati prometni davek 25 din od
litra vina, in sicer od celotnega pridelka po odbitku količin, ki so
po republiških predpisih priznane kot neobdavčene za lastno porabo.
Ce pridelovalec proda vino državnemu ali zadružnemu podjetju,
obveznost plačila prometnega davka preide na podjetje kot kupca.
Obveznost plačila prometnega davka nastane za pridelovalce
vina v času prodaje vina. Dokončno se pa obračuna prometni davek
od pridelovalcev vina vsako leto 1. oktobra za preteklo pridelovalno
leto.
Celje, 21, oktobra 1958
Iz pisarne Tajništva za finance OLO Celje
TEKSTILNA TOVARNA »JUTEKS«, ŽALEC
razpisuje naslednji delovni mesti
1.	ADMINISTRATORKE
2.	ELEKTRIKARJA
Pogoj pod točko 1.: srednja šola, vsaj 3-letna praksa, znanje steno-
grafije in strojepisja ter nemškega jezika. Pogoj pod točko 2.: šola
za elektrikarje in praksa. — Pismene prošnje je poslati na upravo
podjetja do 10. novembra 1958.
TUSitRNil TEHTNIC CELIE
sprejme
KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE PLESKARJE
POLKVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE
NEKVALIFICIRANE DELAVCE
KVALIFICIRANEGA KURJACA
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Ponudbe poslati na upravo
podjetja, Mariborska cesta 1.
TOVARNA TEHTNIC CELJE
objave in oglasi*objave in oglasi
VOJAŠKI VOJNI INVALIDI!
V uradnem listu FLRJ štev. 39-1958 je objav-
ljena uredba o spremembah uredbe o invalid-
skih prejemkih, dalje uredba o spremembah
uredbe o posebnem invalidskem dodatku otro-
kom padlih borcev in uredba o spremembah in
dopolnitvah uredbe o otroških dodatkih. Po
predpisih navedenih spremenjenih uredb se in-
validski pz. poSebni Inval-dski in otroški do-
datki zvišajo od 1. 10. 1958 dalje. O tem so
objavili podrobnejše podatke že dnevni časo-
pisi.
OLO Celje je prejel obvesflo, da bo Zvezni
izvršni svet. sekretariat za socialno politiko v
kratkem izdal natančna navodila za prevedbo
na nove invalidske, posebne invalidske in otro-
ške dodatke, dotlej pa da naj se prevedbe ne
izvajajo.
Vojaške vojne invalide in vojne družinske
invalidske upravičence obveščamo o tem spo-
ročilu zveznega sekretariata za socialno var-
stvo z namenom, da ne bi prizadeti invalidski
upravičenci hodili po informacije na OLO in
občinske ljudske odbore ali naslovljali brez po-
trebe urgence z vprašanji, kdaj bedo prevedbe
izvršene.
_ Prevedbe se bodo začele izvajati takoj in re-
ševale prvenstveno, čim bodo izdana navodila
zveznega sekretariata za socialno varstvo.
Tajništvo za zdravstvo in socialno
varstvo OLO Celje
GRADBENO PODJETJE Savingrad v Celju
kupi rabljene pisalne mize in pisarniške
omare. Prosimo ponudbe z navedbo cene.
SPOROČILO SVOJCEM GROBOV
Pozivamo vse svojce umrlih, da do Dneve
mrtvih očistijo in uredijo svoja grobišča, od-
stranijo nagrobne spomenike, ki se ne na-
hajajo na grobovih, ter da primerno uredijo
oziroma popravijo napisne plošče.
Obenem pozivamo svojce, da vplačajo zapad-
lo najemnino grobišč in grobnic. Seznam ne-
plačanih grobišč in grobnic se nahaja od 21.
10. 1958 pred vhodom na Mestno pokopališče
v Cretu.
V kolikor stranke ne bi očistile grobišč
plačale najemnine do 1. 11. 1958, bodo grobišče
in grobnice z eventualnimi spomeniki zapadle
v last zavoda brez posebnega obvestila stran-
kam (čl. 8 in 9 Pokopališkega reda oziroma
pravilnika).
Istočasno sporočamo, da ima zavod na zalogi
dovoljno količino sveč in nagrobnih lučk, ka-
tere prdajamo v upravni pisarni. Na Dan mrt-
vih pa bosta obe pokopališči založeni z dovolj-
no količino sveč in nagrobnih lučk,
PRODAM 40 arov njive, sedaj umetni travnik
— spodnja gmajna in loke. Vprašati v traiiki
Petrovče.
PRODAM slamoreznico, konjsko vprego, plug,
brane, kultivator in okopalnik. VpraiSati v
trafiki Petrovče.
PRODAM kotel za žganjekuho (60 litrov). Zu-
pančič, Smarjeta 57.
PRODAM poceni travnik-sadovnjak v Arclinu.
Primerno za 4 parcele. Naslov v upravi lista.
PRODAM kompletno vodno črpalko. Podplatan,
Hrušovec 45, Šentjur.
PRODAM hišo z vrtom v bližini Celja. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM ugodno suhe hrastove deske in pol-
tovorn' avto (na 3 kolesa) znamke »TEMPO«.
Cena 20.000 din. Vprašali Celje, Ostrožno 24,
PRODAM ugodno večjo lepo kuhinjsko kreden-
co. Naslov v upravi lista.
KUPIM enofazno električno črpalko za hišni
vodovod. Podplatan, Hrušovec 43, Šentjur.
KUPIM enosobno stanovanje, garsoniero ali so-
lx), vseljivo v mestu. Vseljiva lahko tudi spo-
mladi. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM dva in pol sobno lepo stamovanje
v Celju za manjše ali garsoniero v Ljubljaai.
Ponudbe na upravo lisia pod »center — cen-
ter«.
KDOR mi preskrbi prazno sobo, mu dam lepo
nagrado. Naslov v upravi lista.
IZGUBLJENO
Kdor najde zlato zapestnico, naj jo proti na-
gradi odda v upravi Celjskega tednika.
radio 202in
NEDELJA, 26. oktobra
12.00 Prgovor z državljani
12,10 Zabavna glasba, vmes objave
12,15 Želeli ste — poslušajte!
PONEDELJEK, 27. oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Popevke na tekočem traku
17,20 Športni tednik
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
TOREK, 28. oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Domače viže igra trio Edvarda Goršiča
pojo: Marija Taborjeva, Jože Kores in
Mirko Videčnik
17,30 Želel: ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
SREDA, 29. oktobra
17,00 Celjska kronika
17,15 Za ljubitelje operne glasbe
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
ČETRTEK, 30. oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Pojeta ženski pevski zbor »Svobode«
Store :n moški zbor »Bratov Ipavcev« iz
Šentjurja
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
PETEK, 31. oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Lepe melfdije
17,20 »Da bi bilo Celje lepše . . .« — anketa
Olepševalnega in turističnega društva
Celje med šolsko mladino.
17,30 Želeli ite — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
SOBOTA, 1. novembra
6,00 — 23.00 Prenos sporeda RL
Na^a mila, nepozabna
MILKA MERSOL, roj, Tominšek
ie umrla dne 7. oktobra 1958 v Clevelandu. Ža-
lujoči soprog dr. Valentin Meršol z otroki,
bratje, sestre in ostali sorodniki.
Cleveland, Celje, Maribor, Ljubljana, Bočna.
kino»kino«kino »kino
KINO UNION CELJE
Od 25. — 29. X., »Belo pero«, ameriški barvni
vestem film
Od 30.—3. XL, »Vrnil se bom v Kandarn«, fran-
coski barvni film
KINO METROPOL CELJE
Od 24.-27. X., »Salemske čarovnice«, ameriški
film
Od 28.—31. X., »Višina«, ruski barvni film
Matineja: dne 26. X, »Naprej striC \Vill}'«, ame-
riški barvni f.lm
Začetek romantičen -
Kakšen bo konec?
Bulvarski tisk na Zahodu se je pred
kratkim močno razvnemal nad zgodbo,
ki bi jo domala lahko uvrstil med prav-
ljice 1001 noči. Pred dvemi leti se je
namreč aristokratska hči Amely, ne-
čakinja bivšega britanskega predsedni-
ka Edna, spoznala z lepim ribičem Gio-
Tanijem z otoka Issia. Dve leti dolgo
se je morala boriti s starši in prestati
preizkušnjo svoje ljubezni preden so ji
dovolili z njim pred oltar. Amely je ta
čas dobivala na stotine pisem, ki so jo
opozorila »Ne dovoli, da ti sreča po-
begne«.
Pred kratkim sta se Giovani in Amely
vzela in bogata nevesta je po kratkem
poročnem potovanju odšla z možem v
širomašno ribiško vas, kjer si je Giovani
zgradil malo hišico.
Giovani, kot pravijo, noče nič slišati,
da bi ženini bogati sorodniki prispevali
k novemu domu. Ima okoli 14.000 din
plače in Amely je čvrsto odločena ži-
veti v skromnih razmerah in gospo-
dinjiti svojemu izvoljencu. Zanjo se je
začela nova preizkušnja. Razvajena bo-
gataška hči se bo morala vživeti v polo-
žaj ribiških žena. Za šest dni samote bo
en dan skupaj z možem, ki po ves te-
den ostaja na ladji za globinski lov.
Začetek je res romantičen. Toda kak-
šno bo nadaljevanje, kakšen konec. Bo
Amely zadostovala samo ljubezen do
čmolasega Italijana ob skromni plači?
Bo ponosni Giovani ostal vedno tako
nedostopen do težkih funtov njunih lor-
dovskih sorodnikov? Verjetno bosta oba
popustila, kajti kakorkoli se življenjska
zgodba tudi začne, življenje samo pa le
ni pravljica.
— Dobro se razumeta! — je zaklical
Giovani svoji mladi ženi in materi, ko
Je po poročnih počitnicah spet odšel za
teden dni na morje.
misli
Odrasli ix>gosto govorijo mladini ta-
ko, kot bi ne imeli z njo nobenih od-
nosov.
Takoj je mogoče spoznati ljudi, ki
ležijo na cvetju. — Oni namreč v^no
jadikujejo nad trnjem ...
Štiridnevni teden so mnogi sami zase
že vpeljali, le da porabijo zanj sedem
dni...
Najslabša plat predmetov v starinaJf-
nah je vedno moderna cena... —
ZBADLJIVKE
Kar ji je pri njenem možu najbolj
všeč — je njegova žena.
Malo znanja ni nič hudega — razen,
če ga ne precenjujemo.
METODA.

Študenti in brezposelni v Ameriki
lahko pokličejo neke vrste posredoval-
nico, ki jim za nekaj drobiža preskrbi
nekajurno delo kot varuhom otrok in
hiš v družinah, kjer se starši podajo
kdaj pa kdaj v kino, gledališče ali na
zabavo. Tem čuvarjem pravijo v Ame-
riki »Babysitter«. O teh krožijo razne
zgodbe, še več pa jih vedo povedati
»negovalci otrok« o svojih »delodajal-
cih«. Na primer, kaj pravi tale:
Cim sem stopil v stanovanje družine,
kjer naj bi eno noč ostal za varuha hi-
še in otrok, so mi predstavili razvajene-
ga jazbečarja.
»Kadar se popraska s tačko po vratu
mu dajte vode, če se drgne ob kreden-
co, mu ponudite pasjih piškotov, če bo
zalajal na hladilnik, dobi mleka in če
se vleže, ga dobro pokrijte ...
Naročil ni hotelo biti konca, ko «em
se spomnil in vpirašal:
—	Kaj pa z otroci, kdaj jih moram
spraviti v postelju? —
—	O, zavoljo njih si ne delajte skrbi,
otroci vedno zaspijo pred televizijskim
aparatom ... je ^asil odgovor.
PROBLEMATIČEN IZUM
JajKjnci so začeli serijsko izdelovati
zložljivo kolo, ki ga v nekaj minutah
zložiš in sipet sestaviš. Ce je dvokolo
zloženo, ga lahko lastnik vtakne v av-
tomobilski prtljažnik. Toda to je pro-
blematično. Kdor ima že avto, se po-
žvižga na kolo, četudi je zložljivo.
SEST DNI ZA PISALNIM STROJEM
Italijan Vincenco Lanino je te dni
postavil nov rekord v daktilografskem
»maratonu«. Sest dni je prepisoval de-
tektivski roman. Pavze, ki jih je po pra-
vilih imel vsako uro po 15 minut, ni iz-
koristil za počitek, temveč je sedel za
klavir in igral priljubljene skladbe.
ATOMSKI ZAJTRK
Nedavno se je v Parizu zbralo za sve-
čano ix>gmjeno mizo okoli osemdeset
strokovnjakov, ki že leta proučujejo
možnosti konserviranja hrane s ix)moč-
jo radioaktivnih žarkov. Njihov zajtrk
je bil »v stilu« te družbe. Jedli so sla-
nino in piščan«^, ki so i>red letom dni
bili izpostavljeni žarčenju gama-žarkov
in se vse do tega dne niso niti najmanj
pokvarili. Strokovnjaki pravijo, da bo-
do ta način konservdranja sveže hra-
ne osvojili po vsem svetu do 1960. leta.
OROŽJE IZ PLASTIČNE SNOVI
Kdor je služil v pešadiji, bo priznal,
da ima navadna karabinka po 20 kilo-
metrih marša tako težo, da se pvešaku
rama upogne. No, v Ameriki so izdelali
prototip puške, ki je izdelana iz lahkih
legur in plastične snovi. Taka karabin-
ka tehta manj kot en kilogram in celo
plava po vodi. V kopitu so skriti pre-
dali za prvi zavoj, zdravila, cigarete in
vžigalice. Torej vse, da bi bilo moder-
no klanje čim bolj komodno.
bodice• bodice ♦ bodice
RAZSTAVA
Vsak delavni dan
te pozdravlja, Celjan,
razstava koles
vseh tipov in mark
od modernih čudes
do prastarih bark
na cesti stoječih,
ob zidu slonečih,
na tlaku ležečih.
Vstopnine ni.
A ulice tesne
ob tej so razstavi
vse delavne dni,
ko z leve in desne
se glava pri glavi
naprej tišči
skoz koles pregrade
in vse barikade,
kar tu jih stoji ...
ISCEMO VANDU KOS!
(Naslov filma)
Iščemo Vandu Kos!
Kdor v jeziku ni bos
in je kaj podkovan,
če preveč ni zaspan,
tražio bi Vandu Kos,
iskal pa Vando Kos!
Našel bi jo v trenutku,
če bi jo zvesto iskal
po jezikovnem občutku,
kakor je dobro in prav,
in bi jezikov ne mešal,
ampak jih spoštoval.
GLAS Z VRANSKEGA
Vranske občine bo konec
že čez mesec in še manj.
Polnejši bo žalski lonec,
ko še Vransko pride vanj.
Pohiteli so Vrančani
z osemenjevalnico.
Temelji so izkopani,
zid že raste pod nebo.
Kar Vrančani so pričeli,
Žalec naj naprej gradi!
Prav zato so pohiteli
Vrančani prebrisani...
»Prinaša Mr. Wright besedilo radiogramov tudi sam?«
»Ta osel je poveril Mr. Charlesu.«
»Odnaša jih gotovo Mr. Charles?«
»Da, vsako jutro. In včasih tudi zvečer.«
»Mr. Wright nikoli ne prihaja sam?«
»Zelo poredko. Vse opravlja Mr. Charles, ki mu gospod zelo
zaupa.«
Gilbert je pregledal še knjigo prejetih radiogramov in si
zapomnil sledečega:
SPOROČITE V HOBART FIRMI BLORIOT & CO. NAJ
PRIPRAVI 400 ZABOJEV ZA LADJO SANTA CRUZ; 8. 7. 56-F51.
PRIHOD OKOLI 25. 7. 56.
»Od kod je prišel tale radiogram?« je vprašal Gilbert.
»S parnika Santa Cruz.«
»Parnik se menda ni ustavil na Flyntovih otokih?«
»Ne, nemara je plul mimo. Včasih namreč storimo uslugo tujim
ladjam, da posredujemo njihova sporočila.«
»Zelo zanimivo. Veste, dragi Mr. Gold, če bi se še kdaj rodil,
bi hotel biti v vašem poklicu... Da, da in tudi Charles je imeniten
lant, prav zares ... Ali imate popoldne kaj časa? V klubu bi vrgli
partijo bridgea.«
»Prav žal mi je. Popoldne sem v službi.«
»Pa drugič. Zelo dobro igate bridge, Mr. Gold.«
»Zelo rad ga igram. Na svidenje, Mr. Gilbert.«
»Na svidenje.«
Od Golda se je Gilbert namenil naravnost v svojo sobo, da bi
temeljito premislil dogodke zadnjih dni. Izvedel ni pravzaprav
nič posebnega, vendar se je njegov sum v Charlesa močno povečal.
Vselej je bil nekam raztresen, kakor da ga vsega zavzema neka
skrb, ki mu ne daje možnosti, da bi se vživel v družbo. Zdaj
sta oba radiograma vrgla novo luč na Wrightovega zaupnika. Ce
je odposlal sporočilo na svojo pest in če sta bili v kakršnikoli
zvezi s pirati, potem je storil veliko napako, ki je tako premetenim
gangsterjem malone ni mogoče pripisati; nemara se čutijo povsem
varne.
Južni del Wrightovega otoka, kjer je stala radijska postaja,
je bil ozek, nerodoviten pas skalovja, ki je segal dve milji daleč
T morje. Ker je opoldansko sonce na moč pripekalo, je bil Gilbert
premočen od potu, ko je dosegel palmov gozd, ki je na gosto
pokrival podkvasto vzpetino, nekakšno naravno pregrado med
skalovitim izrastkom in samim otokom. V gozdu je bilo mračno in
soparno in ko se je detektiv prerival po ozki stezi navkreber,
se mu je zazdelo, da sliši rahel šum in pokanje vejic. Obstal je in
napeto prisluškoval. Na levi je še nekaj zaprasketalo, potem je
▼se utihnilo. Le kriki nekega ptiča so prihajali skozi soparno
ozračje. Gilbert je stopil nekaj korakov dalje. Sum se je ponovil
in takoj spet prenehal, ko je Gilbert obstal. Zdaj ni več dvomil,
da ga nekdo zasleduje. Pospešil je korake in kmalu dosegel jaso
na vrhu griča, od koder se je steza spuščala proti Wrightovi vili.
Planil je v goščavo na levi in se skril za deblo palme. Ni mu
bilo treba dolgo čakati. Po stezi je za njim pritekel črnec, vodja
Molckejevih kanakov, obstal na robu jase in v neodločnosti okleval.
Gilbert je stopil preden j.
»O, massa princ!« je rekel črnec začudeno.
»Koga iščeš?«
»Nikogar iščem.«
»Kaj si potem počel v goščavi?«
»Nič počel. Kar tako Bob iti sem pa tja..«
»Ne laži! Kdo te je poslal sem?«
»Ce ne poveš po resnici, bo to tvoja zadnja ura'«
Gilbert je potegnil revolver in ga nameril črncu na prša.
Bob je od strahu posivel.
»Govori! Kdo te je poslal?«
»Bob iti kar tako, sem pa tja.«
Go^bert ie napel petelina.
»Nikar! Bob iti po massa princ.«
»iviassa ivioke poslati Bob.«
»Zakaj?«
»Massa Moke reči Bob najti massa princ iti massa Moke na
dom. Massa Moke massa princ govoriti važna stvar.«
»In čemu si se prejle plazil za mano?«
»Nič plazil! Bob iskati massa princ.«
»Pridem naj k Molckeju? Cemu?«
»Massa Moke reči massa princ. Cemu.«
Gilbert je spravil revolver in ostro pogledal črnca.
»Če te še enkrat dobim, da stikaš za mano, te bom ubil kot
mačka, razumeš? Bum, bum in konec. Zdaj pa pojdi in povej
svojemu gospodarju, naj me prihodnjič bolj vljudno povabi na
obisk.«
»Massa princ priti massa Moke?«
»Da. Zdaj se mi pa pri priči poberi!«
Gilbert se je odpravil naravnost k Molckeju. Sedel je v motorni
čoln, ki mu ga je Mr. Wright dal na razpolago za čas njegovega
bivanja na Flyntovih otokih, in čez tričetrt ure že pristal ob
zasilnem pomolu, kjer si je Nemec uredil svoje pristajališče, da bi
mu ne bilo treba uporabljati lagune. Coln je privezal poleg
majhnega kuterja, ki je bil tam zasidran in se napotil proti
Molckejevi hiši; stala je ob vznožju ugaslega ognjenika. V bližini
ni bilo žive duše. Vladal je sumljiv molk, kakor da so bili tod še
pravkar ljudje, ki so se poskrili. Ko je Gilbert potrkal na vrata,
ni bilo nobenega odgovora. Stopil je v predsobo, ovešeno s slikami
bojnih ladij. Dišalo je po briljantini in prismojenem mleku; na
stolu je ležala ogromna mačka, ki se za prišleca sploh ni zmenila.
»Nikogar doma?« je zaklical Gilbert in stopil v obednico,
opremljeno s temnim pohištvom in debelimi preprogami. Kakor
v odgovor se je sporožila starinska ura in pričela biti. Mačka je
pritekla iz predsobe, skočila na mizo in nepremično gledala v tujca.
Gilberta je prevzel čuden občutek tesnobe. Prižgal si je cigareto
in sedel v naslanjač. Mačka je zarežala in pihnila vanj. V istem
hipu je zaškripal pod in ko se je Gilbert sunkovito obrnil, je
zagledal pred sabo Molckeja, docela drugačnega, kot ga je videl
na sprejemu pri Wrightovih. Iz njegove pojave je izginila vsa
komičnost, v očeh mu je sijala nekakšna zlobna odločnost. Nekaj
trenutkov sta moža molče gledala drug drugega.
»Visokost,« je končno spregovoril Molcke s senčico posmeha
v glasu. »Vas obisk je zame velika čast.«
»Me veseli,« je suho odvrnil Gilbert. »Poslali ste svojega
črnca pome. S čim vam lahko ustrežem?«
»Zgolj z vašo prisotnostjo. Nemec je vselej dobrodošel pod
mojo streho, posebno še Nemec vašega kova.«
»Menda me niste klicali zato, da bi mi polaskali?«
»Nikakor ne. Zelo rad bi navezal z vami tesnejše stike. Nemci
cenimo svojo narodnost.«
Molcke je pozvonil in naročil kanaškemu slugi, naj prinese
palmovo vino. Potem je sedel v naslanjač nasproti Gilberta in
za hip pomolčal.
»Spadate k rodbini Baden-Baden ali Baden-Durlach?« je ne-
nadoma vprašal Molcke.
Gilbert je debelo pogledal. Mahoma se mu je poblisnilo, da
je storil neodpustljivo napako. Moral bi natanko poznati vsaj zgo-
dovino te preklete aristokratske familije, ki se je vanjo vštulil.
Tako pa sploh ni vedel drugega, kakor da se nekje v Nemčiji
nahaja pokrajina z imenom Baden.
»Baden-Baden,« je rekel kar na slepo.
Molcke je vstal in stopil Gilbertu za hrbet.
»Veja Baden-Baden je izumrla leta 1771,« je rekel puCasi in
razločno, poudarjajoč vsako besedo.
Gilbert je otrpnil. V naglici je iskal pretvezo, da bi se kakor-
koli izkopal iz kaše. Kaj neki naj reče? a se je zlagal?
»Razen tega je bila Baden kneževina. Cemu se izdajate za
princa?«
Molckejev glas je postal višji in bolj rezek. Gilbert je imel
občutek, kakor da Nemec za njegovim hrbtom odpira nož in da se
nagiba naprej in mu bo zdaj zdaj zasadil rezilo v telo.
»Lagal sem,« je rekel mirno. »Zanašam se na vašo poštenost
in upam, da ne boste izrabili mojega zaupanja.«
»Navaden goljuf ste. Rad bi vedel samo za vzrok.«
»Vzrok je kaj preprost. Kdor nima denarja, mora imeti vsaj
ime.«
Gilbert se je iK)časi obrnil, pripravljen, da prestreže sunek.
Molcke je stal z eno roko v žepu in ostro gledal v lažnega princa.
»Cemu ste prišli na Flyntove otoke?« ^
»Zahtevate, da vam izdam svoje privatne skrivnosti, ne da bi
mi obljubili molčečnost. To ni fer!«
»Obljubim vam molčečnost! Toda brez pretvarjanja! Na dan
z besedo!«
»Računam na poroko z eno izmed hčera Mr. Wrighta. Denar
mi je zelo potreben. To je vse.«
Nastal je trenutek mučne tišine. Molcke je očitno premišljal,
ali naj verjame ali ne.
»In kaj ste počeli danes pri Mr. Goldu?«
»Z Mr. Goldom sva zelo dobra prijatelja.«
»Cemu ste pregledovali knjigo radiograrnov?«
»Mr. Gold mi je pojasnil delovanje oddajnika.«
»Prepričan sem, da vas delovanje oddajnika zelo zanima.«
»To ne, toda Mr. Gold mi bo lahko še koristil. Zato nimam
razloga, da bi se mu zameril. Do ljudi je treba biti prijazen, tega
me je naučil moj oče, ki je bil zelo priljubljen, čeprav ga ni
bilo dosti prida.«