Naročnina Ljudskega tednika se plačuje:
ra STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 22. za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani ali na čekovni račun pri Komunalni banki. Cena listu: lir 20. — din 15. —! v Jugoslaviji in din 12 v coni B.
CENA 20 lir.
Poštnina plačana v gotovini*
TRST 13. jan. 1950
LETO PETO številka 199
Spedizione in abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Montecchl 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov založništva tržaškega tiska v Trstu, uL S. Frančiška 22.


&QTIV S POKLJUKE
2
PfflT
9 4
HàJLh
Politični obzornik

Scelbioa policija Je povzročila v Modeni 6 smrtnih žrtev. V torek je bila po Italiji splošna stavka. Stavkalo Je i milijone delavcev. Vse železniške zveze med Severno in Južno Italijo so bile prekinjene. Včeraj je bilo v Modeni veliko protestno zborovanje. Po vsej Italiji pa je bila 4-urna stavka. Govore, da bo podal De Gasperi napovedano ostavko vlade v četrtek. Predsednik republike pa bo potem pričel razgovore za sestavo nove De Gasperije-ve vlade.
V Baslu se je končala dvodnevna tajna konferenca med nemški»
[ ml In francoskimi predstavniki. Na konferenci so razpravljali o francosko-nemškem gospodarskem sodelovanju v okviru načrtov za združitev Evrope.
Vou Paulus in Scidlitz sta zah levala od sovjetskih oblasti, da Ju repatriirajo kot zadnja nemška vojna ujetnika Iz ZSSR.
Posarje, ki je gospodarsko priključeno Franciji, bo dobilo politično avtonomijo.
Trygve Lie Je imenoval člane komisije OZN za Eritrejo.
Apelacljiko sodišče v New Yor-ku bo razpravljalo o prizivu 11 voditeljev komunistične partije v ZDA v pričetku junija.
Novi argentinski poslanik je odpotoval v Moskvo, Verjetno bo tudi ZSSR imenovala novega poslanika v Buenos Tiresu. Od decembra 1947 je vodil sovjetsko poslaništvo v Argentini odpravnik poslov.
FLRJ Je postala CSH protestno noto. V njej je protestirala proti aretacijam Jugoslovanskih državljanov v CSR, proti zaprtju prostorov jugoslovanske Ljudske fronte v Pragi, Brnu in Bratislavi in proti vsem drugim sovražnim dejanjem proti jugoslovanskim ustanovam.
V Franciji govore, da bo republiški svet v marsičem spremenil osnutek zakona o proračunu. Zaradi tega je vlada zopet v nevarnosti, da pride v težak položaj. Narodna skupščina Je sprejela v tem tednu osnutek zakona o kolektivnih pogodbah. Pri tem zakonu pa se — to pravijo — republiški svet strinja z vlado. Delo v parlamentu se bo na daljevalo prihodnji teden.
Angleške volitve bodo 23. februarja. Kralj bo razpustil sedanji parlament v petek 3. te bruarja. Novi parlament pa se bo sešel 1. marca, ko bodo poslanci tudi prisegli. 6. marca pa bo imel kralj svoj otvoritveni govor v parlamentu. Imena kandidatov na prihodnjih volitvah bodo uradno znana 13. februarja. Zaradi bližnjih volitev laburisti ne bodo imeli svojega napovedanega kongresa. Ta bi moral biti od 3. do 5 februarja. Predložili so ga do nadalienega.
1.	januarja se bo pričela v belgijskem predstavniškem domu debata o osnutku zakona, ki predvideva referendum o vrnitvi kralja. Ta osnutek Je senat že sprejel. Debata bo trajala približno 3 tedne.
Tajnik Svetovne sindikalne zveze je objavil poročilo, v katerem poudarja, da je bila (Mednarodna organizacija svobodnih sindikatov» ustanovljena z namenom, da se zadušijo upravičene težnje delavcev vseh držav po vzajemni pomoči, enotnosti in mednarodni solidarnosti.
Indija in Afganistan sta sklenili prijateljsko pogodbo.
Statord Cripps Je izjavil, da so se v zadnjim tromesečju britanske in dolarske rezerve povečale za 94 milijonov funtov šterlingov. Dne 31. decembra so znašale 603,
30. septembra istega leta pa samo 509 milijonov funtov. Glavno vlogo pri zboljšanju dolarskih rezerv je imelo zmanjšanje izvoza iz dolarskega področja.
Izraelski parlament Je s 63 proti 38 glasovom zavrnil predlog o nezaupnici vladi v vprašanju Jeruzalema. Prav tako je s 63 glasovi proti n zavrnil predlog, ki Je zahteval ostavko vlade.
Konrad Adenauer Je poslal zahodnim okupacijskim silam «u-Jem apel, z zahtevo, da dovoiijo Zahodni Nemčiji sprejemati tudi privatne kredite za obnovo. Zahteval je tudi. naj zavezniki o-mogočijo hitrejšo rešitev nemških predvojnih dolgov. Adenauer je tudi dejal. Un se bo Zahodna Nemčija znašla v zelo težkem položaju, ako to vprašanje ne bo rešeno v šestih mesecih, zlasti glede na veliko število brezposelnih In na slabe stanovanjske razmere.
Propad ameriške politike
do Ljudske republike Kitajske
vitiferi	R inmia-o.to
Britanska vlada je 6. januarja priznala vlado Ljudske republike Kitajske. Veliko Britanijo so gnali Pri tem koraku predvsem njeni gospodarski interesi na Kitajskem, za katere pravijo, da imajo desetkrat večjo važnost od vseh gospodarskih interesov zahodnih držav skupaj.
Kitajsko vprašanje ni bilo v Londonu tako v ospredju, kakor je že 14 dni y Washingtonu. ZDA so se zavedle ogromnega pomena zmag kitajske ljudske armade. Kljub temu se cel teden niso mogle odločiti kakšno smer politike bodo zavzele do azijskega vprašanja. Kot vse kaže, jc zaenkrat zmagala Achesonova teza nad' tezo Mae Arthurja in glavnega štaba. Kakor smo že poročali, Truman v svoji poslanici Kongresu, kitajskega vprašanja ni omenil. Dal je pa izjavo o Kitajski na tiskovni konferenci, na kateri je dejal, da ZDA ne bodo ustvarile svojih vojaških oporišč na Formozi, niti ne bodo ameriške oborožene sile intervenirale °h bližnjem napadu n« For-mozo. Vendar pa bodo dajale nacionalistom še vedno pomoč Iz Marshallovega plana, To pomeni, da bo Cankajšek lahko zasebno zaposlil ameriške vojaške svetovalce In da bodo ZDA pošiljale na For-mozo Se vedno orožje, vojaške svetovalce in drugo,
Z drugimi besedami je povedal isto kot Truman tudi Philip Jessup, ki je prišel v Tokio. Pri naštevanju lepo donečih točk o neki načelni politiki ZDA do Kitajske, je poudaril, da «nimamo namena zapustiti Kitajske».
S tem v zvezi odkriva agencija «Nova Kitajska» zanimive načrte za podporo ZDA Kuomintangu. Po tajnem sporazumu, ki so ga sklenili, so se EDA obvezale, da pošljejo na Formozo 16 vojnih ladij, o-premo za 5 divizij, letala in radarske postaje. Kuomintang bo sprejel ameriško vojaško misijo, katere člani bodo nadzorovali organe Kuo-mintangovc vlade. Cankajšek bo dobil tudi 10 milijonov dolarjev posojila.
Za Trumanom je podal izjavo tudi ameriški zunanji minister Ache-son. Ta je bil mnogo bolj skeptičen. Pripomnil je, da imajo nacionalisti vedno možnost kupovati orožje v ZDA in nadaljeval: «Toda kitaj-jsftira nacionalistom manjka predvsem volja do borbe, česar jiim ZDA ne morejo dobaviti».
— Ali nas bodo sploh vzeli v ZDA?
— Dovolite gospod general,, ali se vam ne zdi, da so ZDA naše zadelje?
Kitajsko ljudsko vlado je prizna-kajškovega režima. Po državah, ki la tudi Norveška. Isto pravijo, das0 priznale Maocetungovo vlado, bo storila tudi Belgija v najkrajšem predstavniki nacionalistične Kitaj-času. Medtem prihajajo vesti o po-ske zapirajo urade. Nekateri, ka-polnem razsulu ostankov Conk-kor poslaništvo v Burmi in gene-
ralni konzulat na Madagaskarju, pp so se stavili na razpolago o-srednji vladi v Pekingu.
Angleško priznanje Maocetungo-ve vlade je v ameriškem Kongresu povzročilo med poslanci precej presenečenja. James Richards, vodja demokratske skupine poslancev, je ob tej priliki dejal: «Kgdar je Angliji prav in v korist, gre po svoji poti, z nami pa sodeluje, kadar ji vržemo žvenketajočih dolarjev. Težko bo sedaj prepričati Kongres, naj odobri nadaljnje kredite Angliji.»
Ta «prelom med ZDA in Anglijo», kakor piše «Daily Telegraph», se zdi težak tudi v Londonu. Toda tam jih bolj zanima, kakšne posledice ho imela zmaga kitajskega ljudstva v državah Daljnega vzhoda. «V Ameriki mislijo, da bi bilo zdravo poslati vladam Indije, Pakistana in Ceylona nekaj dolarjev», piše «Daily Mail». Da ne bi popolnoma Izgubili teh starih angleških fevdov, pa predlaga, da bi bilo najbolje, če bi ZDA vložili svoje kapitale preko Anglije. Toda da bi šli Američani na te angleške limanice, je zelo malo verjetno. «New York Times» takole izraža njihovo mnenje v tem trenutku: «Igrali so se z nami, prevarili so nas in potegnili v past. Sedaj smo v politični in moralni krizi ravno tam, kjer je želel Kremelj Ge dobro pregledamo položaj, tedaj lahko ugotovimo, da so danes ZDA v največji zunanjepolitični krizi po vojni. Preden so se zavedli, so se jim zn vedno zaprla vrata na Kitajsko.
Čangkajšek
njegov delegat pa iz
V torek se Je sestal Varnostni svet k svojemu rednemu zasedanju. V njem so bile tudi prvič zastopane Jugoslavija, Indija in Ekvador, namesto prejšnjih nestalnih članic Ukrajine, Kana-dj In Argentine, ki Jim je konec 1949 potekel mandat.
Na dnevnem redu Varnostnega sveta OZN bodo imeli na njegovem letošnjem prvem zasedanju 18 vprašanj. Po pravilih postopka bodo vprašanja, ki jih mora reševati Varnostni svet, ostala na dnevnem redu, dokler jih Varnostni svet ne bo rešil.
Med ta vprašanja spadajo vprašanje pravil postopka (zadnje razpravljanje leta 1946), vprašanje oboroženih sil pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta, vprašanje Egipta, vprašanje postopka pri glasovanju v Varnostnem
iz Kitajske,
Varnostnega sveta ?
V Colombu bodo krpali
staro britansko kolonialno barko
Na otoku Ceylomu se je pričela v ponedeljek konferenca zunanjih ministrov britanskega Commonwel-tha. To je prvič v zgodovini, da se taka konferenca vrši Izven Londona. Konferenca je tajna in v uradnih poročilih ne omenjajo podrobnosti, o katerih na njej razpravljajo. Na prvi seji so govorili o splošnem mednarodnem političnem položaju. Ponedeljkovi seji je predsedoval vladni predsednik Ceylonp Sa-nanayake, ki je poudaril V otvorit, venem govoru, da je osnovno vprašanje Azije gospodarskega irj ne političnega, pomena. Dejal je tudi, da «komunizem ne bi imel privlačnosti za azijske množice, če bi se njihov življenjski položaj izboljšal».
Ze po prvih izjavah je lahko videti. da je glavni namen konference vprašanje, kako ustaviti narodna osvobodilna gibanja, ki se v Aziji vedno bolj širijo. To priznavajo tudi angleški listi. «Observer» je napisal k tej konferenci komentar, ki nam pove bistvo te konference: «Azija preživlja letos svojo največjo kriza v zgodovini» in poziva britansko skupnost «naj izdela načrt, da zadrži komunizem na kitajskih melali».
V torek so razpravljali o vprašanju priznanja kitajske ljudske vlade. V Commonwealthu so se pojavila namreč resna nasprotja v tem
vprašanju. Nastala je opozicija proti Bevinu. Vodita jo predstavnika Avstralije In Nove Zelandije, ki izražata mnenji svojih novih desničarskih vlad. Kot je znano, sta predsednika teh domlnionov podprla osnutek zakona za postavitev komunistov izven zakona v svojih državah.
Kot vse kaže, mislijo na tej konferenci tudi iskati način, kako prepričati bližnje države Ljudske republike Kitajske, naj zaradi svoje bližnje soseščine ne zavzamejo do nove Kitajske drugačnega stališča, kot bi bilo to Angliji pogodu. Burma Malezija, Siam, Indokina Irj Indonezija bi morale tvoriti zid, preko katerega ne bi mogel niti najmanjši vpliv kitajske ljudske revolucije. O tem je razpravljal tudi Noel Baker, ki je še dodal, da bi kazalo v tem primeru poklicati k sodelovanju tudi ZDA in evropski kolonialni državi Francijo in Nizozemsko.
Kot vidimo, je osmorica udeležencev te konference pred zelo težkimi problemi. Ge bodo z uspehom konference v Londonu zadovoljni, pa je še vedno veliko vprašanje. Težko je namreč najti «uspešnejše sredstvo» za preprečitev narodna osvobodilnih gibanj. Ameriška pomoč propadlemu Kuomintangu je bila zaman. To je dragocen nauk za osmorico, ki zaseda na Ceylonu.
svetu, tako imenovano češkoslovaško vprašanje (zadnje razpravljanje leta 1947), vprašanje Berlina (zadnje razpravljanje leta 1948), vprašanje ureditve in zmanjšanja oborožitve ter oboroženih sil, imenovanje guvernerja za STO, o otokih na Pacillèu, novih članih v OZN, o Palestini, vprašanju STO-Ja, Hajderabada in o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko energijo.
V torek popoldne je bilo prvo zasednje Varnostnega sveta. Tik pred njim so dobile članice Sveta brzojavko Cuenlaja, zunanjega ministra Mao-cetungove vlade z naslednjo vsebino: «Vlada ljudske republike Kitajske smatra za liegalniho prisotnost delegatov reakcionarne kuomintangove klike v Varnostnem svetu OZN. Mnenje vlade Ljudske republike Kitajske je, da morajo biti omenjeni delegati izključeni Iz Varnostnega sveta»,
Prvo sejo je vodi! Ciang, predstavnik nacionalistične Kitajske. Sovjetski zastopnik Majlk j- takoj prosil za besedo in predložil resolucijo, v kateri prdiaga, naj bi Varnostni svet smatral kitajsko nacionalistično delegacijo za nezakonito, ji odvzel poverilnice In jo izgnal Iz Sveta. Ciang je potem kot predsednik odločil, da'bodo o sovjetskem predlogu glasovali ha drugi seji in zahteval od Sveta, naj podpre njegovo odločitev. Svet Jo Je odobril z 8 proti 2 glasovoma. Proti sta glasovali FLRJ in ZSSR, vzdrža-la se je Indija.
Sovjetski delegat je nato zapustil dvorano in izjavil, da smatra rezultat volitev za nezakonit, ker 5 članic Sveta ne priznava več Ciangove skupine in dodal, da ne bo sodeloval pri delu Varnostnega sveta, dokler mu bo Ciang predsednik.
Sejo so nato na predlog delegata
FLRJ odgodili za 24 ur. Predlagal j* tudi dnevni red za to sejo: razprav. Ijanje o sovjetski resoluciji in vprašanje o klasičnem orožju. Predlog je bil sprejet.
Med svojim govorom Je Jugoslovan, skl predstavnik Bebler obrazložil po. litiko, ki vodi Jugoslavija pri njeni akciji v Varnostnem svetu. Izjavil je, da ni boljškega jamstva za mir nego enakopravnost med narodi in pravica vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Cim bolj se bo ta pravica spoštovala, tem manj bo trenj med narodi, manjši bodo vzroki napetosti med velikimi državami. Jugoslavija bo v tem duhu v želji po konstruktivnem delu sodelovala pri delu Varnostnega sveta In ne bo štedila z napori, da se uresničijo upi narodov za boljše mednarodno razumevanje.
Francoski proračun U
247. sestanek
za sostavo avstrijske mirovno pogodbe
V Londonu SC je začel v ponedeljek 247. sestanek nameotmkov zunanjih ministrov, ki se že tri leta, «mučijo», da bi sestavili avstrijsko mirovno pogodbo. Zadnjič so se pogajanja zataknila pri avstrijskih vojnih dolgovih nasproti ZSSR. O tej stvari so bila na Dunaju pogajanja pred dvema mesecema, ko so vso stvar poslali v Moskvo na preučitev. Na seji v poj nedeljek je sovjetski zastopnik Za-rubin obljubil, da bo vprašal v Mos-kvo na preučitev. Na seji v ponedeljek je sovjetski zastopnik Zarubit» obljubil, da bo vprašal v Moskvo, če so stvar že preučili. Prihodnja seja bo v petek.
| Politični opazovalci dvomijo, da bi uspeli namestniki zunanjih ministrov to pot. Ce bi ZSSR sklenila mirovno pogodbo z Avstrijo, namreč umakniti Iz nije in Madžarske.
* * Si
Prejšnji teden so bile v Egiptu volitve. Na njih si Je vafdistična stranka priborila toliko sedežev v parlamentu, da bo lahko precej neodvisno od parlamenta vodila svojo politiko.
Nahas Paša je bil zadnjič na vladi med vojno. Leta 1945 ga je kralj Faruk odslovil na priporočilo Angl©. lev. Vollvna zmaga vafdlstov Ima zelo velik pomen. Vafdistl so bili proti intervenciji v Palestini. Sedanji tzzl. dl volitev pomenijo obsocBao politike saadistov in monarhije, ki jc z vojno v Palestini škodila prestiža Egipta,
bi se morala Avstrije, Romu-
Črna Wehrmaclit
šteje danes 400.000 elanov
Nekaj dni po sestavi Adenauerje-ne vlade je bilo slišati v nekem oddelku brzovlaka Hamburg-Keoln sledeč razgovor:
— Stiri leta- je že, odkar sem v GCLO....
— GCW>?
— Naravno. Neumen je tisti, ki ne vidi, 3 kakšno brzino se stvari pri nas razvijajo. aGerman Civil La-bour Organisation» je angleška iznajdba, podobna predvojni «Arbeit-sfront». Sčasoma pa je ta postala šola za kadre novega Wehrmachta s podporo naših starih borcev. Zavezniki so nam obljubili, da bomo v danem trenutku zopet nosili stare našivke, oficirske in podoficirske. To je že vse urejeno. Potrebni smo jim. Nič ni boljšega, kot stare izkušnje s fronte....
— To pomeni, da si danes dejansko poručnik!
— Seveda. Manjkajo mi samo uniforma, avtomobil in stanovanje v kasarni.... Res potrebno bi bilo, da obiščeš naš center v Traienu. To je eden od desetih na tem področju. Tam boš našel veliko poznanih dečkov. Pomisli samo, komandant M... iz Rževske fronte je tam naš predpostavljeni....!
V FRANKFURTU JE KARTOTEKA
160.000	«TISTIH, KI SE LAHKO MOBILIZIRAJO»
Nemški novinar Mihael Boerstin-ger je objavil ta razgovor v organu nemške narodne skupščine «Deutschland Stimmes. Dodal je še, da sta imeli osebi, ki sta sedeli nasproti njemu v brzovlaku okrog 30 let irj da se po vedenju in besednem naglasu nista prav nič razlikovali od desettisočev ostalih prebivalcev Zapadne Nemčije.
Nato pa je nadaljeval z razgovorom, ki ga je slišal v brzovlaku.
Kako sem se znašel? Zelo enostavno. Kot PG sem prestopil leta 1945 iz nekega angleškega taborišča k šoferjem pri Tommyjih. To je bilo v času, ko so komisije hodile ito taboriščih. Ali razumeš?
Na vsak način je bilo treba izginiti iz taborišča. Ne skrbi, znašel sem se. Ob prihodu vsakega konvoja je bilo kaj zame. Malenkost! Dva, trije zaboji konserv in mila... Imel sem svoje stranke. Naravno imel sem tudi malo sreče. Druge so poslali v Palestino preko Sueškega prekopa. Tem je šlo slabo. Toda nam tu...
Z nekaj besedami: tu nas je pri-ottzno 4V.IMJU mtrontscnweineì, v GCLO. Ni veliko praviš? Naravno so jih zavezniki našli in izbrali še do tri ali štirikrat več. V štabu v Frankfurtu imajo okrog 160.000 «kvalificiranih», katere morejo mobilizirati. Ce še dodam Crnce, Poljake Hrvate, Romune, ki so organizirani kot milica po taboriščih razseljenih oseb, dobim število 200.000. Ob koncu lahko priračunamo še 200.000 policajev v zveznih državicah.
OZADJE KATASTROFE V PRUMU
«Dobri» vojak nam ni povedal tega, da so vsi ti ljudje oboroženi do zob. Boferji GCLO vedo o tem nekaj več. Velika katastrofa v Prumu, ki je zahtevala toliko civilnih žrtev je nastala ob prevozu eksploziva iz Bremena (pristanišče pod ameriškim nadzorstvom) v francosko cono. O tej eksploziji je dal svoje poročilo član GCLO, ki je bil pri njej prisoten. Poročilo je bilo naslovljeno na zavezniške oblasti. V njem se je pritožil, da je bil vzrok nesreče enedovoljna budnost romunskega spremstva» in je svetoval, da bi bilo dosti bolje, uporabljati za taka dela stare dobra iz CGLO-ja.
— ...i» oficirji? Se je zanimal njegov spremljevalec v vlaku.
Ne bodi naiven! Ne smeš vir-jeti, da naši «stari» počivajo. Vsako okrožje, vsaka vas ima svoj klub. Zavezniki znajo igrati svojo igro. leča ji v taborišču v Mtnstru so Prava akademija, Prav dobro ti osveže spomin.
Mi smo zveza med mrežami in Koemgsteinom^
ZAVAROVALNI AGENT
Sogovornik je naglo obmolknil. Prav tako kot bi se mu zdelo, da je že preveč povedal. Toda novinar Baerstinger nam osvetli tudi «one iz Koenigsteina», majhnega kopališča v masivu Taunusa, nedaleč od Frankfurta.
Na številki 9 ulice Wiesbadener živi general-lajtnant Oldwlg von Natzmer, ki je bil leta 1940 zadnji šef «Heeresgruppe Mitte» in ki danes vodi organizacijo rešenih oficirjev v svojstvu «zavarovalnega a-genta in antlkvarja».
V tem svojem zadnjem svojstvu dobiva številne, zelo natančne zemljevide in se na splošnem bavi z vprašanjem «obrambe zapada». Njegovo aelo se je še povečalo po zadnjih anglo-ameriških manevrih. Zelo veliko govore o njegovih zve-
zah s Haiderjem in Guderianom, ki sta sedaj oficirja za zvezo med ameriško vojsko in prerojenim «Wehr-machtom».... Na primer «German Ovil Labour Organisation», okupacijsko silo Njegovega britanskega veličanstva.
Naša potnika v brzovlaku Hamburg - Koeln kadita cigarete iz rumenega tobaka.
— In vlada v Bonnu? — vpraša radovedni spremljevalec. — Kaj misliš o njej?
— Demokratična neumnosti — Pravi prvi.
Potem pa hitro popravi:
— Mislil sem reči... Adenauer in Heus imata to dobro lastnost, da sta vsaj antikomunista. To je važno za nas v. tem trenutku. Se šest mesecev ali leto dni so nam potrebne te okamenine.
ACTION.
V Mississippiii proizvajajo
v serijah ameriške Hitlerje Henry Wallace
Ko berem zgodovino Benjamina Franklina in Thomasa Jeffersona, kakor tudi Sveto pismo, sem presenečen nad duhovno sorodnostjo med prvimi borbami za krščanstvo in za neodvisnost Amerike ter za mir, ki se danes bije v svetu.
Ljudje, ki so pisali Sveto pismo, so se borili za nepopularen nauk proti nevarnim nasprotnikom v svetu, ki je spoštoval samo silo in izkoriščanje. Toda očetje Svetega pisma so prelahko in preveč mirno odstopili reakcionarjem svojo silo, ki jo danes uporabljajo za to, da ohranijo ljudstvo v nevednosti.
Mi, ki se borimo za napredno stvar, si lahko upravičeno postavimo za zgled dni, v katerih so stopili Tom Paine, Sam Adams, Thomas Jefferson in Benjamin Franklin v službo človeštva .Imenovali so jih prevratnike, ker so bili udarna pest ljudi, ki so imeli svoj pogled uprt v bodočnost. Tvegali so svoja živ-
Finska na razpotju
Razredni boj na Finskem se je v poslednjem času močno zaostril. Finska vlada, ki Jo vodijo desničarski social-demokratl, je nad stavkajoče delavce poslala pomnožene policijske oddelke In povzročila v mestu Kerni — srediiSču lesne industrije-krvopre-Utje, pri katerem sta bila dva ubita in lo ranjenih. Tako označuje novo notranje politično situacijo na Finskem Viljo Pessi, tajnik KP na Finskem.
***
Pod vplivom atlantskega pakta In zveze s finsko sosedo Norveško, ki je tudi članica atlantskega patita, je finska reakcija zopet visoko dvignila glavo. Sovjetska vojska Je že zdavnaj odšla iz dežele po dogovoru z dne 10. februarja 1947. Odstranili so vidne fašistične voditelje, kot na primer maršala Mannerheima in predsednika vojne Finske Rista Rytìja.
OSTALI PA SO RAZBIJAČI delovnega razreda, desničarski so-cial-demokrati in z njimi interesi domačega in tujega kapitala. Socialno demokratična Fagerbolmova vlada je kot prva vzhodno evropska dežela dobila 12 in pòi milijona posojila od Mednarodne banke. V odškodnino pa Je finska vlada znižala vrednost finske marke za 18%, In sicer četrt leta pred državami Marshallovega plana. Izmed domačih kapitalistov iztopa kot najmočnejši metalurški koncern Viart-sil, kateremu je dala .-ocialnodemo-kratična vlada možnost, da z repara-cijskimi dobavami zasluži 100 milijonov mark. Ta vlada je 6. aprila 1943 podpisala z ZSSR pogodbo o prijateljstvu, vzajemnem delu pomoči. FINSKA, DRŽAVA TISOČIH JEZER kakor Jo poetično imenujejo, je bila pod vplivom imperialističnih držav: do 1917 jo Je varovala carska Rusija.
Takoj za njo je nastopila cesarska Nemčija, ki Je 1918 hotela udu. Siti finsko revolucijo, ki je vzniknila pod vplivom Oktobrske revolucije. Tega leta pa so bili Nemci na zapadni fronti poraženi In na Finsko so prišli Angleži po intervenciji v Murmansku In Archangelsku. Osnova britanskega vpliva Je bila Petsamon Nlk-kely Oy, posestnica petsamskth nlklo-vib rudnikov. Ta družba Je bila v sestrski zvezi z Mond Nickel Company in Je bila povezana s kanadskim trustom niklja. Poslednja angleška Intriga na Finskem Je bila zimska so-vjetsko-flnska vojna v letu 1939-40.
KO SO OSLABELE POZICIJE ANGLIJE
v Evropi	je	na Finskem narastel
vpliv Nemčije. Jasen dokaz te odvisnosti Je statistika zunanje trgovine z obema velesilama:
IZVOZ	odst, zua. trf. 1. 1931-4:
Velika Britanija	'	44,7	0
Nemčija	14,8	60
uvoz	Odst. zua. trg. 1. 1931-42
Velika Britanija	21,7	•
Nemčija	21	79
Vpliv nemškega imperializma je do-
segel višek z ogrožanjem Leningrada, Karelije in Murmanska. To so bili stalno glavni strateški cilji in za Iste gre na Finskem imperialistom tudi danes.
1.	Da dobe za vojno v subarktičnem terenu primerne in dobro izvežbane kadre.
2.	Da dobe letalska in suhozemna oporišča za napad na 3.25 milijona Le. ningrajcev, na murmansko progo, ki spaja obsežno rusko ozemlje z Murmanskom, edinim sovjetskim pristaniščem na Severnem morju, ki ne zamrzne, ter na Stalinov preliv, ki veže Baltiško morje s Severnim Ledenim-morjem.
3.	Da na nBvo pridihe nlkljeve rudnike v petsamskem koridorju (po njem je bila pred vojno Finska zvezana s Severnim Ledenim morjem), ki je po pariški konferenci leta 1947 pripadel ZSSR; zato morajo na Finskem podpirati iredentistično in protisovjetsko razpoloženje.
4.	Poiskati hočejo možnost, da zgrade (pod firmo mednarodne letalske organizacije ICAO, ki jo vodijo ZDA) redarsko velepostajo na severnem Finskem in jo povežejo z že obstoječimi tremi postajami na Aljaski in v Kanadi ter tako izpolnijo svojo opazovalno mrežo nad Arktido,
Kljub temu, da zapadni imperialisti že vsa leta po vojni snubijo Finsko in jo hočejo speljati popolnoma v svoje vode, ni bilo med finsko in sovjetsko vlado težjih kriz. Sovjetska vojska je zapustila Finsko, reparaclje-soji bile znvanjšane. ZSSR si je obdržala svojo postojanko samo v Porkkali-Udd, ki Ji ščiti svoboden pristop k Leningradu. Pred nedavnim je zahtevala Sovjetska zveza izročitev vojnih zločincev, ki so se skrivali na Finskem. V tej zvezi so pričakovali tudi Izpremcmbo sedanje socialdemokratske vlade. Vendar se je ta vlada uklonila in, kakor sedaj poročajo, Je tudi polovila zahtevane Vojne zločinec.
$ šunki In leluli
preši si ste Ha ječim deiaecem na Japmsisem
Neki ameriški novinar je napisal ob koncu leta 1949 v svoj list naslednji stavek: «Večina japonskih delavcev živi in dela po kapitulaciji skoro prav tako kot pred 200 lei». Današnji položaj na Japonskem popolnoma potrjuje besede tega ameriškega novinarja.
Domači in tuji kapitalisti so s svojo politiko pripeljali to državo v zelo težak gospodarski položaj. Vladanje finančnih magnatov je imelo za posledico krizo v industrijskih panogah. Veliko besedo pri današnji stvarnosti na Japonskem je imela tudi inflacija, ki je nastopila po drugi svetovni ’ vojni. Denarni obtok znaša danes 300 milijard jenov. Cene so se v primeri s predvojnimi zvišale za 600 odst., medtem ko so se plače zvišale samo za 270 odst. Povprečna plača japonskega delavca zadostuje samo za polovico stroškov njegove družine.
Zaradi nepremišljene proizvodnje so se v nekaterih panogah industrije pojavile ogromne zaloge blaga, dočim druge industrije na noben način ne morejo kriti ogrom nih potreb po blagu. Tako so si rudniki s svojo proizvodnjo premoga napravili velikanske zaloge, ki jih cenijo na 5 milijonov ton. V nekaterih rudnikih je prišlo do velikih požarov. Mali in srednji rudniki so morati prenehati s proizvodnjo, ker niso mogli prodati zalog premoga in ne plačevati delavcev; dočim so veliki rudniki svojo proizvodnjo zelo zmanjšali. Tako je ostalo 140.000 rudarjev brez dela. Zaradi velik« ponudbe delov-
ne sile (10 milijonov japonskih delavcev je brez dela) so pričeli lastniki rudnikov zmanjševati plače rudarjem; zmanjšali so jih za 20 do 30 odst., delovni čas pa so podaljšali na 9, 10 in celo 11 ur.
Težki življenjski pogoji rudarjev so imeli za posledico zaostritev njihove borbe kljub ostrim zakonom okupacijskih oblasti, ki so prepovedale stavke in sklepanje kolektivnih pogodb.
Kakor so predvidevali, je bila borba rudarjev že v začetku zelo težka. Japonski rudarji so se morali boriti na dveh frontah: proti domači buržoaziji, ki jo podpirajo okupacijske oblasti in proti rušilcem delavske enotnosti v vodstvu japonske zveze rudarjev. V to zvezo je včlanjenih 450.000 rudarjev.
Stavke, ki so jih vodili japonski delavci med letom 1947 in 1948, so bile udušene v krvi. To velja zlasti za stavko leta 1948, ko je stavkalo 4 milijone japonskih delavcev naenkrat. Po teh stavkah se je teror proti japonskim delavcem 5e povečal. Sedaj «preprečujejo» stavke vojaki s tanki in celo letali.
Kljub vsem težavam se stavke po rudarskih revirjih stalno širijo. Prav zaradi težkih pogojev, v katerih živijo in se bore japonski rudarji, spremljajo delovni ljudje iz vsega sveta z zanimanjem njihovo borbo. Med prvimi, ki so izrazili svojo solidarnost z japonskimi rudarji, so bili jugoslovanski rudarji. Sindikat jugoslovanskih rudarjev jim je poslal svoje delavske pozdrave In jim želel mnogo uspehov y njihovi pravični borbi.
ljenja z zavestjo, da bi njihova stvar, mr novih ustvarjalnih sil človeštva.
Angleški kralj jih je imel za izdajalce in navadne zločince. Zgodovina pa jih slavi kot prve smele ustvarjalce demokracije. Danes je obstoj demokracije ogrožem. Dolžnost napredne stranke je sodelovati z vsemi, ki verujejo v človeško bratstvo.
Velika nevarnost V ZDA je rast zem. Danes moramo biti vsi zaskrbljeni, ko izdajajo 50 milijonov dolarjev, da se po šolah vzgaja vzvišenost anglosaksonske in ameriško — latinske rase ter strogo prepovedujejo dati zaposlitèv komur koli, ki je afriške ali aziatske pripadnosti. 50 tisoč dolarjev, ki jih potrosijo za take diskriminacija, lahko ustvarijo sovraštvo za dolgo časa. V Mississippi ju, domovini Bankina in Eastlanda, more taka vojaška šola ustvariti posebno nevarne južne anglosaksonske Hitlerje.
Napredna stranka ne bo smela nikdar postavljati si za svojo nalogo samo borbo proti kaki stvari. Ni dovolj boriti se proti kršitvam meščanskih svoboščin, ne zadostuje protestirati proti nemirom Peck-skiLla ah proti krivicam, ki so jih storili 11 komunistom. Ce bi napredna stranka bila samo stranka, ki protestira, bi sicer opravljala dobro delo, toda ne bi nikdar postala politična sila. Hitler je lahko dosegel oblast, samo s tem, da je pro-;i •? ' -'oiial sovraštvo proti Židom in komunistom, toda napredna stranka ne more biti stranka sovraštva.
Naša stranka mora biti stvarna in borbena, da razbije vse ovire, ki jih reakcionarji postavljajo ustvarjalni »m Hudi in naravi. Te sile morejo služiti vsem ljudem, ne glede na njih pleme, vero ali nazore, pri čemer mora biti v pomoč primerna organizacija vseh narodov.
P •	kapitali- m je
strahovito močan in gospoduje velikemu delu < meriškega prebipal-
rt,— » rov' * ■-o iivpifr rt liPkarii. 3
tiskom in šolami, nad katerimi imajo strogo kontrolo, s svojimi avtomobili, z radiem in televizijo, kinom itd, Ako bi hoteli spremeniti to stanje, bi bila potrebna dolga in močna gospodarska depresija.
Osebno s; ne želim take depresije, toda vem, da bo verjetno nastala, če bosta obe stranki, republikanska in demokratična, ostali pod gospodarstvom monopolističnega kapitalizma in nadaljevali sedanjo inozemsko politiko. Da sc prepreči podobno nesrečo, kakor je gospodarska depresija, ali odpravi, če bi nastala, obljublja napredna stranka res pravo blaginjo, ne pa prevaro, kakor jo namerava demokratska stranica.
Da se delavcu lahko omogoči večjo možnost nabav ob stalnem naraščanju proizvodnje, je nujno potreben načrt
Proizvodnjo naših hladilnikov In avtomobilov, na katere smo ponosni, lahko povečamo, izboljšamo, znižamo njih ceno, povišamo mezde, le če bomo delali načrtno. Monopolistični kapitalizem odklanja planiranje, ki bi preprečilo ali o-zdravilo gospodarsko depresijo. Napredni kapitalizem pa zahteva take načrte.
Demokrati, ki se hvalijo, da so le ustvarili blaginjo, se norčujejo tz samih seboj. Vse, kar so oni napravili, obstoji v njihovi prekleti zunanji politiki, ki sloni na strahu in sozrraštiru, ki ju uporabljajo, da bi preplašili Kongres in ga prt» pričali, da sprejme finančni defii cit, povzročen po tekmi v oboroževanju in vojni pomoči evropskim narodom.
Upam, da bom kmalu dočakat dan, ko ne bo noben naprednjak volil nekoga, ki ne nasprotuje Trumanovi doktrini in oboroževanju Evrope. Zdaj ni več izhoda za demokrate. Gre samo še za to, kdaj bo prišel ta dan, kadar- se bodo demokrati pokazali taki kakor v resnici so, se bo narod ali ljudstvo pridružilo napredni stranki, kajti ta stranka ima globoke korenine v ameriški tradiciji — veliko tradicijo Jeffersona, Jaksona, LlnkoU na in Franklina Roosevelta — hi prestavlja boljši del te tradicij*
4
L IUDSKI TE;I>N»li
KRONIKA
Vidalijevce je sklicanje ustanovnega obćnega abora Kmečke zveze v nedeijo 15. t.m. na Opčinah silno razburilo. Najprej so preteklo nedeljo na hitro sklicali sejo odbora lani ustanovljene Zveze malih posestnikov, ki je doslej spala. Na to sejo sta priSla tudi Muslin in Slavec, ki ju ni bilo prej videti na nobeni seji. Na tej seji so 4 člani omenjenega odbora podali ostavko in prebrali resolucijo, s katero pozivajo vse kmete, naj se udeležijo občnega zbora na Opčinah. Ko so vidalijevci to videli, so kar na vrat na nos sklicali za isto nedeljo, to je 15. t. m., nekako ustanovno skupščino kmetov v ul. Trento.
V Cantiere Navale Giuliano grozijo z odpusti 40 delavcem, če5 da ta ladjedelnica nima dovolj naročil.
Pretekli petek in v nedeljo ponoči so neznani lopovi vdrli v slovenski otroški vrtec v Nabrežini, razbili omare v kuhinji, razmetali posodo in hrano, poškodovali ročne izdelke otrok in učil ter odnesli mnogo svinčnikov in barv. Na polici So napisali s čr nilom: «W il Duce!» Ze po tem napisu se lahko razume, kdo so bili ti podleži, škoda ki so jo povzročili, znaša 100.000 lir.
Kovinarski delavci so sklenili, da bodo nehali z nadurnim delom in sicer od 11. Januarja dalje.
Pri ustanovi INAPL.I to je tečaju za ponovno strokovno usposobitev, so te dni odpustili 80 novih delavcev, ki so delali komaj 4 dni. Kot izgovor za odpustitev so navedli, da delavci nimajo pravice do zaposlitve, ker že imajo razne diplome.
Stavka uslužbencev ustanove IACP traja že 23 dni in se še vedno nadaljuje.
Pred porotnim sodiščem se zagovarjajo Bolsi Guido, Zupiti Narciso in Pecchiari Ernesto iz Škofij, ki so 24. marca 1946 ubili pri škofijskem bloku člana civilne policije Carlo Giovannija. V odsotnosti pa sodijo nekega Cre-vatina.
Na obisku v jugoslovanskih tovarnah je bilo 6. 7. in 8. t. m. 60 delavcev iz tržaških tovarn in iz Trebč in Padrič. Ob povratku so vsi navdušeno pripovedovali o globokem vtisu, ki so ga nanje napravile tovarne in električne centrale ter življenje in delo delavcev v tovarnah.
Samomor je hotela napraviti 45-letna Anna Marin iz ulice San Vito 12. V ta namen je zaužila 20 tablet strupenega praška, nato pa se je skušala še zastrupiti s plinom. Njena sestra je to opazila in je dala prepeljati samomorilko v bolnico.
Neki neznanec je v zlatarni Bonivento v ulici Cavana kupil zlat prstan, ukradel pa obenem za 150 tisoč lir zlatih verižic.
Priporniki v Coroneu so po več dneh končno prenehali gladovno stavko v protest, ker niso raztegnili tudi na Trst amnestije, ki je veljavna v Italiji.
Civilna policija je aretirala nekega Nerea Frasattija, ki je prodajal spolzke in poltene slike.
Motociklist civilne policije je na Zaveljskl cesti povozil s svojim motorjem sedemletnega Marina Fabrisa iz Sv. Save 272, pri čemer je bil fantič teže ranjen.
Na motorni ladji za prevoz bencina «Zaule» sl Je ladijski strojnik Ivan Velez iz ulice Ca-tulo 20 prerezal žile.
Tovorni avto so hoteli -tatovi pred nekim barom v ul. Giulia, ukrasti Petru Fcrmu z Vrtlele Ko je stopil iz bara,'ni bilo avta nikjer. S pomočjo policije, so ga končno našli v ul. Fabio Severo; bil je pa polomljen, kar kaže, da so se tatovi nekam zaleteli z njim.
Čistilci min so na valobranu Rizzo našli 1000 kg težko letalsko bombo.
Zaradi angine pectorls je obupaj 39-letni Roberto Grandicelli iz ul. Concordia 27 in skočil s petega nadstropja na dvorišče, kjer je obležal mrtev.
Motorno ribiško ladjo «Timavo» so splovili v Miljah. Ob tej priliki so prireditelji obesili na ladjo Italijansko zastavo.
Angloameriško področje STO-ia
.       1 .1—.M	-^ ^ J- _
Novo kmečko zvezo
čaka mnogo dela za naše poljedelstvo
V nedeljo ob devetih dopoldne se bodo v kinodvorani na Opčinah zbrali naši kmetje, da ustanovijo svoje kmečko zvezo. Varnosti lastne strokovne organizacijo se zavedajo vsi kjnetje. saj je io muda edina stroka na Tržaškem, k. pirktično sploh ni bila organizh ana. Zveza malih lastnikov v Enotnih sindikatih ni delovala, zveze julijskih poljedelcev, ki je vključevala komaj kakih 30 veleposestnikov, pa seveda nikakor ne moremo šteti za organizacijo naših kmetov, bodisi zaradi njenega veleposestniškega značaja bodisi zaradi njenega ita-lijanakega šovinizma.
Ce pomislimo, da je v Trstu najmanj kakih 30 strokovnih orga trnacij in da imajo samo trgovci na debelo kar U svojih udru žen j, tedaj nam je jasno, da je zadnji čas, da so se kmetje zganili.
Prj novi organizaciji bo seveda velike važnosti njen praktični pomen, njeno delo za zaščito kmetov. Po njenih uspehih jo bodo tudi kmetje sodili in prepričani sino, dia se ji bodo končno pridružili vsi kmetje, polovinum in zakupniki na Tržaškem ozemlju. Načelo organizacije bo, da bodo v njej zastopane vse kmetije, to je da bodo njeni člani samo družinski poglavarji. Število njenih članov bo zato nekoliko manjše, po drugi strani pa bo njeno delo zato še bolj učinkovito.
Novo organizacijo čaka nešteto nalog. Seveda bo imela mnogo težkoč, toda z dobro voljo in z enotnostjo naših kmetov bo zveza lahko mnogo dosegla. Sedaj morda gleda kak kmet zaradi svoje strankarske prenapetosti na to snujočo se organizacijo še postrani, toda večina kmetov je toplo pozdravila iniciativo pripravljalnega odbora, zlasti ker so v njej sposobni in resni kmetje.
Zaščititi je treba poljedelstvo
Važno vprašanje je za kmete sedaj zaščita njih proizvodnje, to je njihovih pridelkov in živinoreje. Značilno za vse te pridelke in proizvode je, da so njih cene na debelo padle kar za 30 do 50 od-stoikov, medlem ko so se cene teh proizvodov no drobno znižale komaj za kale ih 5 do 10 odstotkov. Kmet je torej dobil za svoje pridelke skoraj polovico manj, potrošnik, to je delavec, pa le imel od tega silno malo haska. Breme teg& znižanja cen je v veliki meri padlo na kmete, ki morajo nabavljati industrijske potrebžčine še vedno po visokih cenah. Cene kmečkemu orodju, umetnim gnojilom itd. so se namreč znižale za komaj kakih 3 do 5 odstotkov.
V podkrepitev tega naj navedemo le nekaj primerov. Cene pšenici na debelo so se y teku leta 1949 pocenile za nad 3.000 lir pri stotu, koruzi za 2.000 lir, volom in kravam za okoli 1Q0 lir pri kg, teleitom zq 150 lir, pitanim prašičem za 150 lir, kar je skoraj za polovico. Tudi cene drugih pridelkov na debelo sq se znatno znižale.
Vsi ti padci cen so torej padli na kmete, zlasti zato, ker niso organizirani. Medtem pa so razni pre. kUpčevaicj med seboj povezani in določajo celo tržne cene z zakulisnimi pogodbami. Kako ti prekupčevalci diktirajo cene na tržaškem trgu, najn najbolje kaže primerjava cen mesa na drobno med Trstom in Vidmom. Čeprav so cene na debelo približno v obeh mestih iste, je meso v Trstu na drobno od 100 do 150 lir dražje kot y Vidmu.
Važen pridelek za naše kmete je vino, toda tudi v tej panogi se napoveduje huda kriza. V Trstu se trenutno ta kriza še ne občuti, ker je trg velik in je potrošnja široka, toda konkurenca italijanskih vin se veča iz dneva v dan. Sedaj proda kmet dobra domača vina še po 90 do 10Q Ur za liter, medtem ko dobivajo italijanski kmetje za svoja vina Ie po 50 do 60 lir. Kar se vina tiče, so pri nas proizvodni stroški precej večji kot drugje. Naloga zveze bo torej tudi preučevati ukrepe za znižanje teh stroškov. Organizirati pa bo treba tudi ustrezno obliko prodaje in razpečavanja domačih vin, Na
splošno, bo morala zveza preučevati možnosti, kako približati proizvodnjo potrošnji, ne d& bi se vmešavali nepotrebni posredovalci. To je zelo važno tudi zato, ker sedaj snujejo neko središče za zbiranje mleka in zadružno klet za vino. Pr; vsem tepi pa se niso spomnili kmetov, ki so neposredno prizadeti, in kmetje pploh nimajo pri stvari nobene besede.
Zastopstvo kmetov v raznih ustanovah
Drugo vprašanje, ki ga bo reševala kmečka zveza t*j vprašanje zastopstva naših kmetov pri raznih gospodarskih ustanovah, ki so v zvezi s kmetijstvom. Teh ustanov je mnogo. Naj omenimo le Zbornico za industrijo, trgovino in kmetijstvo, ki ni storila prav nič konkretnega za izboljšanje kmetijstva. V tej ustanoyj kmetje sploh niso zastopani, razen «kmeta» veleposestnika Brunnerja. Kmetijstvo je bilo za to gospodo vedno le pe-peika. Vemo, da je kmetijstvo nekako na tretjem mestu z& industrijo in trgovino na splošno, toda dajmo mu vsaj ono važnost, ki mu gre. Krivično pa le, eia se kmetijstvo zapostavlja.' V celoti nista število ljudi in višina proizvodnje razmeroma nič manjša kot proizvodnja industrije, saj se računa celokupna vrednost prodaje domačih kmetij-akih pridelkov na Tržaškem ozemlju na okoli 4 milijarde lir na leto.
Tudi v Kmetijskem inšpektoratu v ul. Roma niso naši kmetje zastopani, večina uradnikov pa je Italijanov. Kmetje nimajo nia besede pri razdeljevanju raznih državnih kreditov in podpor. S temi krediti se zato okoriščajo le gospodarsko močnj kmetje. Nočemo zanikati, da je bilo nekaj razdelje-1
nega jned’ kmete in da so imeli od tega kmetje tučli nekoliko koristi. Toda če bi bilo vse ti> razdeljeno bolj načrtno, bi bile koristi in uspehi mnogo večji. Tudi pri razdeljevanju podpor je treba načrtnosti ob spoštovanju želje kmetov.
Reševanje praktičnih vprašanj
Tretja naloga nove zveze bo preučevanje zakonskih in upravnih predpisov in naloga, uskladiti te predpise in uredbe s koristmi kmetovalcev. To je posebno važno pri davkih. Zato pa morajo biti kmetje tudi zastopani pri raznih davčnih in katastrskih komisijah. Nadalje bo zveza reševala praktična vprašanja posameznih kmetov, kakor so; odškodnina Za vojno škodo, za razlastitev zemljišč za gradnje cest, davčne vloge, prepisi zemljiških parcel itd. Posredovala bo v onih primerih, ko se mora kmet obračati na razne ustanove za reševanje svojih vprašani. Poleg tega pa ima še vsaka vas svoja posebna vprašanja, ki jih bo s podporo zveze laže reševati. Med ta vprašanja spada1 lastninska ureditev skupnih zemljišč in melioracija teh zemljišč. Zlasti se čudi v mnogih krajih potreba po zboljšanju travništva, ker so znatne površine namenili gozdnim kulturam. Ce odtegujejo te površine kmetijstvu, morajo tudi poskrbeti za izboljšanje ostalih.
So že vasi kot na primer Gro-čana, ki nimajo vodovoda, druge nimajo električne razsvetljave. To velja zlasti za vasi v nabrežinskem okraju. V raznih krajih, kjer so napeljali tok, ali napravili vodovod, pa niso napravili še odcepkov do hiš. Podjetja so napravila načrte, kako M napeljali tok in vodo v hiše. pa to hi stalo ogrom-
no jn naši kmetje tega ne zmorejo brez pomoči. To se d* izvesti le na podlagi skupne pobude, za to Pa je potrebna ustreana organizacija. Ze večkrat smo tudi pisali o tem, kako tu polagajo važnost sanjo popravilu glavnih prometnih žil, kako pa so Stranske poti po polnoma zapuščene. Cesto Pz-driče. Gropada so ha primer zadnjič pripravljali leta 1935. Tudi poljske poti v nabrežinskem ki svetokri-škem bregu so postale prave zajčje steze. Zato mnogi kmetje opuščajo tam svoje kulture, predvsem trte* ker niso zemljišča več *>stapn^
Moderna tehnika in posknsi
Nadaljnje važno vprašanje za naše kmetijstvo je, d« *e v njem uveljavijo pridobitve moderne teh* nike. Zato so predvsem potrebne krnelijsH.e strokovne »de. Toda to nj dovoli. Velike važnosti so tudi razni poskusi. Pri mui nihče na peča z vprašanjem izboljšanja rastlinstva na kraških pašnikih; Studirati bi bilo trefo« podnebne in talne Pogoje ter uporabiti, če bi bilo prikladno, tudi »ovc vrste tr&v iz drugih področij, kj bd ime. le pogoje, da bi pri nas uspevale. Toda tudi za to bi bila potrebna pobuda in pametni predlogi onim, ki se morajo za to zavzeti.
Našteli smo nekaj poglavitnih vprašanj, katerih reševanje čaka novo zvezo. Toda poleg’ teh je še mnogo drugih. Kmetje opažajo te vsak dan, imajo mnogo stroškov bi izgubljajo ogromno časa. Kmečka zveza j^h bo y marsičem razbremenila, bo njih vprašanja reševa* la, jih zastopala, jim dajala tudi pravno pomoč. V tem ne bo delaš la nobenih razlik, n« bo dajala ni-kakih prednosti nikomur. Cim več članov bo imela, tem bolj uspešna bo hjeno delo, s tem večjo upravi-' čenostjo bo terjala pravice za kmete, tembolj tehtna bo njena bese; da in večji njen vpliv. Zato je v interesu vseh kmetov, da »e združijo, da svojo organizacijo okrepijo, se je oklenejo in tako pokažejo. da se ne bodo pustili več razdvajati in izkoriščati od nikogar.
Iz sindikalnega življenja
Sindikalno življenje je v poslednjem času postalo precej razgiban«. Pretekli četrtek je bila uspešna dveurna Slavka vseh industrijskih, delavcev, ka terim so se z eno uro stavke pridružili tudi uslužbenci ACEGAT-a. Delavci so stavkali v protest proti in-dustrijcem, ki jim že nad leto in pol odklanjajo povišanje nizkih mezd in draginjske doklade. Stavko sta proglasili obe sindikalni organizaciji na odločno zahtevo delavcev. Po stavki so se sindikalisti obeh organizacij sestali in ustanovili paritetičnl odbor, ki bo vodil nadaljnjo borbo de lavcev.
Delodajalci seveda odklanjajo vsako povišanje mezd, toda položaj delavcev postaja vedno težji. Industrijski delavci so namreč najslabše plačani. Tako zaslužijo kvalificirani delavci v ladjedelnicah v najboljšem primeru komaj 6.000 lir na ledeni Sindikalni organizaciji trdita, da se bo borba poostrila, toda iz dosedanjih izkušenj se bojimo, da bo ostalo le pri besedah.
USLUŽBENCI TISKA
Pretekli petek so se na pobudo akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov sestali novinarji in usluž benci tiska ter preučili položaj svoje stroke. Ugotovili so, da strokovna zveza novinarjev ES od svoje ustanovitve februarja 1948. sploh ni delovala in da se njen upravni odbor sploh ni nikoli sestal na nobeni redni seji ter izvolili pripravljalni akcijski odbor, ki bo skrbel, da se uresničijo načela resničn« razrednega sindikata tudi v tej stroki.
Na sestanku je o položaju tega sindikata poročal tov. Petronio, mnogi tovariši pa so posegli nato v diskusijo. Končno je vseh 75 navzočih uslužbencev tiska In novinarjev sprejelo resolucijo, ki zahteva obnovo razrednega sindikata.
TISKARJI
Stroka tiskarjev je v zadnjih mesecih doživela vrsto neuspehov. Med te neuspehe spadata tudi obe stavki, zlasti pa zadnja, ki je trajala celih 12 dni. Spričo tega stanila ni nilč čudnega, če so se med tiskarji pojavile oportunistične sredinske težnje po ustanovitvi «neodvisnega» sindika-
ta, ki bi bil ločen od ostalega delavstva.
Neka «Unione fra I tinografi» je v ta namen razposlala tiskarjem vabila za skupščino tiskarjev v mali dvorani ’ gledališča «Rossetti». Na tej skupščini, kjer sa bili navzoči tudi predstavniki tiskarjev Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, pa se niso sporazumeli o ustanovitvi novega sindikata. Nekateri so predlagali, naj bi se kar vsi tiskarji priključili’ Delavski zbornici, drugi pa Enotnim sindikatom.
Na vsak način so težnje po ustanovitvi «neodvisnega» sindikata, ki ne bi slonel na razredni osnovi, zgrešene in škodljive vsemu delavstvu kakor tudi tiskarjem. Dolžnost delavcev je, da se borijo zato, da se Enotni sindikati zopet vrnejo k resnični razredni borbi in da ne bodo služili le ciljem kominformistične politike. Vsaka druga pot je le v interesu delodajalcev.
štiri delavce, pri čemer se Je poslužk Io raznih pretvez.
Občinski svetniki DFS s« že več m«, secev od tega predložili •bčinskemij odboru predlog, naj se stavi na dnevnj red razpravljanja občinskega svetg zahtev» po dvojezičnosti. Toda občin» ski »vet to razpravljanje »talno odlašg ker ni pogodu šovinističnim občim skim svetnikom.

Težki tovorni avtomobil Je v Za-graju povozil 8-letncga Paganlja Enza. Domači so ga takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je deček podlegel poškodbam.
V Gorici so na davčnem uradu go-riške obšine dali davkoplačevalcem na vpogled razpredelnico o novem družinskem davku. O tem davku je občinski odbor sklenil, da bo sorazmerno večji za one, ki imajo mnogo dohodkov, v resnici pa so najbolj ob-AavSU «brtnike, uradnike in svobodne poklice, medtem ko plačujejo veletrgovci in vojni dobičkarji so. razmerno manj davka. To Je še en dokaz reakcionarnih teženj občinskega odbora.
Kominformistični Ust «l’Ora del lavoratori» je objavil podel izmišljen denunciantski članek, v kate. rem hoče z lažmi blatiti DFS, da bi oblasti nastopile proti njej In jo preganjale. Članek je «gorčil vse poštene demokrate obeh narodnosti.
Ravnateljstvo podgorske predilnice je pred kratkim odpustilo nadaljnje
Letos bodo v Istrskem okrožju pogozdili 98 hektarjev zemljišča. Med temi bodo pogozdili v Valmarinu 8 ha, v Ankaranu 5 ha, v Dekanih pq 30 ha pustega zemljišča, ki je primeru« samo za gozd. Začeli so najprej * Valn.arinu, kjer je 43 mladincev izkm palo 650 jam, v katere bodo v februagv ju posadili borovce.
Cesto Rižana-Križišče bodo začeli preurejevati. Ta cesta je sedaj glav; na prometna zveza s Slovenijo In ja i zelo obremenjena. Cesto bodo razširi li, popravili bodo ovinke in če bo mogoče tiidl znižali vzpon. Pri obno-[ vitvi ceste bodo zaposlili mnogo do-! lavcev, prav gotovo pa jlm bodo tudi priskočili na pomoč veščanj bližnju, vasi s prostovoljnim delom
V	Šaredu pri Saletu so ustanavtu novo obdelovalno zadrugo «Partizan», v katero je v začetku stopilo 14 družin z vsem svojim imetjem. Skupna površina zemlje znaša 48 ha. Novo zadrugo so ustanoviU tudi v Marezigah,
V	Babičih boti» v kratkem «fobllt električno luč Najprej J« hod« napeljali v hiše članov obdelovalne zadruge- nato Pa Se po ostalih hišah
»-rrirsvir'iS
Z*™'
Brigadni sistem dela s« uvedli tudi v tovarni «Arrigoni» v Umagu. Usta novili so 12 delovnih brigad in v vsaki je 8 delavk, v tovarni se je takoj opazilo, da sta se zboljšali proizvodnja m delovna disciplina. V tovarni so tudi ustanovili menzo, ki je ni bilo J» nikoli doslej. Menza bo redila tudi 10 prašičev, bi bodo služili za Izboljša* nje prehrane.
Tudi v tovarni Arrigoni v Izoli so se pokazali lepi sadovi sistema bri. gadnega dela.
Ob Koriferenci tržašKiH partizanov
zanmanie reiieiiidonaraaga znacaia aartiztt nome zavira usai revolncM razvoj v svela
22. januarja bo imela Zveza partizanov STO-ja svojo konleremco. Ob tej priliki smo se obrnili na nekatere tovariše partizane, ki so se udeležili in vodili partizansko borbo pri nas, v Jugoslaviji im tudi drugod po svetu,, in jih prosili, da nam na kratko odgovore na nekad vprašanj o pomenu, značaju, ciljih, pridobitvah osvobodilne borbe o bratsvu,, ki ga je ta borba ustvarili pri nas, ter o blatenju narodnoosvobodilne borbe.
Tov. Franc Lipovec - Tine
KAKŠEN NAMEN IMA KONFERENCA IN KAKŠNE NALOGE SI POSTAVLJA?
Cilj konference je ojačiti in spo-polniti organizacijo Zveze, da bo sposobna braniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe proti starim in novim sovražnikom, ki hočejo za vsako ceno uničiti te pridobitve, za katere so se partizani borili in žrtvovali. V ta namen bomo na konferenci razširili in izpopolnili glavni odbor.
Glede našega bodočega dela ima. Pio naslednje načrte:
Organizirali bomo množične izlete in tabore v krajih, kjer so bile najhujše borbe, in s tem oživeli borcem spomin na slavno preteklost in na borbe, ki so se jih udeležili. Kakor doslej bomo še nadalje posvečali skrb žrtvam narod, noosvobodilne borbe in se pri tem opirali na pomoč ljudstva, ki je vedno vsestransko pom£galo borcem. Skrbeli bomo za spomenike stavili. Stremeli bomo tudi za tem, padlih; kjer jih še ni pa jih bomo po" da se poživi prosvetno in športno delovanje naše zveze.
tov. seroo recar
KAJ MISLIJO INVALIDI, KI SO TOLIKO ŽRTVOVALI V OSVOBODILNI BORBI, O POSKUSIH POTVARJANJA RESNICE V ZVEZI S TO BORBO?
Največ pravice soditi o partizanski borbi in njenih svetlih tradicijah imajo prav gotovo partizanski borci in invalidi, ki so se te borbe Udeležili in v njej največ žrtvovali, no pa oni. ki so se borbi izmikali, se ji pridružili v zadnjem trenutku iz oportunističnih nagibov, ali pa celo oni, ki so prodajali za liter vi-Da svoje partizansko orožje.
Danes se tl oportunisti najbolj Zaletavajo proti slavnim tradicijam narodnoosvobodilne borbe, prikazujejo to borbo kot izdajstvo v službi Gestapa in blatijo vse, kar nam je bilo in nam je sveto. Zato jim bomo tudi na naši konferenci jasno povedali in dokazali, da je edino pravilna revolucionarna tista pot, na katero smo šli v prvih dneh upora ter ji ostali vedno zvesti.
Mi, ki tudi r.a svojih telesih nosimo znake naše pretekle slavne borbe, ne bomo onim, ki te borbe sploh ne poznajo in zapirajo oči pred današnjo stvarnostjo, nikoli dopustili, da bi to borbo blatili in skrunili.
To«. Franc Sloka • Rano
ZAKAJ ITALIJANSKA REAKCIJA V TRSTU POTVARJA ZGODOVINO OSVOBODILNE BORBE IN OSVOBODITVE TRSTA? KAJ MISLIS O GONJI KOMINFORMl-STOV PROTI TOVARIŠEM, KI SO VODILI NARODNOOSVOBODIL. NO BORBO V TRSTU?
Tržaški italijanski reakcionarni in šovinistični krogi se nikakor ne liiorejo sprijazniti z zgodovinsko resnico, da so delavske in kmečke množice Tržaškega ozemlja zlomile lašizem irj preprečile italijanskim imperialistom, da bi še nadalje zasužnjevali naše ozemlje. Se poseb-n°	da je bil glavno jedro
te borbe slovenski živelj, Ki so ga toliko let zatirali, poniževali in vedno smrtno sovražili. Italijanska reakcija pa tudi njeni slovenski hlapci hočejo izbrisati iz zgodovine one dni, ko je naše delovno ljudstvo v krvavi borbi proti okupatorju in njegovim sodelavcem u-slvarilo Slovensko-italijansko bratstvo ter s pomočjo J A osvobodilo Trst.
Nič se ne čudim, da politični pustolovec Viđali in njegov oproda Spadaro skupno z njihovimi ožjimi sodelavci bljuvajo strup n« narodnoosvobodilno borbo tržaškega delovnega ljudstva ter na vodstvo te borbe, saj so ti ljudje brez vsake revolucionarne in proletarske morale. Čudno se mi pa zdi, da j» kominformizem zastrupil tudi del poštenih delavcev, s katerimi smo z ramo ob rami ustvarjali sile tržaškega odpora, kremenih iz dneva v dan partizansko zavest in organizacijo, ki se je odlikovala v vsakodnevni borbi proti Gestapu in vsem njegovim italijanskim in slo. venskim sodelavcem »d X Mas,
Bande Nere, Guardie Civiche pa do belogardistov, ustašev in četnikov. Samo najhujša šovinistična zakrknjenost, brezmejna osebna ambicija in gnili oportunizem so mogli tem bolnim glavam, ki so se izučile v visoki šoli kominformi-stičnih laži, in ki so zavedno v službi italijanskega imperializma, dati argumente za blatenje herojske borbe našega ljudstva in njegovih voditeljev,
to«. Amon Kumar -
Miro ogeni
KAJ PRAVIŠ KOT STAR BOREC - O PROTIPARTIZANSKI GONJI KOMINFORMISTOV Z OZ. NA TO, DA SO SE PARTIZANSKI ODREDI POD MODRIM VODSTVOM KPJ RAZVILI V PRAVO ARMADO, KI JE OSVOBODILA JUGOSLAVIJO IN TRST?
Jugoslovanski partizani in narodnoosvobodilna vojaka so bili vzor vsem narodom sveta. Povsod po svetu, koder sem bodil, so že leta 1942 poznali borbo jugoslovanskih uprti-
★ ]oiko Udovič - l/lino
Pred sedmimi leti je padel tovariš Udovič Jožko-Nino. Bil je vse svoje življenje predan borec v vrstah delovnega ljudstva in se za njegovo osvoboditev tudi žrtvoval.
Tovariš Nino je bil Tržačan, do-ma od Sv. Ivana, po rodu Slovenec, delavec. Se zelo mlad se je udejstvoval v kulturno-prosvetnem delu. Bil je aktiven član «Slovenskega mladinskega društva» pri Sv. Ivanu. Gojil je tudi šport, prehodil naše planine, Kras in vso Primorsko. Družil se je z ljudmi in spoznaval njihovo težko življenje, v katere ga je vklepal jaši-zem. Začutil je potrebo pomagati svojemu narodu in našel stik z Bidovcem, Marušičem in tovariši. Od tedaj dalje se je ves predal delu za svoje ljudstvo. Ko je fašistična policija aretirala bazoviške mučenike, se je Udovič umaknil pred aretacijo v Jugoslavijo.
Živel je v Ljubljani, Celju in v Zagrebu. Postal je član raznih naprednih društev in se z novimi tovariši boril inoti takratni buržoazni Jugoslaviji. Jugoslovanske oblasti so ga zaradi tega preganjale in mu niso dovolile, da bi si prosto služil svoj kruh. Zaradi njegovega demokratičnega prepričanja in delovanja so ga tudi zaprle.
Vojna ga je zatekla v Zagrebu. Leta 1942 se je vrnil v Trst, trdno odločen, da svojim rojakom po vseh svojih močeh pomaga v borbi za svobodo. Svojim tovarišem je dejal: «Ni jih težkoč, ki bi se ne dale premagati. Kot komunist bom svoje naloge izpolnil, pa čeprav me bodo stale življenje.»
Kmalu so se pokazali sledovi njegovega dela. Z narodnim herojem Marušičem-Blažem in drugimi tovariši je v Trstu in na Krasu okrepil odbore Osvobodilne fronte ter ustanavljal nove. Na terenu ga je zasledila fašistična policija in napela vse sile, da ga uniči. V neenaki borbi se je Jožko boril do predzadnjega strela, ni se hotel predati fašističnim rabljem. Ko je videl, da se ne more rešiti, je pognal zadnjo kroglo sebi v sence.
Nino je izpolnil naloge, ki mu jih je zadala partija, žrtvoval je delu za revolucijo tudi svoje življenje. Dal je največ, kar lahko kdo da svoji domovini. Njegovo ime je danes med junaki, ki so se do zadnje kaplje krvi borili za delovno ljudstvo, za svobodo. Njegovo ime in njegov zgled bo ohranil narod v večnem spominu.
ianov1, se ob njej vzpodbujali in ačili, kako se je treba boriti za svobodo. Rayìio zasluga sposobnega vodstva KPJ je, da je spremenila partizansko gibanje v vsenarodno revolucionarno gibanje in na tej osnovi ustvarila jugoslovansko vojsko, ki je potem osvobodila vso svojo domovino. To je dokaz pravilne politike KPJ.
Drugod, kjer je bila politika komunističnih partij zgrešena, ni prišlo do tega, ampak so se komunisti zvezali v koalicijo z buržoaznimi strankami kot nam dokazuje CLN v Italiji, prj čemer so osta, li v manjšini, čeprav sp imeli med partizani večino. Buržoazija je to v težkih trenutkih izrabila v svoje namene in je po končani vojni vrgla komuniste iz vlad. To najbolj dokazuje, da je bila zgrešena prav politika tistih, ki hočejo danes prikazati jugoslovansko narodnoosvobodilno borbo kot delo agentov Gestapa in imperialistov.
Zato je vse ono, kar govorijo o izdajstvu, gorostasna laž. Kako naj bi se sicer jugoslovansko ljudstvo, ki ga je vodila Partija, uprlo v zaledju nacistom v najtežjih trenutkih ko se je zdelo, da bo nacistični škorenj pohodil ves svet, in s tem odtegnilo tudi z ruske fronte mnogo divizij, kar je mnogo pripomoglo k zmagi nad nacizmom.
Ce bi bila KPJ res izdajalska, potem osvobodilne borbe sploh ne bi bilo in bi jugoslovanski komunisti raje posnemali madžarske in druge, ki so mirno čakali v Moskvi, kdaj bo Rdeča armada osvobodila rzjih dežele, medtem ko so se narodi teh dežel zvesto borili z ramo ob rami z nacifašisti proti sovjetom. Pri tem naj se spomnimo le na to, kako so se Madžari ogorčeno borili skupno z Nemci proti sovjetskim vojakom celo v Budimpešti.
Ce so tisti, ki so se vedno borili proti nacistom in pomagali s tem tudi Sovjetski zvezi do zmage, danes izdajalci, vsi oni, ki so pomagali nacistom uničevati Sovjet^ sko zvezo in ubijati njeno ljudstvo, pa danes zavezniki, tedaj moramo na žalost ugotoviti, da se s tem konča na svetu vsa logika.
To«, laurenli tugeni»
V CEM JE GLAVNI POMEf SLOVANSKO - ITALIJANSKEGA BRATSTVA?
CVETKE
iz tržaških listov
F finità
Nedeljska «Unità» je končno začela objavljati s tolikim truščem napovedano reportažo «camerata» Ulisseja: «Pot k vojni gre skozi Trst». Ta reportaža naj bi bila pravo odkritje Amerike, Med drugim nam bo Ulisse tudii povedal, zakaj Je Tito zasedel Trst in ne zavezniki. Pri tem ponavlja znano pesem šovinistov in pravi: «Ali Je res, ali ni, da so bili Američani že pri Pie-risu, kakih 30 km od Trsta, in Nemci niso nudili več nobenega odpora. Zakaj so torej Titu dovolili, da je zasedel mesto?»
Kakor vsem š^inistom Je torej novo pečenemu revolucionarju Lajo-lu-uiisseju, ali po naše Odiseju, žal, da Je NOVJ osvobodila Trst. Temu se ne čudimo. Zakaj pa Ullsse splob piše to naročeno reportažo, nam prav Jasno povedo njegove lastne besede v članku:
«So še ljudje, ki dvomijo o Tito-vem izdajstvu. So še ljudje, ki si ne znajo do kraja razlagati procesov v ljudskih demokracijah od Mlnds-zentyja do Rajka, od Rajka do Rostova. Tu v Trstu sem zbral niti, da lahko razrešim to štreno In razložim t« dejstva tudi onim ljudem, ki jih
nočejo razumeti, ali pa Jih najteže razumejo».
Toda če Ullsse začenja tako neumno svojo reportažo, tedaj bo dosegel ravno nasproten učinek, kajti še več ljudi bo dvomilo. Torej, camerata Ullsse, le korajžno na delo! oOo
V Isti reportaži je zapisano o snidenju Ulisseja z Vidalijem: «Cittadino Ullsse — mi je rekel Viđali, ko mi je močno in odkrito stisnil roko — v Trstu boš pridobil novih Izkušenj in boš spoznal toliko ljudi in zgodovine, da boš lahko pisal za bralce «Unità» zelo zanimive stvari».
O
Res, krasno snidenje. Le kaj Je v tem trenutku mislil Vidah, če splob še kaj misli, ko Je stisnil roko falan-gistu, pisatelju fašistične knjige «Le bocche di donne e di fucili»; fašistu, ki se Je v Španiji boril tudi proti njemu In republikanskim borcem? Saj vendar pravijo, da se je tudi Vidah boril v Španiji kot «komandant Carlos» in ga tudi pridno ma-lajo, kako kuka z daljnogledom tudi Izza nekih vreč na Ulisseja in njemu podobne. Pa kaj hočemo, resnični španski borci so medtem postali fašisti, fašistični. legionarji in klavci pa so postali pravoverni intemacio-nalisti in «zdrave sile».
VITA NUOVA
«Vita Nuova», katoliški list, piše: «Škofovska kurija objavlja v svojem zadnjem biltenu sledeči seznam tržaških listov, katerih branje je na podlagi dekreta Sv. oficlja katoličanom prepovedano:	Corriere di
Trieste, Il Lavoratore, La Nostra
Bratstvo delovnega ljudstva sploh in posebej slovansko . Italijansko bratstvo pri nas, je osnovni in nujni pogoj vsake napredne borbe. Bo tolikoletni raznarodovalni, šovinistični in hujskjiški politiki fašizma in vladajoče buržoazije pri nas, po politiki, ki je sejala mržnjo in ra»-dor med tu živeče narode, je lahka samo revolucionarna narodnoosva. bodllna partizanska borba izbrisala sledove preteklosti, premostila prepad,' ki so ga fašisti ustvarili med narodi, in te narode pobratila;
S svojo šovinistično politiko sku. ša kominformizem razbiti slovansko italijansko bratstvo, ker le a cepljenjem množic lahko uresniči svoje načrte. Prav naloga partizanov je zato, da se borijo v obrambo največje pridobitve njihova borbe: Slovansko-italijanskega bralstva.
to«, graniti) gattič - mano
KAKŠEN JE MEDNARODNO POLITIČNI POMEN BLATENJA JUGOSLOVANSKE NARODNO-OSVOBODILNE BORBE?
Partizansko gibanje kot tako n« predstavlja samo oboroženega odpora proti okupatorskemu fašizmu in imperialističnemu zatiranju, ampak predstavlja dejansko oborože. no borbo naširših delovnih demokratičnih množic tudi v berbi proti lastnim zatiralcem in ima zaradi tega globoko socialno vsebino. Par. tizanska borba predstavlja zato pravo ljudskodemokratično revolucijo. Zanikanje tega značaja partizanske narodnoosvobilno borbe pomeni zanikanje njenega revolucionarnega demokratičnega značaja in omejevanje na navaden oborožen odpor oziroma herojsko dejanje.
To dela danes Kominform oziroma vodstvo VKP (b) Sovjetske zvo* ze. Oni delajo to zato, ker hočejo uvesti v mednarodno delavsko gibanje dominacijo močnejšega nad ostalimi, konkretno nadoblast Sovjetske zveze nad drugimi ljudsko-demokratičnimi socialističnimi državami ter sploh nad delavskim gibanjem. Zato hočejo preprečiti ysalc samostojni revolucionarni pokret t vsak; državi, posebno še kadar ima ta pokret izrazito narodnoosvobodilni značaj.
Taka politika dejansko zavir»
vsak nadaljnji revolucionarni razvoj in napredek sploh in se je treba proti njej odločno boriti. En« izmed osnovnih nalog partizano«« kot sestavnega dela delavskega mednarodnega demokratičnega gibanj« je, da razkrinkavajo takšno politiko in usmerjajo široke ljudske množice jia pravilno in dosledno pot za demokracijo in za resnično neodvisnost narodov.
Lotta, Primorski dnevnik. Ljudski tednik, Glas Mladih, Razgledi in seveda Voce di Trieste.
O
Na škofiji so res iznajdljivi! Z en« samo potezo bi radi uničili demokratični tisk. Kdor bo bral ta tisk, namreč ne pride v nebesa. Kaj p« vsi pornografski časopisi, polni to-lih žen? Kaj ni tudi to nevarno za zbiralce duš? Kaže, da duhovni nimajo nič proti temu tisku. Sicer pa se spominjamo, da je svojčas go-riški nadškof že rohnel nad «Primorskim dnevnikom» in menda celo izobčil njegove urednike. Kar M Pa Usta «Corriere di Trieste* tičet se nam nehote vrtnja sum, da J« hotel škof napraviti uslugo svojemu ljubljencu «Giornalu» In odpraviti konkurenco.
LAVORATORE
Sedaj pa poglejte, kaj piše o lena škofovem ukrepu «Il Lavoratore»:
«Zanimivo je pri tem dejstvo, da je bil podvzet ta ukrep tudi proti vsemu slovenskemu in italijanskemu titovskemu tisku. Menimo, da Ima v tej prepovedi prste vmes tudi nekdo, kateremu je pri srcu, da titovski tisk na našem ozemlju še naprej uživa sloves komunističnega tiska, da na odkrije prehitro svoje igre, in da Po drugi strani omogoči elitizmu» njegovo razdiralno delo.»
O
Domišljije tem urednikom pa re* ne manjka. No, kaj bi pa na prtmer zapisah, če bi slučajno škof ne prepovedal «titovskega» tiska? Tem g» spodom torej ne bi mogel ugodHl niti «Vsegamogočnl».
6
L i u ds ri TEDNIH
Iz republik Jugoslavije

Veleposlanik Velike Britanije v Jugoslaviji je skupno s Člani delegacije britanskih narodnih po-slancev-laburistov, ki so na obisku v FLRJ, priredil sprejem v prostorih britanskega veleposlaništva na Cast jugoslovanskih prijateljev.
Na Vranskem polju v Dalmaciji so končali prva velika dela za melioracijo. Skopali so predor med Polačkim in Vranskim poljem za odtok vode skozi hrib. Dalje so končali tretjino 9 km dolgega prekopa med obema poljema. Po njem sc bo voda odtekala v Vransko jezero, odtod pa Po prekopu Prosiko v morje.
Tudi letošnja planska melioracija Skadrskega Jezera Je končam na. Postavljena je elektrarna, ki daje električni tok za dela ob jezeru. Meliorirano je Ulčinjsko polje, ki je del skadrske kotline, podaljšali so nasip ob reki Mo rači, napravili 5,5 km dolg nasip ob reki Bojani in z njim zavarovali nad 400 ha zemlje pred poplavami.
Sedem znanstvenih delavcev na področju kmetijstva Je nagradil
minister za kmetijstvo pri Zvezni vladi,
V treh letih so v Bosni iu Hercegovini zgradili 5.750 objektov,
med njimi 16 daljnovodov, 35 raz. nlh objektov pri hidrocentrala!!, 58 rudniških jaSkov in Jarkov, mnogo gospodarskih poslopij itd.
Na novega leta dan je bilo v reški luki 22 oceanskih ladij. Med drugimi so bile zasidrane italijanski «Granhul» in «Triton Malis», angleška «Charles Dickens», grška «Theckeetor», In norveška «Rjorn-haug».
63 zadružnih domov so v letu 1949 popolnoma dogradili v Dalmaciji, pri zadrugah pa so končali 67 gospodarskih poslopij.
Tudi vasi okrog Ohridskega Jezera bodo dobile električno luč. Za to grade hidrocentralo v Pe-sočanih, ki bo za hidrocentralo v Zrnovcih druga v Makedoniji. Hidrocentralo v Pcsočanih grade na 1100 m nadmorske višine, pesek pa dovažajo od Ohridskega jezera 30 km daleč.
DJuro Salaj, predsednik odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Je poslal protestno brzojavko libanonski vladi zaradi preganjanja sindikalnih aktivistov v Libanonu.
Del delavcev iz «Ogradovn bo letos delalo na gradbiščih Nove Gorice, da bo čimprej zraslo novo kulturno, gospodarsko In politično srediSče Primorske.
Plin namesto koksa za topiluo peč so zaceli uporabljati v tovarni «Potisjc» v Vojvodini. Izkazalo se je, da leakovost železa ne zaostaja za železom, topljenim na stari način.
Kmetijske znanstvene ustanovo so ugotovile, da je mogoCe v Ju-slaviji gojiti celo vrsto industrijskih rastlin, ki Jih do sedaj *c niso gojili, poleg drugih bi uspevale oljnice, lalemanaclja, kok-sagis itd. Na poskusnih parcelah so pridelali 56 do 90 stotov na ha, medtem ko znaša donos v domovini ta. rastline 4o stotov na ha. Iz te korenju podobne rastline bodo pridobili 340 kg kavčuka na ha.
Nova konopljama |e začela delovati v Rumenki pri Novem Sadu. V njej predelujejo konopljo na tekočem traku, delo Je mehanizirane.
Razpravo «O ljudski demokraciji», toi jo je napisal Edvard Kardelj, so izdali v New Yorku v brošuri v angleščini.
4D zadružnikov sc je udeležilo diskusije na prvem zboru zadružnikov v Ljubljani.
Razprava proli vohunum in tero ristem, bi to jih najeli albanski državni organi, se je pričela v Skoplju. Med desetimi obtoženci »ta dva Makedonca, ostali so sip. tarjl.
Novo delavsko pasel je grade v Beogradu. <čc letos se bo moglo naseliti v nova stanovanja 200 družin.
Laburistični poslanec Zlllacus je po radiu ponovno obsodil gonjo Sovjetske zveze proti Jugoslaviji.
Jugoslavija in Turčija sta podpisali trgovinski dogovor.
Zbor zadružnikov Sloveni]e
Onemoglo lajanje kominFormističnih voljakov iz inozemstva ne more spremeniti resnice o socialistični preobrazbi kmetijstva v FLRJ
V Ljubljani je zborovalo okrog 800 delegatov in gostov iz vseh kmetijskih delovnih zadrug Slovenije. Zbor je obiskal tudi minister zvezne vlade Edvard Kardelj, ki je pozdravil zadružnike in jim želel nadaljnjega uspeha v njihovem delu.
Predsednik Kmečke komisije pri CK KPS tovariš Popit je v svojem referatu podal pregled razvoja socialističnega sektorja na vasi v Ljudski republiki Sloveni Ji.
Leta 1948 jo biio v Sloveniji 68 zadrug, 23. decembra lan] pa 352, tako da znaša porast 517,6 odst. Skupna površina zadružne zemlje je znašala 1948. leta 10.368 ha, leta 1949 pa 75,681 ha. Ti uspehi kažejo, da so delovni kmetje pripravljeni z vsemi silami premagovati težave, da vidijo v obdelovalnih zadrugah svoje boljše življenje. Skupaj je v LRS 240 zadrug prvega tipa, 42 drugega, 31 tretjega in 39 četrtega tipa.
Zadruge se ne ustanavljajo zaradi zadrug samih, temveč zaradi skupnosti. S socialistično organizacijo dela, z mehanizacijo, z manj delovne sile se v zadružnem gospodarstvu poveča kmetijska proizvodnja, skupnost dobi na ta način čim več žlvU, odvisna delovna sila na vasi pa je tako prosta za industrijo.
Premalo so v Sloveniji razširjene živinorejske zadruge, ki bi morale biti prav zaradi ugodnih terenskih razmer in industrijskega razvoja Slovenije na višji stopnji. Skupno je v vsej Sloveniji 70 živinorejskih zadrug, v ljubljanski oblasti jiih je 29, v mariborski 6, v gorlški pa 35. V prihodnosti oo treba bolj izkoristiti zlasti gorata področja Julijskih In Savinjskih plenln, Karavank, Pohorja, Koz jaka in večjega dela Notranjske, ki s svojimi pašniki nudijo dobro krmsko bazo. V mnogih krajih so pogoji za zadruge s kombiniranimi kulturami, n. pr. poleg živinoreje goje lahko gozdarstvo ali poljedelstvo. Podoben je položaj v vinogradniških zadrugah, le da so te. navezane na teren in druge objektivne pogoje, večinoma monokuiturne. V interesu zadružnikov so nekatere vinarske zadruge spremenili v podjetja okrajnih zvez kmetijskih zadrug ali pa Jih priključili k vinogradniškim.
Nekatere zadruge so uredile delo
po normah in brigadnem sistemu. Ustanovili so brigade po strokah, n. pr. poljedelske, vinogradniške, živinorejske in gozdarske. Brigade si med seboj pomagajo, kajti ko je sečnja drv, poljedelska lahko pomaga gozdarski, ob trgatvi vinogradniški lahko pomagajo ostale brigade itd. V Sloveniji Je že v 250 zadrugah uveden brigadni sistem dela.
Na vrednost storilnega dne vpliva tudi porazdelitev deda po sezonah. Nekatere zadruge so rešile to vprašanje tako, da so si razen glavne panoge poiskale še postranske, ki najbolj ustrezajo strukturi zadruge. Ena takšnih rešitev je, da se zadružniki ukvarjajo z domačo obrtjo. Tako je koristno zaposlijo otroci, starci in žene, ki niso sposobni za težja dela. V 7 krajevnih odborih v grosupeljskem okraju in v okolici Velikih Lašč se intenzivno ukvarjajo z domačo obrtjo. Samo v teh krajevnih odborih so zadružniki Že v letošnji zimi prejeli za svoje izdelke preko 2 milijona dinarjev. V Dobrniču v trebanjskem okraju so n. pr, v zimskem času zasluziti v enem samem tednu z vožnjami!
30.000	dinarjev. Na ta način se dnevni dohodki zadrugarjev povečajo v korist njih samih.
Poleg gospodarskega napredka zadrug pa morajo zadružniki skrbeti tu-
ši. Zadružnik*. pa obiskujejo tudi razne izobraževalne, strokovne in politične tečaje te." predvsem zadružne, Ta novi kader bo dvignil razvoj zadružništva na vasi, uvajal napredno kmetovanje ter znal izkoriščati vse lokalne vire, da bodo zadruge čim uspešneje delovale.
Zadružniki, ki so se kot delegati svojih zadrug udeležili zbora, so pojasnjevali delo, težave In uspehe svojih zadrug. Kjer uvajajo delo po normah, tam tudi uspehi ne izostajajo, V vinogradniški zadrugi na Vinskih vrhovih so prihranili po uvedbi dela po normah 400.000 dinarjev, ker jim ni bilo več treba najemati' delavcev. Zadruga ima tudi dom igre in dela, kar pospešuje uspehe žena — zadružnic. V Komnu na Krasu, kjer so takoj po priključitvi Primorja k FLRJ ustanovili zadrugo, imajo zadružni hlev za 50 glav živine, lani so upali na lep pridelek, vendar Jim je toča uničila velik del njihovega truda.
Kljub nekaterim oviram in pomanjkljivostim pa kmetijske obdelovalne zadruge napredujejo. Sindikalne podružnice, delavci, delovna InteDi-genca in pripadniki jugoslovanske armade pomagajo zadružnikom predvsem s političnim delom, pa tudi s strokovnim in tako sodelujejo pri
na vasi
“	* —	—	---------*	-------*	IH LCJIW CAJUCIU
dl za kulturni dvig svojih članov. | utrditvi zadružnega sektorja Zadružni domovi so središče vsega in krepe povezavo med kmeti in osta-kulturnega in prosvetnega dela na va-1 lim delovnim ljudstvom
ne udeležili mladinci iz Bolgarije, Francije, STO-ja in drugod. Prepričal; so se, da so jugoslovanski narodi trdno odločeni, da zgrade napredno, moderno državo, samostojno in svobodno.
Prav avtomobilska cesta je do. ka2 prizadevanja jugoslovanskih narodov. Poapeiifa bo graditev socializma v državi.
Ob zaključku glavnih del na cesti je obiskal brigadirje minister za promet pri Zvezni vladi FLRJ Božidar MaslariS in s*> zahvalil vsem brigadirjem, borcem jugoslovanske armade, tehnikom in inženirjem in vsem, ki ao prispevali da je veliko delo petletke uspelo.
Mladi učitelji v Sandžaku
Lep primer zavednosti in predanosti jugoslovanske inteligence
PRVI AVTOMOBIL
je prevozil novo avtocesto
Prvo avtomobilske cesto Beograd - Zagreb je dokaz prizadevanja jugoslovanskih narodov za izgraditev napredne in moderne države
Ili
Eden izmed največ jih objektov jugoslovanske petletke — avtomobilska cesta Beograd-Zagreb je v glavnem končana. Prvi avtomobil je prevozil to 380 km dolgo tlakovano, kockasto, betonirano alt asfaltirano pot, ki veže dve največji mesti Jugoslavije.
Decembra leta 1945 je maršal Tito dejal:
Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem grade veliko elektrarno, ki jala tok Industriji In razsvetljevala vso Gorenjsko
«Cc hočemo biti nzpredila država, moram0 graditi tudi nove modeme ceste. Avtomobilsko cesto Beograd-Zagreb je treba takoj začeti in čimprej dokončati. Na dejanjih moramo čutiti, a kakšnimi koraki in po kakšni poti se bo razvijala nova Jugoslavija».
Modcrnq cesta Beograd-Zagreb je postala stvarnost. Graditev ni bila lahka. Druga z» drugo so prilla jale težave; pomanjkanje strojev, gradiva, včasih celo lopat, vozičkov in dejfe, nato kvalificiranih delavcev in tehničnega oseb. ja Letošnjo jesen je delo oviral dež, kajti teren, koder je speljana cesia, je ponekod močvirnat in cela Jezerc ,s0 pokrivala zemljo, koder je tekla trasa. Delo na 'cesti je rnotij biformbiro s svojo protirevolucionarno gonjo.
Toda kljub vsemu je danes cesta v glavnem končana, ker je vse ljudstvo, predvsem mladine, sodelovalo pri njenj graditvi, ker je zadnja dela podprla požrtvovalna, zmagovita jugoslovanska armada.
Cesta Bratstva In enotnosti je zgrajena. Tisti, ki So jo gradiii, Pa so se z velikega dela vrnili semi ie bolj zgrajeni, kot so bili, ko so vstopili v delovne brigade. Mladina z južnih delov Jugoslavije, kj je bila nepismena, je zapustila cesto z novim ' osnovnim znanjem, ne katerem se bo dalje izpopolnjevala. Mnogi so sj pridobili strokovno znanje, od;i, v rudnike, tovarne, podjetja, drugi So v svoje vasi ponesli pridobljeno politično izobrazbo, a katero bodo pospešil] socialistično preobrazbo vasf.
Avtomobilska cesta je bil« velika šola zavednih graditeljev socializma. Cesta Bratstva in enotnosti Pa je bila budi kovačnica enotimst, jugoslovanskih narodov, ki so se na tem velikem gradbišču med seboj globlje spoznavali, si pomagali ter dogovarjali o vzajemni pomoči drug drugemu.
Infomiblrojevska gonja ni mogla preprečil«, da bi »e del na cesti
Skupina 25 absolventov in absolventk učiteljišča v Novem Pazaru je sprejela sklep, da odide kolektivno na službovanje v najbolj zaostale in zapuščene kraje v de-ievskem in sta viške m okraju Sandžaka.
V teh krajih do sedaj ni bilo šol, noben učitelj ni prosvetljeval tamkajšnjega ljudstva. Pokrajina brez cest, ljudje preprosti in brez vsake civilizacije in kulture. Večina tam kajšnjega prebivalstva je nepismena.
Ta plemenita odločitev 25 mladincev in mladink, je dokaz izredne zrelosti jugoslovanske mladine, je dokaz visoke moralne zavesti teh mladih ljudi, ki se ne boje naporov, ki jih čakajo v novih krcu-jih. Delo mladih učiteljev in učiteljic ne bo le delo v šoli. Terja od njih vso požrtvovalnost do Jtrebi-vaicev Sandžaka, kajti vsak se bo moral v svojem kraju boriti proti nepismenosti, širiti prosveto med vaščane, pomagati jim, da se bodo dvignili, da se bodo navadili kulturno živeti.
Maršal Tito je mladim učiteljem in učiteljicam, ki so ga pred odhodom na svoja službena mesta obiskali, izrazil zahvalo za odločitev, ki bo brez dvoma temeljno vplivala na razvoj tega dela Jugoslavije, in ki kaže, da te mlada učiteljska generacija popolnoma zaveda svoje naloge.
Ko so učitelji prišli v vas v Sandžaku, jim je tamškajbije ljudstvo priredilo prave manifestacije, ki so bile izraz veselja, ker jim je nova Jugoslavija, dosedaj tako zapuščenim, posvetila vso skrb za njihov dvig in napredek.
Uspehi mladine
v preteklem letu
V Beogradu jc bilo zasedanje Ljudske mladine Jugoslavije. Iz referata člana biroja posnemamo, da je mia. dina Jugoslavije doprinesla velik delež pri izgradnji socialistične mladine. Pri graditvi Novega Beograda Jc sodelovalo 200.000 mladincev in mladink. Na avtocesti so mladinske brigade skupno z armado zgradile 102 km betonskega cestišča, 44 km asfaltiranega, 19 m cestišča z malimi kockami in 45 makadamskega. Od skupnega Števila mladine, ki je sodelovala pri zveznih delovnih akcijah, je bilo razglašenih 32,823 udarnikov, 64.286 mladincev pa Je bilo pohvaljenih. 1187 mladinskih brigad Je bilo razglašenih za udarne.
Od 14.456 nepismenih mladincev, se jih je naučilo brati tn pisati 13.879 Poleg ostalega Je delovalo na akcijah 22.555 bralnih skupin, ki so razpolagale s številnimi knjigami.
Jugoslovanska mladina je bila prav tako v prvih vrstah pri Izpolnjevanju plana v industriji in rudarstvu. Več kot 63.000 mladincev je presegalo norme. V vsej državi je bilo ustanovi ijenih 3290 proizvodnih brigad. Za požrtovalno delo v proizvodnji je* bilo odlikovanih 269 mladincev z redom dela, 12.156 proglašenih za udarnike, nadaljnih 15.708 pa pohvaljenih.
Na plenumu so mladinci razpravljali tudi o pionirski organizaciji, 'živeža pionirjev šteje v svojih vrstah 1 milijon dečkov In dekUc»
i
0 lAlKAlUSII [[DERACIII
[Po govoru Moše Pijade na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ)
Težnja po federaciji južnoslovan-iScih narodov je nastala med narodi samimi in tudi danes, po procesih in obsojanju Jugoslavije v delu ra njeno uresničitev, ta težnja ni zamrla v njih.
Načrte za federacijo južnoslovanskih narodov je podpirala poleg Jugoslovanske in bolgarske vlade tudi Sovjetska zveza, toda zaradi razvoja dogodkov na Balkanu je svoje staližče Sovjetska zveza spremenila in prav zaradi njenega vpliva na bolgarsko vlado in CK bolgarske komunistične partije, do uresničitve teh velikih načrtov ni priSlo, pač pa se je v zvezi z južnoslovansko federacijo. zgrnila nad Jugoslavijo vsa kominformistlčna gonja, hoteč prikazati vodstvo FLRJ prav v tej zadevi imperialistično in diktatorsko.
Danes Južnoslovanska federacija kot taka ni več aktualna, vendar pa prikazujejo napori zanjo pravo lice držav, ki so sodelovale za njeno uresničitev'.
Jugoslovansko vodstvo je predložilo naslednji osnutek:
J. Demokratična federativna Jugoslavija In Bolgarija se združujeta v eno federativno državo, ki bo imela sedem federalnih enot, in sicer Bolgarijo, Srbijo, Hrvatsko, Slovenijo, Makedonijo, Crno goro ter Bosno in Hercegovino, — ki bo imela skupno predstavništvo in bo tvorila enotno carinsko unijo.
2.	V skupno poslovanje federativne državo spadajo vojaški posli, zunanja politika in carine, razen tega pa Se vsi drugi posli, ki jih bo ustava federativne države označila kot skupne in bodo zato prešli v delokrog federativnih organov.
3.	Ustanavlja se skupna bolgarsko jugoslovanska komisija s sedežem v Beogradu z nazivom «Komisija južnoslovanske enotnosti», ki bo imela nalogo izdelati osnutek ustave skup-
ne federativne države. V tej komisiji so predstavniki Bolgarije in šestih federalnih enot demokratične federativne Jugoslavije, ki bodo sestavile ustrezajoče vlade.
Na ta osnutek so z malimi pripombami pristali v začetku tudi bolgarski voditelji in tudi Stalin je v razgovoru s Kardeljem zelo jasno dejal, da je treba z e d! i n i t i, ne pa ustvarjati nekakšen pakt o medsebojni pomoči. V razgovoru s Kardeljem, Stanojem Simičem in Ivanom Subašičem je 22. nov. 1944 Stalin dejal: «Pospešiti je treba proces federativne združitve z Bolgarijo, kajti če to ljudstvo želi, mu tega ne more nihče preprečiti».
Jugoslovanski in bolgarski voditelji so v zvezi z balkansko federacijo izmenjali številne predloge, zunanji minister Kardelj pa je imel od 23. do 25. dtecenr.bra 1944 v Sofiji razgo. vore s tedanjim sekretarjem BKP Trajčo Kostovim in sedanjim sekretarjem Ccrvenkovim. Dimitrov, ki je bil takrat v Moskvi in ki se je poleg Jugoslovanov edini iskreno zavzemal za uresničenje južnoslovanske federacije, pa je osnutek pregledal in poslal pripombe, po katerih je bolgarsko vodstvo osnutek spremenilo. Ta osnutek, spremenjen po navodilu Dimitrova, je edini bolgarski osnutek, ki govori o združitvi Bolgarije z državami v okviru federativne Jugoslavije.
O vseh vprašanjih balkanske federacije je bila sovjetska vlada na tekočem, prav tako je vse podrobno-
sti vedel Dimitrov, predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev, zunanji minister Petko Stajnov in bolgarski poslanik v Beogradu. Jugoslavija ni torej ničesar ukrepala na svojo roko, temveč je delala v interesu jugoslovanskih in bolgarskega naroda z vednostjo bolgarske in sovjetske vlade.
Poznejši, osnutki, ki jih je bolgarsko vodstvo predložilo, govore združitvi Bolgarije in Jugoslavije kot dveh enot. To stališče Bolgarije je podprl tudi Stalin na sestanku jugoslovanskih in bolgarskih predstavnikov, češ da so Bolgari star državotvoren narod, ki bi ne mogel biti vključen v državo kot ena izmed federalnih enot. Toda, Srbi, Hrvati, m Črnogorci so imeli tudi svoje lastne države in to daljšo dobo kot Bolgari in zato je nepojmljivo, zakaj bi n._ pr. Hrvati ne mogli biti enakopravni z Bolgari. Jugoslovansko vodstvo na tako federacijo, ki bi dajala prednost Bolgariji pred drugimi narodi, to se pravi, v vladi pol in pol v Svetu narodov pol in pol, ni mogia nikoli pristati.
Toda pogajanja o južnoslovanski federaciji so se zavlačevala. Baje v Bolgariji ni bil ugoden trenutek za njeno ustvaritev. Glavni vzrok, da ni prišlo do federacije, pa je v tem, ker je Sovjetska zveza hotela preprečiti grupiranje malih socialističnih držav ter onemogočiti, da bi-skupno skrbele za svojo neodvisnost in suverenost, tako da bi ostale vsaka zase, izolirana druga od druge, brez medsebojne opore in da bi vsa-
«TITOVSTVO»
zaskrbi]» kumiuiormurske glavarje
Borba Jugoslavije za pravico in resnico ima v drugih partijah vedno več pristašev
V glasilu Informblroja «Za ljudsko demokracijo in trajen mir» je objavil Pietro Rossi, eden izmed voditeljev KPI, članpfe, v katerem govori o «nalogah komunistov y borbj proti Titovi kliki». Pisec hoče opravičiti vodstvo KPI zaradi neuspehov v borbi proti «titovstvu» prav v «asu, ko sta bila Togliatti in Secchia v Moskvi.
Rossi piše, kako so «Titovi emi-sarji» pošiljali ogromno propagandnega materiala raznim partijskim sekcijam in pomembnejšim članom partije, za katere so dobili naslove preko svojih vohunskih mrež, ki si jih je beograjska vlada vzpostavila preko svojega poslaništva v Rimu, nameščencev Tanjuga in drugih trgovskih uradov. Beograjska vlada je preko njih vzpostavila tudi zvezo z bivšimi partizani, novinarji, levičarsko usmerjeno inteligenco, s člani Socialistične stranke itd. ter jih pozivala, da obiščejo Jugoslavijo. Istočasno je Titova klika okrepila tudi svojo vohunsko mrežo, ki jo je vzdrževala že prej skupno z Inteligence Serviceom In ameriško obveščevalno službo v vojaške svrhe. Italijanska partija, piše Rossi, se je morala boriti proti Titovi kliki, proti raznim provokacijam v vrstah same komunistične partije, kakor tudi med ljudstvom. Kljub borbi, ki jo vodi KPI pa tej ni uspelo, da bi preprečila partizanom in socialistom, da ne bt obiskali Jugoslavije.
Rossi se opravičuje zaradi teh neuspehov, češ da je v Italiji Titovim agentom omogočeno vohunsko delo, ker je Italija «ameriška kolonija», v kateri Jugoslovani organizirajo svoje vohunsko delo skupno z Američani.
Seveda je borba proti Titovim privržencem težja kot. n. pr. na Madžarskem, kjer lahko s procesi, koncentracijskimi taborišči in podobnim uničujejo prijatelje nove Jugoslavije V Italiji pa morajo samo prepričevati (na informbirojev-®ki način s psovkami in klevetami) *>a Pri tem slabo uspevajo, ker ti5ti, ki so Jugoslavijo obiskali, govore drugače o njej.
Borba proti «titizmu» je tudi v Nemčiji zavzela precejšen obseg. Walterja Fischa, bivšega predsednika komunistične partije Zahodne Nemčije so razrešili dolžnosti načelnika za vzgojo kadrov, češ da je dopustil, da so v glasilu partije «Freies Folk» objavili dva članka o «titivstvu».
S podobnimi obtožbami sta bila razrešena svojih funkcij Ugo Paul in Josef Schape. Centralni komite komunistične partije pa je ostro grajal izvršilni odbor KP za Po-
Informbirojevski «strokovnjaki» za jugoslovansko gospodarstvo.
Informbirojevski propagandi so najbolj na poti uspehi jugoslovanskih delavcev v izgradnji socializma. Zaradi tega je v informbirojev-skem aparatu kar preko noči zrslo na desetine strokovnjakov za ocenjevanje položaja v Jugoslaviji.
Pod vodstvom informblrojevske dirigentske palice ponavljajo vedno iste pripovedke o stavkah v Jugoslaviji, s katerimi hočejo prepričati nepoučene ljudi v svetu, da v Jugoslaviji ni tako kakor je, temveč tako, kakor bi oni hoteli, da bi bilo.
Ker informbiroievskIm državam ni uspela niti sabotaža niti blokada, so se v informbirojevskih Ustih in radio postajah mahoma pojavili razni «eksperti» za jugoslovanska gospodarska vprašanja. Tl ljudje, ki sede v svojih pisarnah, po več sto km daleč od FLRJ, si izmišljajo strašne zgodbe o življenskih in rc-lovnih pogojih jugoslovanskih delavcev ter o nekakšnih uporih med delavstvom. Vsi ti «strokovnjaki» ao uspeli v neverjetno kratkem času organizarati in izpeljati stavke t» vseh jugoslovanskih podjetjih. Radio Bukarešta je javil 15. decembr.a
renje ir: Westfalijo. Za n j inf 1 je enaka usoda zadela preko 80 znanih voditeljev KP, mnoge so iz partije tudi izključili. Kritizirali so celo samega voditelja nemške partije Maxa Reimanu, dalje glasilo partije v Dortmundu zaradi «titovskih člankov» itd.
Tudi v Vzhodni Nemčiji preganjajo komuniste zaradi «titovstva». V Berlin je prišel sam polkovnik Kotlov, član sovjetske obveščevalne službe, da bi izpeljal čistke vach «nacionalistov in titovcev» v partiji.
Vsi tl ukrepi razkrivajo težak položaj v posameznih partijah.
Kritike in čistke v komunističnih partijah s strani Kominforma pa se širijo tudi na vzhod. Tako je doživela ostro kritiko japonska KP, ki pa kljub vsemu vztraja na ustanovitvi enotne ljudske fronte, ki bi okrog partije združila vse japonske domoljube. »
1949: «V Jugoslaviji se širi stavkov, no gibanje. V stavko stopajo delavci vseh vrst industrije in poljedelstva». Nato pravi dalje: «Mnogo je bilo uspešnih stavk y Jugoslaviji začenši pri železarni Store pa ves do stavke opekarskih delavcev.»
Radio Bukarešta ne pove dneva, kdaj je bila ta uspešna stavka v železarni Store, ker bi se s tem zaplela v nove laži, odgovoriti pa tudi ne more na vprašanje, kdo je v tem podjetju izpolnil že 24. oktobra letni plan, ki je bii v letu 1949 za 22 odst, višji od plana v letu 1948.
V zadnjem času so se «strokovnjaki» vrgli na rudnike in govore o stavkovnem gibanju med rudarji, ki naj bi se začelo v Trbovljah. Njihm va nesreča pa je v tem, da so prav rudarji trboveljskega rudnika pred rokom izpolnili letni plan.
Uspehi delavskega razreda Jugoslavije se ne dajo izbrisati, laži pa ostanejo laži in vesti o stavkah in uporih informbirojevskega tiska in radia pa ostanejo Se v naprej samo stavke in upori v glavah informbi-rojevcev.
(Po rlasilu GO sindikatov FLRJ «Rad»),
Informbirojevski „strokovnjaki" za jugoslovansko gospodarstvo
ka zase izročila svojo suverenost In svojo neodvisnost v reke sovjetske vlade, pod njen protektorat. Zato je prišlo v Moskvi do osnutka nove pogodbe, v kateri ni bilo več govora o balkanski federaciji, tanvveč le o političnem, gospodarskem in vojaškem sodelovanju ter bratski zvezi. Boigarska in Jugoslovanska delegacija sta tudi sprejeli 27. jan. 1945 dokončno besedilo te pogodbe in tudi sovjetska vlada je z njo soglašala.
Vsi napori za ustanovitev federacije južnoslovanskih narodov so propadli Treba pa je bilo javiti krivca in ga ožigosati, ker Je bil kriv tega neuspeha. In kot krivca so komin-1 formovske države proglasile Jugoslavijo, ki se je najbolj trudila za federacijo, ki bi bila zgrajena na medsebojni enakopravnosti federalnih edinle, ne pa kot ji očitajo, da je hotela, da bi Beograd dominiral v novi državni tvorbi.	,
Proces v Budimpešti kakor tudi procesv Sofiji ki Je imel namen «razkrinkati» Jugoslavijo v zadevi balkanske federacije kot imperialistično je temeljil na lažnih trditvah, netočnih datumih, zato tudi ne more zmanjšati veličine borbe FLRJ za enakopravnost med socialističnimi državami kakor tudi doslednosti izvajanja take enakopravnosti v svoji lastni državi.
Meša Piimle
Sik
revekaclesturla
4.	Januarja je Moia Pijade do-doplnil 60 let.
Moia Pijade je velik revolucionar, brezkompromisni borec za komunizem. Clan Partije je že trideset let. V mladosti je končal slikarsko akademijo in postal akademski slikar. Toda kmalu se je začel ukiHirjati z novinarstvom in sodeloval pri naprednih listih in revijah. Leta 1021 je prišel v Izvršni komite jugoslovanske partije. Sodeloval je pri organiziranju Neodvisne delavske partije Jugoslavije, in ko je bila ta prerovedana, se je ves predal ilegalnemu delu. Organiziral je ilegalno tiskamo Centralnega komiteja v Beogradu, kjer so tiskali »Komunista« in mnoge letake ter brošure. Ko je bila tiskarna odkrita, so Mošo Pijada aretirali in ga obsodili na 12 le4 ječe. Zaradi neprestanih borb v kaznilnici Sremske Mitroviče so mu robijo podaljšali še za dve leti. V kaznilnicah Sremske MitroiHce in Lepoglavi je poučeval mlajše tovariše in jim pomagal pri učenju marksizma-leninizma. V’ kaznilnici je prevedel v srbohrvaščino tudi celotni Marksov »Kapital« in mnoga druga ideološka dela.
Med vso vojno je Moš a Pijade vestno in neutrudno izpolnjeval naloge, ki sta mu jih zaupali Partija in Centralni komite, čigar član je bil.
Po osvoboditvi nadaljuje borbo z nezmanjiano energijo za utrditev evoooane ljudske drta^e. Po napadu CK VKP (b) in drugih puti j mtormbiroja na jugoslovansko
partijo pa stoji Moia Pijade med prvimi v borbi za čistoto rnarksiz-ma-leninizma, za resnico, za stvar delovnega ljudstva in vsega človeštva.
Za njegovo veliko 30-letno revolucionarno delo ga je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ kt-t prvega odlikoval z Redom socialističnega dela in mu dal s tem priznanje vseh jugoslovanskih narodov.

Volitve v Vrhovni sovjet ZSSK bodo v nedeljo 12. marca. Legalna je komunistična lista, kandidati, ki niso komunisti, bedo na listi brez stranke. Na vsakih
309.000	prebivalcev bo izvoljen 1 poslanec. V Svet narodov pa bo za vsako zvezno republiko izvoljenih 23 poslancev, za vsako avtonomno republiko 11, za avtonomno pokrajino 5, za vsako nacionalno enoto pa po 1 poslanec.
Med Madžarsko in Italijo že oblaja trgovinska pogodba ki določa zamenjavo blaga v vrednosti 35 milijonov dolarjev. Zdaj sta državi začeli ponovna pogajanja za razširitev te pogodbe.
uokap žit CSR za leto 1S49 še ni končan, čeprav bi se moral zaključiti že 10. decembra. Minister za kmetijstvo, Djuriš je izjavil, da je temu vzrok špekulacija, slaba organizacija odkupnega aparata in nezadostna politična zrelost njegovih članov.
Romunski, Bolgarski in Madžarski vladi je izročila Britanska vlada noio, v kateri obtožuje omenjene vlade, da kratijo osnovne svoboščine svojih državljanov. Podobne note je tem vladam poslala tudi kanadska vlada.
V	tovarni Skoda v Plznu so izdelali 59 težkih lokomotiv za Turčijo. Lokomotive so najtežje vrste izdelane v češkoslovaški industriji. Dolge so 14 m. tender 8. Poizkusne vožnje v Turčiji so dobro uspele.
V	Bukarešti so aretirali 46 oseb, ki so jih obtožili, da so povzročile težkoče pri oskrbi prebivalstva ter okrivile okvaro znatnih količin me-;,
V	slovaških knjigarnah so se pojavile knjige Mile Budaka, ki je bil namestnik Paveliča in idejni vodja ustaškega pokreta. Vrhovno sodišče FLRJ je Budaka obsodilo na smrt in ga ustrelilo. Danes piše neki kominfor-movec Mraz o uslaškem krvniku, da je ideološki borec hrvaškega naroda!
CSR razstavlja v Botnbayu proizvode svoje kovinske Industrije in optične naprave.
Okrog 13.900 jerebic so izvozili iz CSR.
V	ZSSR so nakopali v zadnjem trimesečju 1949 za 18 odst, več boksa kot v letu 1948.
CSR je prenehala z izvajanjem češkoslovaško-itailJanškega dogovora o nameščanju italijanskih delavcev. Po koncu leta 1959 pa prenehajo tudi vse olajšave glede pošiljanja denarja družinam. Obe državi pripravljata novo pogodbo o nameščanju italijanskih delavcev v CSR.
Na Madžarskem Je občutno pomanjkanje delovne sile, kar Lh-ko usodno vliva na uresničitev petletnega načrta. Vlada bo Izdala ukrepe, ki naj preprečijo fluktuacijo dciovne sile.
Bivši minister CSR Bohumil Laušman je bežal iz CSR v Z^e Padno Nemčijo. Po februarskih dogodkih je bil podpredsednik Gottwaldove koalicijske vlade. Bil je tudi predsednik socialdemokratske stranke v CSR.
Iz Poljske in CSR se bo Izselilo 95.699 Nemcev po dogovoru med Mednarodnim Rdečim križem In vladama Poljske in CSR.
Poljska trgovinska delegacija Je prispela v London, kjer se bo v okviru petletne trgovinske pogodbe, ki sta jo sklenili tl dve državi, sklepala o izmenjavi blaga za leto 1950.
Po vseh moskovskih cerkvah so praznovali pravoslavni božič. Cerkve so bile polne, seveda večina starih žena.
Na Poljskem so povišali plače in mezde za 5 odst., družinsko doklado pa za 250 zlotov na enega otroka. Hkrati pa so se povišale cene mesu, mesnim izdelkom, masti in nekaterim Industrijskim proizvodom.
V	Pragi so obsodili na smrt 4 osebe, kj so bile obložene izdajstva in špijonaže v korist neke tuje, države katere Pa niso na razpravi imenovali.
Romunija in Češkoslovaška itn sklenili trgovinski sporazum za leto 1959 CSR bo izvažala stroje, uvažala pa surovine za svojo Industrijo.
V	Budimpešti bo v maju sestanek predstavnikov mednarodnih
strokovnih zvez.
Sola v kalabreìki vasi. Beda Je tako velika, da nimajo učenci niti lastnih šolskih knjii. Zato pride po ena knjiga na vsaki dve ■U tri klopi. Cesto opremijo učilnice učitelji sami brez državne pomoči.
KOVA ZLITINA ZA VISOKE TEMPERATURE
Raznovrstni motorji, ki deluje* Jo pri visckib temperaturah, morajo biti zgrajeni iz kovin, oziroma kovinskih zlitin, na katere ne vpliva kvarno izredna vročina. Dosedaj znanim pogonskim aiotorjem so se pridružijo še nore vrste motorjev, predvsem plinske turbine in raketni stroji, r katerih se razvija pri gorenju poriva izredno velika vročina. V kovinskih laboratorijih preizkušajo sedaj neko novo zlitino, katere osnovi sestavini sta cirkon In bor. Strokovnjaki, ki se ba-rijo s tem vprašanjem pravijo, Ra je ta zlitina za visoko temperaturo mnogo bolj odporna kakor vse dosedaj znane zlitine.
VPLIV RADARJA NA PTICE SELIVKE
Pred dvema letoma so slučaj-■o usmerili radar proti jati ptic. Radar Je na to jato izredno zanimivo učinkoval:	ptice so se
»azpršile ter izgubile čut oricn: tacije. Znanstveniki so pričeli ta pojav proučevati, vendar si ga RosleJ niso znali pravilno razlo-Eitl. Sklepajo, da imajo ptice selivke nek poseben čut, ki Jih u-•merja v smer silnic zemeljskega magnetnega polja. Ta čut se pa Izredno razvije posebno v oni letni dobi, ko se ptice selijo. Ven-Rar ne vedo, če na to vplivajo fiziološke premene v ptici ali pa tanajo voliv zunanji činitelji. Sncp farkov radarja naj bi potemtakem povzročil, da izgubi ptica ■elivka čut orientacije v zemelj-■kem magnetnem polju.
(ELEKTRIČNO SKLOPLJENJE STROJNIH GREDI
OMčaJuo sklapljamo vrtečo se kred, z ročalm vzvodom, ki Jo poganja motor z mirujočo gredjo Relovnega »troja. Sedaj preizku-»ajo neko napravo, s katero sklopimo dve gredi z eiektromagnet-ao silo. V grobih obrisih Je ta -naprava zelo caostav-aa. Sooedaja kraja obeh gredi ■ta opremijena z dvema okrog-Uma ploščama iz mehkega želeča. Vse skupaj pa Je v škatli iz aemagnetne snovi, ki je napol alena z neko posebno itekočino». (Ta tekočina sestoji iz 1 dela mazalnega olja ter I delov zelo drob-alh železnih opilkov. Obe plošči ■ta pa oviti s tokovodnikom (izolirano bakreno žico), gCadar v navojih ni električne-
ga toka, se vrti le motorjeva gred, druga pa miruje. Kakor hitro pa sklopimo električni tok, kroži ta skozi ovoje, s katerimi sta obdani plošči. Obe plošči postaneta elektromagneta. Med ploščama nastane elektromagnetno polje, ki povzroči, da se zgosti mazalno olje, v katerem so železni opilki Magaatna sila združi obe plošči. Cim Jačji je električni tok, tem jačja je magnetna sila. Učinek je podoben onemu, ki ga imamo pri tornem sklspu. Vendar lahko tovrsno sklopjcnje uravnamo ter preprečimo sunke. Sedaj so. preizkusili to napravo na strojih učinka 4« KS.
VPLIV KAJENJA NA
TEMPERATURO KOZE
Pred nedavnim so napravili zanimiv poskus, ki dokazuje kvarne učinke kajenja. Osebe, na katerih so napravili ta poskus, so najpreje 15 ur počivale, nato so legle na divane v sobi, ki je imela stalno temperaturo. Med prste nog so jim dali majhne zelo točne termometre.
Vsaga teh oseb je pokadila dve cigareti, nakar so ugotovili, da se je temperatura kože ob palcu noge znižala za 2 stopnji, dOčim se je znižala temperatura med ostalimi prsti za 4 stopinje, Zatem so kadili cigarete, ki so bile napolnjene s koruzno brado in temperatura se ni znižala. S tem poskusom so dokazali, da se zniža temperatura kože skrajnih delov telesa tudi takrat, če pokadimo samo dve cigareti; kajenje torej kvarno vpliva,
PRVI MOST IZ ALUMINIJA
V Kanadi grade nek most, ki bo ves iz aluminija. Vsekakor ne gre najbrž za čisti aluminij, pač pa za neko zlitino aluminija. Most bo vezal kraja Arvida s Shipsbaw, ki sta na obeh straneh reke Saguenay; dolg bo 150 m, širok pa 7 metrov. Tehtal bo 180 ton.
«PRESADITEV» KOSTI
Znano Je, da labko hranimo oči mrtvih oseb v hranilni tekočini, ter jih uporabimo zato, da povrnemo vid slepcem. Sedaj se Je pa zdravnikom posrečil» tudi presaditi kosti. Dele kosti lahko presadimo v najkrajšem času od ene osebe ua drugo. Ce hranimo kosti pri temperaturi med + 2 in -5 stop. Celzija, so dolgo časa uporabne za tak postopek.
KALA II KIJA
ZAPUŠČENA ZEMUJ
V južni Italiji se odigrava velikanska sleparija -Latifundisti se zanašajo na ustrežljivost črne De Gasperijeve vlade in na spravljivost opozicije
da zahteva
Ikmete nova
Catanzaro — januar. Poadiž* je se ponaša a svojimi čarobnimi gorskimi razgledi, Lacij s svojimi starodavnimi spomeniki, Kompanija s PosUlipcm in morjem; Kalabrija pa je polna bede. Ta beda je kronična, prirojena, tradicionalna. To bedo ai hodijo ogledovat «posebni dopisniki» velikih severnoitalijanskih listov in desničarskih tujih dnevnikov. Za mnoge je »o beda le pestra in slikovita posebnost, na kateri je bogata Južna Italija.
Ko človek bere razne dopise, se mu zdi, kakor da bi imel pred seboj brezobzirnega turističnega vodiča, v katerem je ptod besedo Kalabrija zapisano: značilni običaji, slikovite gore, doline polne sonca in beda zabitega prebivalstva. Nekdo je bil tako predrzen, da je pred kratkim napisal v desničarskem listu, da se kalabre-ško ljudstvo kar dobro počuti v tem uboštvu: zelo nizka in zaostala kulturna raven naj ne bi dopuščala tem nesrečnežem, da bi lahko cenili ugodnosti civilizacije. Tako pojmovanje ni le slučajen pojav za-nešenega novinarja, temveč je pxrstalo splošno pravilo za la-tifundiste te dežele pri ocenjevanju _ položaja, Ti latifundisti skušajo na ta način opravičiti svojo brezdušno nadvlado nad vso Kalabrijo. Razredne razlike so namreč tukaj ogromne. Dovolj je, če pri tem pomislimo, da ima v področjih Catanzaro, Crotona, Sibarija in Co, senza sto družin 250.000 ha zemljišča ali nad polovico vse površine. Dva latifundista, barona Barracco in Berlingieri sta sama lastnika na <0.000 ha zemlje.
N aspiriti temu pa velika ve* čina prebivalstva živi v grozni bedi. Na visoki planoti Sila kakor tudi v dolini Crotone smo videti družine z desetimi ali dvanajstimi družinskimi člani, ki živijo v dveh prostorih skupno s prašičem in kokošmi. Na planoti Sila živijo kmetje v bednih, zakrpanih kočah, ki komaj sloje pokonci. Dovolj je, če se vlije* močna ploha, pa se te koče podirajo, kar večkrat povzroča žrtve,
V mnogih krajih sploh ne ptoznajo zdravniške oskrbe, ravno tako ne p>oznajo socialnega skrbstva. Otroci desetih let so prisiljeni delati po enajst ur na dan p temnih in nezdravih delavnicah ter dobijo za to samo 400 lir «nagrade» na mesec! Poljski delavci, družinski poglavarji s številno deco, dei la jo povprečno samo po 110 dni na leto in dobe za vsak dan dela 390 lir mezde. Ce o-bolijo, jih noče pregledati noben zdravnik.
Nepismenost je zelo razširjena in zakoreninjena. Giblje se med 48 in 52 odstotki; v nekaterih področjih doseže 80 odstotkov. Redke šole v notranjosti dežele ne morejo zadovoljiti niti najosnovnejših zahtev šolske izobrazbe. Glavni negativni činitelji tega zapletenega vprašanja so pomanjkanje u-Silnic, šolskih knjig in maloštevilni učitelji, ki so pripravljeni živeti pravo samotarsko, in puščavniško življenje.
Druga nadloga te zapuščene italijanske dežele je pomanjkanje prometnih zvez. V nekatere vasi v notranjosti se lahko pride le na mezgu. V tdh vaseh, odtrganih od civiliziranega sveta, teče življenje v napol primitivnem stanju. Ko pride kale «tujec», se zbere o* koli njega vsa vas, kakor da bi šlo za zelo važno predstavo. Včasih poznajo ti prebivalci samo enega «tujca». To je tako
imenovani «inženir» od Genio Civile, ki pride morda vsakih deset let enkrat delat načrt za izgradnjo kake ceste, ali odtočne naprave, ali pa si ogledat meljivo zemljišče, na katerem naj bi zgradili nekdaj šolo. Vse to pa so le načrti in vas ne bo teh stvari nikoli videlat
Jlatl{undi{a 'dt&ietna naMoga
Nad vse nesreče in nad vse zlo te zemlje, na vse nadloge, ki mučijo Kalabrijo, pa se dviga največja nadloga, ki je glavni vzrok mnogim drugim zlom: latifundija, to je one brezmejne zemljiške posesti, ki se neobdelane ali napol obdelane raztezajo v nedogled po dolinah in gorah.
V mnogih predelih Kalabrije sploh ni delitve dobrin. V mnogih primerih je pridelovalec tudi potrošnik, ki mu je zemlja glavni dobavitelj. Toda ta zemlja je last ene same osebe. Zato je človek, ki nima nobene lastni he, popMlnoma odvisen od edinega lastnika. To ni nov pojav: zaman bi iskali izvor latifun-dije. Ona obstaja, kakor je nekdaj obstajala skoraj v vseh italijanskih deželah. Napredek in razvoj moderne civilizacije je latifundija pokopal. V Kalabriji je ostala, čeprav je zgodovinski nesmisel. Tega se sedaj zavedajo tudi veliki pjosestniki. S pomočjo zavezništev in skupnih akcij skušajo odpxmoòi položaju in tako ohraniti nadvlado nad temi obširnimi ozemlji, V ta namen so odstopili majhen del svoje zemljiške pxisesti kmetom.
Toda na kakšen način so preko svojega zaveznika, italijanske črne vlade, dali to zemljo kmetovalcem in poljskim delavcem? S kakšnim namenom? Gotovo ne zato, da bi se čemu odpovedali. Vse to je le prestižna igra: kmetje so bedni, nimajo ničesar. Ko dobijo zemljo, dobijo mrtvo posest. Ta posest
zahteva mnogo dela in denarja, da začne dajati sadove. Kam pojdejo ti zemljiški parije po potrebni denar? Tu se odkriva vsa prevara. Kmetom ne da nihče denarja. Kvečjemu jim ga dajo zasebni špekulantje ali pa banke, ki so vezane na latifun-diste. Rok teh posojil pa je tako kratek, da jih ne more nihče vrniti, ko zapadejo. Zemlja gre na dražbo in se končno spet vrne v roke zemljiških gospodov.
S to prevaro, ki smo jo Seveda pojasnili le na kratko, ki pa ima mnogo različnih odtenkov, bodo latifundisti ubili dve muhi na en mah. Postali bodo ponovno lastniki vse zemlje, pomirili bodo upxrne bedne kmete in tako lahko dokazali javnemu mnenju, da so njihove trditve in tradicionalna načela upravičeni. Ta načela se lahko izrazijo v treh točkah, in sicer: 1. latifundija ni družbeno temveč klima-tološko vprašanje; 2. v sedanjem stanju ni ekstenzivno obdelovanje zemlje neracionalno: ono je ravno tako racionalno kakor intenzivno obdelovanje zemlje v Srednji in Severni Italiji. Intenzivno obdelovanje tu omogoča in naravnost vsiljuje zimski mraz in poletna vlaga, medtem ko v Kalabriji ni teh pogojev zaradi velike px>letne suše in mile zime; 3. latifundija se ne sme razdeliti na majhne dele.
OjiOJridie
V nedavni dodelitvi zemlje po italijanski vladi se jasno vidi sleparija. V tej zapletenosti se moramo čuditj samo eni stvari: stališče Komunistične partije Italije in Splošne zveze dela do tega vprašanja. Komunistična partija sploh ne opozarja kmetov na ta manever latifundistoo in niti zdaleka ne razkrinkuje pred javnim mnenjem sleparije, ki jo pripravljajo na škodo vse dežele, temveč se omeji na te.
zemljišča. Pri	Prikazuje
osnovnih pogoji i M napredek Kalabrije, to je grenite agrarne reforme. j	»
Nobenega dvo a n*> du mora agrarna re/on1 sloneti na dveh temeljih: i agrarnih pogodbah in na p P' «orarai re-formi. Kakor pt norajo biti temelji istega t sl0Pia skladno zgrajeni, tako di ne smemo osnovnih delov	reforme lo-
čeno preučeval l1t upiorabljati če hočemo, da I gospodarski in družbeni cilj ^i jih zasledujemo, koristili s ipmosti. To je, če hočemo, da n< bo agrarna re-forma P škodo gfcpodarstvu dežele in samih k^uJskih delavcev, za katere (. ^ reforma zahteva in uresfiuie-Stopnje resnilr agrarne reforme slonijo lttveno ha teh osnovah: razlasti?» zmnlje, iz-boljšanje in urdi\ev obdelovalnih površin z điavnimi fondi, ki bi jih tračali r1 doloe roke> ustvaritev kmeSU b zadrug, katere bi finansira država in ki bi nudile kmeto^ vprežno živi-no, orodje in	Onojila;
razdelitev zemlji Skratka, ni mogoče deliti ze? li°’ Prcden se ne uresničijo odtnient P03°T-Drugo poglavti » vprašanje, o katerem se ne < vmmjamo, da bi ga kdaj načel opozicija }e vprašanje razp>et\ kmja pridelkov. Recimo,	ttr«m:
tijo vse svoje zt^eve, V? P°tre' be in da zemmragdellena na posestva, da ‘F0^ sadove-Kam bo mogoči oddati vse te pridelke? Provvfn^ zveze 50 v obupnem stanjnS0(^a ^udi če se to vprašanje rw’	bodo
kmetom vračali Mifl0rvih pridelkov, ko so kraje*1« tržišča z nji mi že prenasiče*0?	je to-
rej potrebno, do ustanouijo državne ustanovi, k* bodo skr-, bele za izvoz prilelk™ v druge pokrajine. Ce uideva ne po-segla vmes, bi ** taradi pre' natrpanosti dodfceS‘ ^Pojavila vrsta zaM^* špekulantov, ki bi kupO*lU “ 37?tSn° nizke cene te	£rr, b*
jih prodajali TA 2f,# •• vl3okdl cenah drugim	Ti
špekulantje, zdrti eni F° *^ul> nih interesih, tri prestavljali
škodljiv monopdi CI n J“TT* razbil ose nap*’ kmeJovh " jih zopet patì«11 «
Kalabreška žena v stanovanju v področju Sile. Skupno bivanje z domačimi živalmi je tam nekaj čisto običajnega.
mi mini iinčiii
Ce vlečemo po papirju z mehkimi barvastimi snovmi, bodo te pustile sled. Na papir lahko pišemo s svincem, kositrom, grafitom; vseh teh snovi Pa vsekakor danes ne uporabljamo za pisanje, temveč se poslužujemo svinčnikov.
Kako izdelujejo svinčnike?
Prve svinčnike so napravili v Angliji leta 1764, Ti so bili Iz primerno obrezanega grafita, ki je bil obdan s lesom. Toda svinčniki iz čistega grafita so bili tako zelo dragi, da se jih ni mogel vsakdo posluževati.
Kaj pa je grafit? To je nek mineral, črne barve, kovinskega sijaja ter izredno mehak, zato pušča sled na papirju. Kopljejo ga v rudnikih, ki so raztreseni po vsem svetu. Izredno Čist grafit kopljejo na otoku Ceylonu. v Sibiriji, Kanadi in ZDA. Precejšnje množine grafita, ki pa ni ravno preveč čist, so na Češkem in Bavarskem.
Način, p* katerem še danes izdelujejo svinčnike, je odkril Dunajčan Josip Hardtmuth leta 1790. V svoji znameniti tovarni je takrat izdelal ta mož v enem letu 300.000 svinčnikov. Kljub temu, da napravijo danes v tovarnah isto število svinčnikov v enem dnevu, je bilo to za ono
dobo izredno mnogo. Naslednjo veliko tovarno je postavil Faber v Nuernbergu in še danes obstajata ti dve tvrdki, ki Izdelujeta najboljše svinčnike.
Kakor veste, se sestoje svinčniki iz temne palčke, ki Je obdana z lesom. Temna palčica piše po papirju, les pa je samo zato, da si ne umažemo roko ter da paličko laže držimo.
Palička sestoji iz očiščenega grafita ter čiste, mastne gline. Ce bi bil v lesu vložen samo grafit, bi bili svinčniki premehki. Z glino pa zvežemo «trdoto» grafita. S tem da mešamo določene količine gline in grafita dobimo svinčnike različne trdote:	zelo
mehke in zelo trde. Vsektrkor pa morata biti ti sestavini izredno čisti. Preden prično uporabljati omenjeni snovi za svinčnike, ju uprašijo in dodobra operejo. Zatem uprašeni grafit premešajo z uprašeno glino v določenem raz-j merju. To zmes zmeljejo pod vodo v posebnih mlinih v kolikor mogoče majhne delce. Nato pa odstranijo od zmlete mešanice odvišno vodo. To pastozno snov vodijo pod velikim pritiskom skozi kovinsko rešeto, ki ima luknjice določene oblike. Tako dobe paličke zaželeno obliko. Te najprej na na zraku osuše, potem jih pa v
VATIKAN SI OBETA
s svetim letom dobro kupčijo
Z vso vnemo se pripravljajo na proslavo Svetega leta proizvajalci cigar «Romaeus», cigaret «Jubilaem», dalje lastniki novih hotelov za božjepotnlke in tudi cel» velike ameriške zrako-plovne družbe. Da zaslužiš s Svetim letom lahko na milijarde lir in dolarjev, dokazuje hrupen škandal ki je te dni nastal v ZDA. V tem škandalu je združen» z naslovi dveh mogočnih potniških letalskih družb «Pan American Airways» in «Trans World Ater-line» tudi ime vatikanskega instituta «Felix Roma».
Ta zavod vodi eksponent de-mokristjanske stranke prof. Luigi Gedda, kateremu pomaga, ka-(:or izjavtlja ameriški novinar
Mc Gurn, nečak samega papeža, nečak, ki naj bi bil Marcantonio Pacelli ali princ Giulio Pacelli.
«Felix Roma» ima roke vsepovsod, kjer je opravka s Svetim letom: z družbo «Pan American Airways» Iz New Yorka se Je dogo; vocila za prenos božjepotnikov iz ZDA v Rim. Po tem dogovoru naj bi vsak božjepotnlk plačal za vožnjo v Rim in nazaj ustanovi «Felix Roma», za lo dni bivanja v Rimu, za obiskovanje svetih krajev in za izlete v okolico Neaplja 700 dolarjev. Družba «Trans World Aierline» pa, ki je edina pooblaščena, da vodi redno linijo med ZDA in Italijo, se je temu takoj uprla, zahtevajoč prednost. «TWA» je vložila
oijo mrtvo posest. Ta posest dežele, temveč se omeji na t», bedo,	*'°r izjavilja ameriški novinar prednost. «TWA» je vložila na
razstava
tugoslow^
stenskega
iikatsWQ
PARIZU
Cerkev «i JPantelejmona » selu Nerezi pri Skoplju,
Samostan ManaS‘4 v Resavl (Srbija) datira iz leta M07, Sezidal ga je	Stevan in posvetil sv. Trojici.
Samostan je bil	književnega delovanja. Sicer sd
•like precej po^0^ovane, toda po tem, kar se je ohranilo, „padajo med na jlepie y Srbiji,
Jugoslovanski narodi imajo mnogo tradicije na področju stenskega slikarstva. V zgodnjem srednjem veku, ko so bile na oec. 'ju današnje Jugoslavije svobodne slomnske države, se je stensko slikarstvo razvijalo predvsem v Makedoniji in Srbiji in zanimivo je, da istočasno kot v sosedni Italiji, tedaj najnaprednejši evropski deželi, prva renesansa. Toda dočim je italijanska renesansa še topa, slike ljudi še niso individualne, je tu slikar obranil modelu čisto osebne črte. kar dokazuje, da je bil j Makedoniji in v Srbiji močan 1-ulturni center, ki je delal samostojno in tskai nobili poti upodabljajoče umet-no:. Razvoj f ? originalne umetnosti so kasneje n?usmilje-no zatrli turški vpadi. Spomenikom te srednjeveške umetnosti, ki so ce ohranili v samostanih 11. 1?. in 13- stoletja, niso posvečali nobene pozornosti, nova jugoslovanska oblast pa jih organizirano raziskuje, restavrira in popularizira.
V začetku leta 1950 bo FLRJ priredila « Parizu v palači Challiot veliko razstavo, ki bo poleg fresk in ikon prikazovala tudi ostalo srednjeveško umetnost narodov Jugoslavije.
zvezni urad za zrakoplovno službo protest proti letalski drug. bi «P.A.A.». Medtem pa Je bilo rečeno sodniku zveznega sodišča v New Yorku Coxeju, naj ne izda družbi «Pan American Airways» dovoljenja za potovanja, vse dokler ne bodo zadeve razčistili odgovorni organi.
«Felix Roma» se je namreč dogovoril, da bo stal» vožnja tja in nazaj za vsakega božjepotni-ka 380 dolarjev, medtem ko bi potnik plačal za takšno potovanje 700 dolarjev; za ostalih 320 dolarjev ki bi jih vsakdo plačal odveč, bi imel pravico do desetdnevnega bivanja v Rimu in nekaj izletov z avtobusom v okolico Neaplja. Jasno je, da bi na ta na način imela družba «Felix Roma» velik dobiček.
Po uradnem tečaju cenijo ameriški dolar na 624 liri Cippico pa izjavlja, da je Vatikanu ljubše pogajati se na prostem trgu. Na rimski borzi cenijo dolar od 656 do 670 lir. Ce računamo povprečno 655 lir za dolar, plača ameriški potnik 209.600 lir več, kakor bi brez špekulacij raznih družb potrosil. «Felix Roma» mu torej zaračuna za desetdnevno bivanje v Rimu 209.600 lir, t. j. 20.960 lir dnevno.
Da bo družba TWA uspešno konkurirala z družbo, ki je organizirala potovanje v Rim in nazaj,- je znižala svoje cene. Namesto 750 dolarjev, ki bi jih morali plačati udeleženci za vožnjo v eno smer, je prodala TWA listke po 664 dolarjev za vožnjo tja a in nazaj v prvem razredu, za hrano in prenočišče. V to ceno so vključeni celo izleti v Firence, Genovo, Marseille, Pariz in Lourd
«Pan American Airways» hoče s svoje strani zadevo popraviti tako, d» oporeka sodniku Coxeju, da bi prepovedal začetek poletov, o katerih so se pogodili z družbo «Felix Roma», v ta namen je ta družba predložila neke vrste obrambno spomenico, ki pa jasno kaže na špekulativni značaj sporazuma z vatikansko ustanovo. Sama «PAA» pravi, da je ta vatikanska ustanova važna in da je bila ustanovljena z namenom, da pomaga ameriškim turistom.
«PAA» je končno izjavila, da bi bila služba «Trans World Aier-
line» popolnoma nezadostna za potrebe Svetega leta. Ta naj bi bil eden glavnih vzrokov na pol tajnega sporazuma z vatikansko ustanovo. Po drugi strani pa je «Trans World Aierline» s številkami dokazala, da te pomanjkljivosti ni.
«Zračna borba» med dvema ameriškima civilnima letalskima družbama bo v prihodnjih dneh doživela svoj zaključek.. S to borbo sta se ameriški tisk in radio bavila vsak dan. Novinar Childs obtožuje v časopisu «Washington post» «PAA», da hoče (monopolizirati vse notranje in mednarodne letalske zveze. Ce bo «PAA», ki uživa podporo cerkvenih krogov, nadaljevala po tej poti, bo postala popolni gospodar zraku. Možno je, da bo prav gotovo dobila dovoljenje za polete na račun družbe «Felikx Roma».
Na vsak način ima spričo teh dvth prepirljicev največ škode italijanska letalska družba «LAI». Ravno ko so skušali v italijanskih krogih z vsemi napori ustanoviti italijansko zračno progo, onemogoča ta incident in nepričakovani sporazum med «PAA» in «Feliks Roma» vsako možnost razvoja italijanskega civilnega letalstva.
zaprtih lončenih posodah igo pri približno 1000 stop. C. Ce je še višja temperatura, bodo paličice trše, če je pa nižja bodo pečene grafitne paličke mehkejše. Tako dobe jedro svinčnika: to so grafitne paličke okroglega, kvadratnega, pravokotnega, šestorokotno-nega ali pa ovalnega prereza. Tako izgotovljene paličke še namažejo z mešanico voska in maščobe. O tem se prepričamo, če damo grafitno paličko v plamen. Vosek ter maščoba, ki sta na površju, bosta gorela s svetlim plamenom. Te paličice prodajo ▼ takj «bliki ali jib pa obdajo s lesenim oklepom, da dobe svinčnike. Za zelo dobre svinčnike uporabljajo cedrov les. Cenejši pa 90 svinčniki iz javorjevega, bukovo-ga, topolovega ali pa smrekovega lesa.
Vse stopnje izdelovanja svinčnic kov nam nazorno kaže slika. Naj-prvo izrežejo Iz lcsa deščico, lei ima dolžino svinčnika ter širino približno 6 do 7 svičnikov (slika 1). Zatem vrežejo s strojem v deščico vdolbine (slika 2). Deščico ter vdolbine namažejo z lepilom ter vanje vlože grafitne paličke (slika 3). Sedaj pokrijejo to deščico z drugo deščico, ki ima prav iste vdolbine (slika 4). Obe zlepljeni deščici, v katerih so grafitne paličke močno stisnejo s stiskalnico ter puste, da se v njej posušita. Te trdno zlepljene ploščice obdelujejo najprvo na enj strani s skobelnimi stroji, katerih rezilo ima obliko polovice prereza svinčnika. Tako izdelajo eno polovico svinčnika (slika 5). Isto ponove še na drugi strani deščic in iz stroja padajo skoraj izgotovljeni svinčniki (slika c, Grobo izdelane svinčnike zgladijo, barvajo z lakom ter vanj« vtisnejo ime tovarne (slika 2J» Svinčnik je narejen!
Poleg običajnih grafitnih svinčnikov so v rabi še kopirni svinčj niki ter barvniki. Kopirni svinčniki imajo to lastnost, da se njil» pisava v vodi razlije. Polnilo teta svinčnikov sestoji iz gline, smule-ca ter vodotopnih katranskih (anilinskih) barvil. Kot vezUna snov po služi tragant gumi. Po-leg vseh teh snovi pa je v kopat, nih svinčnikih še neka spojin^ ki povzroča, da drsi svinčnik zlata, ka po papirju. V prodaji so kopic, ni svinčniki najrazličnejših bar«,
Barvno jedro, ki je vloženo « lesu barvnikov, pa izdelajo takole; Fino zmlete barve premešajo ■ fino zmleto glino ter raztopino Selaka v alkoholu. Dobe neke vrst« testo, ki ga zatem oblikujejo * paličke.
Se nekaj besed o označevanj« trdote svinčnika. Na nekih svinčnikih vidite oznako, 1, 2, 3, Kdi. nekateri svinčniki so pa označeni s črkami H, F, HB, 2 B itd. Te oznako imajo svinčniki znamke KOH-I-NOOR. Da boste lahko prt. merjall trdoto svinčnikov, ozna, čeno s številkami s trdoto, ki J» označujejo črke, vam navajam* naslednjo razpredelnico.
6 B	zelo mehak. Izrazito črn svinčnik,				odgovarja	oznaki	OO
0 B	mehak, zelo		Crn, svinčnik,		odgovarja	oznaki	0
4 B	svinčnik,-	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	1
3 B	svinčnik,	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	1 ijra
2 B	svinčnik,	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	2
B	svinčnik,	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	2 1/4
BH	svinčnik,	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	2 i/a
F	svinčnik,	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	3
H	svinčnik.	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	•znaki	3 i/*
2 H	svinčnik,	katerega,	trdot»	skoraj	odgovarja	oznaki	4
3 H	svinčnik,	katerega	trdota	s koraj	odgovarja	oznaki	* l/a
4 H	svinčnik.	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	5
5 H	svinčnik,	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	s i/a
6 H	svinčnik,	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	6
7 H	svinčnik,	katerega	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	« Ifl
8 H	zelo trd	svinčnik	trdota	skoraj	odgovarja	oznaki	S
» H	izredno trd svinčnik, trdota skoraj				odgovarja	oznaki	t

10
L V U D S KI TKC NIK
Za gospodinjo in dom
0 delovanju nikotina na človeško telo
Ce vprašamo ljudi, a e mu kadijo, bo morda eden odgovoril, da sam ne ve, zakaj, a da občuti pri tem posebne vrste veselje, drugi da je nervozen in da se lahko samo s cigareto, sigaro ali pipo duševno koncentrira, tretjim pa, da povzroča ščegetanje tobakovega dima v Pljučih čisto svojsko ugodje. Naj se glasi odgovor tako ali tako, poskusi so pokazali,, da se precejšen del kadilcev predaja kajenju zaradi delovanja nikotina na organizem. Pri. merjali so vpliv cigarete na človeško telo z injekcijo nikotina in dognali, dia prinaša, vbrizganje nikotina kadilcu enako ugodie kot cigareta, ki jo je pokadil. Nekatere poskusne osebe sq bile z injekcijami nikotina celo bolj zadovoljne kot s kajenjem. Tudi v drugih ozirih so ti poskusi zanimivi: dokazali so z njimi, da povzroča vbrizganje 2 mg nikotina y žilo pri nekadilcih pojave zastrupljanja, kot omamljenost in bruhanje.
Nikotin v glavnem deluje na živ. čevje, in sicer tako, dia manjše količine vzdražijo določena središča osrednjega živčevja, dočim jih večje količine zavirajo ali omrtvijo. Za nikotinon so posebno občutljive avtonomne ganglijake celice - tako namreč imenujemo živčne zadebeli-ne v možganih in hrbtnem mozgu. Ker nikotin te celice draži, opažamo, da kadilci trpe na raznih motnjah, kot na primer povečano izločevanje prebavnih sokov, krči v želodcu in črevesju ter spremem. be ožilja. Seveda pa vpliva nikotin tudi neposredno na možgane, zaradi česar kadilec globlje diha in desto &e mu zviša tudi krvi'1 tlak.
Zaradi rzziiuvrstuega učinkovanja nikotina ha človeški organizem se naju nehote vsiljuje vprašanje ali je kajenje škodljivo ali ne. Ena cigareta vsebuje povprečno 15 do 25 mg nikotina cigara celo do 150 mg, dočim zadošča okrog 60 mg nikotina, da odrasel človek umre. Na ta način bi lahko že ena sama cigara učinkovala aunrtno. kar se Pa, kot vemo, ne dogaj£., kajti nikotin izgubi v organizmu kaj kmalu svoj strupeni učinek «a ta način, da se v jetrih oksidira in ga ledvice izločijo. Tudi se del nikotina pri žarenju cigarete ali cigare uniči, preostali nikotin Pa se z vodno paro prede-stilira in se skupno z vodo zgosti v čiku, ki lahko vsebuje 80 do 90 odstotkov vsega nikotina. Na ta način pride v pljuča največ 10 odstotkov celotnega nikotini. Pri odgovoru na vprašanje o škodljivosti nikotina, moramo tudi razločevati akutna zastrupljenja od kroničnih. Akutni, zastrupljenja so za sicer zdravega človeka brez večjih posledic. Prekomerno kajenje bo pri njem povzročilo razdraženost, alabast,močnejše utripanje srca,
drisko in potenje, vendar pa ti bolezenski znaki izginejo najpozneje V enen dnevu. Ce je Pa kadilec bolan, na primer na srcu, utegne imeti akutno zastrupijenje z nikotinom zle posledice. Ce kadj noseča žena, je treba misliti na morebitni kvami učinek nikotina na plod. Človeški plod reagira na eno samo cigareto, ki jo je pokudila noseča žena, na ta način, da njegovo srčece močneje bije, in sicer se število njegovih utripov v minuti poveča za pet. Zdi se, da v mleko nikotin ne prehaja, vendar Pa se pojavijo pri dojenčkih znaki zastrupljenja, če doječa inati pokadi več kot 15 cigaret na dan. Posebno nevarno Pa je, če poje otrok čik od cigare ali cigarete, tako je že mnogokrat prišlo do smrtnega zastrupljenja. Posledice kroničnega zastrupljenja z nikotinom se kažejo predvsem v trepetanju, pomanjkanju teka in zmanjšanju telesne storilnosti.	Dr, S. S.
Za redko tortno testo, kakor n. pr. za umešano masleno in biskvitno torto narastek In puding, namažemo pekač s svežim, omehčanim maslom ter potresemo z moko ali z dobro presejanimi, z moko zmešanimi drobtinami.
Za zelo vlažne torte namažemo o-bod ter pokrijemo dno In stene s tenkim pergamentnim papirjem.
H id
«5

(PiaSki %a ptai/ije lab;
Ti praški, ki jih proizvajajo mnoge tvrdke, so sestavljeni iz mešanice milnega prahu z malimi dodatki sode, sode bikarbone, amonijevega karbonata, boraksa. dišav ekstrakta kamilic in še drugih snovi. Ako je na vrečici napisano, da je prašek prost alkalij, tedaj vsebuje le milni prah, dišave ter še kake druge snovi, ki ugodno vplivajo na iase.
Ce imaš smisel in veselje do izdelovanja najrazličnejših stvari, ki jih izdeluje za tvojo uporabo kemijska industrija, si lahko sama izdelaš tudi pralne praške za lase. Izdelovanje teh praškov ni tako enostavno. Vendar ti navajamo nekaj osnovnih navodil, ki ti dajo vpogled v pripravljanje teh snovi. Enostaven pralni prašek dobiš, če zmešaš 7 delov uprašenega kokosovega mila s 3 deli boraksa, ali pa iz 7 delov uprašenega mila, 1 dela boraksa 1 dela natrijevega blkar-bonata ter 1 dela amonijevega karbonata. Dober prašek za pranje las pripraviš tudi tako, da zmešaš 6 delov dobrega uprašenega mila, 2 dela natrijevega bikarbonata (soda bikar-bona), 1 dela boraksa, ter I del amonijevega karbonata. Z nazivom del
NASVETI
ZELJNATI ZVITKI
Pripravi nadev iz sesekljanega mesa, ki ti Je ostalo od kosila, nekaj sesekljane čebule, dve žlici sesekljanega peteršilja, malo krušne sredice, ki si Jo namočila v mleku ali juhi in nato ožela, soli In popra. Medtem skuhaj v 3 do 4 minutah v vreli vodi široke liste zeljnate glave (število preračunaj po osebah). Jih odcedi in ohladi nato pa Jih razprostrl na mizo, Jih osoli in opopraj. Razdeli nadev na ne preveč debele kroglice, in jih ovij z zeljnatim listom; zvitke daj v ponev, Jih oblij s paradižnikovo mezgo ki si jo prepražila na maslu, In peči v srednje topli pečici približno 1 uro.
penjena polenovka
50 dkg. polenovke namakaj najprej v vodi 2 dni, potem pa jo kuhaj v vreli vodi približno 10 minut. Odcedi in odstrani vse koščice ter meso dobro pretolči z lesenim kladivcem; dodaj žlico olja in mešaj na nizkem ognju. Ko se prične zmes sušiti, dodajaj polagoma žlico smetane ali mleka, žlico olja in neprenehoma mešaj. Nadaljuj tako, dokler ni zmes lepo gladka In ko je po 1 uri skuhana, ponudi toplo. Tako pripravljena polenovka Je zelo okusna, kljub temu da nisi dodala prav nič dišav, česna ali drugih za-Umb.
C
11
_L|—J r
za
tržaško
kuhinjo
POMARANČNA marmelada
Najprvo namoči pomaranče v mrzlo vodo za 90 ur; medtem časom vodo izmenjaj vsakih 8-10 ur, da Izgubi debela koža grenak okus.
Tako namočene pomaranče stehtaj, neolupljene razreži na krhlje, nato na majhne kvadratke ter jim odstrani vse pečke. Razrezane pomaranče z vsem sokom vred daj v lončen lonec in jim doli na vsak kg - 1 ! vode. Pu. sti, naj vre približno 1/4 ure; dodaj potem toliko sladkorja, kolikor tehtajo pomaranče in neprestano mešaj, na nizkem ognju počasi 3 ure, mešaj od časa do časa z leseno žlico, odstavi in pusti, da se marmelada dobro ohladi; ohlajeno napolni v steklene ali lončene kozarce.
misiimo utežni del. 7 delov bi bilo n. pr. 7 g ali pa 7 dkg.
V glavnem ločimo praške za pranje las v dve skupini; v praške za plavolaske ter praške za črnolaske. Praški za plavolaske vsebujejo natrijev perborat alt pa druge snovi, ki tvorijo v raztopini vodikov superok-sid. Zato povzroči ta vrsta praškov, da postanejo pri pasanju plavi lasje svetlejši. Pralni praški za lase, ki jih izdeluje Industrija, niso običajno izdelani le iz enostavnih mil, kakršne uporabljamo za pranje rok, temveč iz nekih kemijskih spojin, ki so po učinku podobne milom. Te snovi čistijo ter se pené. Vendar tvorijo omenjeni nadomestki mil močno peno tudi v trdi vodi, kar ne opažamo pri običajnih milih. Ena takih snovi je znana pod imenom texapon.
Moderno sredstvo za pranje svetlih las si napraviš, če zmešaš naslednje snovi: 70 delov uprašenega texapona, 10 delov natrijevega perdurata (bledi lase), 10 delov boraksa ter 10 delov sode bikarbone.
Kamilični pralni prašek pa dobiš z naslednjimi snovmi: 70 delov milnega praška, 3 delov sode, 5 delov texapona, 10 delov boraksa, 10 delov sode bikarbone ter 2 dela ekstrakta kamilic.
Ce pereš lase s praSki iz «umetnih mil» zadostnje enkratno Izpiranje opranih las. Kadar si pa umivaš lase z običajnimi milnimi praški je pa potrebno temeljito izpiranje las, da odpraviš vse ostanke mila. Pri drugem izpiranju dodamo vodi slabo kislino, da obnovimo lesk las, oziroma da lesk povečamo. V ta namen se navadno poslužujemo kisa. Kis je namreč zelo razredčena ocetna kislina, ki nastaja pri kisanju vina. Nekateri milni praški imajo v eni vrečici milni prašek, v drugi vrečici pa trdno, slabo kislino, ki jo raztopimo v izpl-ralni vodi. Ta je ponavadi vinska ali pa borova kislina. Obe sta v obliki belih kristalčkov.
Vsekakor moramo polagati veliko važnost na to, da izperemo z las vse milo in šele nato izpiramo lase z raztopino kislin. Ce ni z las odstranjeno vse milo, bo raztopina kisline povzročila, da se bo na laseh stvorila Iz mila neka lepljiva snov.
Marsikatera bo najbrž vprašala: kateri praSki so boljši; oni iz običajnih ali pa oni iz umetnih mil? Vsaka teh vrst ima svoje dobre in slabe lastnosti. Ce Imaš suhe lase, sl Jih izpiraj rajši z običajnimi milnimi praški. Ako pa so tvoji lasje zelo mastni, te. daj uporabljaj praške iz «umetnih mil». Ti namreč zelo temeljito odstranjujejo maščobe.
MP
Srajčka iz mehkega pikeja. Zavežeš jo aa hrbtu ob strani. Namesto roba napravi dve vrsti zobčkov. Srajčko urežeš Po priloženem kroju in west vzorček, ki smo ga prav tako natisnili
Nega kože pozimi
Zaradi ostrega mraza se ti je koža na obrazu vnela in postala rdeča, prav tako so se ti vnele oči. Vrzi v vrelo vodo pest smrekovih igel in pusti, naj vre 10 minut. Vrevino zlij v široko posodico in nagni obraz nad soparo; za 10 minut si moraš glavo pokriti s prtičem. Previdno si obraz obriši in namaži z dobro mastno kremo.
RDEČ NOS
Kadar je zelo mrzlo vreme, ti nos pordeči. To neprijetno rdečico hočeš prikriti 's svetlim pudrom, a stvar samo poslabšaš. Vsa oh kupana se sprašuješ, kaj naj storiš. Namesto svetlega pudra moraš vzeti temnejšega in si lica rahlo pordečiti. Ce imaš zjutraj nekoliko več časa in potrpljenja, si polagaj na nos približno 5 minut kosmiče vate, ki si jo namočila v rožni vodi. Najbolj preprosto in praktično sredstvo pa je, da si energično zdrgneš ušesa, ko začutiš, da ti nos postaja rdeč. RAZPOKANE USTNICE
Z rdečilom si razpokanih' ustnic ne boš popravila! Paziti moraš, da si jih na mrazu ne močiš z jezikom, zvečer pa, preden ležeš, jih namaži s kakavovim maslom, ki ga kupiš v lekarni.
HRARAVA IN SUHA KOZA ROK
Edini pripomoček, da odpravij hrapavost kože na rokah je, da si roke zvečer, preden ležeš, natreš z zelo mastno kremo, ki se dobro vpija in natakneš nanje rokavice iz blaga. Je sitno spati orokavičen, a hrapavim rokam tako najhitreje pomagaš. Poleg tega nosi udobne, tople volnene rokavice In sl rok ne umivaj s prevročo ali premrzlo vodo. Po umivanju sl jih skrbno Suši in namaži s tenko plastjo kreme. TUDI POLTI NA OBRAZU
moraš posimi posvetiti vso nego. Občutljiva koža je vsak dan izpostavljena ostremu vetru in mrazu In se zaradi tega kaj rada izsuši. Maži Jo redno z dobro hranilno In mastno kremo.
PREMKAZENE NOGE
Ker sj tako nečimrna In trmoglava, vztrajaš tudi ob najhujšem mrazu v svilenih nogavicah in se brez dvoma vračaš domov s popot noma premraženimi nogami. Segre-ješ si jih tako, da Jih najprej potopis v zelo vročo vodo, nato pa v zelo mrzlo. Ponovi večkrat in za zaključek, deni noge le enkrat v mrzlo vodo. nato jih krepko zbriši z zelo hrapavo frotirko, ki si jo omočilo s kafrnim alkoholom.
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
R.P. Iz Trsta: Ze več let imam n« nogah kurja očesa, ki me tudi bole. sak mesec grem k pedikerju, toda kurje oko zraste znova, čeprav Imam obutev vedno precej ohlapno. Se morda ne bi dalo za vedno odpraviti te nadloge?
Odgovor: Vi gotovo dosti hodit« in ste precej zaposleni; za odpravo take nadloge, kot je vaša, pa je potrebno dosti casa za nego m g in malo hoje. Kadar vam pediker odreže kurje oko, pusti vedno še notri koreniko, ki vas v kratkem času «osreči» z novim kurjim očesom. Kako Iztrebimo koreniko? Potem ko vam je pediker odrezal ku-je oko, napravite duma toplo nožno ko. pel, ki vam omehča kožo. na xurje oko pa stavite enega tistih pripomočkov proti kvrjtm očesom, ki jih prodajajo po vseh lekarnah. To ponavljajte tolikok-pt, da oo tr-renika mumificirana in jo boste ponovno kopeljo z lahkoto odstranili. Ve« trud pa bo zaman, če si nog ne bo-ste negovali z vsakdanjo kopeljo in higieničnim obuvalom.
À.K. iz Sežane: Moj 3 letni otrok ima nekoliko plosko r.ogo. Zanima me vzrok te napake in kaj naj storim, da se mu noge uravnajo, če je to sploh mogoče.
Odgovor: Ce ri v vasi družini ali v družini vašega moža nobenega nosile» ploskih nog, sklepam, da je pri vašem otroku vzrok v rahitisu. Dajajte sedaj čez zimo otroku ribje olje, v čevlje mu der.ite posebne vložke, preko poletja pa naj se otrok sonči in naj hodi pretežno bos.
D.Z. iz Kopra: Stara sem 25 let in kadar veliko hodim ali stojim, ali če sem zelo utrujena, me močno boli v križu. Rada bi vedela, če ni to V zvezi z ledvicami ali kako drugo boleznijo in kaj r.aj napravim, da preženem bolečine, ki sicer izginejo preko noči, ali če se dobro odpočijem.
Odgovor: Res ne vem, zakaj Ijtld-je obtožujejo prav ledvice za vsako bolečino v križu, medtem ko so te največkrat brez krivde in je največji krivec križ sam. Mislim, da bo to držalo tudi v vašem primeru. Pripravite si vrečko peska In sl ga stavite vsak večer gorkega r.o hr-bet, čez dan pa nosite visok pas napravljen iz močnega blaga, ki ne bo dopuščal preveč gibanja v križu. Ce bi vse to ne pomagalo, pojdite na rentgenski pregled.
Dr. S. M.
(Pšrmki gek
Mnoge noše stare tetke trde, da joče novorojenček čestokrat brez vzroka. A to ne drži! Lahko se kaj takega pripeti odraslemu, toda o-troku nikdar.
Novorojenčkov jok je vedno znak, da nekaj z njim ni v redu. Skrbna mati ga ne bo pustila jokati češ naj le joče, tako si bo okrepil pljuča, ampak bo pogledala za vzrokom, in če ga sama ne bo našla, se bo zatekla k zdravniku.
Ni otroka, ki bi jokal kar tako za prazen nič. Morda je moker ali lačen, lahko da ga ščtplje v trebuščku, tudi srajčka se mu je morebiti sjx>dvila in ga sedaj tišči rob? Toliko vzrokov je in prav zaradi tega ne sme biti mati ob otrokovem juku brez briinaI
Vedno bolj »o moderni kratko pristri-današnje tate res zelo praktični, Bolj kot dolgi pa zahtevajo kratki lasje izredno čistočo
Stran naših kmetovalcev
xmpsm TEPNIH
ZIMSKA NEGA SADNEGA DICEV) A
Sadno drevje moramo negovati od Casa, ko smo ga vsadili na stalno mesto, pa do takrat, ko ga odstrani, mo zaradi starosti in nerodovitnostl Iz sadovnjaka. Z dobro nego omogočimo sadnemu drevju, da nam do-naSa najboljši pridelek, varujemo ga pred poškodbami ter omejujemo, preprečujemo in zatiramo bolezni in Škodljivce; negovati moramo vse tri glavne dele drevja: korenina, deblo in krono.
Dobro razvite korenine so prečk pogoj, da sadno drevje lepo uspeva ter redno in dobro rodi. Ce korenine niso dobro preskrbljene z zrakom in hranilnimi snovmi, sadno drevje ne bo dobro uspevalo. Vse to potrebujejo korenine za svoj in za razvoj ostalih nadzemnih delov sadnega drevja. Z vlago in zrakom oskrbujemo korenine pri obdelovanju zemlje. Zlasti je važno, da je mlado sadno drevje dovolj preskrbljeno z vlago. Vse hranilne snovi v zemlji so namreč toliko časa mrtev kapital, dokler primanjkuje v zemlji vode. Ce primanjkuje v zemlji viage, korenine ne morejo vsrkati dovolj v vodi raztopljenih hranilnih snovi. Posledica je, da drevo slabo uspeva In tudi slabSe obro-
prerahljamo vso površino, pod katero se razprostirajo krtine. Pognojimo seveda tudi neprerahljano površino pod krono, ker je gnojenje sadnega drevja navadno združeno tudi z gnojenjem krmskih rastlin.
Vzdrževanje drevesnega kolobarja in rahljanje zemlje le v ozki zvezi z gnojenjem. Hlevski gnoj, ki ga bomo spravili v tako zemljo, bo res učinkovito deloval, njegova gnojilna vrednost bo pravilno Izrabljena. Gnoj, ki ga trosimo po površini, Izgubi mnogo na hranilni vrednosti. Ker ne pride v zemljo, pa zgubi skoraj vso vrednost v fizikalnem in biološkem pogledu. Z gnojem namreč dodajamo
čitajte m Ubite
zemlji poleg hranilnih tudi organsko snov, ki izboljšuje stanje zemlje, ter veliko število bakterij. Zato mora v naprednem sadjarstvu vzdrževanje kolobarja pri mladem drevju ter rahljanje zemlje z istočasnim rednim gnojenjem postati redno opravilo naših sadjarjev.
Kaj pa z deblom? Deblo povezuje korenine s krono, po njem se pretakajo rudninske hranilne snovi, raztopljene v vodi, v listje, kjer se tvori organska snov, ki zopet potuje nazaj v korenine. Deblo nosi tudi vso težo nadzemnih delov sadnega drevja, veje, listje, plodove. Da deblo nemoteno lahko opravlja to važno nalogo, mora biti močno in zdravo. Pri rakastem, smolikavem, namrznjenem deblu ali pri takem, ki so ga napadli razni škodljivci, se bodo sokovi slabše pretakali. Posledica je slabši razvoj nadzemnih in podzemnih delov sadnega drevja. Drevo zaostaja v rasti,- rodovitnosti in ne dočaka starosti. Zelo pogosto nastajajo manjše ali večje rane zaradi raznih vzrokov. Deblo obje zajec, poškoduje ga živina., ki se pase v sadovnjakih, obdrgne kak voz ali podobno. Proti |
zajcu zavarujemo jeseni vse mlajše drevje na razne načine, in sicer temeljito, da zajec ne more do debla. Pravitno zavarovano drevje bo zajec lahko poškodoval, Je če Je sneg zelo visok ali nanešen ah pa v primerih, ko je tako zgodaj ali pozno zapadel sneg, da ograje še niso bile postavljene. Proti živini zavarujemo deblo tako, da zabijemo tri ali štiri močne kole v zemljo in Jih povežemo zgoraj z dovolj močnimi letvami. Ni prav, da obdajamo debla z deskami preko leta, ker nimata sonce In zrak dostopa.
Male, neozdravljive rane na deblu često povzročajo rakavost pri jablanah m smolikavost pri koščičarjih. Koliko dreves uniči zajec, o tem ni treba posebej govoriti. Dolžnost sadjarjev je, da z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, preprečijo poškodbe, če so že nastale pa, da jih takoj zdravijo. Nove rane moramo takoj sveže obrezati z ostrim nožem in jih premazati s cepilno ali drevesno smolo ali mažo. Večje rane, ki so nastale po pozebi, raku, smolikavosti, uspešno celimo s puščanjem. Puščamo tako, da napravimo okrog rane in spodaj In tudi ob straneh nekaj za pedenj dolgih zarez v skorjo v navpični smeri. Paziti moramo pri tem, da ne segajo zareze do lesnega dela debla. Najprimernejši čas za puščanje je april. Napravljene rezi povzroče živahnejši dotok organskih snovi na ranjenem mestu.
Nadaljevank prihodnja
Pripravljanje in shranjevanje svinjskega mesa in masti
di. Kako vpliva pomanjkanje vlage, lahko najbolje opazimo v sušnih letih, ko velik odstotek sadja predčasno odpade, preostali plodovi pa so drobni in slabše kakovosti. Prav zato je naprava in vzdrževanje drevesnega kolobarja velikega pomena, zlasti za razvoj mladega sadnega drevja.
Ce vzdržujemo in rahljamo drevesni kolobar, omogočimo zraku, toploti in vodi dostop v zemljo. S tem da kolobar zlasti po večjih nalivih rahljamo.zadržujemo v zemlji vlago In olajšamo kroženje zraka v zemlji. Z rahljanjem gornjega sloja zemlje preprečujemo premočno izhlapevanje vode.' Najbolje je zato preskrbljeno Usto sadno drevje, pod katerim zemljo stalno obdelujemo. Teže Je rahljanje zemlje v hišnih, travniških In pašniških sadovnjakih, zato tega po navadi ne delamo. Tu vzdržujejo sadjarji drevesni kolobar samo prva leta po saditvi. Pozneje ga pa zaradi travne ruše opuščajo, ker raste pretežni del korenin že v znatni razdalji od debla. Ker pa korenine pod zbito travno rušo le trpijo, je potrebno rahljati zlasti težko zemljo vsaj v večjih presledkih. To dosežemo na ta način, da vsako leto prekopljemo ali preorjemo del sadovnjaka in to delo združimo z gnojenjem. Tako opravimo obenem in ceneno dve važni deli. Glede časa Je najbolje, da sadovnjak prekopljemo ali preorjemo že v jeseni, da zemlja čez zimo dobro premrzne in se oskrbi v dovoljnih množinah z zimsko vlago. Spomladi zemljo prebranamo ali poravna mo in posejemo deteljna ali travna semena. Izguba na krmi ni občutna, ker bomo imeli v prihodnjih letih boljše odkose. Zemljo v sadovnjaku lahko tudi drugače rahljamo In sicer tako da med vrstami sadnega drevja potegnemo po dolgem in povprek neko liko brazd s plugom, v brazde namečemo gnoja in ga z brazdami pokrijemo. Pri tem načinu ne bo posebne Škode na travni ruši. Tako lahko v nekaj letih prerahljamo vso površino sadovnjaka. Pri njivskih nasadih Je za redno zračenje In zadrževanje vlage dovolj preskrbljeno, ker obdelujemo v območju koreninske mreže zemljo za poljske sadeže. Ker zaradi raznih vzrokov ne moremo uporabiti katerega od navedenih načinov, uporabimo za rahljanje zemlje težko brano, da zrahljamo vsaj zgornji sloj zemlje in omogočimo nemoten pristop zraka tn vode v samo zemljo.
Gnojiti in rahljati zemljo samo pod krono ni. dovolj. Koreninska mreža se ne razprostira samo pod krono, ampak sega zlasti pri slabi zemlji in slabem gnojenju več ali manj izven oboda krone. Zaradi tega je potrebno da gnojimo zemljo zlasti pri starejšem sadnem drevju izven območja krone, Ce v ta namen ne uporabimo enega prej navedenih načinov rahljanja, zemljo lahko zrahljamo tudi tako, da glede na Kakovost zemlje In razdaljo saditve prelopatimo izpod oboda krone In navzven v krogu do 1 m širok pas in istočasno pognojimo. Pri prihodnjem rahljanju zemlje vzamemo nov krog Se večjega prime-r*. Na u način lahko r presledkih
Naši kmetovalci zelo rezlično pripravljajo klobase ter shranjujejo svinjsko meso in mast. Mnogokrat dobimo preslano ali premalo slano in žaltavo meso, klobase ali druge izdelke.
Kako se temu izognemo? Meso zaklane živali ne smemo soliti še toplo. Posoda naj ne bo zatohla, umazana in podobno.
Kako solimo? Ne meso srednjega prašiča (mesa cc 30 kg) vzamemo 1.20 kg’ soli, eno alj dve glavici česna, stolčemo, dodamo brinovih jagod, zdrobimo lovorjevo zrnje, za barvo dodamo 2 dkg solitra in zmes dobro zmešamo; lahko dodamo tudi popra. Ponekod imajo navado, da dodajo 1/4 kg sladkorja.
Z zmesjo zribamo velike kose, gnjat (pršut) in pleča ter jih stavimo n* dno; če je kos velik, ga nabodemo do polovice na najdebelejšem delu ter v odprtino porinemo nekaj ščepcev soli. Tako pofcla-daino kose mesa, če pa so prazna mesta, jih napolnimo z manjšimi kosi, vrsto primemo posolimo ter začnemo novo vrsto; na vrhu naj bodo manjši kosi, rebra itd.
Po treh dneh obložimo nasoljeno meso tako kakor kislo zelje. Nato skuhamo saiamuriJo v toliki količini, da zalije vse odprtine in da so tudi vrhnj kosi v vodi. (3 do 5 litrov). Salamuriji dodamo česna in drugih dišav po okusu ter to-
Da kokoši pozimi n« neso, je docela naravno. Kokoši začno nesli zgodaj spomladi in neso do jeseni, nakar se preperijo in preko zime počivajo ter se pripravljajo na pomladansko nesnost, ko so jajca potrebna predvsem za valjenje, ce bi kokoši nesle preko zime, tedaj bi spomladi, ko so jajca potrebna za nasad, prenehale; primanjkovalo bi plemenskih jajc. Zato je dobrodošlo, da preko zime neso le najstarejše kokoši, ki smo jih za-driali p jati le zaradi spomladanskega valjenja. Te naj zgodaj spomladi kokljajo, da jim lahko podsadimo. Dalje je prav, da začno pozimi nesti jarčice, kajti te morajo nesti vsaj dva dobra meseca, da so nato jajca vredna za nasad. Jajca jarde, ki so začele pravkar nesti, niso primerna za , valjenje.
liko soli, da je tako gosto, da v njej krompir zaplava proti vrhu, če ga polahko spustimo vanjo. Voda mora biti popolnoma hladna, zlivamo jo počasi ob kraju, da ne izperemo goli, natq meso takoj založimo z utežmi.
Za mEjhnc kose je dovoli, da so 14 dni nasoljeni (lahko pa jih pustimo nasoljene 4 tedne) gnjat, pleča in Zavratniki pa 4 tedne. Dobro je, da Po 14 dneh vse meso preložimo in kose obrnemo, nato zopet ms lo posodimo ter zalijemo s salamurijo. Ce pa salamurija že smrdi, moramo napraviti drugo.
Naseljevanje pa je tudi suho brez salamuri j e. V tem primeru vzamemo na kg mesa ca. 4,5 do 5 dkg soli, nasolimo, kakor v prvem primeru, vendar moramo meso najmanj 3 krat obrniti; nasoljena doba traja 5 do 6 tednov.
Zmnlega mesa ne solimo! Nasoljenega mesa ne imejmo v prostoru, kjer bi zrmzmilo; najprimernejša toplotE je od + 4 — 6% C.
Ko meso nasolimo, ga dajjno v drugo posodo ter ga preko noči zalijmo z mrzlo vodo. Drugi dan ga izperemo s toplo vodo, navežemo na motvoz ali trto, nikdar pa ne na žico. Tako pustimo meso, da se odcedi, nato pa ga obesimo v sušilnico.
Dim ne sme bili prevroč, bolje je, da je popolnoma hladen, Ce je
Prav tako je pospeševanje zimske nesnosti umestno, kolikor s tem »ucau.irmo nesno zmogljivost. Kokos, ki znese 240 ali celo več jajc na leto, naj nese deloma tudi pozimi; taka kokot namreč, ne bo prenehala nesli spomladi, ko jajca dobrih kokosi kar najbolj potrebujemo za Pleme, temveč bo če bomo z njo v vsakem pogledu prav ravnali — verjetno počivala v vročih poletnih mesecih.
Vprašanje zimske nesnosti moramo torej obravnavati trezno in zmerno in se ne smemo prenagli, ti da bi dajali zimski nesnosti vso prednost. To se lahko maščuje. Zimska nesnost ima trenutno gospodarsko prednost, ki jo lahko upoštevamo le toliko, kolikor ne gre na škodo plemenskega perutninarstva.
, C« hočemo * zmernem, to je
dim prevroč, se odcedi Vsa maščoba, lahke pa Sc tudi zaradi vročine’ pokvari, da postane pri kosti žaltavo. Tudi S kraško burjo osušimo zunanjo plast mesa. S tem pridobimo poseben okus,
V dimu naj bo mesto toliko časa, da je popolnoma osušeno ter da dobj lepo rumeno barvo. Osušiti ga ne smemo preveč, ker postane prekrhko in ima prehud okus po dimu. Meso. ki g« suše na burji, izgubi na teži, pridobi Pa n0 okusu; seveda, mora bili več časa izpostavljeno.
Nikdar nc zakopavajmo mesa v žito ali pepel, preden ne pretečejo 3 tedni po osušitvi. Najbolje pa je, da shranjujemo osušeno meso v zračnem j,n temnem prostoru. Ne bodite zaskrbljeni, če se pojavi plesen na površini, to jc znak, da je odlično konservirano. p0 trdi mesecih je dobro, če meso shranimo v pepel, hi pa to nujno potrebno. Meso zavijemo y časopisni papir, če je popolnoma suho, ga zložimo v primeren zaboj ter ge zasujemo a suhim bukovim pepelom. To naredimo šele v aprilu ali maju.
Preden režemo surovo gnjat (pršut), jo prej položimo y vlažno klet na betonska tla da bo bolj sočna.
Pri izdelavi klobas ali svinjske-sn želodca pa se ravnajmo po naslednjem.
pravilnem obsegu pospeševati zimsko nesnost, moramo imeti takšne ko'coši, ki so močno operjene, popolnoma zdrave in čvrste. Kokoši večjih pasem so primernejše prav zaradi tega. Male slabo operjene kokoši pa niso za zimsko nesnost najpripravnejše, ker so slabo operjene in jih raje zebe. Kokoši pa nikakor ne sme zebsti, če hočemo, da bodo nesle. Drugače Pa ni nobene pasme kokoši, ki bi bilf izrazite zimske nesnice. Pač pa dokaj zaneslijivo izzovemo zimsko nesnost če pravočasno nasajamo, da imamo zgodnje piščance, ki do jeseni dorastejo. Pišče spolno dozori, ko je staro sedem do devet mesecev. Takoj začne nesti. In če spolno dozori prav v začetku zime, tedaj pač začne pozimi nesti — vzgojil* smo zimsko nesnico.
Kokoši torej pozimi ne sme zebsti. Zato nekatere naše gospodinje skrbe Za zimsko nesnost tudi s tem, da vsaj ponoči prenašajo nesr nirp v tople prostore. Kokoši namestimo v majhnem kumiku, ki ga pokrijemo, da so živali docela zavarovane.
, Nadaljevanje prihodnjič
NESNOST
kekeši pesimi
Zakaj vino izhlapeva
Kot vsaka tekočina, tako izhlapeva tudi vino. Izhlapevanje vina ni vedno in povsod enako. Mlada vina bolj izhlapevajo kot stara, v toplih krajih bolj kot v hladnih, več v majhnih sodih kot v velikih. Vina, z več alkohola bolj izhlapevajo, kakor ona z manjšina odstotkom alkohola. Pray tako vplivajo na izhlapevanje suha ali vlažna klet; sod ter oblika soda. Jz okroglih sodov vino bolj hlapi kot iz ovalnih. Važno pa je tudi, kako z vinom postopamo.
Kljub temu da vino bolj izhlapeva iz lesenih sodov kot iz cementnih, je bolje shranjevati vino v lesenih sodih, pri katerih les propušča zrak, ki je potreben za proces, ki se v vinu vrši.
Količina izhlapelega yina gre od 1.5% da 3.5% in celo 5%. To pomeni 1 in pol litra do 3 in pol litra izhlapevanja na 100 litrov. Da preprečimo škodljive učinke, dolivamo vino najprej vsak dan, nato vsak drugi, tretji in pozneje četrti dan. Po glavnem vrenju pa na 8, 14 dni in končno 3 do 4 te-dne. Seveda je to prilivanje odvisno od raznih okoliščin vrste, podnebja itd. Pri starejših vinih pa dolivamo mesečno enkrat ali dvakrat.
ploravo je ns-ju»;*« 2-3 dni vierano meso, ki ga ziežemo na stroj i najde bejej Šim premerom odprtin. Na 8 kg mesa sta potrebna 2 kg trdc slanine, nikdar ne maščobno mehke, ker bi se pri sušenju ali kuhanju raztopila Na 1 kg mesa damo 2 in pol do 3 dkg soli, po okusu popra, ščepec solitra, skrbno olupljen in stolčen česen, namočen nekaj Ur v starem belem vinu. Zmes precedimo skozi platneno krpo, meso Pa mešamo toliko časa (najmanj 10 minut), da se nam lepi roka na meso.
Črevesje napolnimo tako, da ni v njem zraka, v dimu pa ga sušimo samo toliko časa, da Je črevesje suho ter svetlorumene barve. Pri kuhanju ne sme voda nikdar vreti, vročina naj bo ie od 80-85 stop. C; v tej vodi naj bodo klobase 20 minut.
Omenjena zmes je tudi dobra za polnitev debelih črev za salame in želodec, samo s to razliko, de pustimo meso, ki smo ga narezali z nožem, 2 do 3 dni nasoljeno na po-ševnj deski tako, da odteče vsa sokrvica. Nato zrežemo meso a strojem, dodamo trdo slanino zrezano z nožem, celega popra, nastržemo ndkoliko oreška, vse drugo pa kakor pri klobasah.
Polniti moramo skrbno; črevo prebodemo s šivankami, iztisnemo iz njega zrak ter ga trdo povežemo z motvozom. Črevesje pred polnitvijo izbrišemo, da bo suho.
Salamo denemo v hladno sušilo, dokler ni črevesje osušeno, nato na zrak, kjer je prepih, dočim obtežimo želodec za 5 do 8 dni, nakar ga prevežemo z deščicami in denemo v sušilo. Deščice po 14 dneh pr omenjajmo, da se želodec povsod osuši
Maščobe shranjujemo na več načinov. Pri svinjski masti moramo paziti v glavnem na to. da se ohrani ves čas nepokvarjena in užitna. Kakor je znano, povzročajo in pospešujejo razkrajanje masti glivice, kisik in dnevna svetloba. Torej moramo mast zavarovati proti tem trem škodljivcem. Da se nem mast ne skvari, moramo pri topljenju in shranjevanju takojp ravnati;
Surovo mast drobno razrežemo in v primerni posodi zmešamo z manjšo množino vode ali p« mleka. Da dobi dober okus in prijeten vonj. ji gospodinje dodajajo malo razrezane čebule, česen jn lovorje-vee.s listja. Vso zmes kuhamo toliko časa. da se voda popolnoma izpari in ocvirki porjavijo. Cisto mast potem ohladimo in še tekočo brez ocvirkov odcedimo v lončene posode. Posodo s cvrto in dobro ohlajeno mastjo je treba dobro pokriti. najbolje Z namočenim pergamentnim papirjem ter jo postaviti v temno In hladno shrambo Ce borno mast tako pripravili, se na*n bo vse leto ohranila nepokvarjena.
Ponekod imajo navado da miste slanini kožo ter slanino nasolijo in brekade: če bomo tako ravnali, bo slanina v poletnih mesecih žaltav«, koža P* neužitna
L i li ds ki TEDNIK
I Kulturna kronika I
i	...............•
Pri založniku Bompianlju bo IzSIa jr kratkem Jiterarna enciklopedija «el In osebnosti, ki bo enciklopedija «d Iz področij poezije, pripovednega ■kuvestva, gledališče, filozofije, glasbe ter znanosti in drugih umetnosti, jfa enciklopedija bo zajela seveda me dobe In vse književnosti.
o
V zbirki «Avventure del pensiero» (Misiine prigode), je pred kratkim Izšla knjiga «L'Origine del linguaggio» (Izvor jezika) Paula E. Sali-tangela, ki je zanimiv vpogled v etimološke zadeve.
O
Ustanova mednarodnih umetrvIScih razstav v Benetkah, ki se ponavljajo vsaki dve leti, bo o priliki XXV. umetniške razstave te vrste priredila tudi retrospektivno razstavo tran-eoskega slikarja Henrija Rousseauja, ki ga poznamo tudi pod imenom Carinik, ker je bil nameščen pri mestnem užitninskem uradu v Parizil. S to razstavo nadaljuje ta ustanova s prikazovanjem umetniških smeri in vidnejših osebnosti iz francoske upodabljajoče umetnosti po Impresionizmu.
C
Umrl je v Ljubljani v 76 letu starosti Vaclav Skrušny. V svojih mladih letih je bil nameščen pri češkem narodnem gledališču v Pragi in je obenem obiskoval šolo za umetnostno obrt ter je postal sposoben scenograf. Po rodu iz Češke je po letu 1918. prišel v Ljubljano, kjer je prevzel vodstvo gledališče slikarnice. Napravil je marsikateri osnutek za inscenacije in Jih tudi izdelal. Svoj prosti čas je posvetil lutkarstvu in je bil najvne-tejši popularizator lutkarstva med Slovenci. Pod njegovim vodstvom so se razvijali slovenski lutkovni odrl, ki Jih je bilo pred drugo svetovno vojno 52.
O
Za Balzacovo leto Je izšla študija Piorrea Abrahama «Creatures chez Balzac», to delo raziskuje z znanstveno in psihološko melode in z u-porabo moderne, znanstvene in že skoro psihiatrične eksperimentalne kritike Balzacov svet. Alainova knjiga «Avec Balzac» pa prikazuje vedne posamezno po en roman ali po eno osebnost ali pa razne sloje in predstavnike slojev ali tipe, ki imajo neke skupne značilne lastnosti.
O
Rektor pariške univerze je slovesno Izročil križec častnika francoske častne legije Mariji Montessori, svetov-noznani pedagoginji, ki je uvedla nove vzgojne metode. Rektor je v svojem nagovoru poudaril predvsem človeški pomen njenih vzgojnih metod.
O
Češki skladatelj, glasbeni pedagog in nestor češkoslovaških skladateljev, častni doktor Karlove univerze v Pragi, ljudski umetnik doktor Josef Bohu-alav Foerster je praznoval 30 decembra preteklega leta 90 letnico svojega rojstva še vedno svež in čil in poln optimizma. Zložil je nad 200 del najrazličnejše vsebine in vrste: cikle pesmi, zbore, kantate, simfonije, opere, simfonične pesmi, komorne skladbe, melodrame, suite in klavirske skladbe. Znani so Foersterjcvi prekrasni moški zbori: Orač, Iz usode rok, Rodna zemlja. Poljska pot, Velike Širjave. Najbolj so znane njegove opere: Debora, Eva, Jessika, Srce.
O
Na svečanem plenarnem sestanku Združenja književnikov Srbije je predsednik Združenja Milan Bogdanovič obvestil člane, da so bili sprejeti v združenje kot člani kandidati Arsen Diklič, Vojo Carič, Risto Tošovič, Rok-sanda Njeguš in Antonije Marinkovič.
Milčinski:	BUTALCI,	platne	L.	209.
Iwaszkiewisz: CHOPIN, bre#-rano	-■...»	99
Panek: KRILA MLADIH pol-
Ptatno	.........»	260.
Lenin: LEVIČARSTVO, broS-
rano	.........»	69.
Pavčič: PESEM O ŽIVLJENJU,
slikanica,	polpi............»	190.
Savnik: ZDRAVLJENJE RAKA, platno	. » 1699.
Dobite jih v slovenskih jfrifigaraah m TRSTU in GORICI,
diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
MonotonQ pojejo \
P Boris Pahor
kraguljčki
imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiu
IV
Ko je Lojze ležaj v bolnici, je vsa pokrajina težko sopla kafleor njegove prsi. Smrtni hlad je legel na teze v hribih, na polja V ravnini, se vtihotapil y kleti. Meiičani postajajo po pločnikih, se sprašujejo a pogledi; y ljudeh je tiho žalovanje, ko da je smrt odprla vrata vseh slovenskih družin. Kmet zamišljeno čoha junico, žena v kuhinji nema sedi ob malem oknu: smrtni hlad je kakor strupen Plin legel na deteljo in gozd. Na Nanosu so pastirji sneli zvonce ovcam. Molk je prostran kakor goriška tla, je trd in preprost kakor stisnjena pest: in drevje je v napeti tišini razcepilo svoja debla in se z novimi, širokimi koreninami zcrilo v domačo prst.
Goriško polje je zleknjeno v svojem ravninskem snu. Lojze umira, njegovo okno je odprto v poletno noč.
Zdravnik je sklonjen nad belo posteljo m nad bledim bolnikom; počasi, zbrano prestavlja beli bobenček stetoskopa po zesoplih Lojzetovih prsih, kakor da išče v zastrupljenem telesu 4e celico, 4e iskrico zdravja. Toda njegove kretnje so samo resne, preudarne; kretnje zdravniškega izvedenca, ki ve, kdaj ne bodo pevčeva pljuča več dihala, kdaj bo njegovo telo negibno in hladno. Sedaj se sklanja nadenj in rdeči gumijasti cevki stetoskopa mu visita iz ušes: in mot-nordeca barva cevk je edina živa barva ob belih rjuhah, ob njego vem belem predpasniku, ob belem predpasniku bolničarke, ob belih stenah in belem Lojzetovem licu.
«Gospod doktor», je dahnila Lojzetova žena.
«Da», je zamišljeno rekel zdravnik, Sedaj se je dvignil in si snel cevki iz ušesnih votlin.
«Sedaj mora odločiti njegov organizem, gospa, vse je odvisno od njegovega organizma».
Njegov glas je vljuden, a brez barve, brez prizvoka upanja M ženo, ki si otira oči, ki samogibno ml inči robec med prsti.
«Storite kaj, pomagajte mu!»
Ob postelji stoji in si zakriva obraz z dlanmi.
«Štrcaljko», je rekel zdravnik bolničarki. Zeno, ki na tihem ihti, pa je sedaj rahlo prijel za laket, nežno ji pravi: «Okrepili mu bomo srce, dg da, srce mu bomo okrepili. «Toda ozračje napolnjuje pridih nepovratnosti, ozračje je votlo in v njem so človečke besede brez zvočnosti. Da, ali : naj sé srce samo bori proti strupu, kj poplavlja vSe telo? 1
Eotem zdravnika in bolnič&rke ni več, samo žena je ob Lojzetu in njena roka gladi .vneto čelo, gladi vlakie lase. On leži vznak, v nezavesti, in od časa do časa sj razgalja prsi, zato da bi prišel zrak do razvnetega telesa. Tak, močan in z razgaljenimi prsi, je borec, ki je samo za nekaj časa podlegel premoči. Njegovo telo; kakor telo krotilca, ki se je metal s pobesnelo zverjo. Kajti pogostoma so srca tihih, pesniških ljudi klena, izbrušena in junaška srca. Lojze ima sklopljene veke, ne vidi mesečine niti zvezdnate poletne noči, niti ne čuje čričkov pod oknom. Toda v njegovih ušesih brni; ali j« to zbor žuželk? Ne, Soča «umi in on stoji na mostu in ne more razumeti žalostnega šuma. vode pod mostom; zakaj voda ne vzkipi? zakaj ne preplovi goriško ravnino? Oj, pesnik, ali si nas nalagal? Pa nas ni, ne, kajti vidite, Soča ni več mrka Y svoji struji, odločila se je in zavzela vso ravnino! Da, in njena voda je sedaj rumena kakor zlato, ker valovi v nji vse goriško klasje: voda plete zlate zaponke ob bilkah, verizi zlate mehurčke ob žitnih resicah. Oh! toda ni vodnih mehurčkov ob klasju! mehurčki v kozarcu rumenega olja so!
«Oh», je zastokal.
«Lojze», je zadihala žena.
Da, reka ostudnega olja, reka, ki je prerasla bregove, ki se kakor svetlommem lim razliva po poljih, kj leze do ležišča., se dviga do tvojih ust; sedaj jih zaliva, zaliva grlo...
«Ne ne!» je kriknil.
In se brani z rokami gnusne reke olja, se brani rumene lave; «Ne ne!»
«Lojze, moj Lojze!»
Zdaj se je pomiril, zdaj je truden, poten: «Ne», reče odločno, otroško trdovratno. Nato nenadoma, kakor da je pri zavesti; «Jaz hočem peti», reče.
Umiril se je, ko da so dekleta spet zapela in je njihova pesem premagala oljnato lavo. Da, dekleta na koru, dekleta z rujneni-mi> lasmi; in on sedi za harmonijem in lasje deklet migotajo vse okoli njega, dišijo, da, dišijo po pomladnem gozdiču, ki je zelen, ves zelen. A nato so spet samo rumeni lasje, rumeni in topli kakor tista lipa na vrtu; tudi zašumijo kakor lipove vejice. Seveda, velike, lipa nežno Šumija in mlad Istran pleza skozi veje na vrh. Kakor veverica je hiter in močan vonj je vsepovsod: lipovo cvetje diši, ko da kuha sonce žlahten med. Fant pa se vzpenja in vzpenja in lističi se osipajo z vej in krožijo v sladkem vonju kakor rumeni lijaki nevidnih letalc.
Fant pleza in prapor, katerega drži v roki, se vleče med vejevjem za njim; zdaj je fant na vrhu in vetrič ga vsega ovija v zastavo. Toda potem se že izmota iz nje. privezal jo bo in zaplapolala ho v vetru slovenska zastava kakor bela in rdeča in modra pesem... A sedaj je zahreščala veja pod fantom in mlado telo je palo vznak, hrešče pada skozi veje in za njim se lovi skozi veje bela in rdeča in modra, mavrica; tedaj trešči kakor strašna repatica mlado telo na zemljo...
«Oh!» je zastokal Lojze.
«Lojze, čuj Lojze!»
A on je ne sliši Zena se je sklonila, položila čelo na Lojzetovo vzglavje in ihti. Sam« je v mali bolniški sobici ob zastrupljenem pevcu; pred sobnimi vrati pa stoji straža.
«
M
Njegovo razsvetljeno okno je odprto v noč.
Xoda noč je svetla v mesečini in ljudje so budni v svetlobi; ljudje so zaklenili vrata in potegnili zapahe, toda ne spijo; ljudje prisluškujejo Lojzetovemu sopenju. Na križiščih, na vogalih pa pre-
žijo čmi možje za slehernim glasom, se podijo s kamioni po državni cesti, po vaških poteh. In slovenski človek bi rad bil krt in rešil svojo muko v nevidne podzemske predore. Da, k&jti Lojze umi. ra neslišno, kakor da ga dušijo z blazino:	in sedaj, ko muči po-
šastna stiskalnica slovenska, srca — moraš ti, žena zadušiti jok v svojem grlu; se moraš ti, mož, odreči svoji možatosti, svoji moški časti.
Hoj! ne! Noč brni od velikega napora nepremaganih src, potem, yiš, noč vsa trepeta od pogumne misli. Da, po katranirani cesti brzijo kolesa proti Gorici; fantje so sklonjeni nizko nad' krmili in njihove noge so mrzlično urne! Mesečina se lovi v njihove noge in noge jo meljejo, da razpada v svetel prah. Fantje molčijo In gozd molči: neslišno ponuja praprot svoje čipkasto listje za zglavje Lojzetu: ker fantje brzijo k Lojzetu na obisk!
In črički za hip onemijo, kakor osupli pred nezaslišano drzno; stjo, potem s svojim čirikanjem prekrijejo tenko sikanje koles. Cirikanje valovi, se redči in gosti, je morje ostrih piskov, ki raz-kraja, razjeda sovražnikove sklepe. In kolesa brzijo, švigajo v dolgi, gosji vrsti in fantje poganjajo kakor dirkači, ki jih od kilometra do kilometra bolj in bolj razvnema zavest bližnjega ciljo
Potem so dospeli: druga za drugo zacvilijo zavore, drug z« drugim skočijo fantje s koles, se strnejo v krog. Pod oknom, ki je svetlo, ker za Lojzeta ni več razlike med dnevom in nočjo, je krog mladih ljudi: trdnjavica slovenskih src, ki jo obliva mesečina. La kolesa so z njimi kakor krotke živali, kakor ubogljivi konji«.
Monotono pojejo kraguljčki...
In ujeta pokrajina zadiha, se rosi bodal in samokresov ia policijskih psov. Pesem je otožna, ni koračnica ni bojni klic, je mehak sen, je izpoved trudnega človeškega srca. Zato je bila Lojzetova pesem, zato mu jo sedaj pojejo: konjiči, ki čofotajo po svetlem sae-gu, sani, ki «elestijo po zasanjanem snegu, in kraguljčki pozvanjajo cingljajo lagodno, ko da jih utruja starost stoletij.
Monotono pojejo kraguljčki ...
Moški zbor se poslavlja od svojega pevca, ki ne bo nikoli več pel. Ali jih sliši? AH mu je v tolažbo draga pesem? Ali mu je v tolažbo drznost, ki jo je rodil njegov pogum? Da, kajti kakor gob« pod borovci in smrekami se dvigajo slovenski junaki v mesečini} kraguljčki budijo vasi, cingljajo v planinskih stajah in ovčarskih kočah, zvonkljajo po goriških ulicah, sredi Travnika in vrh Saboti-na, tvoji kraguljčki, Lojze, nedolžen otrok!
«Na kolesa!»
Da, kajti sedaj je treba bežati, bežati, ker luči kamionov razisku. jejo noč; in fantje 30 sPet na kolesih, spet njihove noge mrzlično hitijo, mrzlično meljejo srebrno mesečino in mesečina se v zveriže-nih ostružkih usipa na katran.Katran se sveti kakor steklena re-ka — fantje pa so sklonjeni nizko nad krmili, molčijo in v njihovih prsih je žalost in upor. In krčevito se oprijemljejo pesti ročajev krmila, mrzlega jekla, kakor jeklenega orožja. Potem se glave še bolj sklonejo, da je brzina večja, da je molk bolj trdovraten; samo črički čirikajo, zdaj tu zdaj tam, zdaj na tem ovinku, zdaj spet na drugem. Niso več morje čirikanjrso skupine straž, ki so potuhnjene, a budne, vsevidne. Pravijo:
čri dri čri — bežite, fantje,bežite vri
In še:
čri čri čri — svobodna je P°t, fašistov ni, jih ni, jih ni
In še:
čri čri čri — vi, o fantje naši, vil • naši vi, vi, t»i
VI
Ko je Lojze umrl, ga ni nihče smel videti.
A ljudje romajo v Gorico kakor krvna telesca na ranjeni del telesa; po vseh stezah, po vseh grapah, zdolž Soče in zdolž Vipave. V Gorici ljudje tavajo po ulicah kakor raztrgane procesije: zidar ià Renč je izrekel sožalje čevljarju iz Mirna: mizar iz Solkana je pokimal vaščanu iz Podgore. Raztepene skupine neme stopajo p« vogalih in čakajo.
Kajti Lojzetovo zastrupljeno truplo so skrili v mrtvašnico in zaklenili vrata mrtvašnice. Tedaj so se žene in dekleta odločile in odšle počasi na pokopališče. In možje so jim sledili.
Straža in čmi možje so pred pokopališčem in pred vrati mrtvašnice, na širokem prostoru pred gorlškim pokopališčem. In ljudje prihajajo in polnijo prostrani prostor tiho, neslišno. Kakor da ae
Kultura • umetnost	13
SLOVEMSKO SLOVSTVO — V LETU 1949 —
TA PREGLED SLOVENSKE LITERATURE OB ZAKLJUČKU LETA UPOŠTEVA IZVIRNA IN PREVEDENA DELA IZ PESNIŠTVA, PRIPOVEDNIŠTVA, MLADINSKEGA SLOVSTVA IN DRAMATIKE. LEPOSLOVJE SLOVENSKIH REVIJ NI OBRAVNAVANO.
Ob pregledu slovenskega slovstva v letu 1949 začudi človeka dejstvo, da slovenska književnost v novi socialistični domovini, v cacti velikih graditev petletnega plana in zmagovitega poleta naših delovnih množic, ni dosgla tistega mesta, kamor bi se po prizadevnosti slovenskega pisatelja morala uvrstiti. Resnici na ljubo je treba jxwedati, da slovenski umetnik in književnik danes ne počivata, bolj kakor kdaj koli sta vsa predana delu in ustvarjanju, polna načrtov in idej in neutrudno iščeta novih poti. Nekje pa mora tičati vzrok, da vsa ieta po osvoboditvi niso prinesla zadovoljujočega teksta o štiriletni borbi našega ljudstva proti okupatorju in domačim izdajalcem in da se v delih našega pisatelja vse premaio odraža borba našega ljudstva na velikih objektih naše socialistične ffrachtve, njegova borba za popolno zmago ljudske oblasti in ne nazadnje tudi borba za pravega socialističnega človeka. Pesnik in pisatelj, ki sta doživela zmagovito borbo 1941-1945 in ki doživljata zmago socializma v svoji deželi, ne bosta nikdar mogla kreniti s poti našega ljudstva, ob junaški samozavesti in zaupanju v njegove sile bosta v bližnji bodočnosti nujno morala izraziti vse to in tako postati resnična glasnika naše revolucije, glasnika ljudstva, ki se 'je že otre-Irto starih tradicij, prelomilo s preteklostjo in ki tudi po duhovni plati dokazuje, da se zaveda novega časa, novih nalog in tudi svojih uspehov.
Pesništvo
Med pesniškimi zbirkami, ki so iz-Be letos pri slovenskih založbah, Jih Je dvoje originalnih: Krakarjeva «V vzponu mladosti* in Filipičeva «Viharna leta». Krakarjevo ime se je pojavilo v naSi literaturi po osvoboditvi. Priobčeval je svoje pesmi v Mladinski reviji, Novem svetu, s tematiko iz časov faSistlčne okupacije In iz dni borb in uspehov naSe mladine pri izgradnji svoje domovine. Zdravo vsebino njegovih verzov Je motila oblikovna nedovršenost pesmi. Nova zbirka, v kateri je zbral svoja najboljša dela, pomeni občuten prelom v tej smeri. V njej objavljene stvari je Krakar razdelil v Stiri »kupine: Buchenwald, Mladost lepa |cakor cvet, Viharna pota mlade ljubezni In Lirični zapiski iz današnjih dni. Filipičevo pesntSko delo prejšnjih let je zbrano v knjižici Viharna leta. Snov obravnava prav tako kot pri Krakarju leta okupacije in življenje po osvoboditvi. Je pa Filipič oblikovno in snovno manj dovršen Jcakor prvi.
Ostale pesniSke zbirke predstavljajo ponatisi starejSih avtorjev in klasikov. PreSernu sta bili ob obletnici smrti posvečeni dve izdaji: Državna založba Slovenije je izdala jubilejno izdajo njegovih Poezij v redakciji M. Rupla in A. Gspana z Vidmarjevim uvodom. Ta Izdaja Je bil» namenjena vsem jugoslovanskim narodom. SKZ Je izdal v novi nakladi ponatis miniaturne izdaje Prešernovih poezij. Zanimanje našega ljudstva od najpreprostejšega delavca do delovnega in-teiligenta za drobno knjižico Prešernovih pesmi je najlepši dokaz ljubezni slovenskega ljudstva do genialne-ca ustvarjalca slovenske besede.
V redakciji prof. A. Ocvirka je pri isti
založbi izšla miniaturna knjižica Kosovelovih pesmi. Urednik je izbral najznačilnejše in najpomembnejše pesmi iz pesniškega dela Srečka Kosovela. Stritarjeve Izbrane pesmi v Izdaji Mohorjeve tiskarne so namenjene v prvi vrsti šolski mladini, vendar sega ta Izbor preko tega o-kvira. Prav zaradi važnega in pomemb nega uvoda, ki ga je napisal prof. France Koblar, sodi ta Izbor Stritarjevega pesniškega dela med najboljše poljudne izdaje naših klasikov. Izbor Aškerčeve Pripovedne pesmi v uredništvu I. Potrča je namenjen enako predvsem mladini.
Proza
Število leposlovnih izdaj je v letošnjem letu padlo. V nasprotju s tem pa je razveseljivo dejstvo, da se je zboljšala kvaliteta prevedenih del. Tako Je med leposlovnimi deli, ki so jih naše založbe dale na svetlo v 1949. letu, precejšnje število klasičnih del svetovne in domače literature In pomembnih stvaritev Iz sodobne književnosti. Največ je bilo prevedenega iz ruščine, slede prevodi iz srbskohrvatske književnosti, franccv ski in agloamerikanski avtorji.
V	zbirki slovenskih pesnikov tn Pisateljev je izšlo kljub obljubljenim Šestim knjigam le dvoje del: Janeza Trdine II, knjiga in Jurčičevih spisov III. knjiga. Novi zvezek Trdinovega dela je prinesel nadaljevanje Spominov važnega literarnega avtobiograf skega dela avtorja «Bajk in pripovedk izpod Gorjancev». V tem opisu
j Trdinovega šolanja na dunajskem vseučilišču in njegovega službovanja v Varaždinu je oživela doba 60 in 70ih let na Hrvaškem In bila preprič Ijivo orisana podoba razmer v času Bachovega absolutizma.
V	tretji knjigi Jurčičevega Zbra-
nega dela objavljena literarna dela izvirajo iz let 1865 do 67: Grad Koji-hje je tipična večernlJksMgOdtosi, pisana z zgodovinskim koloritom pod vplivom Seottove literarne šole. PÒ-, dobna ji je povcat iz 18. stoletja Kloštrski Žolnir. Brez dvoma najpomembnejše objavljeno delo je Jurčičev roman Deseti brat, prvi slovenski roman. V njem je Jurčič pokazal svojo pripovedno moč, oplajajoč se nad delom Angleža VV. Scolta in slovenskega učitelja Franceta Levstika. Tako je iz prvotne skromne zamisli zrasel obširen tekst — sijajna, nekoliko romantična podoba slovenskega kmečkega življenja v sredi 19. stoletja — iz katerega veje svojstven čar slovenske zemlje in Jurčičeva ljubezen do svoje rodne domačije.
Ob obletnici Cankarjeve smrti so izdale naše zapžbe njegovo korespondenco, prav gotovo najpomembnejše literarno zgodovinsko delo po osvoboditvi, izbor Cankarjeve proze Povesti in črtice in Na klancu. Knjiga Povesti in črtice je približala našemu ljudstvu nekatera CankarjevS dela v prireditvi B. Merharja in J. Logarja. Urednika sta objavila Cankarjeve stvari neposredno po rokopisih. Cankarjevo delo Na klancu je za šolsko zbirko Klasje priredil Merhar, ki je napisal obširne opombe, v njih obrazložil nastanek tega dela, okolje in čas, v katerem je Cankar ustvarjal in poudaril pomen tega dela.
Izmed starejših slovenskih avtorjev je treba omeniti knjigo Etbina Kristana Brata, povest iz še nepozabljenih dni, ki je izšla pri Prosvetni Matici v Chicagu. France Bevk je objavil 1949 dvoje del: Morje luči (ponatis povesti V mestu gorijo luči) in Mati. Novi roman Miška Kranjca Pisarna zajema snov iz sodobnega življenja — borbe za utrditev ljudske oblasti na vasi. Po aktualnosti snovi bo vzbudil zanimanje vseh občudovalcev Kranjčevega literarnega dela.
O Pahorjevi zbirki novel M®j tržaški naslov je bilo napisanega že mnogo. Brez dvoma Je Pahorju treba priznati nadarjenost in smisel za obdelavo svojih motivov. Motive izbira iz tržaškega življenja med vojno in neposredno pred njo, ter obravnava socialne in narodnostne probleme tržaških Slovencev, zaradi česar so njegova dela predvsem pomembtna. Izboljšati pa bo moral Se svoj slog in jezik, ki se jima pozna še romanski vpliv, kar je razumljivo, saj živi Boris Pahor v kraju, kjer se staplja slovanski živelj z romanskim elementom.
Zgodovina naše NOB in današnja borba za socializacijo, ki je zajela zadnjo grapo v naši domovini, dajeta našemu pripovedniku vso možnost ustvarjanja in dela. Cirilu Kosmaču je uspelo s predelavo filmskega scenarija Na svoji zemlji podati plastičen izrez iz partizanske borbe in življenja v primorski vasi. Delo je opremljeno z najznačilnejšimi posnetki iz prvega slovenskega filma.
Mohorjeva družba in Prešernova knjižnica sta izdali zbirki spominov in novel iz časov NOB. Pri MD Je izšla knjižica črtic in novel J. Udoviča, Edvarda Kocbeka, Franceta Filipiča, B. Magajne, I. Potrča, Miška Kranjca, Cirila Kosmača in Prežihovega Voranca. Med temi avtorji je pač najboljša Magajnova novela o partizanskem komandirju Maroku. Četrta knjiga Sporaiaov na partizanska leta je prinesla vtise in doživetja Marice Čepe (Med primorskimi ženami), Petra Stanteta, Anice Hribar, Ivana Bratka, Slavke Dežmanove, E. Kocbeka, Toneta Seliškarja, F. Lubeja In Bogomira Magajne. Prav gotovo najlepše in tudi najpomemb-nejše pa je delo Edvarda Kocbeka Tovarišija. Ta knjiga Je ne le izredno lepo pisan literarni koncept, dnevnik partizanskih doživetij od avtorjevega odhoda v partizane do pohoda na drugo zasedanje AVNOJ-a, ampak je v resnici pristna nepotvorjena podoba našega osvobodilnega gibanja, partizanskih borb, zmag in dela «IzvrSnikov», kakor avtor "imenuje člane IOOF-a. Kocbekovi opisi prvih napadov partizanskih čet, foške ofenzive in pohoda v Jajce in vseh dolgih, prečutih dnevov in noči v bunkerjih naše Dolenjske, vse to je .več kakor golo dokumentarno gradivo,
Vsi zbirajo pred zeleno planjavo letališča onkraj zidu: kakor da čakajo prihod či^žnega letala.
Morje ljudi molči in čaka in popoldansko sonce je nad njimi. Sonce greje ljudi, a misli vseh so pri truplu za zaklenjenimi vrati v hladu mrtvašnice. Tedaj se žene menijo.
«Ko je slišal pesem, se je prebudil iz nezavesti.»
«Oh, res?»
«Da, in je rekel: meni pojejo, fantje, meni pojejo.»
«Da, in je rekel: pridni fantje, lepo pojejo!»
Tedaj so se žene zganile, tedaj je morje glav vzvalovilo, množica se je premaknila kakor mogočen plaz in mrmranje in šum »e je zbudil «kakor gorski pii.
«Indietro, indietro!» so se drli miličniki.
Toda plaz se pomika, pritiska, «e pomika in se zgošča: potem zarohni kakor vihar v prepadu in ženski glas je kakor jok in kakor strašija kletvina: tedaj so žene podrle vrata mrtvašnice in množica se je vlila kakor povodenj vanjo.
Tisti hip je Lojze spet med »vojimi ljudmi: spet vodja slovenskega zbora. Crni miličniki pa se otepajo, plavajo kakor ščurki v alovenski povodnji, ki jih nosi, ki jih poplavlja.
VII
In nihče f>i smel na njegov grob.
In pred njegovim grobom koraka straža.
In kdor se je vtihotapil na pokopališče je Videl stražo in zapuščen grob. Toda videl je tudi goro cvetja na Lojzetovem grobu tn vse okoli po drugih grobovih. Piramido vencev in cvetja kljub puškam in samokresom: venci in cvetje, ki so prišli neubranljivo kakor kraguljčki v noči k poslednji podoknici.
Ampak pušeljcl in iopki so zmetani na kup: kakor kamenje, kfckor polena: kajti primorski človek je moral vreči cvet tudi svojemu umorjenemu sinu y teini, na skrivaj, v hitrici in z razdalje kakor gobavcu,	KONEC
Prešernova knjižnica bo letos razposlala med Slovence 400.009 Izvodov svojih knjig. S tem bo izpolnila svoje socialistično poslan stvo za širjenje kulture med ljudskimi množicami. Poleg koledarja bo Izdala še stiri poljudno znanstvene Inleposlovne knjige.
Prosveta med ljudstvom
krajšem času pri radijskih oddajah pod agilnim vodstvom p*] vovodje Draga Petarosa.
ini
POPRAVEK
V r.aši novoletni številki nt v čl»« nek «Bilanca prosvetnega življenju našega ljudstva na področju A Tržaškega ozemlja v predelek o koncertnem delovanju po neljubi pomo-^ ti prišlo ime sopranistke tovarišice
Krasna lahko rečem, skoro pomladanska nedelja, dasi sredi zime,-me je izvabila iz mestnega vrveža v prijazni Boršt, kjer je mrgolelo izletnikov. Domačini so se deloma u-deležili sestanka za ustanovitev «Kmečke zveze», drugi so se pa udeležili kinematografske predstave, ki jo je priredila SHPZ. Z velikim zanimanjem so se pa nekateri zbirali in stikali glave okrog radijskega srejemnika. Radovednost je gnala Justine Kralj-Vugove. tudi mene k aparatu in ugotovi! sem, da se vsi zanimajo za radijsko oddajo pevskega zbora «Vodnik» iz Doline, ki je pel na radiu jugoslovanskega področja v Kopru. Priznati moram, da smo vsi naravnost občudovali dovršenost petja, tega zbora preciznost, čisto intonacijo, jasno izgovarjavo in pravilno interpretacijo. 2e iz te radijske oddaje se je dajo ugotoviti, da so glasovi sveži, ker sestavljajo ta zbor po večini mladi ljudje. Pevovodja Cvetko Marc zastavlja v zbor vse svoje sile in sposobnosti, zato smemo od tega zbora še mnogo pričakovati.
Zbor se ne ustraši še tako težkih skladb in če je oreh še tako trd, se ga pevci še z večjim veseljem lotijo. Tako smo med drugimi skladbami poslušali tudi Adamičevo,
«Završki fantje», ki je tako lepo do. nela, da smo kar strmeli. Tudi v pesmi, kjer so nastopali solisti, n.pr. v Simonitijevi priredbi makedonske narodne «Bolen mi leži» se je prav lepo slišal mehak, prijazen tenor in ravno tako v Nedvedovi «Ljubezen in pomlad»# Dolinski pevski zbor ne dela časti samo društvu «Vodnik» pač pa tudi zavedni Dolini in vsemu našemu Jjudstvu.
Se eno veselo novico sem v nedeljo odnesel iz prijaznega Boršta in sicer da so sklenili domači pevci začeti takoj z rednimi pevskimi vajami. Tako smemo pričakovati, da bomo slišali tudi zbor iz Boršta, ki ima odlične pevce in pevke v naj-
Tovarišija je prava knjiga partizanovih spominov in prvi resni poizkus ustvarjanja velikega teksta in NOB.
Malenškov« povest Matjaž opisuje čas okupacije na Gorenjskem prva leta po osvoboditvi in boj za socializacijo vasi.
SLAVKO TOMINC
Nadaljevanje prihodnjič
Koledar OF za STO
v vsako slovensko hišo !
Gregorčičeva založba je izda. la tudi za letošnje leto koledar Osvobodilne fronte. Koledar je po svoji vsebini zelo pester, lep, dober, smiseln in aktualen. Članki p koledarju obravnavajo življenje slovenskega naroda rta , Tržaškem področju pod najrazličnejšimi vidiki, obenem nam nudi koledar pregled žez politične, kulturne, gospodarske in socialne dogodke v preteklem letu. Ze ob samem površnem pregledu sestavkov raz« vrščenih na 176 straneh nam vsi ti članki povedo: glejte, takšno je sedanje stanje našega življenja. Precejšen del koledar, ja je posvečen lejxtslovju, ki je po svoji tematiki skladen z duhom redakcijskega načrta tega koledarja. Leposlovni sestavki so dobri in jasno prikazujejo kar so pisatelji hoteli travedati. Pisatelji si pri tem prikazovanju niso delali nobene sile in vse. kar sel povedali jim je privrelo iz sirca. Tudi med Zunanjostjo tega koledarja in njego, vo vsebino je tesna smiselna povezava. Slikar Lukeiič je za platnico uporabil motiv gorečega Narodnega doma. V tem letu preteče namreč 30. let, odkar so ga fašisti požgali. Lepe in izrazite slike za mesece, od katerih prikazujejo nekatere izrazito primorsko prirodo, je narisal prof. A. Černigoj. Koledar je še bolj zanimiv zaradi mnogih fotografskih posnetkov, ki nam prikazujejo razne dogodke, osebe in na umetnine naših upodabljajočih umetnikov.
tSEJSBSMISEM
Film • šah
'Jilm4ka
KRONIKA
Filmsko podjetje aTrigiav film» je letos snemalo 2 dokumentarna filma zveznega znafiaja. Prvi zajema podra£-Je elektrifikacije in napore narodov pri gradnji hidrocentral ter melioracijskih del po vsej državi, drugi «Skrb za delavca» pa kaže skrb partije, ljudske oblasti in množičnih organizacij za delovnega človeka pri njegovem delu in zasebnem življenju.
—O—
Filmsko podjetje »Zvezda« snema ze več mesecev film o avtomobilski cesti, o največjem delu petletke. Film ne bo samo prikazal veličine avtomobilske ceste, pač pa bo tudi obdelal lik graditelja mladinca in borca Jugoslovanske armade. Uk socialističnega človeka, ki je kljuboval naravi, dežju in mrazu.	—O—
Eno najmlajših filmskih podjetij v Jugoslaviji Bosna-film v Sarajevu, ki je doslej izdelalo 24 mesečnikov ter 4 dokumentarne filme, bo letos pričelo snemati u-metniike filme. Najprej bodo snemali film «Major Bauk». za katerega je napisal scenarij Branko Čopič. Film bo režiral Nikola Popovič, ki je že režiral film «Ta narod bo živeh. Film «Major Bauk» bo prikazoval junaštvo naroda bosanske Krajine v narodnoosvobodilni borbi. Drugi umetniški film «Rudarji» po scenariju književnika Mehmeda Selimoviča bo prikazoval borbo in upor rudarjev tuzlanakega bazena. Med dokumentarnimi filmi bodo še naslednji: «Novi temelji» o živinoreji v Bosni in Hercegovini, film «Proga» o gospodarskem pomenu proge Samac-Sarajevo ter «Odgovor naroda» o borbi delavcev za izvršitev petletnega plana. Isto podjetje dokončuje tudi filme «Banoviči» o rudarskih naseljih v Titovih rudnikih in film «Na soteski» o pohodu najboljših bosanskih planincev po terenu, kjer so bile borbe za V. o-femzivo.
—O—
V Neaplju so končali snemati film «Neapelj milijonar» po komediji Edu aro a De Filippa. Film režira In v njem nastopa avtor sam.
V nekaj tetinih bo začel krožiti po svetu italijanski risani film: «Bagdadska roža», ki je bil odlikovan na beneškem festivalu In žel najlepše kritike tako v italijanskem kakor v svetovnem tisku.
"■
Prvi nemški film v angleški coni nosi naslov: «Film brez naslova» v njem bodo zopet nastopili: Willy Fritsch, Hil-
degard Knef in Hans Soehnker. Nemški film kaže glede na humoristični In lahkotni stil v tem filmu velik napredek.
■—O—
V	Hollywoodu so izdelali film o slavnem ameriškem skladatelju Cole-ju Porter-ju V UDA zavzema Por ter približno isto mesto kot J. Strauss v Evropi. Znana je zlasti njegova opereta «Kiss Me Kate», ki jo je posnel po Shakespearovi «Ukročeni trmoglavki». Zelo popularna je tudi njegova melodija «Noč in dan». Scenarip za film o Porterju je napisal Jack Mcf-fitt, režiral pa ga je Mihael Curtiz. Med igralci nastopajo: Cary Grant, Jane Wyman, Alexis Smith, Mary Martin in drugi.
V	Doualt, glavnem mestu francoske
ekvatorialne Afrike, ki šteje poleg domačinov še 7.000 Evropejcev, bo francoski filmski tednik Cinemonde priredil festival, na katerem bodo prikazovali naslednje filme:	«Bog je
umrl», Prekleti, Fabiola, Manon, Gilda in druge. V mestu Douala je pet kinematografov, ki predvajajo tedensko po 15 filmov.
—O—
Na Madžarskem vrtijo noy film (Mladi pioniri j) v gaterem nastopa mali igralec Kuksi, znan že iz filma «V nekem kotu Evrope». Film «Mladi pionirji» ki predstavlja življenje otrok, so snemalii v znamenitem pionirskem mestu na grudu Szehcnyi in na pionirski železnici v Budimpešti. V tem filmu nastopa okrog 40 od 3 do 14 let starih otrok, ki so jih izbrali med 8.000 pionirji. Tudi režiser in razni tehnični filmiski delavci ne presegajo 25 let starosti.
—o—
Nemški režiser Pcbst bo izdelal film «Zadnje dejanje», ki bo prikazoval zadnjih 10 dni iz življenja Adolfa Hitlerja. Vsebino za film je napisal ameriški sodnik Musman, ki je imel opravka na nuernberškem procesu in ki je lahko rekonstruiral uro za uro življenje Hitlerja od 20. do 29. aprila 1945, ko se je usmrtil skupno z Evo Braun. Hitlerja bo predstavljal veliki nemški igralec Vemer Kraus. Film bodo snemali samo v nemškem j:eziku.
V novembru so v ljubljanskih kinematografih igrali dva nova slovenska kulturna filma, in sicer »Kurestova-nje« ter »Ptuj, zgodovinsko mesto«. V film »Kurentovanje« so posneti prizori enega naših najpomembnejših ljudskih običajev, kar se Jih je v stoletjih ohranilo na vsem slovenskem ozemlju. Običaj, ki se je ohranil samo na Dravskem polju. Izraža ljudsko veselje nad odhajajočo zimo ter ima svoje korenine še v poganskih časih.
2 prizora iz jugoslovanskega umetniškega filma ■ Zgodba o tvornici»
NOVI J0G0SLQVANSKI UMETNIŠKI FILM
'’kfQ&d&ù, 6> toAbmei
«Zgodba o tvornici» se imenuje umetniški film, ki ga je izdelalo filmsko podjetje Zvezda film v Ueogradu. Jugoslovanska tane-matogrania zajema v tem filmu socialistično preobrazbo jugoslovanskega gospodarstva in družbe splon. Zgodba JUma je nekoiiko zgodovinsko utemeljena, in sicer se pričenja v letu 1946, ko so nekatere jugoslovanske tovarne prehajale v ljudske roke: dramatičnost dejanja izhaja iz nasprotja med starim in novim pojmovanjem.
Gartner, lastnik tekstilne tovarne v Zagrebu, je obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem na prisilno delo. Ko se vrne v Zagreb, ga nek ustaški polkoimik, ki je prišel v Jugoslavijo izvajat teroristične akcije, pregovori za sabotaže v njegovi bivši tovarni. Gartner pridobi na svojo stran tudi tovarniškega vratarja.
Medtem pa se delavci bore za povečanje proizvodnje. Delavka Manja Mlinarič, ki je tkala doslej na treh vretenih, se obveže da bo doslej tkala na šestih vretenih. Ko se je torej izbralo v tovarni več Ljudi, da vidijo udarniško delo Marije, je Gartner nastavni peklenski stroj, ki naj bi eksplodiral, čim bi Marija pričela tkati. Marijin mož, izve, kaj nameravajo saboterji, hoče preprečiti zločin, toda ne uspe. Marija je ranjena, inženir Vrtar, ki je slutil, kdo Oi utegnil Orti zločinec steče na Gartnerjevo stanovanje in zaloti Gartnerja vprav ko hoče pobegniti z njegovo ženo. Vrtar spozna vso Gartnerjevo pokvarjenost
in veličino borbe delavcev v tovarni; poverijo mu gradnjo nove tovarne in z ljubeznijo se oklene tega posla. Ni več stari prredvojni inženir — dobičkar, pač pia aktivni sodelavec pri izgradnji lepšega življenja svojega naroda.
Scenarij je napisal Vlado Poga-čič, ki je obenem tudi film režiral. V filmu sodelujejo najboljši jugoslovanski igralci, kakor Marija Crnobori, Ljubiša Jovanovič, Tito Strozzi, Branko Pleša, Ksenja Jovanovič, Mira Gabrilovič i dr.
ZUtnica, utedniiio-a
iHiiiiutiiimitiimtiiiffmmimmiimitiiiiimu
SEMENA
V MESNATIH PLODOVIH?
Tov. Kompara Franc, Zagreb (Mirogoj). Prejeli smo vaše pismo, v katerem nas vprašujete, kje in kako bi poravnali naročnino za naš tednik. Vsa prizadevanja, ki ste Jih v ta namen napravili in ki jih v pismu omenjate, so bila seveda zaman, ker ste se pač vedno obrniti na napačen naslov. Zdi se, da ste prezrli naše tozadevno večkratno obvestilo v tedniku, v katerem je bilo rečeno: Naročnina za Ljudski tednik v Jugoslaviji se plačuje v Ljubljani prt ADIT-u, Tvrševa ul. 34, tel. 49-63 ali pa na čekovni račun pri Komunalni banki št. 6-1-90603-7. Poskusite se obrniti na ta naslov in boste prav gotovo opravili zadevo v vaše zadovoljstvo.
Veseli nas, da redno prebirate naš «Ljudski tednik» in da vam ugaja.
Vaša priznanja so nam le v zadoščenje. Hvala za pozdrave. Oglasite se 'še kaj, morda s kakim dopisom. Zdravo!	UREDNIŠTVO
Semena mesnatih plodov ne vzidi, jejo v plodu. Nekateri so si ta pojav razlagali s tem ,da nimajo semena na razpolago kisika. Vendar so ugotovili, da ima sok mesnatih plodov to lastnost, da preprečuje, da seme-vzklije. Toda v mesnatem plodu ne morejo vzkliti samo lastna semena, temveč tudi semena drugih rastlin. S kemijsko analizo so ugotovili posebne skupine snovi, ki so v oku mesnatih plodov ter onemogočajo kaljenje semena.
NOVA VRSTA PORCELANA ZA ELEKTRIČNO OSAMLJENJB
Angleška partija
Leta 1883 je igral Zuckertort z Biackburnom. enim najboljših angleških mojstrov naslednjo partijo,
dol8° ostala v šahov.’ *kin učbenikih;
Beli: Zuckertort Crni: Blackburne c2-c4	e7-«6
2. e2-e3	Sg8-f6
3 Sgl-f3	b7-b6
Crni bi se moral s 3... d7-d5 takoj pričeti boriti za središče. Toda za sedaj mu ni treba hiteti, ker ni nobene nevarnosti, da bi beli zasedel središčna polja.-
4.	Lfl-e2	Lc8-b7
5.	0-0	d7-d5
Boljše bi odgovarjalo sistemu 5. ... d7-d6, ker bi črni po tej potezi phianii okretnost svojega središča.
6.	d2-d4	Lf8-d6
7.	Sbl-o3	Sb8-d7
8.	b2-b3	0;()
9.	Lcl-b2	Dd8-e7
Crni hoče igrati Ld6-a3 in izmenjati lovca na črnem polju. Toda beli ga Lahko prehiti. Zato bi bilo bolje 9. ... a7-a6 ali 9. ... c7-c5.
„ 10. Sc3-b5l	Sf6-e4
V poštev bi prišlo 10. ... e6-e5; 11 Sb5:d6, c7:d0 itd.
ti. Sb5:d«	c7:d6
12.	Sf3-d2	Sd7-f6
13.	f2-f3	Sc4:d2
14.	Ddl:d2	d5:c4
15.	Le2:c4	d6-d5-
16.	Lc4-d3
Beli je na boljšem položaju ne samo zaradi obeh lovcev, temveč tudi zaradi nerodnega položaja nasprotnikovega konja.
16.	...	Tf8-cS
17.	Tal-el	Tc8-c7
18.	e3-e4	Ta8-c8
19.	e4-e5	Sf6-e8
20.	f3-f4
Beli je dosegel idealno pozicijo za napad. Crni pa je prišel do takega položaja, da nima* nober.ih iz-gledov za protiakcijo.
20.	...	g7-gy
21.	Tel-e3	f7-f5
Pretilo je 22. g2-g4 s 23. f4-f5
22.	e5:f6 (e. p.>	Se8-f6
23.	f4-f5!	Sf6-e4
Jasno je, da bi na 23. ... g6;f5 beli odgovoril s 24. Ld3:f5.
24.	Ld3:e4	d5:e4
Preti 25. ... Tc7-c2 z dobljeno figuro. Toda beli bo na to pretnjo odgovoril z duhovito kombinacijo.
23. f5:g6	Tc7-c2
26.	g6:g7+	Kg8-h8
Na 26. ... Kg8:h7 bi sledilo 27.
Te3-h3-|-, Kh7-g8; 28. Dd2-h6 itd. Prav tako ni dobro 26. ... De7:h7 zaradi 27. Te3-g3+ in beli bi lahko dobil.
27,	d4-d5+	e6-e5
28. Dd2-b4i!
Elegatna žrtev je kraljica, toda v Morfijskem stilu!
28.	...	Tc8-c5
Na 28. ... De7:b4 bi sledil mat v
sedmih potezah:	29.	Lb2-e5-|-
Kh8.h7;	30.	Te3-h3-f-,	Kh7-g6;
Tfl-f6+, Kg6-g5; 32. Th3-g3+ Kg5-h5; 33. Tf6-f5 + , Kh5-h6; 34. Le5-/4+, Kh6-h7; 35. TfS-h5 mat.
29.	Tfl-f8-l- !	Kh8:h7
Nič ne pomaga 29. udarec hitro
reši igro. Kh8:h7 De7:f8 zaradi 30. Lb2:e5+ in črni bi bil hitro matiran.
30.	Db4:e4+	Kh7-g7
31.	Lb2:e5+	Kg7:f8
32.	Le5-g7 + !, Crni se preda. Na 32. ... De7:g7 bi prišlo 33.
De4+ mat. Na odgovor 32. Kf8:g7 bi sledilo 33. de4:e7 z matom v nekoliko potezah.
Dotnuče vesti
Veliki nagradni turnir
15. t. m. se bo začel v 'Prstu veliki nagradni šahovski turnir Igralcev prve in druge kategorije. Ljubitelji šaha imajo čas za prijavo še do petka 13. L m. Prijave sprejema šahovski odsek ZDTV v ul. Machiavelli 13. II Prijavnlk plača 100 lir kavcije, ki se po končanem turnirju vrne. Igralo se bo dvakrat tedensko po dogovoru z igralci. Prehitevanje kol ne bo dopustno. Prekinjene igre se bodo morale odigratt pred pričetkom novega kola.
Dvokrolni radio-match iugesfavija - ZDA
V dneh od 11. do 14. januarija bosta
1 šahovski reprezentanci ZDA in Jugo-
slavije odigrali radio-match. Ta dvoboj spada med letošnje največje šahovske prireditve v Svetu in žc sam dogovor za tako važno mednarodno srečanje predstavlja priznanje jugoslovanskemu šahu in ugledu, ki ga uživa Jugoslavija v Inozehstvu. Za ta dvoboj vlada veliko znlmanje v vsej svetovni šahovski javnosti, posebno ker bosta obe reprezentanci nastopili v svojih najmočnejših postavah. V reprezentanci ZDA sta poleg drugih odličnih mojstrov tudi kandidata za naslov svetovnega prvaka velemojstra Reshevsky in Fine. Reprezentanca ZDA Jc na vseh dosedanjih šahovskih olimpiadah osvojila prvo mesto. Reprezentanca ZDA bo nastopila proti Jugoslaviji v naslednji postavi:
Samuel Reshevsky, Robert Fine, Isaac Kashdan, Isaac Horovltz, Arnold Denker, Arthur Dake, Algeri Pinkus, Herman Steiner, Robert Bern In Aleksander Kcvitz. Za reserve so določeni: Wivers Adams, Arthur Bisghier, Donald Bern, Lari Evvans, George Kram-mer in Abraham Kupchik.
Jugoslovansko reprezentanco bodo sestavljali naslednji igralci:
Svetozar Gligorič, Vasja Pirc dr. Peter Trifunovič, Braclav Habar, ing. Milan Vidmar ml. Stojan Puc, Bora Milič, Bora Kostič, Aleksander Mata-novič in Bora Ivkov. Rezervi sta Srečko Nedeljkovič in Andrija Fudercr.
V državno reprezentanco sla prvič vključena dva mladinca 16 letni Ivkov in Matanovlč, kar je Izredno priznanje za mlado šahovsko generacijo. Jugoslovanska reprezentanca, ki Je po vojni premagala že reprezentance Madžarske, Ceškoslovanšče, Avstrije, Svice In Holandske, se danes smatra kot ena najmočnejših šahovskih reprezentanc v. Evropi a Sovjetsko zvezo.
Pri gradnji električnih naprav igrajo važno vlogo izolatorji. Ti so iz najrazličnejših snovi, ki ne prevajajo električnega toka. V veliki meri uporabljajo v ta namen porcelan. Prav posebne izolatorje pa uporabljamo pri napravah, ki delujejo z visokofrekvenčnim tokom. Znana Industrijska tvrdka Westing-house, ki Izdeluje najrazličnejše električne aparate sporoča, da so izdelali neko novo vrsto porcelana za izoliranje visokofrekvenčnih tokov. Ta porcelan se imenuje «Clr-kon-porcelan». Kakor pravi ime, je v tem porcelanu kovina clrkon. Omenjeni porcelan jc mnogo boljši od doslej znanih porcelanov ter drugih Izolatorjev. Cirkov-porcelan ic zelo odporen proti natezanju In pritisku. Tudi hitre spremembe tem-perature ne vplivajo nanj kvarna Do vlage je odpornejši od steatita ter tudi tretjino lažji kakor steatit. Cirkon-porcelan lahko obdelujemo z istimi stroji, kakršne uporabljamo za obdelovanje porcelanov za visokofrekvenčne toke.
ČIŠČENJE ZRAKA Z ELEKTRIČNIM TOKOM
Sodobni gradbeniki kakor tudi higieniki polagajo veliko pažnjo na to, da so poslopja tako zgrajena, da je v pisarnah, delavnicah ter stanovanjskih prostorih zraki čimbolj čist. ^Bcdaj so bile ponekod v rabj razne mehanske prir prave, s katerimi smo zrak filtrirali. Namen filtriranja zraka je ta, da iz njega odpravimo prah ter raznovrstne mikroorganizme. Vendar je bila s takim postopkom odstranjena le ena petina prahu, mikroorganizmi so pa filter neovirano prešli.
Izredno dobro se pa obnesejo električne naprave za čiščenje zraka. Električna industrija We-stinghouse izdeluje že od 1. 1939 tako napravo, imenovano «Preci-pitron». Uporabljamo jo doma ter V industriji. Precipitron, ki je namenjen domači uporabi, očisti y eni minuti 32 do 34 kub m zrukei S to napravo je čiščenje zraka zelo popolno, saj odstranimo 90 odst. vseh smeti. Precipitron, ki je namenjen industriji, pa očisti v eni minuti do 10.000 kruh. ni zraka. Nečisti zrak vodijo skoj elektrostatično polje, katere«» napetost znaša približno 12.500 voltov. Zatem vodijo znajt med ploščami, ki so izmenoma pozitivno in negativno električne. Napetost na teh ploščah znaša pribl ij. no 6200 voltov. Na njih se sesede prah, « aparata pa uhaja čisti zrak.
Fizkultura • uganke
_____ ________O_____
LIUDIKI TEPNIK,
Šport nora telesoo krepiti geoeraciio naših Ijodi
(Iz razgovora maršala Tita s skupino jugoslovanskih fizkultuinikov)
Prejšnji teden je sprejel maršal Tito predstavnike juaoSiOvanskih tiz-kulturnikov in delovnih kolektivov za izdelavo tizkulturnih in športnih rekvizitov. V razgovoru so razprav-ijajl o trenutnih težkočah in o načinu dela za večjo razširitev fizkul-ture in športa ter o načrtih za nadaljnje delo.
Maršal Tito se Je pohvalno izrazil o uspehih jugoslovanskih fizkul-turnikov doma in na tujem in je — kakor vedno doslej — pokazal vse razumevanje za njihove potrebe. V razgovoru s lizkulturniki je maršal Tito dejal med drugim:
«Povsem pravilno je prizadevanje, da bi se naša fizkultura kar najOolj razvila. fizkultura m šport nista nekaj, s čimer naj bi se ukvarjalo samo omejeno število ljudi. Sleherni naš mladinec in mladinka, sleherni naš človek, ki se čuti zdravega, bi se moral ukvarjati s katero koli fizkulturno ali športno panogo. Fizkultura in šport ne krepita samo zdravje, ne krepita samo organizma, da bi lahko vzdržal telesne napore, marveč razvijata prav tako pri človeku tudi moralne lastnosti, vzgajata njegov značaj. V naši socialistični družbi lahko dobita telesna kultura in šport svoj polni pomen in razmah, to pa je treba vztrajno propagirati. Ne zadošča, da imamo nekaj nogometnih klubov in na milijone navijačev. Povečati moramo število športnikov in omogočiti kvalitetno izbirg gb
množičnem ukvarjanju a športom in fizkulturo. Zatorej ne sme klub v središču prevzeti od društva V notranjosti dobrega igralca, ki je pokazal kvalitetno igro, kajti tako ni mogoče dvigniti kvalitete naših društev v notranjosti. Dve ali tri dobra društva v središčih ne zadoščajo. Naš nogomet mora biti bolj množičen, vendar pa dobri igralci iz notranjosti lahko pridejo v poštev za sestavo reprezentativnih ekip. Prizadevati si moramo, da bo čim več močnih moštev, da gremo čim bolj v širino ter da preprečimo snubitev in odvzemanje igralcev. Športnikom je treba dovoliti, da nastopajo v tistem klubu, v katerem nočejo nastopati in v katerem lahko pokažejo največ. Pripomniti moram, da so letos že precej izginila nasprotja med posameznimi društvi. Prizadevati pa si moramo, da bodo ta društva povsem-enakopravna ter da bodo pravice in dolžnosti naših športnikov
popolnoma enake.
Kadar gre za reprezentiranje našega športa in fizkulture v tujini, morajo imeti naši športniki in fizkultumiki pred očmi to, da na tujem ne zastopajo samo svojega društva, ampak tudi celotni ijjcrt naše socialistične domovine, in se morajo zato še vztrajneje boriti kakor doma, sicer pa mora biti med našimi društvi in znotraj društev samih popolno tovarištvo in ne nekakšna nezdrava konkurenca. Pozitivna socialistična tekma je tudi tu zelo dobra stvar, važna pa je tudi športna enakopravnost in notranja športna demokracija, enaki življenjski in razvojni pogoji. To bo prispevalo k temu, da bodo člani teh društev v še večji meri tekmovali, da bodo boljši. Mislim, da smo že sedaj na tem, da odpravimo tizte notranje napake, ki so ponekod prišle do izraza v našem nogometnem športu.
Torej, kakor sem dejal, našo
fizkulturo in šport je treba široko in vsestransko razviti. Prizadevati si je treba, da se čim več ljudi ukvarja s tenisom, ki je zetu koristen za slehernega človeka, zlasti pa za tiste, ki delajo v uraditi. Vem, da nimamo še dovolj potrebnih rekvizitov za to športno IMnogo, mislim pa, da bodo v kratkem imeli možnost izdelovati sredstva, potrebna za ta šport. Vrh tega je treba razvijati tudi košarko, odbojko, lahko atletiko vodne športe in vse druga športne panoge. Zimsko kopališče, ki bi ga zgradili ria primer v Splitu, bi zelo goristilo našim plavalcem, da bi lahko trenirali tudi pozimi. Tako bo šel razvoj fizkulturo in športa tudi na širino. Za to nam niso potrebna velika sredstva in menim, da je mogoče nabaviti najnujnejše rekvizite. Vi pa si prizadevajte, da boste doma izdelali čim več. Vselej morate imeti pred očmi, da pri nas ne gojijo športa, da pri nas šport ni le sredstvo, da se ustreže ambicijam, marveč življenjska nujnost. Sport mora telesno krepiti generacije naših ljudi, učvrstiti njih organizem in razvijali njihove dobre lastnosti. Voditelji našega športa imajo pri tem veliko nalogo. Dati morajo športu resnično socialistični značaj in ne smejo ustvarjati ozkih klubov ter stremeti za senzacijami. Skratka, njihova naloga je, da so predstavniki športa socialistične države».
TRŽAŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Arrigoni se je obdržal v vodstvu
Tržačani so se v Kranjski gori pripravljali na tekme.
Končana je novoletna turneja
jugoslovanskih nogometašev v inozemstvu
Dvoje izenačenih moštev v Piranu Je «Jalo to nedeljo zelo lepo in borbeno tekmo. V prvem delu igre je bil Piran močnejši od Arrigoni, ki je za vsak gol znal najti takoj izenačenje. Pozneje je šel Arrigoni v napad, toda naletel je v obrambi Pirana na nepremostljiv zid. Tekma, ki Je.bila ena najvažnejših v tržaškem prvenstvu se je tako končala neodločeno. Na prvem mestu kvalifikacijske lestvice Sledi še vedno Arrigoni, ki ga od Autore loči samo boljša razlika golov.
-Aurora je vedela, da pride to nedeljo na drugo mesto ne glede na rezultat v prvi tekmi med Piranom in Arrl-gonijem. Vedela je, da sl mora na vsak način izboljšati razliko golov. To je tudi storila v tekmi z Montebel-lom. Zabila je kar 6 golov. Kljub temu pa je bila tekma precej nezanimiva. Montebello je imel več priložnosti za gol v prvem polčasu.
Sv. Ana, ki je sedaj na četrtem mestu kvalifikacijske lestvice Je imela za nasprotnike Opence. Opencem je manjkal dober napad. Vsi njihovi prodori so šli preko desnega krila, ko Jim je prav središče napada popolnoma odpovedalo. Tudi obramba bi bila potrebna izboljšanj. Sv. Ana je nastopila samo z desetimi igralci. Kljub temu Je zmagala s 7:1.
Skoraj presenečenje je dosegel to nedeljo Novi grad. Ta Je v Trstu premagal Ponzianlno z 1:0. Ponztanina je nastopila v oslabljeni postavi. Drugo presenečenje so dosegli v Kopru. Tam se je Meduza srečala s Sv. Ivanom. Res Je, da sicer dobri Sv. Ivan preživlja v zadnjem času trenutno krizo, vendar se je njegovo moštvo skoraj do konca upiralo napadom Meduze. Mislilo se
je že, da bo Sv. Ivan vzdržal, toda tik pred koncem tekme je Valente, član Meduze prodrl obrambne vrste Sv. Ivana in zabil edini gol, ki je padel v i tej tekmi.
Zadnja tekma te nedelje je bila v Betonigli med domačim moštvom in : Novo Gorico. V prvem polčasu sta bili moštvi precej izenačeni. Pozneje pa je pričela Nova Gorica z nevarnimi napadi, pred katerimi je morala Brtonigla dvakrat kapitulirati. Končni rezultat Je bil 2:1 za Novo Gorico.
Po teh tekmah Je sedaj ob skorajšnjem koncu Jesenskega prvenstva položaj na kvalifikacijski lestvici takle:
Arrigoni	13	9	2	2 59	10	20
Aurora	13	10	•	3 42	9	20
Piran	12	8	3	1 30	9	19
Sv. Ana	13	8	2	3 38	18	18
Ponzian.	13	7	1	$ 34	21	15
Meduza	12	S	4	3 IS	15	14
Novigrad	12	5	2	5 28	16	12
Sv. Ivan	13	4	4	5 15	25	12
N. Gorica	11	5	1	5 28	25	11
Umag	12	4	1	7 27	33	9
Brtonigla	13	2	3	8 8	38	7
Gorica	S	2	1	5 12	29	5
Op) cine	13	3	0	10 17	54	S
Montebello	12	1	•	11 10	50	2
	• •	•				
Najresnejšega kandidata za zmago
na svetovnem prvenstvu v smučarskem teku na 18 km, so smatrali Finca Tauna Honkanena. Na treningu pa se je poškodoval, tako da ne bo mogel teèmovatl in ga bo zamenjal prvak na 15 Tauno Kitves.
V soboto bo v Bologni mednarodno srečanje v grško-rimski rokoborbi. Sodelujeta reprezentanci Italije in Franclje.
JugosiovansKa nogometna moštva nadaljujejo s svojimi turnejami po inozemstvu. «Crvena zvezda» je odigrala svojo 4. tekmo na Malti in premagala «Spartane» s 14:0. Proti reprezentanci Malte je dosegla «Crvena zvezda» visok rezultat 10 : 0 Beograjsko moštvo je igralo odlično. Leta 1947 je dunajska «Austria» pioti reprezentanci Mane aosegla neodločen rezultat
1:1. Zadnjo tekmo na Malti je odigrala «Crvena zvezda» proti «Vien-ni», tretje plasiranemu klubu v avstrijskem prvenstvu neodločeno 0:0 in si tako osvojila pokal Malte.
«Lokomotiva» iz Zagreba je ponovno igrala z reprezentanco Ma-
roka in jo premagala s 4:0. Zaradi ostre igre, ki jo je igralo moštvo Maroka, ki je na vsak način hotelo izsiliti zmago, so bili štirje Jugoslovani poškodovani. «Crvena zvezda» je zadnjih 20 min. igrala le z 10 igralci. Med Maročani se je odlikoval znani igralec Ben Ba-rek, ki pa ni mogel prodreti napada «Lokomotive». Zadnjo tekmo v Severni Afriki je «Lokomotiva» tudi odločila v svojo korist z rezultatom 3:0.
9. t. m. pa je gostoval splitski «Hajduk» v Ljubljani in premagal «Odred» s 5:0. Kljub visokemu porazu je «Odred» dobro igral, posebno v prvem pmlčasu (0:0).
ZA BISTRE GE.AVE
KRIŽANKA
Vodoravno:	. navihano«; 20. pot; 21. mesto na Ho-
L ruski pregovor; 18, človek; 19. j landskem; 22, žival; 23. družina; 24.
pesmi; 25. mesto v Španiji; 26. riba; 28, nikalnica; 29. skoro tuj; 30. italijansko Uta; 32. vetrovi; 34. karta; 36. ulica; 37. števnik; 38. podložnik; 41. udarec; 43. žensko irne; 45. združenje; 46. gmajna; 49. žensko ime; 51. veznik; 52. reka v Italiji; 53. mladi ljudje; 56. pesmi; 57. mazilo; 58. vojak, ki opazuje topniške zadetke.
Navpično:
1. mesto v Italiji; 2. kar Je človeku namenjeno; 3. bolezen; 4. moško ime; 5. majhno darilo; 6. simbol nacizma; 7. vojska; 8. pritrdilni vzklik; 9. sebičnost; 10. gorkota; 11. moško Ime; 12. žensko ime; 13. beseda iz uspavanke; 14. predlog; 15. narod osvajalcev; 18. del stavbe; 17, častni naslov; 23. žensko ime; 27. športnik; 31. predlog; 33. jugoslovanski politik; 35. riba; 36. konec dneva; 38. veliko mesto; 39. velika reka; 40. del hiše; 42. kraljevski naslov; 43. demokratična orga:
nizaclja; 44. žensko ime; 47. hrvatski zaimek; 48. nemški plemiški naslov; 50 števnik; 52. kratica za tangen (geometrija); 54. italijanski spomik; 55. sredina kape; 56. pijača.
Rešitev križanke „Voščilo"
Navpično:
1. Veldes; 2. sveder; 3. ekarte; 4. mlatič; 5, uboren; 6. godalo; 7. anilin; 8. načelo; 9. Krakov; 10. Arezzo; 11. Kaštel; 12. jagnje; 13. EDILIT; 14. Milano.
Vodoravno:
Vsem ugankarjem srečno novo leto!
• • •
CRKOVNICA: Sloves; slasti; slasom; V nedeljo Je bil v Bazovici prvi iz-gan; slanik; Slavko.
SIMON JENKO
Prvi letošnji cross - country
V	nedeljo je bil v Bazovici prvi Iz» birni cross-country. Najboljši na ba-zoviškem crossu se bodo potem ude ležili finala, ki. bo v nedeljo 9. Januarja v Trstu. Izbirni crossi se bodo ves ta čas nadaljevali. Tako bodo ero»* su v Bazovici sledili to nedeljo Se crossi v Nabrežini, Kopru, Umagu, Bujah in Betonigli.
Najboljši je bij v nedeljo v Bazovici Gregorič Ivan, ki je že poznan kot dober kolesarski dirkač. Po rezultatu vidimo, da je sedanje lepo vreme dobro izkoristil za crosse, odlično pripravo za težke kolesarske tekme, ki ga čakajo v biižinji kolesarski sezoni.
Tekmovalo je približno 40 tekmovalcev. Med tekom so bili v glavnem raz. deljen! na tri skupine. Največja borba je bila za četrto mesto, za katerega se je borilo kar pet tekmovalcev. Na cilj so prišli tekmovalci v naslednjem vrstnem redu:	Gregorič
Ivan, Gregorič Silvester, Fonda Vincenc, Zupančič Edi, Počkar Ivan, Gre. gorič Karlo, Bajc Lucio, Skilin Edi, Prešel Oskar, Kalc Anton itd.
Irojna zmaga
jugoslovanskih smučarjev v Avstriji
Jugoslovanski tekači in- skakači so imeli v soboto in nedeljo svoje prve mednarodne tekme v lej sezoni. Gostovali so v Badgasteinu v Avstriji, kjer so nastopili poleg Jugoslovanov še Avstrijci in Nemci.
V	soboto so dosegli svoj prvi uspeh
v teku na 18 km. Na njem je zasedel Jože Knific prvo mesto. Tone Pogačnik drugo, Matevž Kordež pa peto mesto. V nedeljo je bilo tekmovanje štafet na 3X10 km. Jugoslovani so nastopili v postavi Kordež. Pogačnik, Knific. Tudi v tej tekmi so zasedli prvo mesto tri minute pred prvo avstrijsko štafeto. Rezultati so bili naslednji:	Jugoslavija 1:52,20;
Avstrija 1:55,29; Nemčija 1:56,57.
Jugoslovani so nastopili tudi v skokih. Na njih je zasedel Janez Polda prvo mesto s skokoma 76 in 75 m. Drugi je bil Avstrijec Assleitner, tret je in četrto mesto pa sta zasedla Janko Mežik in Karel Klančnik.
V nedeljo se je Končal v Ni zzi kvalifikacijski turnir za udeležbo na svetovnem prvenstvu v košarki v Buenos Airesu. V polfinalu je igrala Jugoslavija z Italijo. Vendar pa Je bila premagana z malenkostno razliko 37:40. Po tej tekmi se Je sestalo tajništvo mednarodne zveze, ki Je odločilo, da se bo svetovnega prvenstva udeležilo troje moštev s tega turnirja in ne samo dve moštvi. To zaradi dobre kvalitete in zenačenosti prvih štirih moštev. Za tretje mesto, to Je sodelovanje na svetovnem prvenstvu, sta se potem borili Jugoslavija in Belgija. Zmagala je Jugoslavija s 36:32.
Ob koncu turnirja Je zasedla prvo mesto Italija, ki je v finalni tekmi premagala Španijo s 44:36. Jugoslavija je na tretjem mestu, r.a četrtem Belgija, slede Švica, Finska, Nizozemska in Avstrija.
• • .
Izvršni odbor svetovne plavalne zveze je priznal dva nova evropska rekorda, ki sta ju postavila Nemcem Walter Klinge (100 m prsno 1:18,5) in Helbert Klein (200 m prsno 2:35,3). Oba prejšnja rekorda je držal Fran. coz B. Nakache.
Lokomotiva je prispela iz Maroka v Marseille. V Maroku je zmagala v petib nogometnili igrah s skupnim rezultatom 21:5.
Trener argentinske smučarske reprezentance Šved Bengd Sudin Je izjavil, da je proga za svetovno smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji v Aspenu (Colorado) najtežja, kar Jih je kdaj koli videl. Proga za smuk je dolga 2,3 milje z višinsko razliko 900 m.
Odgovorni «rednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Moatccckl 4
Rokopisi se ne vračajo
16
liudskiTEDNIK
LAJOLOVA REPORTAŽA
Blvii funkcionar Mussolinijeve fašistične stranke in frankistični prostovoljec v Španiji, sedaji odgovorni urednik glasila italijanske komunistične partije in vneti komtnformistični priganjalec Davide Lajolo Je začel objavljati v Unita po naročilu Konvinforma «reportažo», s katero mora za vsako ceno dokazati izdaj-■cvo Titove Jugoslavije. Takole pravi bivši in sedanji fašist: Tukaj v Trstu sem zbral niti preko katerih
bom razpletel štreno in...

Viđali: Daj, Davide, 1 e zapleti Jim oči, da bodo že ven dar enkrat spregledali...
IPelv" in njcgcvc Peiv IwBv
Tistemu, kar je popolnoma odveč, pravimo, da je peto kolo. Tako peto kolo je Delo <arno, po njih lastnem priznanju oa vsaj eden izmed njihovih urednikov. Kdor prebere njegov članek «Križev pot» bo ugotovil, da bi bilo bolje, že bi se pisec tega članka odrekel novinarstva in začel izdelovati klobase. Dokazano je namreč, da je v klobasar-jenju nenadkriljiv mojster, je j» v njegovem Križevem potu» Vendar nekaj postaj, pri katerih ae je vredno ustaviti.
Ze takoj v začetku izvemo, da Je Delo v večni krizi. To ugotovitev sprejema celotni uredniški odbor na znanje s polglasnim ■Hm». Ta polglasni «Hm» jma na koncu tri pikice. Ena bi bila verjetno premalo za tako važen «Hm». Nato nam Peto kolo pojasni, da pri Delu razen enega urednika nihče drugi ničesar ne ve o Tibetu, kmalu za tem pa zve bra lec, da postane embrio star šele tedaj, ko odraste. Tukaj je treba pač Petemu kolesu pojasniti, da je ta ugotovitev, kar se njega tiče, točna. Čeprav je že dokaj star, je pač še vedno em-bri ' (duševni). Kmalu za tem •e Peto kolo pohvali, da premore uredništvo Dela človeka s Cankarjevim profilom, člankarja z umetniško pričesko in jurišnega urednika. Od vseh teh ukrasnih pridevkov, ki si jih je nadel Miha, prihaja v poštev samo polovica vsakega, namreč profil z jurlšno pričesko, vsi ostali pa so samo utvare, ki si jih dela
Ove eltSeénia
V istem času. ko se je Delo razpisovalo o enem letu svojega življenja, prav za prav životarjenja, pa jim je Demokracija zabrusila, da reže ona že četrto brazdo. Pri tem je treba pač ugotoviti, da je Delo še v vsestranski globoki puberteti, Demokraciji pa da se je edini le-mež tako skrhal v štirih letih, da reže le še zelo, zelo plitke brazde.
tv svojih kolonah namreč).
Peto kolo. Ob poročanju o «Primorskem dnevniku» je Peto kolo tako zmešalo štreno, (jo bo že Ulisse odvil), da je — resnici na ljubo — napisalo, da prinaša Delo same laži brez trohice resnice. Kdor ne verjame, naj si ta odstavek v Delu sam prebere. Na uredniški seji so Petemu kolesu ostala Peta kolesa to verjetno že povedala, ko so obravnavala njegov pisateljski «stil».
Cvetka vseh cvetk, mi bi dejali, možganskega umotvora Petega kolesa, pa ‘je ugotovitev o resolucijah, ki jih mora Delo prinašati. V trenutku duševne zbranosti (kar se zgodi pri Petem kolesu vsake kvatre enkrat), je Peto kolo zapisalo dobesedno takole: «K streli vse resolucije, kaj mislijo, da bomo pitali ljudi s tako plažo!» Pomislite, da so omenjene resolucije sukus možganskih produktov Vidalijevega generalnega štaba. In če že Peto kolo samo prizna, da je celo ta sukus plaža, kakšna plaža, mora biti še vse ostalo, kar prinaša Delo. Sicer je bila tukaj resnicoljubnost Petega kolesa odveč, ker ni več nobena tajnost, da je Delo plaža.
Teden dni po Novem letu pa se Peto kolp in njegov uredniški zbor spomnijo, da je staro leto šlo v pozabo. In veste, zakaj so na to prej pozabili? Ker niso dobili trinajste plače. Ce bi jim jo dali v februarju, bi morda v marcu mislili, da je začetek januarja. Krasno uredništvo. Na kaj vse tam popolnoma pozabijo. Se dobro, da šo vsaj z zamudo prišli na to, da na tem planetu teče čas naprej ne glede na kominformi-zem. Iz članka Petega kolesa zvemo še n. pr., da se uredniki Dela tako pridušajo in preklinjajo, da se stene tresejo. To bi' Znalo držati, saj imajo meksikansko vzgojo. Da bi pa bilo uredništvo «Ljudskega tednika» zaradi tega v strahu pred njimi, je vsekakor predomišljava ugotovitev Petega kolesa. Slovenski pregovor pravi, da pes, ki dosti laja, ne grize (razen, če ni stekel).
Pod svoje izpovedi se Miha podpiše: Peto kolo. Od kod ta vzdevek? Morda pride od tega, da je pisec petokolonaš? Vrag vedi!
Kraška burja si ne mòre kaj, da ne bi sočustvovala s Pe^im kolesom, ker ni dobilo trinajste plače, vendar mu mora odkrito povedati, da je za take članke res ni zaslužilo. Verjetno so mu to povedali tudi v general štabu.

{MU
ZUPAN.
Pacco, saj ni samo tebe prinesla lani spomladi Befana, mož figov, take tržaška najraje izbira Morana.
» * *
Prosvete žej'n, jecljavec, jo šel k izvoru ZVU-)e pit,’, pozdravil, olikano lepo: Go-go-spod Mi-ze-rè-re-rit.
KOSTRUNCEK.
Prešel si vse faze: Dux, rex, niks; na repu ostal, kot na oslu Tom Mix.
SEGRETARIO GENERALISSIMO.
Buffalo Bill v tržaški osminski izdaji, ti nisi verziran samo v prvi izdaji, v tvojem življenju nabral črnih si bravur niz, danes dela tvojega krona: Butelj servis.
KOMINFORMISTU.
Ce bila bi Helada v Trstu, U bil bi Troja,
Ahilovo peto imel bi, kjer stika se zadnjica Tvoja.
SRSEN
Mihev in Jakec
MIHEC: Novo leto je začelo s samimi procesi. V Milanu je velik proces proti večkratni morilki Rini Fort. V Bresciji je proces zaradi dogodkov v Porzusu, napovedan je proces zaradi poveličevanja Giuliano-ve banditske slave; v Modeni Je bilo pri zadnjih demonstracijah 6 mrtvih in* nad 100 aretiranih. To bodo šele procesi! Nekam čudno bo to «Sveto leto»;
JAKEC: Sveto leto za —1 advokate.
Uikv in peije
Riko je uvidel, da mora kaj u-kreniti na Opčinah. Ljudstvo je preveč zrelo in navajeno da resne kulturne prireditve.
Zato je Riko sklenil, da ustanovi pevsko društvo in je sklical avoje tri pristaše na «važno zborovanje».
Ugotovili so, da s pevskim zborom ne bo nič, kar nimajo nobenega tenorja, Tedaj sp Je javil k besedi posebno kunšten zborovalec in dejal:
«Kaj pa nam je treba tenorjev? Lahko pojemo brez tenorjev. Spiali tenorji! To so nemogoči ljudje. Ali vam je znano, kako se stopnjuje pri pevcih beseda «neumen»? Evo: Neumen — neumnejši -- tenor!»
Zdajci se oglasi Riko:
«Ze vidim, kam cikaš. Ampak zapomni si: Jaz sploh nisem pevec!»
TRŽAŠKI UVOD V SVETO LETO
Katoliški list Vita nuova prinaša ukaz urada tržaške škofije, s katerim ta prepoveduje branje naslednjih listov: Corriere dl Trieste, n Lavoratore, La nostra lotta, Primorski dnevnik. Ljudski tednik, Glas mladih, Razgledi, Voce di Trieste in Delo, ker so komunistični itd,
Vii.-
• >
Božji služabnik: To Je zate, fantič moj, to čitaj če si hočeš obvarovati dušo pred komunizmom In priti v nebesa..,
'fg/JS pi!)d
PEPI
Draga Pepai
Takšne zime kakor letos pač že dolgo nismo imeli, kaže, da še v februarju bomo se na soncu greli.
Do slovenskih šol kljub temu nič oblast se ne ogreje, saj ukinila razrede je že prav do skaSne meje.
Ce pokojni Mussolini bi z neba se dol privalil, tukajšnje vodilne kroge bi lahko lepo pohvalil.
Po njegovih direktivah se že danes vse razvija, pa naj bo to šolska širok«, cerkev ali polici ja; čudil bi se, da obešen moral za pete je biti le zato, da mesto njega morali so drugi priti.
Nam ob praznikih gorela je ‘elektrika vse dneve, zdaj so naše gospodinje v tem pogledu zopet reve; srajce likala bi rada, ker mož po perilu stoka, pa ne morem, ker na žatost ni električnega toka.
Slišati je, da tiskarji niso nič kaj dobre volje, da pogojev zadnja stavka obrnila ni na bolje.
Kaznjenci v Cbroneu amnestije si želijo, in zato že nekaj dni se, kakor beremo, postijo.
Ce bo njih gladovna stavka kaj koristnega imela, njihovega bom uspeha tudi jaz zelo vesela.
Vedno več Italijanov v Jugoslavijo potuje, kjer sc kljub vsem obrekljivcem socializem izgrajuje.
Takih ttotnikov Vidall, razumljivo, nič ne mara, ker mu ljubša od resnice je informavska prevara.
A resnice zatajiti očividcu ni mogoče, tamkaj videl je tovarne na vseh krajih že rastoče.
Vsega tega, kar Viđati Jugoslaviji očita, tam ni najti in tako je vsak dan vse bolj laž razbita. Smučarji so v Kranjski gori tudi se lepo imeli, deset dni so izven Trsta v kranjskih hribih preživeli.
In če jih zdaj kdo povpraša, če sn tamkaj rej stradali, se mu bodo prav prisrčno na vse grlo zasmejali. Jugoslavijo le tisti opravljivec obrekuje, komur neka «višja sila» to iz taktike ukazuje.
Taka taktika pa končno bo svoj konec doživela, da bi le to kmalu bilo jaz bi od srca želela.
Zdaj pa zdrava mi ostani, lepe dneve mi uživaj, hodi gret se ven na sonce, nič Po sobi se ne skriva)!
Te pozdravlja
Tvoja Juca