LETO XLIII, ŠT. 2
Ptuj, 18. januarja 1990
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Kakšne čevlje naj obujem, tovariš inšpektor (stran 2)
Oblast pa mika, mika... (stran 3)
Razpis za 21. festival DZG (stran 7)
Domovini za praznik — Halozam v pomoč (stran 8)
Proglasitev najboljših športnikov (stran 12)
Počitnice
pa so le
zimske!
čeprav nas narava ni obda-
rila s snežno odejo, imajo naši
šolarji le zimske počitnice. V
glavnem zaradi razmeroma
nizkih temperatur, ki so naše
okolje spremenile vsaj toliko,
da je zaradi ivja na drevesih in
zaradi ledu vsaj vzdušje zim-
sko. Tako je, recimo, zalede-
neli ribnik v Rogoznici čez
dan pravo drsališče za stare in
mlade, podobno kot manjši
ribnik v Ljudskem vrtu. Ribi-
če, ki so sicer lastniki ribnika,
pa skrbi, da ne bi prišlo do
kakšne nezgode. Zaradi ribje-
ga zaroda so namreč led na
več mestih predrli, tako da
lahko ribe dobivajo potrebni
kisik. Pozornost torej naj ne
bo odveč tudi v počitniški razi-
granosti!      Foto: M. Ozmec
MIHA RAVNIK MED HALOZAM
Bitko za sanacijo je treba
nadaljevati
Pol leta po lanskem julijskem
neurju lahko ugotovimo, da je
slovenska solidarnost bila na me-
stu, da so vsi, ki so sodelovali pri
odpravi posledic, dokazali svojo
humanost in vložili velik napor,
saj je današnja podoba Haloz
spet manj pretresljiva, morda ce-
lo ugodnejša. Sledovi številnih
zemeljskih plazov, ruševin in na-
plavin so sicer še vedno krepko
vidni in občutni, življenje pa
kljub vsemu teče dalje, saj so
nad porušenimi domačijami zra-
sle nove hiše, ki se sicer najbolje
ne ujemajo z arhitektonsko zna-
čilnim okoljem Haloz — a vseh
18 družin, ki so v ujmi ostale
brez strehe nad glavo, je sedaj na
toplem in varnem.
Slovenske delovne organizaci-
je in ustanove ter več kot 230 po-
sameznih občanov je doslej na-
menilo za obnovo porušenih Ha-
loz več kot 22,1 milijonov dinar-
jev ali okoli 25 odstotkov od oce-
njene škode 83,3 milijona dinar-
jev. Zbrani denar so namenili
predvsem za gradnjo in gramozi-
ranje krajevnih cest, za sanacijo
in gradnjo stanovanjskih objek-
tov ter seveda za prehrano ljudi
in živine. Izredno veliko škode je
utrpelo kmetijstvo, zato so pri
odpravi posledic to tudi upošte-
vali ; pohvale vredna pa je direkt-
na pomoč kmetov s l*tujskega in
l^ravskega polja, ki so haloškim
kmetovalcem podarili in pripe-
ljali dovolj živinske krme.
Za večino solidarnostnih akcij
sta bila nosilca republiški in ob-
činski sindikat, uspešno pa so se
vključili tudi v Centru za social-
no delo, pa seveda v posameznih
krajevnih skupnostih, kjer so
predvsem skrbeli, da je bila po-
moč tudi  pravično razdeljena.
Miha Ravnik s sodelavci in predstavniki ptujske občine med ogledom na
pol porušene domačije v Kozmincih ....
... in nekaj sto metrov naprej ob novi hiši, ki so jo /gradili namesto po-
rušene. (Foto: M. Ozmec)
Haložane pa skrbi, kaj bo spo-
mladi, ko se bo zamrznjena zem-
lja spet odtalila in ko bodo stare
rane še bolj odkrite kot sedaj.
Zato je predsednik republiških
sindikatov Mrha Ravnik ob obi-
sku in ogledu Haloz minulo sre-
do, 10. januarja, poudaril, da je
treba bitko za sanacijo po ujmi
še nadaljevati. Potrebne so dol-
goročne razvojne rešitve, ki bodo
zagotovile boljše življenje vsem
Haložanom, da ne bodo še na-
prej zapuščali svojih rojstnih hiš
in odhajali v mesta. Predvsem je
treba razvijati in dograjevati in-
frastrukturne objekte — ceste,
elektriko, vodovod in telefonijo.
Za to pa je potreben celovit raz-
vojni program Haloz, ki gaje tre-
ba vtkati tudi v občinske in repu-
bliške razvojne programe. V os-
novi je treba korenito spremeniti
odnos do vseh manj razvitih ob-
močij v Sloveniji, saj bomo le ta-
ko lahko ustavili njihovo propa-
danje in zaostalost.
V krajevni skupnosti Podleh-
riik je bilo leta 1950 okoli 3.700
krajanov, danes pa jih je le nekaj
nad 2.200. Pred leti so imeli kar
tri osnovne šole, in sicer v Gru-
škovju. Rodnem Vrhu in Podleh-
niku. Danes imajo zaradi po-
manjkanja otrok le še šolo v Pod-
lehniku, pa še ta je zaradi potre-
sa pred šestimi leti močno po-
škodovana in nujno potrebna sa-
nacije.
Predvsem pa si vsi skupaj želi-
mo, da sanacija Haloz ne bi po-
menila le sanacije oziroma vrni-
tve v prejšnje stanje, ampak da
bi resnično pomenila korak na-
prej — korak iz revščine in blata.
M. Ozmec
PTUJ
Cenejši kruh
na napove-
dani dan
12. januarja se je Alojz Kle-
menčič, predsednik republiškega
komiteja za tržišče in splošnogo-
spodarske zadeve, pogovarjal s
predstavniki mlinarsko-predelo-
valnih organizacij in trgovin. Te-
ma: pocenitev kruha. Nove cene
naj bi pričele veljati že v torek,
16. januarja. Vsaj 15-odstotna
pocenitev kruha naj bi bila po-
sledica uveljavljanja novih ukre-
pov ZIS in tržnih zakonitosti —
plačila nižjih stroškov za obresti.
Nekateri so predlogu republiške-
ga komiteja o pocenitvi kruha po
»hitrem« postopku ugovarjali.
Ta pa je »trmasto« vztrajal, da
so izračuni lahko narejeni zelo
hitro — že do ponedeljka, in bi
lahko v torek, 16. januarja, že
jedli cenejši kruh.
Po občinah so se vprašanja
glede pocenitve ene osnovnih ži-
vljenjskih potrebščin — kruha —
različno lotili.
V ptujski občini skrbi za pre-
skrbo s kruhom družbeno podje-
tje Pekarne in slaščičarna Vinko
Reš. Direktorica Erika Mihelač
je povedala:
»Cene kruhu smo znižali 16.
januarja v predlaganem odstot-
ku. Od petka do torka smo nare-
dili bilanci za november in de-
cember za pekovski del dejavno-
sti. Pri bilanci nismo upoštevali
revalorizacijskih stroškov, reva-
lorizacijskih obresti pa tako in
tako nismo imeli, ker so te vklju-
čene v ceno moke.
Na osnovi teh stroškov smo
naredili kalkulacijo za januar
(brez upoštevanja inflacije) in
ugotovili, da je 15-odstotnb zni-
žanje cen preveč. Sedaj moramo
počakati, da bomo ob koncu ja-
nuarja sestavili novo bilanco in
jo poslali republiškemu komiteju
za tržišče in splošno gospodarske
zadeve ter na osnovi izračunov
dokazali, da gre za kampanjsko
akcijo. Ta kampanjskost pa tudi
dolgoročno ne zagotavlja druga-
čnih posledic«
Kruh je prvo osnovno živilo,
pri katerem so se znižale cene. V
tem tednu bodo pocenili tudi
moko, sladkor in olje. Zanimivo
pri vseh teh pocenitvah je, da do
njih ne prihaja samoiniciativno,
temveč na osnovi »pritiskov«. V
delovnih organizacijah še zelo
neradi »priznavajo« Markoviče-
ve številke o 30- do 50-odstotnih
notranjih rezervah. MCi
UVODNIK-
Listnica ministru —
miloščina naravi
Slovenski ekološki minister je dobil listnico, kajti kot večina
naših ministrov je doslej imel samo verbalno moč in nekaj malega
denarja, s katerim se naravi ni dalo niti prilizniti. da naj ho potrpe-
žljiva z nami. ki ji ne privoščimo zdravja, kaj šele pomagati, da hi
ozdravela. Minister je dobil nekaj cvenka. s tem da bodo vodnogo-
spodarska dejavnost, onesnaževalci zraka in »proizvajalci« poseb-
nih odpadkov morah dati v njegovo malho kar velike denarje, pose-
bej pa ekološki dinar tudi vsi. ki porabijo več kot 100 kilovatov
elektrike na mesec.
Marsikomu, posebej pa velikim onesnaževalcem okolja in po-
rabnikom električne energije to seveda ni pogodu, predvsem linear-
no »obdavčenje na porabljeno energijo«. In marsikdo je ob spreje-
manju tega zakona tudi dvignil glas zoper tak način, kakor tudi zo-
per program, ki letos predvideva predvsem ekološko sanacijo pore-
čij Save. Drave in Reke ter termoenergetskih objektov v Šoštanju.
Ljubljani in Trbovljah. Gledano z očmi porabnika elektrike in de-
lavca v kakšni ekološko problematični tovarni, je to seveda spet do-
daten »davek«.
A nekaj povsem drugega je, če pogledamo na to kot ljudje, ki
jim je v nekaterih večjih slovenskih mestih onemogočeno gibanje po
ulicah, ki živijo v strahu pred tem, da morda voda. ki jo pijejo, ni
zdrava, da so radiacije v okolju, kjer živijo, škodljive, in da so otro-
ci obsojeni na večne težave z dihali in strah pred genskimi motnja-
mi pri prihodnjih generacijah . . . Ekološki dinar je s tega vidika vi-
deti predvsem kot davek obolelim ljudem in še bolj oboleli naravi.
Kaj pa če je prepozno? Kaj če bo narava naše dinarje zavrnila,
kaj če ji tudi vlaganja v čistilne sisteme več ne morejo vrniti njene
čarobne moči samoočiščevanja.' Kaj če so reke tako neusmiljeno
speljane po industrijskih kanalih, da bodo potrebovale desetletja,
da se bodo struge očistile, in kaj če gozd na Slovenskem nekaj na-
slednjih desetletij ne bo pokazal nobene hvaležnosti za denar, vlo-
žen v filtre na termoelektrarnah'.' Morda nikakršna tehnologija ne
more več rešiti tako čudovite lastnosti narave, kot je čarovnija sa-
moočiščenja . . .
Morda je minister dobil listnico tik pred dvanajsto in se bo na-
ravi znal prikupiti. Narava je včasih velikodušna in upajmo, da bo
tokrat tudi do nas. Slovencev, ki smo v res usodnem času zanjo
uspeli spraskati skupaj zakon in dinarje, da ji pomagamo.
Darja Lukman
PTUJSKA ISKRA DELTA POSLEJ BIROMATIKA
______________....._._........._....._.............._______...........______......_____.........___________________________________.........__.......______________
130 delavcev
preveč
v decembru smo pisali o stavki v ptujski tovarni Iskre Delte. Kot
kaže, zahteve delavcev niso bile kaj preveč upoštevane, a seje vodilni
team kljub temu nekako prilagodil nastalim težavam v sklopu Iskre
Delte. Najpametneje se jim je zdelo pač odcepiti od Iskre Delte, ki je
pravzaprav že v propadanju, in ustanoviti novo podjetje. Kaj bo os-
nova novega podjetja, pa nam je minuli teden povedal vršilec dolžno-
sti direktorja nove Delte Biromatike Anton Horvat:
»Podjetje Biromatika smo pričeli ustanavljati v času, ko so se
pričele velike spremembe v celotnem jugoslovanskem prostoru, in v
času, ko je bila Iskra Delta do grla zadolžena.
Kljub vsemu je bilo podjetje 4. 12. 1989 registrirano na registr-
skem sodišču v Mariboru. Sedaj poteka faza konstituiranja podjetja
— sprejem delavcev, oblikovanje delavskega sveta, upravnega in nad-
zornega odbora. Novo podjetje zajema celoten bivši obrat Iskre Delte
v Ptuju in mora biti konstituirano do 20. januarja, kakor določa akt o
ustanovitvi.
Samostojno poslovanje smo pričeli 3. januarja letos. Seveda pa
imamo sedaj precej problemov, saj moramo pridobiti strokovnjake za
računovodstvo, kadre, potrebni pa so še dodatni kadri za prodajo,
predvsem za prodajo terminalov in monitorjev. Teh služb namreč do-
slej v Ptuju nismo imeli.
Izdelali sm.o tudi program dela za letos in na osnovi tega tud-i fi-
nančni načrt. Ta kaže dobre možnosti poslovanja, seveda pa bo po-
trebno rešiti predvsem problem prodaje, tehnološkega presežka in fi-
nanciranja proizvodnje.
Program dela namreč kaže potrebo po 180 do 190 zaposlenih, se-
daj pa nas je v Ptuju 320. Kako bomo ta problem rešili, nam še ni po-
vsem znano. Iščemo sicer možnosti prekvalifikacij, dodatno delo in
predčasne upokojitve. Vendar vemo, da za vse tega ne bomo našli in
verjetno bo nekaj delavcev moralo pristati na Zavodu za zaposlova-
nje.
Program, ki smo ga začrtali, zajema razvoj, proizvodnjo in pro-
dajo biro opreme. Proizvodnja in prodaja te opreme je že utečena.
Medtem ko je že utečena proizvodnja terminalov in monitorjev, pa še
ni utečena njihova prodaja. To prodajo skušamo sedaj uvesti, vendar
potrebujemo strokovni kader.
Na področju terminalov vidimo velike možnosti kljub konkuren-
ci na trgu, predvsem zaradi sodelovanja priznanih firm (IBM, Inter-
trade, Robotron . . .).
Slika naše prihodnosti bo vidna že v tem tednu, ko bomo podpi-
sovali pogodbe s kupci. Sestanek predvidevamo za torek (16. I.), bo
pa v Novi Gorici. Na njem bodo vsi predstavniki prodajnih centrov iz
Jugoslavije in rezultat sestanka bo potem tudi vizija naše prihodnosti.
Morali bomo predvsem prebroditi krizno, za nas prehodno ob-
dobje, ko bomo morali z dodatnimi deli dopolniti kapacitete, ki so se-
daj nezasedene oziroma premalo zasedene. Sočasno pa bomo razvija-
li produkte na področju biroopreme, izboljševali program na področ-
ju terminalov in monitorjev. Vse skupaj je priprava na prihodnje le-
to . ..«
d. I.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
18. januar 1990 - TEDNIK
HALOŠKI BISER V NOVI SANACUSKI BITKI
Priložnost v drugačni
organiziranosti
v zadnjih letih so » Haloškem biseru napisali reč sanacijskih pro-
gramov, in kot kažejo rezultati, z njimi niso uspeli. Kot pravi novi direk-
tor Haloškega bisera MU Cerovič, časa za odlašanje ni več, potrebni bo-
do hitri in učinkoviti ukrepi.
V 17 obratih je zaposlenih okrog 210 delavcev, glede na rezultate
veliko preveč. V zadnjem mesecu so deset delavcev že prerazporedili
znotraj Kombinata.
Projektna skupina, imenovali sojo v okviru Kmetijskega kombi-
nata, vodi pa jo Vili C erovič, je dobila nalogo, da na osnovi doseda-
njih sanacijskih programov najde oziroma sestavi recept za bodo-
čnost rega ptujskega gostinskega kolektiva. Ptuj — turistično mesto
— potrebuje dobro družbeno gostinstvo, tega se nekateri vse bolj za-
vedajo. Pri tem pa je konkurenca zasebnega sektorja lahko samo do-
bra spodbuda.
V skupini razrešujejo vprašanja o organiziranosti, tehtajo, katere
lokale bodo dali v najem, katere prodali, pri tem pa so v ospredju
vprašanja okrog zaposlenih. Obrat Grozd bodo po vsej verjetnosti
prodali na licitaciji. Sklep o tem mora sprejeti delavski svet Kombina-
ta. Pri prodaji oziroma nakupu bodo imeli prednost tisti, ki v obstoje-
čih prostorih ne bodo opravljali gostinske dejavnosti.
Posebno poglavje je hotel, kjer bodo potrebni veliki vložki, da bo
postal kolikor toliko sodoben. Republiški sanitarni inšpektor ga je že
hotel zapreti. Nekaj lokalov bodo dali v dolgoročni naiem.
V Haloškem biseru se zavedajo, da so novosti potrebne, potrebu-
jejo pa tudi denar za obnovo obstoječih lokalov. Dosedanje obnove
so bile pomanjkljive. Prihodnost Haloškega bisera je po besedah Vili-
ja Ceroviča v novih organizacijskih oblikah. Zakon o podjetjih jih po-
nuja veliko, le odločiti se je potrebno.
Nadaljnji korak v sanaciji je povezovanje s Toplicami, in to tiste-
ga dela gostinstva, ki bo ostal zunaj drugih oblik.
»Ptuj ima v slovenskem merilu največje možnosti za razvoj turiz-
ma, drugo pa je, zakaj se nismo povezovali. Kontinentalni turizem
prihaja v ospredje in tega bi se morali tudi v našem okolju zavedati. V
turizmu nas čaka še veliko dela, predvsem pa bo potreben enoten na-
stop vseh, ki delajo v turizmu in za turizem,« je povedal Vili Cerovič.
MG
Kakšne čevlje naj obujem,
tovariš inšpektor
že kot fantiču so mi vcepljali v glavo, da država odmira. Od tedaj sem iz ted-
na v teden, mesece in leta. celo desetletja čakal, da bom dočakal njene zadnje
vzdihljaje. Da je številčna krepitev državnih služb le zadnje »trzanje« umirajoče
mačehe, je bilo moje upanje, ki je prinašalo vse več razočaranja. »Zdaj pa bo.« sem
si dejal. Saj imamo vendar polna usta demokracije. V demokratični, večstrankarski
družbi naj bi bila država majhen, nepomemben aparatek. ki naj drži v rokah le naj-
pomembnejše vajeti, vse drugo pa je prepuščeno odločanju pod vplivom trga idej.
obljub in kaznovanja neizpolnitve.
Kaže pa. da se državni birokrati na vseh nivojih krčevito borijo za svoje stolč-
ke, pa si izmišljajo vse mogoče. Statistiko tu. statistiko tam. kontrolo tega in one-
ga, samo da je dela čimveč in da je njihov položaj čimbolj pomemben. Izmislijo si.
recimo, dodatne tehnične preglede za službene avtomobile. Evropa na pet let. mi na
tri mesece. Doslej je potreboval delavec za službeni avto samo potni nalog. Odslej
mora zaradi skrbi države za njegovo zdravje, pred uporabo opraviti še preventivni
pregled vozila. Kot Jugoslovan, ki se na vse spozna, mora preveriti, ali ima avto vo-
lan, vsa štiri kolesa in streho in ali vžge. Če ne vžge. pa se ne sme peljati z njim. Tu-
di to je menda predpisano!
Da ne bi zmanjkalo dela organizacijam in kontrolnim službam, znamo za-
komplicirati pri čekih. Zakaj bi pisali samo en seznam kot doslej, ko lahko mirno
napišemo štiri. Državne službe pač morajo vedeti tudi za vsak ček občančka.
In tako me kontrolirajo, nadzirajo, mi svetujejo, zahtevajo, predpisujejo. Do-
ma si ne upam vklopiti peči. ker nimam gasilskega tečaja. Moral bi vprašati inšpek-
torja. Plinske jeklenke si ne upam priključiti na štedilnik, ker nimam primernega iz-
pita. Na streho svoje hiše si ne upam. ker nimam visoke šole. svojih čevljev si zjutraj
ne upam obuti, ker nimam čevljarske šole in ker ne vem, ali je profil podplatov
ustrezen vremenskim razmeram in ali sploh ustrezajo dnevu v tednu. Ustanovimo
javno inšpektorsko svetovalno službo, da nam bo lahko v takih stiskah pomagala.
Potem pa jo mirno mahnimo v Evropo. Tam bomo v trenutku postali nadlju-
dje. Avtomobil bomo vozili pokazat le vsakih nekaj let, plin si bomo v jeklenko na-
točili kar sami na eni od številnih bencinskih črpalk. Prestali bomo sicer nekaj bole-
čin, ko nam bodo čelo povišali na evropski nivo. Visoko čelo je vendar znak inteli-
gence: da hi ugotovili višino naših, predlagam posebno državno inšpekcijo. PRED-
LAGAM, saj odločati brez nadzora vendar ne morem.
SPOMLADANSKE VOUTVE
Kako bomo volili
JSajbrž je zelo malo takšnih, ki te dni vsaj
približno \edo, kako bodo potekale volitve v
aprilu. Znano je, da bomo odšli na volišča tri-
krat. \ajprej bomo volili delegate za republi-
ško skupščino, štiri nove člane in predsednika
Predsedstva Slovenije. .\ato bodo volili tisti, ki
so zaposleni, bodisi v družbenih, zasebnih pod-
jetjih ter v obrti in kmetijstvu. Volili bodo tako
za občinski kakor tudi za republiški zbor zdru-
ženega dela. ISato pa bodo še občinske volitve
za zbor krajevnih skupnosti in družbenopoliti-
čni zbor.
Seveda bodo volitve le končni del vseh doga-
janj, ki so se že pričela. Volilni postopki so se
res začeli šele S. januarja, zato pa se je njihova
usoda krojila že mnogo prej. Od tega, kakšen
je zakon o političnem združevanju in zakon o
volitvah, je seveda odvisen tudi položaj doseda-
njih političnih organizacij in tudi novonastalih.
S tega vidika se je predvolilni boj že pošteno
pričel. Opozicija je povsod nastopila odločno.
Takoj po novem letu na zborih tudi ptujska, ki
jo zaenkrat predstavljata obe kmečki zvezi in
ptujski odbor Zelenih Slovenije. Jasno je pove-
dala, da namerava imeti enakopraven položaj
tako pri volitvah kakor tudi pri financiranju
predvolilnega boja iz proračunskih sredstev, ki
jih, ne glede na to da nista registrirani po no-
vem, že dobivata CK SZDL in CK ZSMS
Ptuj.
VOLILNE ENOTE
Ptujski občani bomo tokrat volili v republi-
ški zbor občin — glede na velikost — dva de-
legata, v republiški družbenopolitični zbor pa
skupaj z Lenartom, Slovensko Bistrico, Ormo-
žem in Rušami 6 delegatov. Tako bo ptujska
občina za zbor občin razdeljena v dve volilni
enoti. V prvi so volilci iz vseh krajevnih skup-
nosti na območju levega brega Drave, v drugi
pa vsi z območja desnega brega Drave. V
obeh volilnih enotah volijo po enega delega-
ta.
Pri volitvah za družbenopolitični zbor pa
poleg posameznikov in zborov volilcev po-
stavljajo kandidatne liste tudi politične orga-
nizacije. Od 80 članov bodočega republiškega
družbenopolitičnega zbora jih Podravje brez
Maribora voli 6. Sedež te volilne enote, v ka-
teri je pet občin, kandidati pa so lahko tudi
tisti, ki ne prebivajo na območju teh občin, je
Ptuj. Medtem pa morajo biti kandidati za
zbor občin doma v občini, iz katere kandidi-
rajo.
Za občinske zbore je nekoliko enostavneje.
V zboru krajevnih skupnosti, kjer je 35 delega-
tov (toliko je tudi KS), ima vsaka krajevna
skupnost po enega delegata. Vsaka krajevna
skupnost je tako ena volilna enota, kandidati
pa so lahko le z območja te krajevne skupno-
sti.
Nekoliko bolj zakomplicirano bomo tokrat
volili v občinski družbenopolitični zbor. Dele-
gati ptujske skupščine so namreč 8. januarja,
kljub drugačnemu predlogu opozicije, pod-
prli predlog občinske organizacije Socialisti-
čne zveze, da bomo v občinsko DPZ volili v
petih volilnih enotah. Tudi občinski DPZ ima
35 delegatov. Volilne enote so oblikovane ta-
ko, da na določeno število prebivalcev pride
en delegat. Tako je ptujska občina razdeljena
na Dravsko polje, mesto Ptuj, Haloze, Sloven-
ske gorice in Ptujsko polje. Mesto voli devet
delegatov. Dravsko polje osem, drugi pa po
šest delegatov.
V republiški in občinski zbor združenega de-
la se voli po posebej določenih volilnih eno-
tah, ki so odvisne od števila zaposlenih v po-
sameznih delovnih organizacijah. Podrobne-
je bomo te volilne enote predstavili v eni pri-
hodnjih številk.
OBLIKOVANJE KANDIDATNIH
LIST
Oblikovanje volilnih list bo potekalo na
več načinov. Poleg zborov volilcev, ki bodo po
posameznih krajevnih skupnostih in v orga-
nizacijah združenega dela, kjer predlagajo
zaposleni oziroma prebivalci iz posameznih
okolij, bodo tokrat prvič lahko (po tolmače-
nju republiške volilne komisije) svoje kandi-
date postavile za vse tri zbore tudi politične
organizacije. Zbori volilcev se bodo nato se-
znanili s predlogi, na samem zboru pa bodo
lahko predlagali še druge kandidate. Posebej
bo mogoče uvrstiti na kandidatne liste tudi
posameznike, ki bodo mimo zborov volilcev
zbrali potrebno število podpisov.
Zborov volilcev ne sklicuje več SZDL, tem-
več skupščina oziroma predsedniki skupščin
posameznih krajevnih skupnosti ter ustrezen
organ v podjetjih, zadrugah in ustanovah. Zbor
volilcev sklepa z veljavo, če je na njem naj-
manj 20 volilcev. Nanj pa so vabljeni vsi, ki
imajo volilno pravico. Na vseh zborih volilcev v
eni volilni enoti morajo kandidati dobiti
skupno določeno število glasov. Za zbor zdru-
ženega dela v občinske skupščine in za zbor
krajevnih skupnosti najmanj 30 glasov za
družbenopolitični zbor občinske skupščine
namanj 50 glasov, za republiški zbor združe-
nega dela in zbor občin najmanj 100 glasov in
za družbenopolitični zbor republiške skupšči-
ne najmanj 200 glasov. Enako število podpisov
morajo kandidati dobiti v primeru, da o njih
niso sklepali zbori volilcev, temveč se bodo
uvrstili na kandidatno listo na osnovi podpi-
sov volilcev.
Posebej pomembno pa je sestavljanje kan-
didatnih list v družbenopolitične zbore. Tokrat
jih lahko sestavijo kar politične organizacije,
ki so registrirane na republiški ravni in imajo
sedeže v občini ter imajo na ozemlju celotne
Slovenije najmanj 500 članov. Vendar se pri
registraciji še marsikaj zapleta, saj organi še
niso dobili podrobnejših navodil, a najbrž bo
to do konca kandidacijskih postopkov ureje-
no. Sedež posamezne politične organizacije
lahko torej oblikuje listo svojih kandidatov
za družbenopolitične zbore, saj bodo volilci
za ta zbor lahko obkrožili kar celotne liste ali
pa posameznike iz različnih list.
Zbori volilcev bodo torej ključnega pome-
na. Zelo pomembno bo, da jih vodijo stroko-
vno podkovani člani delovnega predsedstva in
da bodo speljani demokratično. Ne glede na
pripadnost političnim organizacijam ga bodo
morali speljati po pravilih in dopustiti, da
predlagatelji posamezne kandidate ustrezno
predstavijo.
Potem ko bodo liste oblikovane, se bo se-
veda začel predvolilni boj v pravem pomenu
(v začektu marca). Kandidate, ki bodo uvrš-
čeni na liste, bodo seveda volilci želeli spo-
znati, predvsem pa tudi njihove predloge in
pobude, ki jih nameravajo — če bodo izvolje-
ni - speljati. To bo vsekakor najpomembnj-
še, poleg ugleda, ki ga kandidat mora imeti.
Letošnja pomlad in zima bosta seveda za-
nimivi in nastop Kmečke zveze in Zelenih na
občinskih zborih ptujske skupščine napove-
duje, da tudi v Ptuju dosedanje DPO že ima-
jo opozicijo in da nikomur nikakor ne bo
enostavno dobiti podpore volilcev.
Darja Lukman
Zimska kmetijska šola
v okviru zimskega izobraževa-
nja kmetovalcev so se ta teden —
v ponedeljek in torek — že sesta-
li predsedniki mlekarskih skup-
nosti in zbiralci mleka. Sedaj je
na vrsti izobraževanje pridelo-
valcev sladkorne pese. Prvo pre-
davanje bo v četrtek, 18. januarja
(danes), ob 10. uri v Gajevcih, v
tamkajšnjem gasilskem domu.
Naslednje predavanje pa bo na-
slednji četrtek, 25. januarja, ob
10. uri v prosvetni dvorani v Pr-
vencih, prav tako za pridelovalce
sladkorne pese.
V današnjem strokovnem pri-
spevku pišemo o
UREDITVI VINOGRADA IN
IZBIRI ZEMLJIŠČA ZA VI-
NOGRAD
Vinska trta je pri nas najbolj
priljubljena rastlina v trajnih na-
sadih. Sadimo jo tako na večjih
kot na manjših površinah, zaradi
klimatskih razmer jo pri nas sa-
dimo pretežno v hribovitem sve-
I tu Haloz in Slovenskih goric. Ze-
lo pomembna je izbira zemljišča,
predvidenega za ureditev vino-
grada, saj ima lahko odločilno
vlogo pri uspevanju in rodnosti
vinske trte. Pri izbiri zemljišča je
pomembno upoštevati:
— ekspozicijo oziroma stran
neba, proti kateri je nagnjeno
zemljišče
— inklinacijo ali nagib zem-
ljišča
— vrsto tal
— cestno povezavo zemljišča.
Problem ekspozicije zemljišča
površno pozna pri nas že vsak vi-
nogradnik. Ravnina v naših kli-
matskih razmerah ni primerna,
saj ne daje optimalnih pogojev
za rast vinske trte. Lege so
vzhodne, južne in zahodne strani
hribov v Halozah in Slovenskih
goricah, tudi te lege pa se delijo
na primernejše in manj primer-
ne. Tako so vzhodne lege naj-
manj primerne, saj se na njih
zemlja prek noči ohladi, zjutraj
pa jo sonce hitro segreje.
Popoldan na teh površinah
običajno ni sonca, posledica tega
je, da temperatura ves dan ne na-
rašča. Nasprotne tem so zahodne
lege, ki jih segreje že difuzijska
svetloba (tista, ki ne prihaja ne-
posredno od sonca), popoldne
pa so te površine osončene. Za-
hodne lege so tako najtoplejše in
najprimernejše za vinograd. Med
ene in druge sodijo južne lege,
nekatere od njih so osončene ves
dan. Take lege so lahko najbolj-
še, lahko pa tudi ne, saj nekatere
niso zaščitene s severne strani in
so tako izpostavljene zimskim
vetrovom. Na njih je torej večja
nevarnost zimskih pozeb. Ta de-
javnik je imel še posebno težo v
zadnjih letih. Upoštevati je tre-
ba, da ima »prenizko« izbrano
mesto v kotlinah posebno nevar-
nost slan in mrazov.
Manj pomembna za izbiro
zemljišča je nagnjenost terena.
Vinsko trto sadimo od 5- do
40-odstotnega naklona zemljišča.
Pri večjih naklonih so stroški pri-
prave terena že tako visoki, da
ne upravičujejo ureditve vinogra-
da.
Površino za vinograd pripra-
vljamo danes v dveh sistemih —
vertikalnem in terasnem. Pri izbi-
ri sistema nasada pri določenem
nagibu je potrebno upoštevati
mehanizacijo, s katero razpola-
gamo. Za poDolno mehanizirano
obdelavo vinograda moramo
urediti nasad v terasah že pri
20-odstotnem nagibu, saj naša
mehanizacija še ni primerna za
večje nagibe. Moramo pa opozo-
riti, da lahko na terase posadimo
manjše število trsov (na hektar
približno tri tisoč, odvisno od na-
giba in izdelave teras). Pri vetri-
kalnem sistemu nasada lahko na
hektar posadimo približno štiri
tisoč trsov. Ureditev vertikalnega
nasada na večjih strminah pogo-
juje večino ročnega dela. Pri tem
moramo seveda paziti na veli-
kost vinograda, da bomo lahko
vse potrebno delo opravili pra-
vočasno.
Pomembna je tudi izbira tal.
Vinska trta najbolje uspeva v
kamnitih lahkih zemljah, v težji
zemlji ne dosežemo prave kvali-
tete vina, čeprav je rodnost neko-
liko večja. Na našem območju so
najprimernejša lapornata tla v
Halozah, pri teh tleh pa je po-
trebno upo.števati, da so pravilo-
ma manj založena s hranilnimi
snovmi (manjka predvsem ma-
gnezij).
Mnogo pozornosti moramo
nameniti tudi cestni povezanosti
zemljišča, načrtovanega za uredi-
tev vinograda. Brez tega je v da-
našnjem času težko pravočasno
opravljati vsa potrebna dela v vi-
nogradu. Dovažati moramo gno-
jila in zaščitna sredstva, odvažati
pa pridelek grozdja in brez do-
bre cestne povezave so ta dela
zelo otežena.
Svetujemo vam, da se za vse
strokovne napotke, ki jih potre-
bujete pri obnovi vinograda, obr-
nete na strokovno službo Kmetij-
ske zadruge Ptuj.
Zvonko Pišek,
ing. kmetijstva
KOlSVERTfBILM DESAR - JSAŠ VLADAR!
^—    Foto: M. Ozmec
V restavraciji Ribič gostijo
primorske gostince
Ptujska gostinska organizacija Haloški biser že vrsto let uspešno sodeluje z
gostinci iz sosednje Hrvaške in nekaterih drugih krajev. Lani so bili v Ptuju z
dnevi kitajske kuhinje čakovski gostinci, z italijansko kuhinjo so se predstavili
Emonini hoteli — hotel Slon iz Ljubljane, pred leti so bili redni gostje gostinci
iz Varaždina, sedaj pa so v Ptuju — v restavraciji Ribič — gostinci iz Crikveni-
ce, iz tamkajšnjega gostinskega podjetja Jadran.
Crikveniško-vinodolska obala je že od nekdaj priljubljena počitniška točka
za številne Ptujčane. K temu so prispevali tudi počitniški domovi nekaterih or-
ganizacij. Da tudi pozimi ne bi zbledel »okus« po morju, bodo do nedelje za to
poskrbeli v restavraciji Ribič, kjer bo restavracijski del v prvem nadstropju di-
hal skladno s tovrstno ponudbo. Ansambel Excelsior bo igral dalmatinske pe-
smi, z obmorskimi motivi pa se predstavlja likovnica amaterka Veronika Rakuš.
Na jedilniku bodo številne speciaiitete morske kuhinje: zrezek iz morskega
vraga (grdobine), ribji hrustavci. raza na baščanski način in drugo. Za kakovost
pripravljenih jedi jamčita vodja restavracije Lanterna iz Dramalja in vodja tam-
kajšnje kuhinje, ki bo tudi kuhal za Ptujčane.
Ptujčanom se bo do nedelje splačalo obiskati restavracijo tudi zaradi na-
gradnega žrebanja. Žreb bo med obiskovalce razdelil nekaj lepih nagrad, prva
je vikend paket za dve osebi v Crikvenici. Žrebanje bo 21. januarja ob 12. uri.
Ni kaj, za goste se je treba truditi tudi tako, če ne gre drugače. ^
TEDNIK - 18. januar 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
NOVO V PTUJU
Avtopralnica na Potrčevi
v torek, 16. januarja, je Janja Jakopiček iz Ulice V. prekomorske
II v Ptuju odprla sodobno avtopralnico. To je dopolnilna dejavnost
že utečene drobne kovinske obrti s sedežem v Vošnjakovi ulici.
Janja je mlada, sposobna in energična ženska, ki ve. kaj hoče. S
svojo kovinsko obrtjo se bo morala v nekaj letih preseliti iz mesta. Za-
to je že danes poiskala novo dejavnost. Ideja o njej se je porodila po
enem od obiskov v avtopralnici, in kot pravi, je prišla od boga. Do
parcele je prišla na osnovi javnega natečaja.
»Ni vse v tem, da imaš kupe denarja, le do pravih ljudi moraš ob
pravem času,« zatrjuje Janja in pritrditi ji je treba. V nekaj mesecih
po odločitvi je zrasla sodobna avtopralnica, ki je šele začetek na
zdajšnji lokaciji. Bodočnost bo prinesla še »hitri servis«, kjer bo mo-
goče menjati in centrirati gume, zamenjati olje, svečke, filtre in drugo.
V načrtu pa je tudi bistro in trgovina z avtomobilskimi deli.
V avtopralnici bodo delali vsak dan od 8. do 18. in ob sobotah
od 8. do 1.3. ure. Janja je svečano odprtje delavnice zaupala bratu
Marjanu. V torek se je ob njej zbralo veliko število prijateljev in dru-
gih, ki so Janji pomagali do uspeha bodisi z besedami, mislimi in de-
janji. V Vošnjakovi, kjer ima sedež njena drobno kovinska obrt, brusi-
jo tudi nože — za gospodinje brezplačno. Cena za eno brušenje je ta-
ko visoka, da presega celo ceno noža, zato se je Janja odločila druga-
če in te storitve ponuja brez plačila.
MG
Pri novi avtopralnici so dosledno upoštevali vse strokovne zahteve glede
ekološke zaščite. (Posnetek: M. Ozmec)
Skrb za
ribji zarod
člani ribiške družine Ptuj ima-
jo te dni precej dela na svojih ri-
bogojnih objektih, saj so zaradi
nizkih temperatur skoraj vsi rib-
niki zaledeneli. Ker obstaja ne-
varnost, da bi ribjemu zarodu
zmanjkalo kisika, je bilo potreb-
no ledeno skorjo na več mestih
izsekati oziroma predreti. V
odprtine pa so ribiči vstavili su-
ho koruznico, prek katere bo lah-
ko kljub ponovni zamrznitvi v
ribnik prihajalo dovolj kisika.
Ribiči torej le niso samo športni
ribiči ali ribolovci, ampak tudi
ribji varovalci in gojitelji.
Fotovest: M. Ozmec
pismo »od daleč«-
Medtem ko si bančniki zadovoljno manejo roke.
saj so prvim nakupovalcem tujih valut zaračunali,
po zaslugi dokaj nespretnega navodila Narodne
banke, kar 2-odstotno provizijo, pa si verjetno
mnogi bralci grizejo nohte, ker so potrdilo o naku-
pu deviz takoj zalučali v koš in si tako onemogoči-
li, da bi zahtevali svoj denar nazaj. Narodna ban-
ka je namreč predpisala samo odstotek provizije,
dolgoročno pa naj bi to področje prepustili konku-
renčnosti bank, ki bi s čim manjšo provizijo čimveč
zaslužile. Še ena stvar je značilna, ko že govorimo
o bankah, zaradi katere bi zardevali celo švicarski
bankirji, to je visoka rast deviznih rezerv, ki so sa-
mo v prvih 11 dnevih letošnjega leta narasle za 330
milijonov dolarjev. Da boste imeli boljšo predstavo
o tem. za kolikšen denar gre. naj povem, da je to
tretjina finančne pomoči Mednarodnega monetar-
nega fonda, kije pristal na reprogramiranje oziro-
ma novi »stand by«, tokrat za 24 mesecev. Naši
pogajalci so z misijo MMF na pogovorih potili kr-
vavi pot, po drugi strani pa se devize meni nič tebi
nič stekajo v trezorje Narodne banke kot za šalo.
Narod, ki ima toliko deviz, res ne more propasti, bi
dejal nekoliko v šali.
Na prvi pogled se zdi povečanje deviznih rezerv
pozitivno, toda devizne rezerve je potrebno plačati
s primarnim denarjem, tega pa izredno strogi de-
narni okviri ne omogočajo. Številni tokovi kreira-
nja denarja v deviznih transakcijah so bili veliko-
krat zunaj kontrole Narodne banke Jugoslavije,
saj so bile devize kupljene z dinarji, ki niso imeli
pravega pokritja. Tako so na primer nekatera pod-
jetja najemala zunaj kratkoročne devizne kredite
in devize potem prodajala. Prizadevanja snovalcev
Markovičevega programa, predvsem tistega dela.
ki je v rokah Narodne banke, sedaj potekajo v
smeri umikanja primarnega denarja iz obtoka s
pomočjo kupovanja blagajniških zapisov in primar-
nih kreditov. Če nadzor nad primarnim denarjem
ne bo zadostoval, bodo povečali obvezne rezerve,
predvsem pa omejili plasmaje Narodne banke v
obliki kreditov poslovnim bankam, torej tudi kredi-
tov gospodarstvu. Kar zadeva zunanja posojila, pa
bi bilo veliko boljše, če bi v Jugoslavijo prišla raje
tuja podjetja, ki bi poleg denarja prinesla tudi za-
poslitev številnim delavcem, ki bodo ali pa so že se-
daj brez dela.
Ko smo že pri bankah, naj povem, da so samo
vlage nad 12 mesecev obrestovane po pozitivni
obrestni meri. čeprav bi po zagotovilu Markoviča
banke morale s pozitivno obrestno mero nagraditi
tudi tistih nekaj odstotkov varčevalcev v dinarjih,
ki se odločajo za varčevanje do treh mesecev. Po
zagotovilu »črnohorzijcev« se trenutno najbolj
splača pretapljati prihranke v dolarje, saj je dolar
dosegel menda najnižjo točko v primerjavi z marko
in bi se moral pričeti vzpenjali na svetovnih bor-
zah.
To je bilo nekaj praktično-teoreličnih nasvetov
glede hančnLŠiva. sedaj pa še nekaj besed o progra-
mu nasploh.
Kritike bi lahko razdelili v tri skupine. Prva
Markoviču predvsem očita njegovo politično ne-
kompetentnosl. ker v svoji reformi ne upošteva ra-
zličnega zgodovinskega razvoja ter kulturne razno-
vrstnosti jugoslovanske družbe, saj se po njihovem
mnenju Jugoslavija takšna, kot je. z odrekanjem,
poneumljanjem in uniformiranjem ne splača Dru-
ga in tretja vrsta kritik je bolj ekonomistične nara-
ve. V drugem primeru gre predvsem za očitke, da
Markovič ni zamrznil nekaterih agregatov, kot so
na primer cene. ter da »delavski razred ne bo vzdr-
žal« pritiska izredno ostrega programa. Pritiski na
popuščanje pri osebnih dohodkih so veliki in se bo-
do najverjetneje nadaljevali v prvih mesecih letoš-
njega leta, pa ne zaradi tega. ker so postavljeni li-
miti za izplačevanje, temveč predvsem zaradi tega,
ker ne bo kaj izplačevati. Omejevalna denarna po-
litika, ki pomeni konec kreditov za izplačevanje
osebnih dohodkov, zapiranje podjetij, brezposel-
nost in socialne nemire, je namreč najtrdnejši
vzvod, s katerim naj bi dosegli želene rezultate.
Tretja vrsta pripomb se nanaša predvsem na dej-
stvo, da Markovič ni bistveno zmanjšal proračun-
ske porabe ter da znaša zvezni proračun veliko več
od bruto nacionalnega produkta, ob tem da so bile
že na začetku storjene napake, saj je inflacija ob
koncu decembra dobesedno eskalirala. Omenjeni
kritiki Markoviču tudi očitajo, da ni dovolj devalvi-
ral dinarja in je tako destimuliral izvoz, saj tečaj
marke menda zaostaja za okoli 15 odstotkov. Po-
leg tega pa bo vse manjša gospodarska rast zmanj-
šala narodni dohodek, ob tem da bodo stroški
družbene nadstavbe vse večji, kar pomeni poveča-
nje davčnih stopenj in še dodatno zmanjšanje go-
spodarske aktivnosti. S tem so povezane tudi usta-
vne spremembe, kijih na »ho-ruk« predlaga Mar-
kovičeva vlada, saj meni, da nima dovolj poobla-
stil, ko bi na primer morala zaustaviti gospodarsko
blokado ali pa dosegla cilje s pomočjo službe drža-
vne varnosti ki naj bi prav tako dobila večja poo-
blastila za delovanje v celotni državi.
Verjetno poznate vsebino ustavnih sprememb, s
katerimi se Slovenija ne strinja in predlaga bistve-
no razširitev na nekatere druge člene ustave, kot je
politično združevanje, saj v kratkem prav gotovo
ne bomo dobili nove zvezne ustave, razen morda
oktroirane. Markoviča lahko razumemo, da zahte-
va za svojo vlado večja pooblastila ter poenotenje
davčnega sistema, da bi lahko financiranje vojske
prenesel neposredno na davek iz osebnih dohodkov
oziroma dobička. S tem se ne strinja Slovenija,
kjer so na srečo osebni dohodki večji od tistih v
drugih republikah tudi za trikrat. Tako hi Sloveni-
ja plačevala armado, v kateri je pravzaprav naj-
manj njenega oficirskega kadra pa tudi vojakov,
kar sedaj zatrjuje Srbija, saj poseben 3-odstotni
prometni davek na vse proizvode najbolj prizadeva
menda to republiko z največjim številom prebival-
stva.
Poenotenja davčnega sistema je pravzaprav ja-
bolko spora v celotnem paketu sprememb ustave,
ki ga zahteva vlada, saj je bilo do sedaj to področje
izključno pristojnost republik m pokrajin. Težko je
reči. kako se bo končala ustavna kriza, toda stališ-
ča Slovenije, ki se je izrekla proti paketu predčas-
nega spreminjanja ustave, ki ga je predlagala vla-
da, je trdno. Markovič ima sicer odlično zamišlje-
no strategijo centralizacije ekonomskih funkcij.
Toda kaj se ho zgodilo, če vlada pade in na čelo
kabineta pride nekdo, ki hi» bistveno manj prosvet-
Ijen voditelj, kot je Markovič. ki mu zaenkrat še
uspeva z ekonomskimi potezami zadrževati sicer
povišan politični pritisk balkanskega soda smodni-
ka.
Vladimir Vodušek
Skupina za
razvoj Haloz
in Slovenskih
goric
Stanarine so se v tem mesecu r ptuj-
ski občini povišale za deset odstotkov.
S takšnim povišanjem je soglašal v
prejšnjem tednu tudi občinski izvršni
svet. Cene komunalnih storitev so še
vedno v njegovi pristojnosti. Nove cene
storitev za otroško varstvo pa je obrav-
naval kot informacijo; o njih je odločil
odbor za otroško varstvo pri občin-
skem komiteju za družbene dejavnosti.
Izvršni svet je na 187. seji sprejel
tudi sklep o ustanovitvi delovne sku-
pine za razvoj Haloz in Slovenskih
goric. V njej dela enajst članov z razli-
čnih področij, vodi pa jo Stane Na-
past iz občinskega komiteja za druž-
benoekonomski razvoj in planiranje.
Skupina bo v pomoč delovni skupini
za razvoj podeželja koroške razvojne
organizacije, ki bo pripravila dolgo-
ročni razvojni program Haloz.
Ugotovil je, da je vključevanje stro-
kovnih služb samoupravnih interes-
nih skupnosti družbenih dejavnosti in
materialne proizvodnje v posamezne
upravne organe potekalo brez težav.
Vsi delavci so prejeli odločbe o raz-
poreditvi v posamezne upravne orga-
ne, prav tako so določili podpisnike
za dejavnosti materialne proizvodnje
in družbenih dejavnosti. Kot je pove-
dal podpredsednik občinskega izvrš-
nega sveta Stanko Meglic, za zdaj ni
težav pri nekdanjih sisovih delavcih v
odnosu do upravnih organov in do
občanov. Pričakovati pa je, da bodo
glede na obseg dela in potrebe posa-
meznih dejavnosti prerazporedili ne-
katere delavce še pred sprejemom za-
kona o sistemu javne uprave.
Izvršni svet je v prejšnjem tednu
obravnaval tudi dogovor o izvajanju
politike na področju splošne porabe
na ravni občin v SR Sloveniji v tem
letu ter nekatere druge zadeve. Pri do-
govoru velja predvsem opozoriti na
izvirne oziroma lastne prihodke pro-
računa, ki niso omejeni.
MG
Samopostrežna
trgovina Ošpanca
v Sestržah
Vrsta let je minila od zaprtja ne-
kdanje Timine trgo.ine v Medved-
cah. Krajani Medvede, Sestrž in Pod-
lož so morali po kruh in druge nujne
potrebščine v Lovrenc na Dravskem
polju, v Majšperk ali pa na Črešnje-
vec. Brez dvoma je samopostrežna tr-
govina z mešanim blagom Ošpanca v
Sestržah 41 prava rešitev za \se tiste,
ki ne premorejo avtomobila.
Janez Doberšek, lastnik trgovine,
ki jo je odprl tik pred novim letom, je
povedal, da sprva ni bilo kdove kaj
kupcev, ker ljudje niso vedeli /a njih.
da pa je zadnji teden veliko boljše.
Na lično izdelanih policah, ki jih je
naredil sam (pred tem je že imel obrt
lesne galanterije), je prav vse, kar naj-
deš tudi v družbenem >ektorju.
Zanimiv je tudi odpiralni čas. saj je
trgovina med tednom odprta med 8.
in 18.. v nedeljo m med prazniki pa
od 9. do 12. ure. Za večje nakupe
sprejema naročila po telefonu in bla-
go dostavlja tudi na dom.
Sicer pa se tem dokaj odmaknje-
nim krajem v bližnji prihodnosti obe
ta nov trgovski lokal, ki bo v domu
krajanov Sestrže.
Vida Topolovec
Oblast pa mika, mika...
Ne vem, s čim se zdaj ljudje najbolj vneto ukvarjajo. Devizni črni
trg ne dela več, saj lahko mirno stopite v prvo banko in kupite devize.
Nihče v tem trenutku ne zna oceniti, ali je mogoče zaslužiti več z devi-
zami ali z vezano dinarsko vlogo. Zato eni prodajajo devize, drugi jih
kupujejo.
Plače so zamrznjene. Cene pa so us|>eli dvigniti (nikoli se ne ve
natančno, ali res le proizvajalci ali res le trgovci) v zadnjih dneh stare-
ga leta toliko, da jih zdaj lahko mirno znižajo. Seveda niti približno
ne toliko, kot so jih ob zadnji podražitvi dvignili. Bojda je zdaj cenje-
na športna disciplina čakanje, da bo trg končno le začel delovati, in
tako se boste lahko učakali trgovca na hišnem pragu.
Obresti si je večina že vpisala in verjetno tudi zapravila. Lastniki
tekočih računov so se že navadili, da je dobro, če imajo poleg čekov
še kaj gotovine, saj se lahko zgodi (in se dogaja), da jim kje čeka no-
čejo vzeti. Kaj hočemo, tudi to je pot v Evropo. Malo manj pa so se
navadili, da čeki prihajajo hitreje, kot so bili vajeni.
Zasebna podjetja rastejo kot gobe po dežju, pa zato vrsta tistih, ki
čakajo na zaposlitev, ni nič krajša.
Začel pa se je že tudi predvolilni boj. Stranke so se med seboj pre-
štele, si zagotovile proračunski denar, se nekatere med seboj združile
v koalicijo, nekatere so v boj že poslale imena. Vse pa so prepričane v
zmago. Svobodne volitve so torej tu. Boj za oblast seje pričel. Skupi-
ne ljudi se po Sloveniji sestajajo, sprejemajo programe, si dajejo ime-
na — vse v imenu ljudstva. Zdi pa se, da ljudstvo najmanj ve, da volil-
ci nič ne vedo . . . Oblast? Hja, oblast pa mika. Nekateri seje niso na-
veličali niti po štirih desetletjih in po!...
Javna tribuna
socialnih demokratov
Iniciativni odbor območne organizacije Socialnodemokratske
zveze Slovenije (SDZS) Ptuj je 10. januarja organiziral v Klubu mla-
dih na Ptuju javno tribuno. Zbora se je udeležilo kakšnih šestdeset
ljudi. Iz ljubljanskega vodstva zveze so prišli: Franc Tomšič, Tit Turn-
šek, Manca Lovrenčič in Jože Kopše.
Udeleženci so z zanimanjem poslušali o programu zveze ter o
njenih pripravah na občinske in republiške volitve. Socialni demokra-
ti na volitvah ne bodo nastopili samostojno, pač pa v okviru tako ime-
novane Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS). Demos sesta-
vljajo naslednje slovenske zveze oziroma stranke: socialni demokrati,
demokrati, kmečka zveza, krščanski demokrati in zeleni. Demos bo
predlagal skupne kandidate, za te pa je nujno, da so člani katerekoli
od strank. Biti morajo le pošteni in ugledni ljudje.
Po koncu uvodnega dela so udeleženci postavljali vprašanja in
razvila se je demokratična, na trenutke pa tudi zelo kritična razprava.
Ptujski člani SDZS so imeli nekaj kritičnih pripomb na preteklo delo-
vanje predsedstva zveze. Večina oporekanj je bila razjasnjena, zaradi
preostalih pa se bodo sestali znova.
Na javni tribuni je že bilo čutiti predvolilni boj, v katerega se bodo
spustile vse zveze in stranke, ki bodo sodelovale na volitvah — do vo-
litev pa ni več daleč. AŽ
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
in
Stanovanjska zadruga
NAŠ DOM
Titov trg 12, Ptuj
OBVESTILO
Kmetijska zadruga Ptuj in Stanovanjska zadruga Naš dom obveščata kup-
ce in svoje člane, da lahko pri nakupu izkoristijo kredit, in sicer:
-- na 3 mesece z 20 % udeležbo in 3.5 % obrestmi na ostanek dolga
— na 6 mesecev z 20 % udeležbo in 6.5 % obrestmi na ostanek dolga.
Člani Stanovanjske zadruge Naš dom imajo dodatno ugodnost. Gradbeni
material lahko kupijo v poslovalnicah Kmetijske zadruge po enakih kredi-
tnih pogojih in še brez obračunanega prometnega davka.
Izkoristite ugoden nakup v poslovalnicah KZ Ruj.
Komunalno podjetje Ormož, p. o.
Na podlagi odloka Republiškega komiteja za tržišče in
splošne gospodarske zadeve Ljubljana z dne 26. 12. 1989
je delavski svet Komunalnega podjetja Ormož dne 4. 1.,
1990 sprejel
SKLEP
o višini cen komunalnih storitev
1. člen
S tem sklepom se določijo cene vode, kanalščine in odvo-
za odpadkov.
2. člen
Cene komunalnih storitev iz 1. člena sklepa so:
A. VODA
1. Za gospodinjstva po m' 2,25 din
2. Za negospodarstvo po m' 2,25 din \
3. Za gospodarstvo po m' 5,20 din j
Ob ceni vode se obračunava in odvaja še 6 % navedenih
zneskov kot prispevek za sanacijo vodnih virov.
B. JAVNA SNAGA
1. Odvoz smeti po m'
— Stanovanjske površine 0,12 din
— Poslovnega prostora 0,24 din
C. KANALŠČINA
1. Po m' porabljene vode. kjer
obstaja kanalizacija 0,066 din
3. člen
Cene komunalnih storitev iz 2. člena tega sklepa se upora-
bljajo od 1 1. 1990 dalje.
4. člen
Z dnem. ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep z
veljavnostjo cen od 1. 12. 1989.
Predsednik DS:
Jože LUKNAR, s. r.
4 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
18. januar 1990 - XEDNIK
V vrtu
v zimskem času, ko narava mi-
ruje, vrtičkarji načrtujemo in se
pripravljamo na spomladanska
opravila v vrtu in urejanje zele-
nega okolja. Letošnje vremenske
razmere so vse doslej dopuščale,
da je bilo mogoče opraviti marsi-
katero opravilo, ki bi ga sicer še-
le spomladi. Je pa že po naravi
svojstvo vrta in bivalnega okolja
takšno, da je v njem zmeraj mo-
goče najti delo in potrebno mero
razgibavanja, če le imamo za to
dovolj volje.
Se nobena zima ni minila, da
se ne bi vanjo vrinili hladni, ve-
trovni in deževni dnevi, ko delo
na vrtu ni mogoče. Takšne dneve
bomo koristno izrabili za stroko-
vno izobraževanje in izpopolnje-
vanje na vseh tistih področjih
vrtnarjenja, ki so nam v preteklo-
sti povzročala težave zaradi ne-
znanja ali pomanjkanja izkušenj.
Šele ko si bomo prečitali kakšen
strokovni priročnik, bomo spo-
znali mnoge okoliščine, ki imajo
odločilen vpliv na uspešnost vrt-
narjenja in urejanje našega oko-
lja. Čeprav se morda-prvi hip
dozdeva izdatek za strokovno
knjigo velik, je ta povrnjen že ob
upoštevanju morda na videz še
tako majhnega nasveta, če smo z
njim prihranili pri stroških ali pa
pridobili pri kakovosti, količini
in videzu pridelkov ali okrasnih
rastlin.
V knjigarnah nam je na voljo
že kar precej poljudno napisa-
nih, za širok krog uporabnih
strokovnih priročnikov. Vrtičkar-
jem za pridelovanje zelenjave
Založba Kmečki glas nudi knjige
Moj vrt — moje veselje in Vrtno
zelenjadarstvo po 85 din, za tiste,
ki želijo pridelovati vrtnine brez
uporabe kemičnih sredstev, pa
pred nedavnim izdan priročnik
Biološko pridelovanje hrane, ka-
terega cena je 110 din. Sadjarjem
sta na voljo knjigi V sadnem vrtu
in Gosti sadni nasadi, tiste, ki na
vrtovih gojijo brajde, pa vse-
stransko pouči o negi trte prizna-
ni strokovnjak dr. Jože Colnarič
v knjigi Brajde. Za pravilno in
učinkovito nego trate, ki nam
med letom da največ dela, bo do-
bro služila knjižica Trate, ki sta-
ne le 35 din. Knjiga Vzgoja lon-
čnic bo ljubiteljem sobnega zele-
nja in cvetja nudila mnogo na-
svetov, ki jih nismo poznali.
Na knjižnih policah je mogoče
najti okrog petdeset strokovnih
knjig in priročnikov, ki obravna-
vajo skoraj vsa področja iz tako
imenovanega »mojega malega
sveta«. Med njimi bomo našli
priročnike o negi malih živali,
čebelarjenju, hranjenju in kon-
zerviranju vrtnin, kuharskih na-
svetih in vse do takšnih, ki
obravnavajo   nekatera   povsem
ozka strokovna področja, kot so:
Sladkovodni akvarij. Rezano cve-
tje, Hidroponika in podobne.
V ZLLHNJAVNEM VRTU je
pozimi na voljo le malo vrst sve-
že zelenjave. Nabiramo brstični
ohrovt, ob odjugi in če ni snega,
motovileč, pa se je izbira solatnic
že izčrpala. Kot izvrstno nado-
mestilo ali kot dodatek k sola-
tam, skuti, jajcem, sendvičem in
hladnim narezkom lahko služi
vrtna kresa.
O vrtni kresi pravzaprav vemo
vse premalo, saj so njeni mladi,
nežni lističi, ki so bogati z vita-
minom C , izvrstna solata, ko ni
na voljo toliko druge zelenjave,
njeno pridelovanje pa je glede
na skromne zahteve in kratko ve-
getacijsko dobo mogoče skoraj
vsakomur. Sejemo jo lahko ka-
darkoli: poleti na gredice na pro-
stem, pozimi pa v plitve zabojčke
ali majhne skodele. Ustreza ji
vsako svetlo mesto, še posebej
pa okenske police. Pri tempera-
turi 20°C vzkali že drugi ali tretji
dan po setvi, za solato pa jo reže-
mo že štirinajst dni po setvi. Po-
sodo napolnimo s peščeno prst-
jo, bogato s humusom, in po po-
vršini raztresemo 8 dag/m' seme-
na, ki ga z roko rahlo potlačimo,
z ne prehladno vodo zalijemo in
pokrijemo s papirjem, dokler se-
me ne vzklije. Ko so rastline 6 do
8 cm visoke, jih porežemo toli-
ko, kolikor jih sproti porabimo.
Režemo s škarjami za travo. Če
ne režemo prenizko, jo lahko re-
žemo večkrat, podobno kot sola-
to rezivko. Na 1 m' pridelamo
pri enkratnem »odkosu« 1 do
2 kg krese.
Kresa nima škodljivcev in je
ne napadajo bolezni. Torej gre
za zdravo in za prehrano neopo-
rečno zelenjavo. Ker vsebuje ve-
liko železa in vitamina C, je
zdravilne vrednosti, saj deluje
proti spomladanski utrujenosti
in slabokrvnosti.
Miran Glušič, ing. agr.
Priznanja za lepo okolje
Ptujsko turistično društvo že nekaj let organizi-
ra tekmovanje v urejenosti okolja. Z njim spodbu-
ja in razširja skrb za lepo in urejeno okolje. Tek-
movalni duh je v minulih letih privabil že marsiko-
ga. Turistično društvo pa žal lahko v okviru svojih
možnostih »nagrajuje« le s priznanji.
V prejšnjem letu so priznanja (32 jih je bilo) pre-
jeli: Petrolov servis na Potrčevi cesti, uprava Peru-
tnine, OŠ Olge Meglic, Mipov butik M -I- M, Mi-
noritski samostan. Temeljno sodišče Maribor —
enota Ptuj, Skupščina občine Ptuj, Mipova proda-
jalna Višnja, Antonija Završnik iz Obrtniške ulice
8, Milan Rosic iz Zehnerjeve 1, Zlatko in Marjana
Kumer s Prečne poti 13, Franc in Katarina Repič s
Prečne poti 15, Anica Bratec iz Zoisove 2, Jasna
Ferčič iz Osterčeve ulice 16, Frančiška Korenjak iz
Ulice Anice Kaučevič 7, Vida Stiplovšek iz Ulice
Anice Kaučevič 5, Boris Lepšina iz Zupančičeve
16, Neža Mihaljevič iz Frankovičeve 9, Marija
Travnikar iz Frankovičeve 5, Savina Blaž iz Sovre-
tove 4, Dušan Grdiša — gostišče Zlata goska,
Zvonko Križaj z Ribiške poti 20, Slavko Turnšek
— kleparstvo — Brstje 27/a, Marjan Dostal, Na
Tratah, Miran Kelc iz Stojncev 56/b, Janez Bezjak
iz Bukovcev, Jože Matjašič z Zgornje Hajdine
135/b, Optika Majda Gornik s Potrčeve ulice, Ire-
na Hunjet iz Petlje in družina Matjašič iz Maistro-
ve 15.
Prejemnikom priznanj se je za njihov trud za-
hvalila Zvonka Kneževič, predsednica Turistične-
ga društva Ptuj. Ob tem je pozvala tudi druge, da
se jim pridružijo. MG
iJIII^ ZA VSAK DAN
Tudi za malo denarja se lahko dobro je
Star pregovor pravi: »Za malo
denarja malo muzike!« Običajno
to tudi drži. Ravno zato trdim,
da je kuhati poceni prava umet-
nost.
Če imamo na voljo dovolj naj-
boljših in najraznovrstnejših dra-
gih sestavin, ne bo posebno tež-
ko vsak dan postaviti na mizo
nekaj novega in okusnega. Če pa
želimo doseči enak uspeh s ce-
nejšimi živili, pa potrebujemo
veliko iznajdljivosti in domišlji-
je.
Poceni kuhanje se začne že pri
nakupu. Primerjajmo cene in iz-
koristimo ugodne ponudbe (ak-
cijske prodaje in podobno).
Prava umetnost pa nastaja v
kuhinji. Pomembno je, kako hra-
no pripravimo, še bolj pa, kako
jo ponudimo.
Tudi enostavna jed veliko bolj
tekne, če jo domiselno okrasimo
in serviramo v primerni posodi.
Bo že držalo, da jemo najprej z
očmi in šele nato z usti.
Da boste lažje spoznali, da je
poceni kuhanje umetnost — to-
da umetnost, katere seje mogoče
tudi naučiti — sem za vas izbral
nekaj receptov za pripravo cenej-
ših jedi.
SIROV NARASTEK (za 4 osebe)
Rezine kruha namočimo v
1,5 dl mleka. Z maslom (margari-
no) namažemo ognjevarno poso-
do (pekač) in vanjo zložimo rezi-
ne namočenega kruha, da se pre-
krivajo (podobno kot opeka na
strehi). Preostalo mleko, smeta-
no, jajca in sir dobro razmeša-
mo. Dodamo sol, muškatni ore-
šek in mleto rdečo papriko ter
prelijemo po rezinah. Prekrijemo
z alufolijo in damo peč v ogreto
pečico. Pečemo pri temperaturi
180" C. Po 20 minutah folijo
snamemo in pečemo še 10 minut,
da se zlatorumeno zapeče. Servi-
ramo ga kar v ognjevarni posodi.
Zraven ponuditno zeleno solato.
Narastek smo naredili iz:
3,5 dl mleka
12 rezin kruha za toast
2,5 dag masla ali margarine
2 dl smetane
20 dag sira ementalca
4 jajc
soli
naribanega muškatnega oreška
1/2 žličke mlete paprike
NADKVANA  SVINJSKA   RE-
BRA
Na rebrih zarežemo žep ter jih
zunaj rahlo solimo in popramo.
Mleto meso zmešamo s suhimi
slivami, ki smo jih prej najmanj
2 uri namakali v vodi in izkošči-
čili, drobno narezano čebulo,
česnom, soljo in poprom. Z na-
devom napolnimo žep in spne-
mo odprtino z zobotrebci. Nade-
vana rebra pomažemo z maščo-
bo, postavimo pekač v segreto
pečico in pečemo približno uro
in pol pri temperaturi 175° C.
Med pečenjem jih večkrat oblije-
mo s sokom. Pečena rebra nare-
žemo, sok od pečenke zalijemo z
malo juhe in zavremo. Okus iz-
boljšamo s kislo smetano.
Za pripravo smo potrebovali:
75 dag svinjskih reber
sol, poper
NADEV:
40 dag suhih sliv (vzamemo lah-
ko tudi drugo suho sadje)
20 dag mletega mesa
2 čebuli
1 strok česna
sol, poper,
1 žlica masla ali margarine
1 dl kisle smetane
JABOLČNA POGAČA
Iz moke, kvasa, jajca, mleka in
soli zamesimo bolj mehko testo.
Na toplem naj vzhaja okrog 1/2
ure. Vzhajano testo razvaljamo,
potresemo z olupljenimi, na rezi-
ne narezanimi jabolki, s cimetom
in sladkorjem. Pogačo tesno zvi-
jemo podobno kot potico, damo
v namaščen, z moko ali drobtina-
mi potresen pekač, in pustimo,
da ponovno vzhaja.
Vzhajano pogačo damo v se-
greto pečico in jo pečemo dobro
uro pri temperaturi 190 do
200° C.
Naredili smo jo iz:
1 kg bele moke
3 dag kvasa
1 jajca
soli
3 dl mlačnega mleka
2 čajnih žličk cimeta
5 žlic sladkorja
I kg jabolk
Ob pripravi navedenih jedi
vam želim obilo zadovoljstva in
dober tek.
V naslednji številki Tednika
(25. januarja) boste lahko spo-
znali nekaj receptov za pripravo
jedi iz testenin pod geslom: Tudi
za malo denarja se lahko dobro
je.
Vaš Dušan Bombek
Srečanje folkloristov v Markovcih
Prvo srečanje z ljudskimi godci, pevci in plesalci v Markovcih 7. januarja 1978 je potekalo pod geslom: »En
hribček bom kupil — bom trsek sadil ...«
Republiško srečanje ljudskih godcev, pevcev in plesalcev, ki je
bilo poleg drugih krajev v Sloveniji 27. junija 1976 zelo uspešno tudi
pri nas v Markovcih, nas je vzpodbudilo, da smo ob že ustaljenih fol-
klornih revijah pričeli pod okriljem Folklornega društva Ptuj prirejati
tudi ta srečanja. Prvo je bilo 7. januarja 1978. Občinstvo je v nabito
polni dvorani prisluhnilo skoraj triurnemu bogatemu programu ljud-
skih godcev, pevcev in plesalcev.
V deželi Korantov bo v soboto, 20. januarja, zvečer spet živahno,
saj se — sodeč po številu prijavljenih skupin — obeta bogat kulturni
program. Letošnje srečanje, ki ga prirejata Folklorno društvo Ptuj in
Folklorna skupina Anton—Jože Strafela Markovci, bo že 15. — od
teh se jih je že osem zvrstilo v Markovcih. Potekalo bo pod geslom
KOLKOR KAPUlC - TOL'KO LET . ..
Upamo, da bodo Markovčani in okoličani, ki so veliki ljubitelji
folklore in daleč naokoli znani po svojem bogatem ljudskem izročilu,
tudi tokrat z veseljem prisluhnili ljudski glasbi, petju, plesu in običa-
jem ter kot vedno napolnili dvorano do zadnjega kotička.
Fc
Franc Flderšek
EPIDEMIJA KOZ
(ZGODBE IZ LET, KO JE NAŠ
KMET PREŽIVUAL TEŽKE DNI)
KOMANDIR D J URO
Med tečajem za finančne planerje v Ljubljani je eden od slušate-
ljev, kije imel dopoldan službeni opravek v mestu, pripovedoval o za-
nimivem prizoru, ki mu je bil očividec.
Na pločniku blizu hotela Slon (na nasprotni strani Titove je bilo
tedaj ministrstvo za notranje zadeve) je videl, da je oficir J A začel klo-
futati oficirja NM (narodne milice). Svojemu tovarišu je priskočilo na
pomoč še nekaj drugih oficirjev, pa tudi nekaj miličnikov je priteklo,
vendar se ti niso vmešali. Seveda je to pritegnilo pozornost mnogih
mimoidočih in so z radovednostjo opazovali nevsakdanji prizor. Tudi
ta naš slušatelj seje pririnil v bližino in iz obtožb oficirja JA razbral,
da je ta v oficirju milice prepoznal pripadnika ustaške enote, ki je leta
1941 v njihovi vasi delala nasilje pravoslavnim prebivalcem. Slišal je
tudi, da je ta oficir milice iz Ptuja. Opisal mi je njegov videz in vpra-
šal, ali kaj vem o njem.
Posvetovala sva se z Janezom, drugim tečajnikom iz Ptuja, in
skupno ugotovila, da je to lahko bil samo Jurij Bojanovič, podporo-
čnik in komandir postaje NM v Ptuju. Že prej sem slišal o njem, daje
med okupacijo delal v Nemčiji, se povezal s slovenskimi aktivisti in
se leta 1943 pridružil slovenskim partizanom. Bil je hraber borec, po
osvoboditvi je ostal pri nas in službo nadaljeval pri narodni milici.
Od kdaj je bil v Ptuju, mi ni bilo znano, o njem pa sem precej slišal
od jeseni 1948 naprej.
Aktivisti so ga povsod hvalili kot izredno sposobnega, odločnega
in »za socializem koristnega tovariša«. Iz naključnih stikov s posa-
meznimi kmeti pa sem slišal, da so se ga izredno bali in o njegovih
metodah šepetali samo v družbi zanesljivih. Vsi so ga poznali samo
pod imenom Djuro.
»Kamor komandir Djuro rahlo položi svojo roko, se hodiš božat
najmanj en mesec,« mi je spomladi zaupal eden od kmetov iz Spuh-
Ije. Tisti pa, ki ga je zadela njegova pest ali brca, pa bo baje to pomnil
celo življenje.
»Komandir postaje NM Ptuj p. poročnik tov. Bojanovič je ljud-
skim škodljivcem stalno za petami,« je bil naslov daljšega članka v
Našem delu št. 25 z dne 23. septembra 1949, torej le par tednov pred
opisanim dogodkom v Ljubljani.
V tem članku pisec opisuje osebne zasluge podporočnika Jurija
Bojanoviča pri razkrinkavanju tatinske skupine v Ptuju. Sledi podrob-
nejši opis tatvin, ki jih je »odkril po 42. urah neprekinjenega dela z
ostalimi miličniki.« Potem nadaljuje:
»Vzporedno gornjim tatom je komandir mestne postaje milice
Ptuj, tovariš podporočnik Bojanovič Jurij razkrinkal še vrsto drugih
tatov in to . . .« Sledi dolga vrsta imen in opisov tatvin, ki naj bi jih bi-
li navedeni zagrešili. »Predali so jih ljudskemu sodišču, kjer bodo
prejeli zasluženo kazen,« končuje pisec.
Tak je bil Djuro, vedno pripravljen, vedno uspešen, tudi če je bi- ]
10 treba kmeta pripraviti, da bo izpolnil obvezno oddajo, setveni plan, ;
če je bilo treba najti skrito žito, mast, utajeno svinjo ali govedo, če je j
bilo treba odkriti sovražnika socializma na vasi, škodljivca v zadrugi ;
ali kjerkoli drugje. Posebno pomembno je bilo, da je znal izsiliti pri- 1
znanje obdolženega. Česar ni uspelo drugemu, je uspelo Djuru, on \
ima za to poseben dar... _ ■
V več člankih v Našem delu lahko preberemo celo to, da je ko- \
mandir NM odkril kako skupino ljudi, ki so raje ležali v senci, kot pa :
pregledovali krompirišča ali jih ni napadel koloradski hrošč. (Naše i
delo v št. 13, 14 in 15/49.) 1
V članku »Tudi za lastnike dvokoles velja socialistična discipli- I
na« je podrobneje opisana akcija postaje NM Ptuj, ko so dosledno >
uresničili predpis, ki je določal: »Kaznovan bo, kdor bo vozil na ko- ;
lesu osebo, starejšo od 8 let, kdor se ne bo držal z rokami za krmilo i
(Tako določilo je bilo takrat potrebno, ker je med mladimi veljal za i
posebnega spretneža tisti, ki je znal voziti bicikel prostoročno — op. ]
avt.), kdor se bo vozil vzporedno z drugim kolesarjem, kdor bo imel \
kolo brez zvončka. . . . Kaznovani bodo tudi tisti kolesarji, ki ne bodo j
imeli stalno pri sebi prometne knjižice, registrirane za leto 1949 in vsi ;
tisti, ki so ali bi samovoljno prestavili evidenčno tablico, ki sme biti \
samo na vidnem mestu kolesa . . . Zaradi izvajanja tega predpisa se :
slišijo od poedincev velike kritike,« je še med drugim zapisano v tem i
članku (Naše delo št. 11 z dne 2. junija 1949.)
Sploh so tedaj o delu miličnikov veliko pisali. »Otvoritev doma ;
Narodne milice v Ptuju« je naslov daljšega zapisa v Našem delu št. 23 i
z dne 9. 8. 1949 na I. strani. V njem je Jurij Bojanovič omenjen več-i
krat, ko je skupaj s tovariši »vse probleme spretno reševal« in ko jei
zaradi 278 opravljenih udarniških ur bil proglašen za udarnika. PolegI
njega so bili proglašeni za udarnike še Ivan Grame, ki je opravil 336 ■
ur dela, Ivan Sešel, 224 ur, in Ljubo Kodrič, 196 ur. Dom je bil v
zgradbi na Ormoški cesti: v tej zgradbi je danes center za socialno de-'
lo. i
»Miličniki iz ptujskega okraja so obiskali rojstno hišo maršala i
Tita« je naslov daljšega zapisa v Našem delu št. 24 na str. 2. V tem.
članku je tudi zapisano: »Ko so si miličniki ogledali hišo in kip mar-.'
šala Tita, so odšli v še nedograjen zadružni dom, kjer so jih zadružni-'
ki prisrčno sprejeli. Zbranim zadružnikom je spregovoril (v srbohrva-;
ščini — op. avt.) tov. ppor. Bojanovič Jurij. Njegov govor so prekinja-i
11 z navdušenimi vzkliki . . .«
Tak je torej bil Djuro še nekaj tednov pred tistim zanj nesrečnim
srečanjem v Ljubljani, ki sem ga opisal uvodoma.
O njegovi usodi se v Ptuju ni dalo zvedeti ničesar. Le to, da je bil:
nenadoma nekam premeščen. V Ljubljani pa sem slišal, da so ga po-(
stavili pred ljudsko sodišče v kraju, kjer naj bi bil deloval leta 1941.
Kakšna je bila sodba, ne vem.
Povezano s tem naj opišem še en primer, ki je tudi povezan z de-
lom komandirja NM in je do njega prišlo nekaj tednov prej.
»Firbas iz Gorišnice bo dal obračun za izdaje borcev NOV« je
bil naslov članka v Našem delu št. 25 z dne 23. sept. 1949 na 4. strani.
Podrobneje je opisana izdaja v Gorišnici (napaka je le v mesecu —
op. avt.), icjer so na Toplakovi domačiji padli Franc Belšak-Tone, Ru-
di Sever, Anton Friež-Jelen in Franc Tobijas. Izdal naj bi jih bil sosed
Firbas, ki je pred osvoboditvijo izginil neznano kam. Zapisano je:
»Po mnenju ljudstva je pobegnil na Koroško skupaj z Nemci.
Toda v tem mnenju so se ljudje zelo motili. Kajti Firbas je že pred
koncem vojne naredil doma bunker, v katerega seje po prihodu NOV
skril in tam prečepel skrit vseh 50 mesecev in kjer so ga zvesto podpi-
rali in hranili njegovi domači, predvsem pa sestra. Budnosti miličnika
postaje NM Gorišnica se je zahvaliti, da se je imenovanega vojnega
zločinca zalotilo v njegovem brlogu in ga privedlo na dan pred ljudi,
kateri so ga hoteli miličniku iztrgati iz rok in ga za njegove grehe sa-
mo kaznovati. Imenovani je danes pred ljudskim sodiščem, kakor tu-
di njegovi zaščitniki, da prejmejo tudi zasluženo kazen.«
Oba opisana primera kažeta, da roki pravice in skrivnostni poti
usode, ki je polna naključij, navadno ni moč uiti.
Med zavestnimi somišljeniki s tvorci resolucije Informbiroja je
bil tudi študent Vlado Peteršič. Po osvoboditvi je bil med vodilnimi
mladinskimi aktivisti v ptujskem okraju in med prvimi organizatorji
mladinske delovne akcije Pesnica, v letih 1948—1951 pa za stalinisti-
čno propagando živ dokaz, da so med jugoslovanskimi narodi še
»zdrave sile«. V letu 1949 seje namreč začel oglašati po radiu Budim-
pešta, ki je propagandne oddaje imel tudi v slovenščini. V njih je bla-
til naše državno vodstvo in konkretno tudi posamezne nosilce funkcij
v ptujskem okraju. Spričo tega so imeli njegovi starši precej nevšečno-
sti, zato tudi ni čudno, da je bila v Našem delu objavljena naslednja
izjava:
»Podpisani Peteršič Jakob iz Dornave izjavljam, da je moj sin
Vladko v mesecu novembru 1948 brez moje vednosti izginil neznano
kam. Šele po brezuspešnih poizvedbah sem po dveh mesecih njegove-
ga odhoda sprejel od njega pismeno sporočilo, da se nahaja v Budim-
pešti. Jaz kot njegov oče ta nepremišljeni korak svojega sina strogo
obsojam, ker takega početja ne odobravam.« (Naše delo št. 15 z dne
15. julija 1949, stran 3.)
Prihodnjič: GOSPODARSKA RAZSTAVA V PTUJU
TEDNIK - 18. januar 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 5
Delegatska vprašanja in pobude
Na skupnem zasedanju zborov
skupščine obine Ptuj, ki je bilo
26. decembra 1989, je bilo tudi
nekaj delegatskih vprašanj in po-
bud — nekaj pisno, nekaj kar
ustno. Navajamo najzanimivej-
ša:
RAZVOJNA ŠTUDIJA ZA
SLOVENSKE GORICE
Delegacija KS Destrnik v svo-
jem vprašanju navaja, da podpi-
rajo prizadevanja občinskega iz-
vršnega sveta, ici pripravlja raz-
vojne študije za Haloze, kar je
tudi dolgoletna potreba in želja
ljudi z območja Haloz. Ob tem
pa zahtevajo, da se podobna raz-
vojna študija pripravi tudi za ob-
močje Slovenskih goric. Ugota-
vljajo, da je to območje preveč
zapostavljeno, vsaj tako je raz-
vidno iz večine dosedanjih doku-
mentov, in želijo, da se razvija
skladno z drugimi območji. Zato
zahtevajo odgovor, kako je s pri-
pravo razvojne študije za območ-
je Slovenskih goric, in pričakuje-
jo, da bodo njihovo zahtevo pod-
prli tudi delegati iz drugih kra-
jevnih skupnosti v občini.
Navajajo tudi, da v Ptuju gra-
dimo nov hotel in da bo v na-
slednjih letih zgrajen še kakšen,
zato je prav, da ob tem bolj raz-
mišljamo o možnostih razvoja
turizma na območju Slovenskih
goric, kjer so zlasti velike možno-
sti za razvoj kmečkega turizma.
Slovenske gorice so v bližini Ptu-
ja, zato tudi primerne za vsakega
turista, ki bo prišel v Ptuj, da
obišče to slikovito in zaenkrat še
neonesnaženo gričevnato pokra-
jino.
KAJ S CESTO OD HAJDOŠ
DO PTUJA
Na pobudo sveta KS Ivana
Spolenaka Ptuj je delegacija te
krajevne skupnosti vprašala, za-
kaj je pri modernizaciji magi-
stralne ceste izpuščena moderni-
zacija cestišča in pločnikov od
Hajdoš do Ptuja. V programu
Skupnosti komunalne skupnosti
Ptuj za leto 1990 je predvidena
gradnja pločnikov ob Mariborski
cesti, kar naj bi do polovice sofi-
nancirala tudi KS Ivana Spole-
naka. Glede na veliko investicij-
sko vrednost KS svojega deleža
ne bo zmogla, zato je predlagala,
da izvršni svet pritegne k sofi-
nancirnaju še skupnost za ceste
SRS.
Odgovor nato pobudo in vpra-
šanje, ki je velikega pomena za
varnost ljudi, uporabnikov Mari-
borske ceste, je bil posredno dan
že na skupnem zasedanju, ko
predlog odloka o zagotavljanju
sredstev za skupne družbene po-
trebe ni bil sprejet v predlaga-
nem besedilu. Že na prejšnjem
zasedanju ni bil sprejet predlog
odloka o obveznem plačevanju
prispevka za gospodarjenje s ko-
munalnimi objekti in napravami
skupne rabe, ki je glede na stvar-
ne potrebe predvideval poveča-
nje prispevka za to dejavnost z
1,1 na 1,6 odstotka. V novem
odloku je bilo to povečanje pred-
videno v prispevnih stopnjah za
leto 1990 za družbene dejavnosti
in za dejavnosti, ki so jih doslej
urejali sisi materialne proizvod-
nje. Vendar se nekateri delegati v
zboru združenega dela s tem niso
strinjali, zbor krajevnih skupno-
sti pa je odlok sprejel z večino
glasov. Zaradi tega je bila ime-
novana medzborovska komisija,
vendar so bili predstavniki ZZD
odločno proti. Popustiti je moral
zbor krajevnih skupnosti in pri-
stati na to, da bo znašal prispe-
vek za gospodarjenje s komunal-
nimi objekti in napravami skup-
ne rabe le 1,1 %, kar ne bo zado-
stovalo niti za tekoče vzdrževa-
nje, kaj šele za dodatne dejavno-
sti. Primer zgovorno kaže na na-
šo miselnost: Smo proti, če je tre-
ba več dati, odločno pa zahteva-
mo, da več dobimo!
Na vzdrževanje komunalnih
objektov in naprav skupne rabe
ter cest se je nanašalo tudi eno
od delegatskih vprašanj v zboru
združenega dela. Delegacijo KS
Lovrenc na Dravskem polju pa
je zanimalo, koliko sredstev je
bilo porabljeno za plačilo »ume-
tnikom«, ki so po krajevnih
skupnostih igrali vlogo dedka
Mraza. Menijo, da dveletni otro-
ci od njihovih nastopov niso
imeli nič, zato bi bilo pametneje,
da bi ta denar porabili za nakup
daril otrokom iz revnejših dru-
žin.
POBUDE ZELENIH
Na skupnem zasedanju zborov
občinske skupščine so dali nekaj
delegatskih pobud tudi predstav-
niki Zelenih iz I*tuja. Med dru-
gim predlagajo javno razpravo o
novem odlagališču odpadkov in
smeti, da se povsod namestijo
zabojniki za steklo in papir; obo-
je je surovina za našo industrijo.
Nadalje zahtevajo, naj čimprej
zgradijo kanal L od farme v
Dražencih do čistilne naprave in
da naj ptujske KS bolj skrbijo za
delo Kluba mladih v Ptuju, saj je
bila njegova obnova sofinancira-
na iz združenih sredstev krajev-
nega samoprispevka.
FF
Srečanje krajanov KS Franca Osojnika
Ob koncu leta KS že tradicionalno povabi krajane, ki so že dopolnili se-
demdeseto leto življenja, na družabno srečanje. Srečanje je bilo tudi letos, 27.
decembra, v prostorih osnovne šole Franca Osojnika.
Topel sprejem in prisrčna dobrodošlica znova potrjujeta, da kljub starosti
še nismo odpisani in pozabljeni in daje med aktivnimi krajani še vedno zavest,
da smo jim enakovredni. Ta humanost nas krepi in vpliva voljo do življenja, kar
je vsekakor vredno pohvale. ^
Ne smemo pozabiti, da so med starostniki tudi taki, ki jim kruta narava ni
prizanesla in jih bolj ali manj muči bolezen. Tem je takšno srečanje z vrstniki,
prijatelji in znanci skoraj nujno, saj pozabijo na vsakodnevne težave. Pomeni,
pa tudi sprostitev in prebujanje še kako potrebnih življenjskih sokov.
Z navdušenjem smo spremljali nastop pionirjev osnovne šole. S petjem,
folkloro, recitali in prisrčnim otroškim humorjem so nam zaželeli mnogo sreče,
dolgo življenje, predvsem pa zdravje v novem letu.
Pri takih srečanjih se nehote spominjamo svojih otroških let, kajti spomin
na ta leta še zmeraj zveni io odmeva, dokler se duša lahko spominja.
Maks Bračič'
Odlikovanja delavnim krajanom
Ob koncu leta 1989 je bila seja
skupščine KS Jožeta Potrča Ptuj.
Delegatom je najprej poročal
predsednik skupščine Franc Kle-
menčič o uspešno opravljenem
delu v letu 1989 in nakazal nalo-
ge, ki jih čakajo v letu 1990. Po-
leg volitev bo pomembna naloga
tudi priprava programa za nov
krajevni samoprispevek.
Na seji so tudi slovesno izroči-
li državna odlikovanja štirim de-
lavnim krajanom. V imenu ob-
činske skupščine je odlikovanja
izročil Janez Belšak, predsednik
O K SZDL Ptuj. Predsedstvo
SFRJ je odlikovalo z MEDALJO
ZASLUG ZA NAROD Radosla-
vo Benčevič za aktivno delo v or-
ganih krajevne samouprave in v
DPO v Vzgojnovarstvenem zavo-
du Mirana Sagadina Ptuj ter Sre-
čka Šnebergerja za uspešno delo
v KS in pri uresničitvi investicije
v Mestnem kinu Ptuj.
Z REDOM DELA S SREBR-
NIM VENCEM je bil odlikovan
Jože Maučec, vodja skupnih
služb KS Ptuja, za uspešno vode-
nje teh služb ter za delo v KS Jo-
žeta Potrča in v občini.
Franci Golob, sekretar OK
SZDL Ptuj, pa je prejel RED
ZASLUG ZA NAROD S SRE-
BRNO ZVEZDO za uspešno
družbenopolitično delo v občini
ter v samoupravnih organih in
DPO v KS Jožeta Potrča Ptuj.
Odlikovancem tudi naše čestit-
ke!
FF
Od I i kovanci (od leve): Franci Golob, Jože Maučec in Srečko Šneberger.
Radoslava Benčevič je bila upravičeno odsotna.
Foto: Langerholc
MIRKO KOSTANJEVEGA
Izvenzakonska življenjska skupnost
UVOD
Celo v tistih državah, med katere štejem
tudi Slovenijo, ki so t. i. »katoliške dežele«,
živi mnogo občanov v izvenzakonski življenj-
ski skupnosti, in to iz različnih vzrokov, n.pr.
prve ali naslednje zakonske zveze nočejo ali
ne morejo veljavno skleniti iz ekonomskih,
verskih in drugih razlogov.
Bili so časi, ko seje izvenzakonsko skupno
življenje štelo za nemoralno in ko država ta-
ke življenjske skupnosti ni priznavala. Časi
in ljudje pa so se spremenili in danes je v SR
Sloveniji tista izvenzakonska življenjska
skupnost, ki izpolnjuje nekatere zakonske
pogoje, skoraj popolnoma izenačena z za-
konsko zvezo. O pravni ureditvi izvenzakon-
ske zveze v drugih naših republikah in avto-
nomnih pokrajinah v tem članku ne bom pi-
sal.
Ker pa, kot kaže praksa, izvenzakonski
partnerji svojih pravic in dolžnosti, ki jih
imajo po naših, zlasti slovenskih zakonih, ne
poznajo v dovoljšnji meri, menim, da bo ko-
ristno predvsem zanje, če v tem članku opi-
šem najvažnejše pravice in dolžnosti, ki izvi-
rajo iz izvenzakonske življenjske skupnosti,
in navedem organe, ki o tem odločajo.
TEMELJNI PREDPIS O IZVENZAKON-
SKI ŽIVLJENJSKI SKUPNOSTI V SR
SLOVENIJI
Temeljno določbo o izvenzakonski ži-
vljenjski skupnosti, na katero se sklicujejo tu-
di drugi zakoni, vsebuje 12. člen zakona o za-
konski zvezi in družinskih razmerah — skraj-
šani ZZZDR, ki se glasi:
»Dalj časa trajajoča življenjska skupnost
moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske
zveze, ima zanju enake pravne posledice po
tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zve-
zo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila
zakonska zveza med njima neveljavna. Na
drugih področjih pa ima taka skupnost pra-
vne posledice, če zakon tako določa. Ce je
odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od
vprašanja obstoja zunajzakonske skupnosti
iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju
odloči v postopku za ugotovitev te pravice in
dolžnosti.«
In cit. besedila, v katerem ni točno določe-
no, kaj je razumeti pod besedami »dalj časa
trajajoča življenjska skupnost« in v katerem
niso našteti t.i. zakonski zadržki, pa se v teo-
riji in praksi sklepa, da se za tako izvenza-
konsko življenjsko skupnost, če naj ima ena-
ke pravne posledice kot zakonska zveza, zah-
teva:
1. da obstaja med partnerjema tako, tudi
drugim ljudem znana skupnost, ki mora ime-
ti nek vnanji izraz: skupno prebivanje, skup-
no gospodinjstvo, ekonomsko skupnost part-
nerjev. Te zunanje manifestacije skupnosti
morajo izhajati iz notranje potrebe in pove-
zanosti partnerjev, pa tudi iz njune volje, da
živita skupaj tako, kot živita mož in žena v
zakonski zvezi.
Omeniti pa je treba, da za obstoj pravno
priznane izvenzakonske skupnosti ni vedno
nujno, da sta partnerja, ki sta sicer duševno
povezana, ekonomsko soodvisna in ki želita
živeti, kot živita mož in žena v zakonu, vedno
tudi fizično in prostorsko skupaj. Taki prime-
ri bodo podani, n.pr., če je en partner na za-
časnem delu v tujini, kot mornar plove po
morju ali je v domu za ostarele občane itd.
2. da taka izvenzakonska življenjska skup-
nost traja vsaj toliko časa (odvisno od vsake-
ga posamičnega primera), da partnerja za-
čneta živeti, kot živita mož in žena v zakonu,
da si ustvarita skupno gospodinjstvo, skupno
blagajno itd. V večini drugih držav imajo
predpise, da mora biti doba trajanja izvenza-
konske življenjske skupnosti najmanj dve leti.
Po mojem mnenju bi bilo tudi pri nas kori-
stno in za prakso potrebno, če bi zakonodaja-
lec predpisal neko minimalno potrebno traja-
nje izvenzakonske skupnosti določi, da se
predpisana doba trajanja upošteva pravilo-
ma in da bi se v izjemnih primerih moglo od
predpisane dobe tudi odstopiti.
3. da ne smejo obstajati taki zadržki, zara-
di katerih izvenzakonska partnerja ne moreta
skleniti veljavne zakonske zveze. Ti zadržki,
ki so našteti v ZZZDR, so:
a) pomanjkanje svobodne privolitve (čl. 17
ZZZDR)
b) težja duševna prizadetost ali nerazsod-
nost (čl. 19 ZZZDR)
C) mladoletnost (čl. 18 ZZZDR)
č) sorodstvo (čl. 21 ZZZDR)
d)   obstoječa   zakonska  zveza   (čl.   20
ZZZDR)
UGOTAVLJANJE OBSTOJA PRAVNO PRI-
ZNANE IZVENZAKONSKE ŽIVLJENJSKE
SKUPNOSTI
Glede cit. drugi odstavek 12. čl. ZZZDR
ugotavlja pravno priznano izveznakonsko
skupnost tisti organ, ki odloča o pravicah in
dolžnostih, ki so odvisne od obstoja take
skupnosti, in to po postopku, ki velja pred
njim. Tak organ, glede na to za kakšno pravi-
co oz. dolžnost gre, je lahko ali sodišče ali or-
gan pokojninskega in ivalidskega zavarova-
nja ali pristojni organ podjetja itd.
Ker izvenzakonska življenjska skupnost ni
nikjer registrirana in ker organi, ki odločajo
o pravicah in dolžnostih, izvirajočih iz take
skupnosti, zai\jo sploh ne vedo, je v interesu
vsakega izvenzakonskega partnerja, ki želi
uveljaviti kako pravico, izvirajočo iz te skup-
nosti, da od organa zahteva ugotovitev obsto-
ja take pravno priznane izvenzakonske ži-
vljenjske skupnosti.
V nadaljevanju bom naštel in obrazložil
pravna področja, na katerih imajo izvenza-
konski partnerji enake pravice in dolžnosti
kot zakonci. Se nadaljuje
SPOMINI NA BORL

(13. nadaljevanje)
ANICINI SPOMINI NA
USODNE DNI
Bivša poštna uradnica v
Majšperku Anica Mervar, por.
Sobotič, je v svojem spisu Spo-
mini iz let najtežjih življenjskih
preizkušenj popisala gorje, ki
gaje prestala med okupacijo. V
njem beremo tudi, da je v letih
nacistične propagande v naši
domovini sodelovala v narod-
noobrambnem gibanju. Pove-
zana je bila z dr. Milkom Peče-
tom, zdravnikom na Ptujski
Gori, in mladim komunistom
dijakom Zvonkom Sagadinom
iz Ptuja. Poročala jima je o de-
lovanju članov nemške kultur-
ne zveze (Kulturbunda) v Maj-
šperku.
V obeh tovarnah. Tovarni
strojil in Vunateks, v Majšper-
ku je lastnica Marija Kubricht
nastavljala člane nemške kul-
turne zveze, ki so propagirali
nacizem. Anica je na pošti pre-
gledovala nemško korespon-
denco in prisluškovala nem-
škim telefonskim pogovorom.
Leta 1939 je pristalo nemško
letalo na gmajnah pri Lovren-
cu. Šofer Zeichen, zaposlen v
Tovarni strojil, se je z avtom
pripeljal k letalu, prevzel od pi-
lota paket, pilot pa se je z leta-
lom hitro odpeljal proti severu.
Domačini so dogodek javili
orožniški postaji. Sresko načel-
stvo v Ptuju, s katerim je bila
Kubrichtova v dobrih odnosih,
je sicer sprožilo postopek, vse
pa se je končalo z begom
osumljenega šoferja v Nemči-
jo. Kubrichtova, ki je vedela,
da je bil šofer Zeichen vodja
obveščevalnega centra v Maj-
šperku, in je njegovo delo pod-
pirala, pa je ostala nekaznova-
na.
Ko je vdrla nemška vojska 8.
aprila 1941 na območje ptuj-
skega okraja, so, kakor že ve-
mo, ptujski hitlerjevci po se-
znamih nemške kulturne zveze
na svojo pest pričeli že 9. aprila
aretacije Slovencev. Po 14.
aprilu, ko so se ustoličili novi
nacistični oblastniki, so se pri-
čele množične aretacije Sloven-
cev, ki so jih namenili izgnati v
druge jugoslovanske pokrajine.
Anico Mervar so aretirali 21.
aprila v prisotnosti gestapovca
Grossa. Doma je pustila tri in
pol leta starega sinka Milovana
in šestinpetdesetletno mamo
Francko. Z aretiranim Mirom
Juhom in Veseljevo iz tovarne
Vunateks so jo odpeljali z av-
tom na Ptujsko Goro. Tu je že
čakal tovornjak z aretiranimi:
Zvonkom Predanom, šolskim
upraviteljem v Majšperku, Iva-
nom Beraničem, trgovcem v
Majšperku, Konstantinom
Ocepkom, župnikom na Ptuj-
ski Gori, kaplanom Golobom,
ki je pribežal iz Ptuja na Ptuj-
sko Goro, ter Josipom Koroš-
cem, železniškim uradnikom iz
Majšperka. Na tovornjak so
porinili še naše tri znance in
vse odpeljali v ptujski zapor.
24. aprila so Anici v zapor
sporočili, da je njen sinko ubit,
njena mama pa leži v bolnišni-
ci. Strašna vest! Anica je zavpi-
la in se zgrudila. Gestapovci so
jo odnesli v prvo nadstropje.
Na hodniku v prvem nadstrop-
ju so stali zaporniki, med njimi
dr. Šalamun, advokat iz Ptuja.
Ves ganjen je Anico vzel iz ge-
stapovskih rok v svoje naročje,
jokal in jo tolažil. Jokali so tu-
di drugi zaporniki. Še istega
dne so Anico iz samice premes-
stili v sobo, kjer je bilo več je-
tnic. Te so Anico tolažile, ka-
kor so vedele in znale. Ona pa
je neutaložljivo jokala in nato
padla v nezavest. Z obkladki
na srce in glavo so jo ženske
spravile k zavesti, toda noge so
ji skoraj odpovedale. Hodila je
lahko le, če so jo podpirale so-
jetnice.
Nekega dne so jo gestapovci
odpeljali v bolnišnico k mami.
Odvlekli so jo do njene poste-
lje. Mama je ležala z obvezani-
mi rokami in obvezanim vra-
tom, ker si je prerezala žile.
Hotela je umreti, ker je sama
zadušila ljubljenega vnuka. To
je storila, da ga ne bi odpeljali
sovražniki, ki so grozili, da ga
bodo ubili. Materi se samomor
ni posrečil. Prehitro je prišla
prva pomoč. Toda gestapovci
sojo ustrelili prvega maja 1941
kot morilko in pokopali nezna-
no kje.
Duševno onemogla je Anica
po obvestilu o materini smrti
padla v globoko nezavest.
Zdravnik je odredil, naj jo od-
peljejo v bolnišnico. Ko se je
tam prebudila, je opazila v po-
stelji v kotu sobe otroka v sta-
rosti njenega ljubljenega Milo-
vana. To jo je tako presunilo,
da je hotela takoj nazaj v za-
por. A ko so jo tja prepeljali, je
videla na hodniku grozen pri-
zor. Iz neke celice so privlekli
uklenjenega jetnika, vsega pre-
tepenega, krvavega, z globoko
rano na glavi. Bil je Karel Ba-
busek iz Rabelčje vasi pri Ptu-
ju. Videti je bil tako strašno, da
je že hudo trpeča Anica ob tem
prizoru obstala kot prikovana,
nato pa se je zgrudila.
Zgrabila sta jo dva gestapov-
ca in odvlekla v jetniško sobo.
Kmalu se je pojavil v sobi ge-
stapovec Ludwik Zvvickier in
povedal, da je Babusek leta
1918 ubil na železniški postaji
na Pragerskem avstrijskega ofi-
cirja. Babuseka so Nemci pre-
peljali iz ptujskega zapora na
Bori, ga tam še naprej mučili in
med prvimi poslali v koncen-
tracijsko taborišče; tam je voj-
no preživel.
ANICA NA BORLU
Nekega dne v prvi polovici
maja so gestapovci odpeljali iz
ptujskega zapora več jetnic na
Bori. To so bile: Anica Mervar,
Jelica Grilc, lekarnarica iz Or-
moža, Tatjana in Zdenka Hro-
vat, žena in hčerka zdravnika iz
Ormoža, Zora Lenart, diplomi-
rana ekonomistka iz Ptuja, Ma-
ra Turk, žena učitelja iz Ormo-
ža, in učiteljica Fini Polak iz
Ormoža.
O jetništvu v prehodnem
zbirnem taborišču na Borlu je
Anica napisala: »Zaprli so nas
v klet pri vodnjaku. Kot politi-
čne zapornice smo bile strogo
ločene od drugih zapornic in
zapornikov (učiteljev in zapor-
nikov določenih za izgnanstvo
— op. V. R.). Na tla so nam na-
trosili za prst na debelo slame
za ležišče. Cez nekaj dni sta se
nam pridružili še dve dijakinji
iz Ptuja.
Pred nami so bili prepeljani
na Bori jetniki, ki so jih zaprli
v grajski hlev na grajski prista-
vi. Ko so bili pripeljani prvi
jetniki na grad, so z njimi natr-
pali veliko prostorov, med nji-
mi tudi viteško dvorano. Ker
na gradu ni bilo dovolj vode za
potrebe taborišča, so jo morali
jetniki dovažati z vprežnim
kmečkim vozom od vodnjaka
pri hiši blizu dravskega mo-
stu.«
Anica omenja v svojih spo-
minih več boriskih jetnikov,
med njimi Mirka Centriha, biv-
šega dijaka ptujske gimnazije
in znanega ptujskega komuni-
sta, Franca Lenarta, trgovca in
tovarnarja perila v Ptuju, ter
njegovega sina Branka, učitelja
Turka iz Ormoža, gostilničarja
Žiga Primožiča iz Cirkulan in
še nekatere.
Anica navaja, da ji je ostal v
dobrem spominu policist Josef
Keller. Napisala je: »Moje
zdravje je bilo zelo slabo. Tudi
na Boriu še nisem mogla hoditi
brez pomoči jetnic. Ležala pa
sem na tleh v kleti kakor druge
tovarišice. Ko je Keller videl,
da ves dan preležim na trdih,
mrzlih tleh, je prinesel ležalnik
in ga postavil na teraso. Tako
sem zavita v kočo lahko ležala
podnevi na zraku in nekoliko
bolj ugodno tudi v jetniški so-
bi. Jetnici Zdenki Hrovatdvi je
naročil, naj pazi name. Njena
mama Danica Hrovat pa me je
vsako jutro počesala, ker nisem
mogla dvigati rok.
Maja je prišla na Bori komi-
sija za rasni pregled jetnikov.
Vodil jo je strokovnjak za ra-
sna vprašanja, vladni svetnik
dr. Qalter Machule, namestnik
komandanta tajne državne po-
licije in varnostne službe za Sp.
Štajersko. Svoje delo je opra-
vljala v pisarni v drugem graj-
skem nadstropju. Jetniki smo
čakali na hodniku, da so nas
poklicali na pregled. V pisarni
smo se morali postaviti k oknu,
da je padla na vsakega svetlo-
ba. Dr. Machule je ugotavljal,
h kateri rasi spadamo ali naj-
bolj nagibljemo. Najbolj po-
zorni so bili na znake židovske
pripadnosti. Meni je dejal:
»Tipisch dinarisch.« Vsakega
so vprašali tudi, kaj so bili star-
ši in ali smo bili člani Sokola.
Kdor ni znal nemško, sta vpra-
šanja in odgovore prevajala
tolmača Fasswald in Filipič.«
Mervarjeva se spominja, da
je nekega dne prišla vest o ne-
sreči nekega otroka zaprte uči-
teljice. Našel je nekje na spre-
hodu ročno bombo, jo odnesel
domov in jo po nesreči sprožil.
Eksplozija mu je zelo poškodo-
vala noge. Učiteljico so odpe-
ljali k ponesrečenemu sinu v
bolnišnico. Ob tem dogodku so
bili vsi jetniki na Borlu užaloš-
čeni.
V. R.
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
18. januar 1990 - TEDNIK
Najstarejša kopalka
ima 88 let
Jožefina Kramarič iz Maribora prihaja v Ptujslce tophce že tri-
najst let; v začetku z možem, sedaj s prijateljicama. Njen kopalni dan
je sobota. Živahnost pri 88 letih ji lahko marsikdo zavida. Svoje zdra-
vje ohranja s pomočjo toplic.
30. decembra se je je spomnilo tudi vodstvo zdravilišča in ji dva
dni pred praznikom izročilo šopek cvetja. S tem se ji je zahvalilo za
dolgoletno zvestobo.
Zvestih kopalcev imajo v toplicah več. Tem in drugim se želijo
»oddolžiti« s programom rekreativnih vaj ob sobotah. V teh dneh se
pri njih koplje med 250 in 300 kopalcev.
MG
Jožefina Kramarič
(Posnetek: M. Ozmec)
Pritožba
S to pritožbo se krajani gornjega dela Narapelj pritožujemo nad
tem, kje so postavili novo avtobusno postajo v naši vasi.
Vsi podpisani smo ogorčeni zaradi prestavitve avtobusne postaje
s stare lokacije pred šolo na novo lokacijo — pred domačijo tov. Lor-
berja. Menimo, da to ni pravično, saj imamo vsi, ki smo do sedaj ime-
li daleč do postaje, sedaj še dlje. Vaščani iz »vasi« bi verjetno lažje
prišli nekaj metrov po asfaltu do postaje pred šolo (na tem mestu stoji
postaja že od prvega dne, odkar skozi našo vas vozi avtobus), kot pa
drugi, ki se moramo do postaje prebijati po blatnih, strmih cestah in
poteh, nekateri že v letih in po vrhu še invalidi.
Moti nas tudi to, da je kraj, kjer si je nekaj posameznikov zami-
slilo avtobusno postajališče, neprimeren, kar se tiče varnosti. Je na-
mreč tik ob potoku. Ta je zemljišče že večkrat ob nevihtah in nalivih
razdejal, vključno z domačijo Lorberjevih, ki je neposredno zraven.
Kar pa zadeva zemljišče oz. prostor za avtobusno hišico-čakalni-
co, pa menimo, da je pri šoli dovolj občinskega zemljišča za več takš-
nih hišic, ne samo za eno.
Ogorčeni krajani
Ivan Moravec
9. januarja so se svojci, prija-
telji in znanci ter številni kraja-
ni na velikonedeljskem poko-
pališču poslovili od IVANA
MORAVCA z Lunovca pri Ve-
liki Nedelji, nestorja Prosvet-
nega društva Simona Gregorči-
ča iz Velike Nedelje in ustano-
vitelja dramske sekcije, igralca,
dolgoletnega režiserja, Mai-
strovega borca ter udeleženca
NOB.
Ko je pred dobrim mesecem
še vesel in dobre volje prazno-
val med svojimi najdražjimi ča-
stitljiv življenjski jubilej — 91.
rojstni dan, pač ni nihče slutil,
da se bodo čez mesec dni za
vedno poslovili od njega.
Njegova življenjska pot se je
začela 5. decembra 1898. leta v
številni kmečki družini na Lu-
novcu, ki je bil za njega najlep-
ši kotiček v življenju. Od tod je
imel lep razgled na okoliške
griče vse tja do Ormoža in Dra-
ve, tu je v času, ko je bil še bolj
trden, rad posedal, lovil ribe in
užival v lepem okolju.
Izučil se je čevljarske obrti.
V Mariboru, kjer je služboval
kot pomočnik, se je srečal z
Maksom Furjanom, igralcem
tedanjega ljudskega odra v
Mariboru. Ta ga je navdušil za
igranje. Ob vrnitvi iz Maribora
domov na Lunovec je na prigo-
varjanje sestre Barike Moravec
pristal, da bo igral. Postavil pa
je pogoj: v igralstvo in kulturo
ne smejo vmešavati nobene po-
litike. Želel je, da bi v Veliki
Nedelji imeli takšen oder, kot
je v Mariboru, in da bi se kul-
tura razvijala brez politike in
strankarstva. Prva gledališka
predstava, kjer je sodeloval, je
bila ljudska igra Revček An-
drejček, naslednjega leta se je
predstavil v Miklovi Zali, Od
1936. do 1940. leta je režiral,
igral pa v skoraj vsaki igri od
1938. do 1940. leta, ko so upri-
zorili 68 dramskih del.
Takoj po vojni je Ivan Mora-
vec začel obnovo prosvetno-
kulturnega življenja, opravil je
pomembno vlogo pri gradnji
dvorane zadružnega doma. 8.
septembra 1950 je pomenil pre-
lomnico s preteklostjo in mej-
nik za delo prosvetnega dru-
štva. Na oder je bila ponovno
postavljena Miklova Zala. Po
vojni je režiral 28 gledaliških
del, odigrali pa so okoli 100
predstav. Vrstile so se za Veli-
konedeljčane nepozabne pred-
stave — že omenjena Miklova
Zala, Planinska roža, Hasana-
ginica. Pod svobodnim soncem
(tuje Ivan Moravec zadnjič re-
žiral in igral).
Ivan Moravec pa ni bil samo
igralec in režiser, bil je tudi
scenarist, izdelovalec kulis,
pleskar, oblikovalec gledali-
ških mask, mnogokrat pa tudi
pometač in čistilec. Gledališče
ga je tako prevzelo, da je v
njem kar prespal, saj je delal
pozno v noč, začel zgodaj zju-
traj, pot na Lunovec predvsem
pozimi, ob visokem snegu in
slabem vremenu, pa ni bila od
muh.
Njegova največja nagrada je
bilo navdušeno ploskanje ob-
činstva doma in daleč naokoli;
to mu je bilo domala tudi edi-
no in najljubše plačilo.
Bil je prvi predsednik Zveze
kulturnih organizacij občine
Ormož, za svoje delo je prejel
številna priznanja kot Maistrov
borec, obrtnik in gledališki de-
lavec-amater. Omenimo le Pre-
žihovo značko, lipov list, bro-
nasti in srebrni znak OF, plake-
to krajevne skupnosti Velika
Nedelja in državno odlikova-
nje — medaljo dela s srebrnim
vencem.
Vida Topolovec
Cesta, ki kriči po denarju
Skoraj neverjetno je, toda vidno-otipljivo,
kar doživite, če zaidete v hribovsko vas
GRADIŠCAK v KS Juršinci. Vsak se ustraši,
ko naenkrat nisi več na cesti, temveč na razri-
ti in močno valoviti gmajni. Tu je samo še
sled ceste. Pred očmi so globeli, vzpetine,
traktorske gazi kot nekje v Afriki ali južni
Ameriki v džunglah, le da manjka še pra-
gozd. K sreči ta kritični odsek ni po vsej vasi,
je pa na najbolj nerodnem in za vodo nepre-
pustnem terenu. Mislil sem si samo eno: o ti
ljuba NFRAZVITA in ZAOSTALA Sloveni-
ja! Ce še koga slišim, da bi omenjal Slovenijo
kot razvito, jih bo dobil po zobeh in mu tudi
nobena proteza ne bo več pomagala drobiti
žemelj. Lahko bo samo še srkal!
To naj vedo tudi VSI NAŠI PREDSTAV-
NIKI OBLASTI, ki so skuhali propadajočo
in smrdljivo jed: polom, padec, vsemogoče
sovražnosti itd. itd. V teh trenutkih se mi smi-
li ubogi Tona Markovič, ki je moral sprejeti
vso gnilo brozgo od neke klike, ki nikakor ni
bila sposobna pametno gospodariti, pač pa
bolj delati za osebno korist. Ljudstvo bo že,
podobno kot v Romuniji; no, nekaj procen-
tov drugače, pa le zato, ker so nekateri naši
dobili tuje kredite. Sramota je za vso našo
oblast, da ni bila sposobna ljudem — deželi
bolj pomagati pri gradnji cest, vodovodov,
telefonskega in električnega omrežja, kakor
so to storile oblasti v evropskih državah. Mi
pa smo morali sami plačati vsak kamenček
za boljšo cesto, da o telefonih sploh ne govo-
rimo, še manj o nekakšni navezanosti na EV-
ROPO. Še 50 let ne bomo sposobni zanjo.
O cesti sem se podrobneje zanimal in po-
vsem jasno je, zakaj je takšno stanje na tem
delu. Pozno v jesen so s strojem kopali kana-
le in polagali vodovodne cevi. Prejšnje deže-
vje je pripomoglo, da je izkopani material bil
blaten. V tem predelu so hiše levo in desno,
kanalizacija se jim ni mogla izogniti drugače
kot po sredini ceste. Cesta je bila nekaj časa
prej močno nasuta z gramozom, pa ga zdaj
sploh ni videti. Iz tega dela cesta je nastala
prava gmajna, le da je brez trave in drugih
rastlin, podobna pa onim cestam v tretjem
svetu. Nekaj krivde je res pripisati delavcu,
ki je kopal s strojem, saj dobro vem, kako se
kaj takšnega da pravilno narediti, le dobre
volje in še kakšno uro več dela bi bilo potreb-
no. Tudi vem, daje vse povezano z denarjem,
kajti ljudje pri nas morajo nositi vse breme,
če hočejo imeti vodo, dobro cesto ali karkoli,
kar je v splošno družbeno korist.
Ko sva z odbornikom Francem Pignaijem
razpravljala o tej cesti, je lahko samo majal z
glavo in si gladil lase, kajti problem ni lahek:
spraviti cesto v prejšnje dobro stanje, kaj še
asfalt, ki je drag, kakor je črn, za te krajane
skoraj nedosegljiv. Od kod vzeti denar? Pro-
dati ni kaj, plače zadostujejo komaj še za po-
ložnice, in če kaj ostane, je komaj še za kruh
ali najnujnejše. Tu so pač hribovci, ne pa
kakšni kapitalni kmetje na poljih.
Ko sem ga tako nadlegoval, kajti nekaj se
bo moralo urediti glede ceste, je Franc narah-
lo izgovoril, da bi bilo najbolje vse preraču-
nati v marke. Čez nekaj trenutkov je zadeva
bila približno sestavljena in bi znašala na
družino okrog \000 DM. Škoda, da ni več
graščaka Kozjaka, da bi s svojimi tlačani na-
pravil cesto, kakršna je danes potrebna. Toda
graščaka so Huni ubili, vse porušili in zdaj
jih ni več, graščakov-grofov. Čutimo pa jih še
danes, še kako, samo v drugačni obliki.
Franc Pignar je dodal, da Gradiščak še
dolgo ne bo imel dobre ceste, največ zaradi
pomanjkanja ali dragega gramoza. Na ome-
njenem kritičnem delu ceste bi morali navo-
ziti kamne kot majhne buče in nasuti do pol
metra debelo plast, če bi hoteli cesto utrditi.
Na družbo se ne morejo zanesti. Sicer pa —
kdo sploh je družba? Mi, ki plačujemo samo-
prispevke in prispevke celo drugim, sami pa
od njih nimamo druge koristi, kakor da gle-
damo, kako drugi živijo lepše in lažje? Če bi
pri nas enkrat pošteno in pravilno delali, in
to vsi, tudi ONI VIŠJI, kakor delajo v zahod-
ni Evropi, bi naši kraji lahko prav tako bili
en sam turistični raj. Tako pa smo le izmeček
neke družbe, umirajočega in brcajočega siste-
ma, ki bi ga že na vsem začetku morali odve-
sti sam gospod hudič, naš zaveznik.
B.
Zahvali
Navada je, da ob vsakem no-
vem letu dobivamo voščila od
povsod in od vseh poznanih in
nepoznanih. Včasih so ta voščila
prav prijazna in prisrčna, tako
da se jih človek res razveseli,
včasih pa dobimo tudi kaj take-
ga, brez česar bi brez vsake ško-
de lahko shajali tako za novo le-
to kot tudi vse leto in vsa leta.
Tudi sam sem za leto 1990 do-
bil dve prav lepi voščili, za kateri
bi se rad zahvalil, in to javno, če
je le mogoče.
Prvo tako voščilo je prišlo od
neznanega člana LD Dravinja, ki
mi je prav pred novim letom le-
po odstrelil psa oziroma psico,
seveda brez moje vednosti in pri-
voljenja. Kakšnega dovoljenja
ali lovopusta zanjo bi tako niko-
mur ne bil dal, saj nam je bila
naša psička vsem pri srcu in ni
nikomur storila nič zalega. Res
je, da ni bila prav čiste ovčarske
krvi in ne bi ustrezala pravilom
za kakega prvaka. Toda bila je
komaj dve leti stara nemška ov-
čarka, za njene mladiče j5a so lju-
dje prosili že vnaprej. Zal ne bo
nihče več imel ne psice ne kakš-
nega njenega mladiča. Naj še za-
trdim, da je bila psica vseskozi
na verigi, le tisto usodno noč si
je sama zaželela malo svobode.
To je bilo torej prvo voščilo ali
pa je bila morda zahvala LD, ker
sploh nisem prijavil škode, ki so
mi jo jeseni napravile »njihove«
divje svinje!
Drugo voščilnico pa sem dobil
v obliki položnice za plačilo
električne energije. Na njej je
znesek okrog 200 st. milijonov in
je tudi lepo obrazloženo, da je
približno polovica — 93 milijo-
nov — zaostanek iz leta 1989.
Položnico sem sicer že plačal, to-
da še sedaj mi ni jasno, kako so
lahko pri elektrogospodarstvu
tako natančno izračunali, koliko
energije sem dolžan plačati za
nazaj, ker namreč števec za odbi-
ranje električne energije sploh ni
deloval celo 1989. leto.
Prvi je opazil, da števec ne de-
luje, njihov človek, ko je prišel
popisovat stanje za leto 1988. Ta
si je stanje zapisal in tudi oblju-
bil, da bodo števec kmalu menja-
li. Menjali pa ga niso celo leto,
oziroma šele decembra 1989. Ce-
lo leto je števec lepo miroval, če-
prav sem o tem nekajkrat obve-
stil elektrikarje. Čeprav je števec
bil v »stanu mirovanja«, so ven-
dar vse leto redno prihajale po-
ložnice in sem jih redno plače-
val, ker je bil znesek vedno pri-
bližno enak kot pri sosedih s ko-
raj enako porabo.
Ves čas sem upal, da bodo šte-
vec popravili, vendar so pošiljali
položnice, čeprav je bilo jasno,
da števec ne dela, že ob rednih
popisovanjih. Tako so .ni torej
vse leto 1989 zaračunavali elek-
trično energijo kar na pamet,
upoštevaje pač povprečje, koli-
kor je porabljajo drugi.
Toda vseeno so se morali ne-
kje zmotiti ali pa jim je bilo pre-
malo denarja, zato so modro
ugotovili, da sem pač plačal pre-
malo, v resnici pa celo leto ni
nihče zagotovo vedel, koliko
KW sploh porabim, čeprav sam
mislim, da nisem med največjimi
porabniki, saj nimam nekih stro-
jev ali peči, poleg tega pa živim
sam z materjo.
Tako se je torej zame začelo
novo leto 1990, in če bo celo leto
vsaj vsak mesec prišlo na vrsto
kakšno takšno presenečenje, bo
to zame res rečno novo leto.
AnZa
Je to pravica?
Proti koncu decembra me je
na mojem naslovu poiskal dela-
vec Komunalnega podjetja z ra-
čunom, ki sem se ga prestrašila
in mi je zaprlo sapo. Znašal je —
reci in piši — 715.100 din za
vzdrževanje groba. Vem, da so
poleti dobivali ljudje račune za
vzdrževanje grobov in ti so zna-
šali od 120.000 do 140.000 din.
Mene na starem naslovu niso na-
šli, ker sem se preselila. Vprašu-
jem Komunalno podjetje Ptuj,
zakaj imamo na občini odjavni
in prijavni urad, kjer sem se od-
javila in prijavila. Ali je tako tež-
ko zavrteti številko telefona in
vprašati, kam se je stranka prese-
lila? Ali na Komunali v Ptuju
mislijo, da upokojeni z nizko po-
kojnino kar tako razmetavamo
denar? Jaz pač mislim, da to ni
pravično. Zato priporočam
vsem, ki se preselijo, naj se takoj
prijavijo na pogrebnem zavodu.
L. K.
Štefan Šeruga — 7 O-letnik
Tik pred koncem minulega le-
ta je v krogu svoje družine praz-
noval 70. življenjski jubilej Šte-
fan Šeruga, ustanovni član in pr-
vi predsednik G D Hajdoše.
Štefan se je rodil pred 70 leti v
Franciji, pozneje pa odraščal v
Hajdošah, kjer je tudi preživel
mladost. Izučil se je za mesarja
in si poiskal življenjsko sopotni-
co kar v domačem kraju.
Ko so začeli ustanavljati GD
Hajdoše, je bil Štefan med tisti-
mi naprednimi vaščani, ki so bili
voljni delati za razvoj in napre-
dek vasi, zato so ga na ustanov-
nem občnem zboru izvolili za
predsednika.
Mnogo truda jn marsikatera
neprespana noč Štefanu ni bila
prizanešena, da je lahko uredil
vse za razvoj in delo društva, da
Štefan Šeruga!
o opremi in finančnih sredstvih
sploh ne govorimo. Žal pa Šte-
fan ni bil dolgo predsednik. Za
nekaj časa se je umaknil, a se je
ponovno vključil v delo in začel
vneto prepevati v gasilskem pev-
skem zboru, prav tako delati v
društvu. Postal je blagajnik, se-
daj pa je član nadzornega odbo-
ra. Zdi se, da Štefan želi vse za-
mujemo nadoknaditi. Prav je, da
se visokim letom ni uklonil.
Za svoje vsestransko delo in
pridnost je prejel razna društve-
na priznanja, prav tako pa tudi
občinsko in republiško prizna-
Štefanu želimo vsi gasilci in
pevci mnogo zdravih let v krogu
družine, pa tudi dobro delo med
gasilci.
Janez Vidovič
mmglll^ZlVUENJSKE RAZMERE ODRASLIH INVALIDNIH OSEB V PTUJSKI OBČINI
Varstvo in pomoč potrebna vse življenje
v ptujski občini konec minulega leta 273 prizadetih oseb, največ v
starosti od IS do 30 let • 43 odstotkov jih živi pri starših 0 naj-
bolj neurejen pravni status imajo prizadeti od 51 let dalje
Konec leta 1983 smo v Slove-
niji sprejeli zakon o družbenem
varstvu duševno in telesno priza-
detih oseb, s katerim smo se do-
govorili o oblikah družbenega
varstva zmerno, težje in težko
duševno in najtežje telesno pri-
zadetih oseb, ki se zaradi priza-
detosti ne morejo usposobiti za
samostojno življenje in delo. Gre
za prizadetost, ki je nastala v
otroški oziroma mladostni dobi
do dopolnjenega 18. leta starosti
ali v času rednega šolanja, ven-
dar najdalje do dopolnjenega 26.
leta starosti. Tako imajo osebe,
ki so toliko duševno ali telesno
prizadete, da ne morejo skrbeti
tovljeno socialno varnost; gre za
neke vrste pokojnino, ki je v de-
cembru 5.600.000 dinarjev.
V ptujski občini je bilo konec
minulega leta od 273 prizadetih
oseb največ tistih v starosti od 18
do 30 let, sledijo pa jim tisti v
starosti od 51 let naprej. Nekoli-
ko več je moških, 140, žensk pa
je tako ali drugače prizadetih
133. Največ jih je prizadetih
zmerno, 183, težje prizadetih je
44, težko 19, duševno in telesno
prizadetih 16 in 11 jih je samo te-
lesno prizadetih. Največ jih živi
pri starših, skoraj polovica, to je
118 ali 43 odstotkov, 62 (23 od-
stotkovji prizadetih oseb ^ v
tkov) pa jih živi v zavodih. Pri
tem je zanimivo, da največ mlaj-
ših oseb živi pri starših, po smrti
prevzemajo skrb zanje sorodniki.
Analiza o življenjskih razme-
rah odraslih invalidnih oseb, ki
jo je pripravil Center za socialno
delo v Ptuju kaže, da je pred izi-
dom zakona bila večina teh inva-
lidov brez svojih dohodkov.
Od vseh 273, kolikor jih je v
ptujski občini, je imelo svoje do-
godke — pokojnino le 40, pre-
moženje in druge dohodke pa le
16. Analiza tudi kaže, da je druž-
bena skrb za težje prizadete ose-
be pri nas še slabo razvita, še po-
sebej v primerjavi z doslej razvi-
timi oblikami družbene skrbi za
lažje prizadete. Gre za to, da te-
žje prizadeti potrebujejo varstvo
in pomoč vse življenje; kot kaže-
jo podatki, jim to zagotavljajo v
sicer s splošno človeškega in ne
nazadnje tudi ekonomskega gle-
danja najbolj ustrezno, vendar te
družine potrebujejo pomoč. Ta
pa v občini še ni zaživela. Gre za
to, da bi zavodi nudili in organi-
zirali pomoč, pa naj gre za dne-
vno varstvo ali kakšno drugo
obliko, tudi za tiste, ki živijo zu-
naj zavoda. Društva za pomoč
mentalno prizadetim osebam naj
bi torej v bodoče več pozornosti
namenili odraslim prizadetim
osebam, ki živijo v domači oskr-
bi. Doslej je bila njihova skrb
pretežno usmerjena k prizade-
tim, ki so vključeni v šolski pro-
gram usposabljanja. V ptujski
občini imamo zavod za delovno
usF>osabljanje in varstvo dr. Ma-
rijana Borštnerja v Domavi, ki
ima tovrstne izkušnje, te pa bi bi-
le še kako dobrodošle staršem in
skrbnikom prizadetih oseb, ki ži-
TEDNIK -18. januar 1990
OD TU IN TAM — 7
Razstava »Ptuj na starih vedutah«
gostuje v varaždinskem muzeju
Pred sedmimi leti smo prosla-
vljali devetdeseto obletnico usta-
novitve ptujskega muzeja. Mu-
zejski delavci smo častitljivemu
jubileju posvetili kar nekaj mu-
zejskih prireditev, ena od njih je
bila razstava z naslovom »Ptuj
na starih vedutah«, ki jo je takra-
tni župan Franc Tetičkovič odprl
ob slovenskem kulturnem praz-
niku v razstavnem paviljonu Du-
šana Kvedra.
V starem stolpu ob Dravi so si
obiskovalci lahko ogledali vrsto
upodobitev našega mesta. Za
najstarejšo znano ptujsko veduto
velja Vischerjeva, datirana v leto
1681. Na razstavi smo posegli še
dlje nazaj in z nekaj zemljevidi iz
16. in 17. stoletja opozorili, daje
vedutno slikarstvo zraslo iz kar-
tografije. Posebej 17. stoletje je s
svojo značilno radovednostjo in
željo po raziskovanju narave po-
spešilo razvoj kartografije, pa tu-
di natančnega risanja in slikanja
mest, gradov, samostanov ... V
upodobitvah krajev nikakor ne
smemo iskati samo umetniške
vrednosti, vedutisti so si pred-
vsem želeli biti natančni, na pa-
pir in platno so nizali detajl za
detajlom. Tako so stare vedute
neizčrpni viri za proučevanje
gradbenega in urbanističnega
razvoja mest, seveda tudi Ptuja.
In zato tudi ni nenavadno, da je
zaton vedutnega slikarstva posta-
vljen v čas okrog leta 1900, ko je
fotografija povzročila pravo re-
volucijo. Vedutisti so nekaj časa
še tekmovali s fotografi in foto-
grafije tudi sami uporabljali kot
delovne predloge, a so morali
kmalu priznati poraz. Krajinsko
slikarstvo se je odreklo težnji po
dokumentiranju in se posvetilo
izključno likovnim vprašanjem.
Zato smo našo razstavo sklenili s
tremi najstarejšimi fotografijami
Ptuja iz sedemdesetih let prejš-
njega stoletja.
Ptuj je vedno pritegoval risarje
in slikarje. Naše staro mesto ima
izredno kvalitetno urbanistično
zasnovo, ki se je ohranila do da-
našnjih dni domala neokrnjena.
V pogledu z južne strani so stare
mestne hiše uokvirjene v skoraj
enakostranični trikotnik. Ključne
stavbe in krajne točke tega urav-
noteženega geometrijskega lika
so minoritski in dominikanski
samostan ter grajski kompleks,
poseben poudarek pa daje nasel-
bini še mestni stolp.
V treh stoletjih se je nabrala
množica upodobitev Ptuja.
Ohranile so se v tolikšnem števi-
lu, da smo razstavo v starem
obrambnem stolpu ob Dravi
omejili le na tiste vedute, ki pri-
kazujejo  Ptuj kot celoto.  Vse
upodobitve posamičnih mestnih
predelov in prikaze ptujske oko-
lice smo prihranili za kakšno
drugo priložnost. Med slikami,
grafikami in risbami je kar nekaj
takšnih, ki pritegujejo tudi po
umetniški plati. V ptujskem mu-
zeju hranimo najstarejšo znano
slikano veduto na Slovenskem,
ki je očitno nastala na željo po-
svetnega naročnika, ne iz religi-
oznih nagibov. To je znameniti
Gornji Ptuj (Oberpettau) iz leta
1687, delo neznanega slikarja.
Največ pozornosti med strokov-
njaki in ljubitelji umetnosti je
vedno vzbujala votivna slika
ptujskega slikarja Franca Jožefa
Fellnerja iz leta 1766, ki jo radi
naslavljamo tudi Led na Dravi.
Posebej imenitna pa je velika ve-
Z upodobitvijo Ptuja so se Ptujčani leta 1766 zahvalili nebeščanom, da
so obvarovali most pred ledenimi ploščami. Slika ptujskega umetnika je
verjetno najbolj priljubljena ptujska veduta. V ptujski grajski galeriji ji
je odmerjeno posebno mesto, reproducirana pa je tudi na razglednici.
Foto: Stojan Kerbler, 1989
duta Ptuja, ki jo je od 1892 do
1894 slikal Alojz Kasimir. Od le-
ta 1983, se pravi od razstave na-
prej Kasimirjev Ptuj visi v pisar-
ni ptujskega župana, kjer z vso
potrebno reprezentančnostjo po-
veličuje naše mesto. Te slike iz-
stopajo že zaradi tehnike, saj so
naslikane z oljnimi barvami, a
tudi med grafičnim gradivom
najdemo vrsto odličnih primer-
kov.
Ptujska razstava vedut je vzbu-
dila zanimanje tudi zunaj Ptuja.
Leta 1985 smo z upodobitvami
našega mesta gostovali v Novem
mestu v Dolenjskem muzeju in
obiskovalce prijetno presenetili s
kvaliteto in tudi s količino gradi-
va. Tamkajšnja kustodinja Meta
Matijevič je na otvoritvi kar z
malce otožnosti pripomnila: »Ce
bi hoteli Novomeščani pripraviti
takšno razstavo, bi med Valva-
sorjevo upodobitvijo s konca 17.
stoletja in med deli Božidarja
Jakca ne našli ničesar.«
V letošnjem januarju se razsta-
va seli v Mestni muzej v Varaždi-
nu. Ptuj in Varaždin sta bila v
zgodovini vedno tesno povezana.
Naše gostovanje v sosednjem hr-
vaškem mestu je pravzaprav po-
vračilo za gostovanje varaždin-
skega muzeja pri nas. Redni
gostje muzejskih razstav se bodo
spomnili razstave Načrti in vedu-
te Varaždina, ki jo je prof. Miro-
slav Klemm pripravil na Ptuj-
skem gradu maja 1988. Ko smo
se pred več kot letom dni odzvali
vabilu varaždinskega muzeja,
smo morali poskrbeti za ponatis
kataloga. Tega smo namreč po
gostovanju v Novem mestu do-
končno razprodali. Ponatis je že
nekaj časa v prodaji na muzejski
blagajni. Odlikuje ga nova obli-
ka (Jaka Marinič), večje število
fotografij, v tekst pa je vstavlje-
nih tudi nekaj popravkov. Od le-
ta 1983 je bilo odkritih nekaj no-
vih podatkov, ki se tičejo ptuj-
skih vedut, in besedilo smo poso-
dobili. V kataloškem delu pa so
objavljene fotografije prav vseh
vedut, ki sodijo v sklop razstave.
Lani je muzej natisnil tudi raz-
glednice z motivi dveh najbolj
znanih upodobitev Ptuja, Gor-
njega Ptuja iz leta 1687 in Ex vo-
ta iz 1766, kar zaokroža našo po-
nudbo s področja ptujskih vedut.
Otvoritev razstave v varaždin-
skem muzeju bo v sredo, 24. ja-
nuarja, ob 18. uri. Prisrčno so va-
bljeni tudi Ptujčani.
Marjeta Ciglenečki
Šola moja, zdrava bodi!
šola moja — osnovna šola
bratov Štrafela Markovci — je
8. decembra praznovala prvi dan
šole; za to praznovanje smo se
odločili iz dveh razlogov:
— v avgustu 1989 smo prazno-
vali 10-letnico nove šolske zgrad-
be
~ 6. decembra se spominjamo
kurirjev iz naših vasi, ki so na ta
dan leta 1944 padli v Ljubljani.
Za 8. decembra kot osrednji in
obenem sklepni praznični dan
pa smo se odločili, ker je petek
končal vse praznične in manj
praznične dejavnosti tedna.
Praznovanje je potekalo v treh
sklopih:
— prireditve učencev
— proslava s kulturnim pro-
gramom
— družabno srečanje v jedilni-
ci
Med prireditve učencev smo
uvrstili šolsko tekmovanje učen-
cev naše in sosednjih šol. Izvedli
smo ga v sredo, 6. decembra. V
torek, 12. decembra, so v naši te-
lovadnici nastopili člani gimna-
stičnega društva Ptuja. V četrtek,
7. decembra, so učenci predmet-
ne stopnje pomagali obesiti slike
akademskega slikarja — Ptujča-
na Albina Lugariča ter tako pri-'
praviti vse potrebno za otvoritev
razstave njegovih del v hodnikihj
predmetne stopnje naše šole.     \
Osrednja praznična prireditev;
je bila proslava s kulturo-zabav-
nim programom, ki smo jo pri-
pravili v petek, 8. decembra, ob
10. uri v telovadnici šole. Nanjo
smo povabili mnoge goste, rav-
natelje in učitelje sosednjih šol,
predstavnike organizacij in dru-
štev v kraju ter posameznike, ki s
šolo trajno sodelujejo. Seveda ni-
smo pozabili na upokojene pro-
svetne in druge delavce šole in
3redstavnike krajevne samo-
uprave. Vabilu se ni mogla odz-
vati Elica Dolenc, sestra obeh
bratov Štrafela, po katerih smo
poimenovali našo šolo; njeno
odsotnost smo iskreno obžalova-
li.
Pisan kulturni program sta do-
volj samozavestno povezovala
osnovnošolca Marjanca in Vla-
do; bilo je precej glasbe in petja,
tudi plesa, a ne preveč govorje-
nega programa. Zdaj, dober me-
sec pozneje samo ponavljamo ti-
sto, kar smo slišali tedaj: bilo je
lepo! Svečanost je pričel tov. rav-
natelj s svojim nagovorom, s plo-
skanjem smo nagradili prejemni-
ke prvih priznanj šole, prav tako
pa Davida za njegovo izvedbo
pesmi Dere sen jas mali bija (iz
nje so tudi uvodni verzi), ki jo je
sklenil z besedami:
»Zej vas nemo več midija,
sej je cejt zlato,
tak sen f šoli se vičija,
jas pa verjen to.«
Naj omenim samo še slovo
učencev od tovariša Berliča,
ogled razstav na obeh stopnjah
ter seveda otvoritev slikarske raz-
stave, ki jo je ob prisotnosti av-
torja del A. Lugariča odprl rav-
natelj šole Jože Foltin.
Na prijetnem družabnem sre-
čanju, ki je sledilo, so se začeli in
nadaljevali koristni pogovori
med učitelji sosednjih šol. Plod
takega dogovora je že tu: v četr-
tek, 8. februarja, bodo mladi kul-
turniki naše šole gostovali s svo-
jim programom na OŠ v Gorišni-
ci, ti pa nam bodo »vrnili« svoj
program za 27. april in I. maj.
Verjamemo, da bodo tudi naši
naslednji dnevi šole prav tako
uspešni in prijetni.
Karolina Pičerko
(Ob prvem dnevu OŠ bratov Štrafela Markovci)
Razstavljali so tudi učenci — prizor z rastave izdelkov razredne stopnje.
»Kulturni« vandalizem mladih
Slutim, da nadvse kulturno vzgojeni mladeniči
(upam, da so mladenke pri tem lahko izvzete) ne
bodo brali teh vrstic. Mogoče pa jih bodo njihovi
starši, kajti prepričan sem, da vedo oziroma bi mo-
rali vedeti, kako vzgajajo svoje sinove, hčerke, da
o vzgojiteljih na šolah ne izgubljam besed.
Pot me je zanesla v študijsko knjižnico, ki ima
svoje prostore v bivšem minoritskem samostanu.
Že takoj pri vstopu sem na stenah zagledal vse
polno odtisov čevljev in povečini adidask, ki do
vrha »krasijo« stopnišče. Nekateri so menda kar
tekmovali, kdo bo lahko dal svoj »nožni pečat«
čim više na steno. Prepričan sem, da so svoje kul-
turno izživljanje počeli kar skupinsko v trenutku,
ko so odhajali v mladinski ali študijski oddelek,
kjer so si izposodili — morda nekateri tudi brali
— knjige, revije. Torej so prihajali v kulturni hram
po znanje.
V tej zvezi sem se oglasil tudi pri ravnateljici Li-
diji Majnik. Povedala mi je, da so šele pred dvema
mesecema dvakrat prepleskali vsa stopnišča (ver-
jetno tudi druge prostore). Pleskarji so delo do-
končali v dopoldanskem času, popoldne in nasled-
nji dan pa so že opazili, kakšni kulturni mladeniči
prihajajo v knjižnice. Upam, da morda sedaj, ko
se ti mladi vandalski izrodki napotijo po širokih
stopnicah v knjižnico, katerega le postane v dno
duše (če jo sploh ima?) sram, kajti prepričan sem,
da bi le raje videl, da so stene lepo bele, ne pa da
je na njih na stotine odtisov njihovih čevljev.
Malce sem prepričan, da ti packarji delajo ško-
do tudi na zidovih šol, ki jih obiskujejo. Škoda, da
jih pri tem ni mogoče zalotiti, kajti zaslužijo si, da
bi jih takoj izključili iz šole ter jih poslali v pobolj-
ševalne zavode, njihovi starši pa bi morali porav-
nati vso nastalo škodo. Morda bi tedaj starši vsaj
kdaj le dali svojim nadebudnežem tudi malce kul-
turnega pouka, kajti konec koncev sem prepričan,
da doma, če že sicer na stene lepijo svoje idole, le
ne dajejo na stene nožnih odtisov. Ali pa tudi?
Kdo ve?
Precej potujem, tudi po tujih deželah, in verje-
mite, da še nikjer doslej nisem videl, da bi bilo re-
cimo na WC-ju napisanega kaj nespodobnega, še
manj, da bi bilo mogoče kje na stenah opaziti to,
kar je mogoče videti na stopnišču, ki vodi v žup-
nišče in študijsko knjižnico v Ptuju.
Franjo Hovnik
RAZPIS
za 21. festival domače zabavne glasbe Slovenije
Ptuj 90
v skladu z določili samoupravnega sporazuma o programskem,
organizacijskem in strokovnem sodelovanju na področju DZG
razpisujemo
XXI. festival domače zabavne glasbe Slovenije, ki bo od 7. do 9.
septembra 1990 v Ptuju.
Festival bo razdeljen v dva dela, in sicer na večer ansamblov,
ko se le-ti potegujejo za orfejeve značke, in na večer zlatih an-
samblov, ko se le-ti predstavljajo za najboljšo skladbo.
I.
1. Na festivalu ansamblov lahko sodelujejo vsi domači zabavni
ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst.
2. Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti
ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič ja- _
vno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem
od slovenskih narečij. Zaželeni so predvsem motivi iz življenja
in dela današnjega slovenskega človeka.
3. Skladbe, izvedbo in besedilo bo ocenjevala posebna komisija,
ki jo imenuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Strokovna
komisija bo preizkusila kakovost in usposobljenost ansamblov
na področnih revijah.
4. Strokovna komisija bo spremljala nastop ansamblov na festi-
valu in ansamble razdelila v kakovostne skupine za podelitev
zlate, srebrne in bronaste orfejeve značke ter pisnega prizna-
nja za sodelovanje. V navedene štiri skupine bodo razvrščeni
vsi ansambli; značke orfeja s plaketo dobi ansambel, vsak član
ansambla pa samo značko ali priznanje, ustrezno razvrstitvi
ansambla.
Prednosti, ki jih bodo imeli nosilci zlate značke orfeja, bodo
podrobneje opredeljene v pravilih festivala, predvsem pa so:
pravica snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije,
organizirano gostovanje v tujini s priporočilom ZKO Slovenije
in podobno.
5. Na festivalu bodo podeljene 3 nagrade, in sicer za najboljšo iz-
vedbo v zasedbi kvinteta, v zasedbi tria in nagrado za najbolj-
šega debitanta.
II.
1. Na večeru zlatih ansamblov lahko sodelujejo ansambli, ki so
doslej na festivalu dobili zlato orfejevo značko.
2. Ansambli lahko prijavijo več skladb. Strokovna komisija jih bo
za nastop izbrala 30. Skladbe so lahko pisane za ansambel s
pevcem ali samo instrumentalne.
3. Za skladatelje, ki bodo samostojno prijavili skladbe za festival,
bo poskušal organizator zagotoviti ustrezen ansambel.
4. Na festivalu bo podeljenih 9 nagrad: po 3 za besedilo in vižo
po mnenju strokovne žirije in 3 za najboljšo višo po mnenju
občinstva
Predvidena je tudi Korenova plaketa za najboljšega pevca ali
pevsko skupino.
HI.
Prijave na razpis ansambli pošljejo na Zavod Radio-Tednik Ruj,
Raičeva 6. 62250 Ptuj, do 1, aprila 1990. Ansambli pod št 1 poš-
ljejo ob prijavi naslov skladb, ki jih bodo izvajali, z avtorji
glasbe — besedila, ansambli pod št. 2 pa note in besedila v
šestih izvodih
IV.
Z vsemi ansambli, ki bodo sodelovali na XXI festivalu, bo organi-
zator sklenil posebno pogodbo, ki bo natančneje določila medse-
bojne obveznosti in pravice.
Ruj, 8 1. 1990
Komisija za DZG
pri ZKO Slovenije
Božični koncerti     {
na Ptuju
v četrtek, 14. decembra, je v ptujski cerkvi sv. Jurija nastopil ma- j
riborski mešani zbor Pro musica z božičnim koncertom. Zbor je vodil
mag. Ivan Vrbančič, za orglami pa gaje spremljal Ivo Kopecky. Zbor
je ubrano izvajal skladbe klasičnih, domačih in tujih avtorjev, ki
obravnavajo božično obdobje. Izvajalci so navdušili maloštevilno ob-
činstvo — takšno je bilo verjetno zaradi prešibke obveščenosti. Ob
poslušanju je bilo moč ugotoviti, da je gotsko zasnovana cerkev izred-
no akustična. Žal na Ptuju nimamo kvalitetnih koncertnih orgel, kot
jih imajo Ljubljančani v Cankarjevem domu ali Mariborčani v svoji
stolnici.
Naslednji koncert je 16. decembra priredil ptujski minoritski sa-
mostan v svoji baročni dvorani. Nastopil je mešani pevski zbor Želez-
ničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane.
Zbor je izvajal program, ki je bil posebej prirejen akustiki cerkvenih
ali samostanskih prostorov. Vseboval je skladbe od najstarejših oblik
klasike, tuje folklorne stvaritve, pa tudi domače narodne pesmi. Zbor
spada med najboljše železničarske zbore v Evropi, kar je bilo moč
opaziti v njegovem kvalitetnem izvajanju.
20. decembra so v ptujski cerkvi sv. Ožbalta izvedli svoj božični
koncert Sabira Hajdarevič — mezzosopran, Jože Falout — rog in
Milko Bizjak — orgle. Spored je obsegal predvsem dela nemškega ba-
ročnega skladatelja Bacha in nekaterih drugih klasičnih skladateljev.
Izvajanje vseh treh izvajalcev je bilo kvalitetno. Tega, da tudi na tem
koncertu ni bilo kaj dosti občinstva, ne gre pripisovati temu, da se
Ptujčani ne bi zanimali za to zvrst glasbe, pač pa predvsem težkim ča-
som, ko ni lahko odriniti za koncert nekaj deset starih milijonov. Pri-
znati pa moramo, da so bili vsi trije ptujski božični koncerti na glas-
beno zavidljivem nivoju.
dr. Adolf Žižek
Nekulturne reklame kina
v Tedniku št. 50 (28. decembra 1989) je bil objavljen članek »Ali
je tudi to praznovanje božiča?« Želel bi opozoriti na slabosti pri re-
klamah na panojih kina, ko vse leto mimoidoči gledamo trdo erotiko.
Mislim, da ni to dobro, še manj pa takrat, ko imamo javno priznani
prost dan božičnega praznovanja. Ozrimo se v sebe in pomislimo, kaj
deluje na večino ljudi dobro in kaj slabo. Soodgovorni smo tudi za
vzgojo naših otrok. Ni potrebno, da jim razkazujemo goloto, kar go-
tovo negativno vpliva na njihovo psiho. Nekoč je bilo dovolj privla-
čno, če je pri objavi naslova filma bil pripis: Mladini do 16. leta vstop
prepovedan. Upam, da drugi mislijo enako.
T. Rihtar
8 — OD TU IN TAM
18. januar 1990 - TEDNIK
Domovini za praznik
— Halozam v pomoč
Tak je bil moto prireditve Slovenskega kulturnega in športnega
društva Maribor v Hildnu ob praznovanju dneva republike. Svečano-
sti se je udeležilo okrog 300 rojakov iz vseh bližnjih in oddaljenih kra-
jev področja Diisseldorfa.
Po kulturnem programu nas je zabaval naš priljubljeni ansambel
Štatenberg, ki je bil tudi pobudnik, da del dohodka s te prireditve na-
menimo kot pomoč prizadetim v Halozah. Sami so se odpovedali po-
lovici honorarja in tako smo skupno namenili v ta namen 1500 DEM.
To je že sprejela ena najbolj prizadetih družin novembra, ko se je v
domovini mudil predsednik kluba Maribor Franc Šilec. O tem je Ted-
nik že poročal. Uredništvo tega lista je bilo tudi dober posrednik, da
je akcija bila dobra in pravilno izpeljana.
Ob proslavljanju smo pričeli še akcijo zbiranja prispevkov od sa-
mih članov oziroma rojakov. Ta je trajala do 17. decembra. Med tem
Ansambel Štatenberg — pobudnik akcije zbiranja pomoči za Haloze med zdomci
v Hildnu.
časom smo namreč imeli še prireditev za naše otroke, to je obisk ded-
ka Mraza, in božično praznovanje kegljaške sekcije. Pri tej sekciji naj
omenim še, da so nam fantje in dekleta še vedno v veliko pomoč pri
delu in športno zelo uspešni. V minulem letu so osvojili kar nekaj po-
kalov in drugih odličij.
Zbrali smo še dodatnih 800 DEM in jih izročili v začetku letoš-
njega leta. Tudi pri tem so nam v pomoč priskočili iz uredništva Ted-
nika. Želel bi se jim zahvaliti še zaradi enega razloga. Uredništvo na-
mreč vedno najde razumevanje in prostor, da se naši prispevki iz
zdomskih društev najdejo na straneh priljubljenega časopisa. V ime-
nu S.K.Š.D. Maribor prav prisrčna hvala. Tako prikazujejo naše ži-
vljenje in delo na tujem. Menimo, da je prav, da se o nas, ki živimo
daleč od domačega kraja, ve. Tudi mi pozorno zasledujemo novice iz
domačih krajev.
In kako gledamo na dogodke doma? Zaskrbljeni smo, vendar
upamo, da bo se sedanje stanje kmalu popravilo. Zaupamo naši slo-
venski vladi in ji dajemo vso našo moralno podporo.
V novo leto stopamo z novimi delovnimi načrti. Najprej želimo
ustanoviti mešani pevski zbor, ki bi ga vodil Rudi Mohorko. Zato
prosimo vse, ki imajo veselje do petja, da se prijavijo pri njem osebno
ali pri piscu tegale zapisa oziroma v kantini našega kluba.
Na koncu naj omenim, da bomo imeli 10. februarja (v soboto)
redni letni občni zbor. Pričel se bo ob 17. uri. Nanj so vabljeni vsi čla-
ni in prijatelji S.K.Š.D. Maribor. Ob tem bomo počastili naš slov. kul-
turni praznik — Prešernov dan. Pridite.
Preden končam svoj zapis, želim v svojem in društvenem imenu
uredništvu, vsem bralcem doma in na tujem srečno, zdravo, veselo,
uspešno, zadovoljno in mirno novo leto 1990. Rudi Potrč
Wuppertal, ZR Nemčija
Uboga para
Po daljšem času sem prejšnji teden spet srečal prijatelja Feliksa, in ker se
že dolgo nisva videla, stala pa sva ravno pred bifejem, sem ga povabil na par
špricarjev, da kakšno rečeva.
Takoj ko sem videl, da se nekaj izmotava — in to na čuden način — mi je
bih jasno, da v žepu nima niti prebite pare. To je tudi priznal. »Uboga para,«
sem si rekel, »kolikokrat pa si ti plačal, ko sem bil jaz brez pare v žepu.« In sem
ga zvlekel v bife.
Tako sva sloneč ob šanku pridno praznila kozarce, opazovala zaljubljene
parčke v kotu in modrovala o različnih rečeh. Ko je bilo naokrog že par rund,
sva prešla na dve najbolj (ne)hvaležni gostilniški debatni temi — gospodarstvo
in politiko. In to kljub temu da sva pred časom sklenila, da v gostilnah o tem ne
bova debatirala — saj sva se običajno na koncu takih debat vedno spričkala (saj
sva bila oba najbolj pametna po nekaj rundah, seveda).
Iztiril pa naju je čisto navadni kovanec za 10 par, ki je ležal v lužici na
šanku.
»No, vidiš. Pa jih spet imamo — uboge pare. Bile so, ni jih bilo in spet jih
imamo,« je dejal Feliks.
»Ja, ampak tokrat konvertibilne, in zato niso tako uboge!« sem ga takoj
dopolnil s prepričevalno glasnim tonom.
»Zato pa smo Jugoslovani ene same uboge pare. Pa tudi za gospodarstvo
se ne ve, ali je še na smrtni postleji ali je že na parah!« je nadaljeval.
Nato sva se po starem običaju začela — od alkoholnih par vzpodbujana —
pričkati, tako da naju je par miličnikov prijazno napotil domov.
Ko sva se čez par dni zopet srečala, sva bila oba precejpoparjena. Nesrečni
Feliks mi je zaupal, da mu je tisti dan žena nazorno dokazala, da obstja še
manjši drobiž od pare. Pa tudi meni se ni kaj lepše godilo. Zato je sedaj najin
pozdrav: »Uboga para — prebita para!« Fredi
GRADtŠČANSKO, DEŽELA VINSKA    g
Vinska
akademija
gradišCansko
Vse, ki smo letos v času marti-
novanja obiskali Gradiščansko,
je več kot prijetno presenetila ta
vinorodna pokrajina, ki je bila
dolga leta v vinski senci tudi v
Avstriji sami. Avstrijska vinska
afera pa jim je pomagala, da so
se prebili iz anonimnosti, čeprav
jim po kakovosti vin tudi že prej
ni bilo kaj očitati.
Danes je na Gradiščanskem
22.000 hektarov vinogradov, ki
dajejo okrog tretjino avstrijske
letne vinske proizvodnje. Z vino-
gradništvom se ukvarja 14.000
vinogradnikov, vendar je več kot
polovici to dodatna dejavnost.
Tisti pa, ki jim je vinogradništvo
glavna dejavnost, pa nimajo kaj
posebej velikih vinogradov — od.
dva do največ pet hektarov. Sicer
pa tudi kmetije tod niso večje, z
desetimi hektari so redke.
v prid gojenju trte govori mila
klima, saj je povprečna letna
temperatura 10 stopinj, sonca
imajo 2.000 ur letno in padavin
od 500 do 700 milimetrov. Pole-
tja so vroča, jesen dolga, zima pa
mila in sneg te pokrajine ne po-
beli pogosto. Na takšno blago
klimo vpliva predvsem Nežider-
sko jezero. Čeprav ta avstrijska
dežela ni posebej velika, meri
3.965 kvadratnih kilometrov, pa
je zemlja zelo različna. Tako so
tla ponekod peščena, prodnata,
pa črna, ilovnata in spet drugod
je lapor. Vinogradi so pretežno v
ravnini, saj so hribi za nas, ki po-
znamo Haloze, na Gradiščan-
skem zgolj vzpetine. Je pa dolo-
čeno, kje se sme saditi trta in kje
ne.
Avstrijski vinski zakon deli
Gradiščansko na štiri vinorodna
področja. Predvsem bela vina so
značilna za področje ob Nežider-
skem jezeru, ki obsega okraj
Neusiedl am See z vinogradni-
škimi občinami v jezerskem ro-
kavu ter na pobočjih vzhodnega
dela hribovja Leitha in na Parn-
dorfer Platte. Drugo področje je
v okrajih Železno in Matters-
burg, lege na zahodnem bregu
Nežiderskega jezera, na poboč-
jih hribovja Leitha, gričevje Rust
in položna pobočja, ki obkrožajo
dolino Wulka. Tukaj je 70 odsto-
tkov belih in 30 odstotkov rdečih
vin. Na srednjem Gradiščan-
skem, okraj Oberpullendorf, pa
prevladujejo rdeča vina. Pa tudi
na področju južne Gradiščanske,
okraji Oberwart, Giissing, Jen-
nersdorf, prevladujejo rdeča vi-
na.
Težko bi rekli, koliko grozdja
stisnejo vinogradniki doma in sa-
mi negujejo vino v svojih kleteh,
ker je to odvisno od letine in vin-
skega področja. Je pa res, da
mnogi, ki do vinske afere niso
imeli kleti, to zdaj imajo, tako da
vinogradniške zadruge prevza-
mejo ob trgatvi okrog 20 odsto-
tkov grozdja. Zasebniki prodajo
nekaj svojega vina kar v sodih
gostinskim obratom, nekaj vina
pa tudi sami polnijo v steklenice.
Tudi za prodajo poskrbijo sami.
Pri belih vinih prevladujejo
sorte: laški rizling, zeleni veltli-
ner, neuburger, beli burgundec,
muškat otonel, traminec, rulan-
dec, bouvie in muškatni silvanec.
Prevladujoče sorte rdečega vina
pa so: modra frankinja, zweigel-
trebe, modri burgundec, modri
Portugalec. Največ vina stisnejo
iz svežega grozdja, okrog 80 od-
stotkov. To vino polnijo običaj-
no v steklenice - litrske, dvolitr-
ske in buteljke. 20 odstotkov pa
so tako imenovana predikatna
vina: pozna trgatev, izbor, jagod-
ni izbor, samotok, izbor suhih ja-
god, ledeno vino. Prav slednja so
Gradiščanskemu prinesla najvi-
šja mednarodna priznanja.
VINSKA AKADEMIJA
Na martinovo so v Rustu
odprli vinsko akademijo. Rust je
staro mesto ob Nežiderskem je-
zeru; spominja na Ptuj, le da sta-
ro mestno jedro ni tako stisnje-
no, ulice so široke in hiše grajene
v značilnem panonskem stilu.
Mesto ima naslov najlepše ureje-
nega mesta v Evropi. V celoti so
ga obnovili, denar pa je pritekel
Takole vas na vinskih cestah na Gradiščanskem seznanjajo z vinograd-
ništvom in vinarstvom včeraj in danes
od prodaje vina, ki se je skokovi-
to dvignila ob vinski aferi. Tako
rekoč ni hiše, kjer ne bi bil vir
družinskega proračuna izkupiček
od prodaje vina. Mnoge hiše so
Prostori vinske akademije v Rustu
bile v čast svetega Martina okra-
šene, v razstavnih vitrinah ali pa
kar na mizici pred hišo pa razsta-
vljena vina, ki jih je mogoče ku-
piti — tudi ledeno vino, suhi ja-
godni izbor — in to celo za nas
po ugodnih cenah.
Pa se vrnimo k vinski akade-
miji — VVeinakademie Burgen-
land. Svečana otvoritev je bila na
martinovo, akademija pa je po-
skusno delala že nekaj mesecev
prej.
Prostore ima v dvorcu ne-
daleč od Nežiderskega jezera, ki
je nekdaj segalo prav do tega
dvorca. Namen akademije je širi-
ti vinsko kulturo, kulturo pitja,
popularizirati avstrijska vina, po-
sebej gradiščanska. Akademija
bo prirejala strokovna in izobra-
ževalna srečanja in ob svečani
otvoritvi so že podelili tudi dve
štipendiji za dodatno izobraževa-
nje na tem področju v Ameriki in
Južni Afriki. Akademija bo se-
znanjala potencialne kupce gra-
diščanskih vin o kakovosti in
sorti. V svojih prostorih bo imela
tudi vinoteico, izobraževalni cen-
ter, skratka vse, kar je vezano na
vino.
V njej se bodo zbirali vsi
podatki, občasno pa bodo izda-
jali tudi publikacije.
Kot zanimivost naj omenim še
to, da je bila častni gost na otvo-
ritvi akademije tudi avstrijska
vinska kraljica Eva I. s krono na
glavi. Pa biti vinska kraljica tam
sploh ni enostavno. Kriteriji so
strogi, med drugim mora obvla-
dati dva tuja jezika, in ima mno-
ge obveznosti v času svojega
»kraljevanja«: sodelovanja na
sejmih, strokovnih srečanjih . . .
Naši sosedje so dokazali, da se
da tudi od vina dobro živeti, da
pa to ne pomeni samo imeti vi-
nogradnike in dobre kletarje,
ampak mnogo več. Slednjega —
vinske kulture — pa je pri nas še
vse premalo, čeprav smo v zad-
njih letih naredili ogromen ko-
rak naprej.
NaV
Nova pomoč Haložanom
Med družinami, ki so v lan-
skem julijskem neurju sredi Ha-
loz ostale brez strehe nad glavo,
so bili tudi Vekovi iz Planjskega
17. Trenutno stanujejo v Preši,
sicer pa so s pomočjo širše druž-
be še pred zimo spravili pod stre-
ho novo hišo na Bregu pri Maj-
šperku, ki pa še ni vseljiva.
Do sedaj so Vekovi prejeli že
precejšnjo družbeno pomoč —
tako v materialnih sredstvih kot
v denarju. Minuli četrtek, 4. ja-
nuarja, pa se jim je spet nasmeh-
nila sreča, ki je vsaj 7a nekaj tre-
nutkov pregnala tesnobo z njiho-
vih lic.
Obiskal jih je namreč Ru-
di Potrč, tajnik slovenskega kul-
turno-prosvetnega društva Mari-
bor iz Hildna v ZRN, ter jim iz-
ročil 800 nemških mark, ki so jih
naši zdomci zbrali na prednovo-
letni prireditvi.
Rudi Potrč je povedal, da so v
društvu, ki šteje okoli 150 čla-
nov, že na novembrski proslavi
zbrali 1.500 mark in jijh je pred-
sednik društva izročil družini
Krušič iz KS Žetale. Akcijo zbi-
ranja denarja pa so nadaljevali
in do konca leta zbrali še 800
mark ter jih sedaj v sodelovanju
s KS Majšperk izročili Vekovim.
Gospodar Alojz Vek z ženo
Katarino in sinom Danilom je za
zbrani denar izrazil iskreno hva-
ležnost in obljubil, da bodo vsak
dinar koristno porabili. V novi
hiši so že notranji ometi, trenut-
no opravljajo montažo centralne
kurjave, čimprej pa bi radi nare-
dili še estrihe in zunanje omete,
zato so vsakega dinarja zelo ve-
seli. Alojz Vek je potarnal, da bo
na Bregu pogrešal živino, ki sojo
v Planjskem imeli; pa bo že ne-
kako šlo tudi brez tega, saj ob
novi hiši ne bo prostora za hleve.
Malce jih boli, ko pomislijo na
delno porušeno in skoraj v celoti
zasipano hišo v Planjskem. Spo-
mladi jih namreč čaka še veliko
dela, saj ruševine takšne kljub
vsemu ne smejo ostati.
-OM
Rudi Potrč iz Hildna (desno) izroča 800 mark Alojzu in Katarini Vek.
(Foto: M. Ozmec)
TEDNIK - 18. januar 1990
OD TU IN TAM — 9
Ni ga čez dober nasvet
Pravimo, da je zdravje naše največje bogastvo. Ali pa se tudi za-
vedamo teh besed? Ali dovolj skrbimo, da tega zaklada ne bi izgubili?
Žal ni tako. Pa ne zato, ker zdravstvo ne bi bilo kos bole/nim, ampak
predvsem ker smo brezbrižni do svojega zdravja. Takšno gledanje pa
ni več dopustno. Sodoben človek si ne želi le živeti, pač pa naj bi kva-
liteta življenja bila čim boljša.
Vsi vemo, da biti bolan danes pomeni velik primankljaj v žepu.
Kako težko mnogi bolniki plačujejo preglede, zdravila in kako tanka
je plačilna kuverta, če je nekdo v bolniškem staležu! Pa vendar ljudje
ne upoštevajo nasvetov in navodil zdravstvenih delavcev, kako ohra-
niti zdravje.
Morda ste poznali koga, ki je povsem nepričakovano umrl zaradi
srčnega infarkta ali možganske kapi, prej pa nikoli ni bil bolan? Kak-
šen pa je bil ta človek? Morda je bil močnejše postave, lepega rdečega
obraza in je kar »izžareval zdravje«? Prav ti ljudje - na videz lepi,
močni, ki imajo več kilogramov, kot bi bilo potrebno — pogosto po-
stanejo žrtve nenadne srčne ali možganske kapi.
Statistično je bilo ugotovljeno, daje več kot polovica ljudi prede-
belih. Kaj to pomeni? Nezdravo življenje. Zato velja: bojujte se proti
odvečnim kilogramom! Znanstvene raziskave so pokazale, da gredo
prevelika telesna teža, visok krvni tlak in srčne bolezni z roko v roki.
Najkrajši recept proti debelosti bi se lahko glasil: hrana mora bi-
ti raznovrstna, sestavljajo pa naj jo predvsem zelenjava in sveža sola-
ta. Cimmanj maščob, sladkorju se, če je možno, povsem odpovejte,
veliko se gibljite in ne bodite nesrečni, če vam kdaj pa kdaj zapoje v
želodcu. Tudi pri kruhu bodite skopi.
Prazniki so mimo, mize se več ne šibijo od prevelikih dobrot, zato
bo verjetno nekoliko lažje upoštevati teh nekaj nasvetov.
Ob koncu pa še drobno navodilo: od mize pojdite, še preden ste
siti. Marija Soba, višja medicinska sesiraj
30. ptujsko kurentovanje
Kurentovanje ostaja največja ptujska prireditev, hoteli
ali ne hoteli priznati. »Največja« pa ima že od vsega začet-
ka grenak priokus. V vseh letih ji stoji ob strani le peščica
ljudi, drugi se pridružujejo le z velikimi težavami ali sploh
ne. Žalostno je, da po treh desetletjih prireditev nima stal-
nega vira dohodka in da njena organizacija oziroma vsebi-
na ni »las« vseh Ptujčanov.
Četudi bo letošnje kurentova-
nje jubilejno, tega ne bo opaziti.
Ni pričakovati, da bo v slabem
mesecu in pol prireditev pridobi-
la število udeležencev. Za folklo-
ro se ve, da bo prišlo od 20 do 25
skupin, za karneval je že težko
napovedati, kako bo. Organiza-
torja — Folklorno in Turistično'
društvo Ptuj — si želita, da bi
prišle kakovostne skupine. Četu-
di je nekaj zadnjih let poudarek
na domači folklori, nekatere sku-
pine od drugod rade prihajajo v
Ptuj. Tako napovedujejo svoj
prihod vasiličarski babah iz Bito-
le, skupine iz Italije in Avstrije.
Po najnovejših podatkih naj bi
prišli tudi kukeri iz Bolgarije.
Pred leti so že bili v Ptuju in po-
želi velik uspeh.
Mladi so letos napovedali iz-
datnejši delež pri pripravi in iz-
vedbi kurentovanja, žal pa so
ostali na pol poti. Edino, kar za-
gotovo bo, so skupine iz osnov-
nih in srednjih šol ter nekaterih
društev in skupnosti. Razveselji-
vo pa je, da je letos imela poziti-
ven odmev pobuda o izdelova-
nju mask v počitniškem času. Ta-
ko se mladi trudijo pod strokov-
nim vodstvom v Klubu mladih in
v Pokrajinskem muzeju, kjer de-
lajo različne pustne maske, v
srednješolskem centru pa kuren-
tove.
V predpustnem času bo v Ptu-
ju in okolici živahno. Folklorno
društvo Ptuj pripravlja nastop
ljudskih pevcev, godcev in ple-
salcev ter več nastopov folklor-
nih skupin na mestnih ulicah in
trgih od srede februarja naprej.
V program letošnjega kurento-
vanja sodita tudi otroška in mla-
dinska maškerada, s tem da pri
slednji še ni dogovorjeno, kdo jo
bo pripravil.
Magnet za obisk kurentovanja
bo tudi letos žrebanje vstopnic.
Nagrade so bogate, cena pa mi-
nimalna — le deset dinarjev bo
treba plačati za vstopnico. Bogat
je tudi nagradni fond za sodelu-
joče posameznike in skupine.
Ngrade bodo prejeli tudi tisti, ki
se bodo najbolj potrudili pri
okrasitvi pročelja hiš, oken in
balkonov. Morda ne bi bilo od-
več, če bi se organizatorja odloči-
la nagraditi tudi najlepše maske
gostinskih, trgovskih in drugih
delavcev. V 30 letih se Ptujčani
še niso navadili šemiti, morda
bodo privlačne nagrade naredile
svoje. V pustnih dneh bi morali
na vsakem koraku pokazati, da
živimo in delamo za kurentova-
nje.
Ptuj je starosta slovenskih
mest, vendar za svoj »image« na-
redi zelo malo. Tudi skozi kuren-
tovanje bi lahko ptujske delovne
organizacije popularizirale svoje
mesto. Takšno delo jim je tuje;
ni iz trte zvita trditev, da je Ptuj
najbolj konservativen, kar zade-
va sprejemanje novih idej. To se
pozna tudi pri naši največji pri-
reditvi. MG
Polaganje izpita
za karate nazive
Pred strokovno komisijo SKK Jožeta Lacka Ptuj je 14. decembra
v OŠ Ljudevita Pivka izpit za karate nazive polagalo 11 članov; trije
so položili 6 kyu, dva rumeni pas (5. kyu), dva oranžni pas (4. kjru),
štirje pa so osvojili naziv mojstrskega kandidata (l.kyu — rjavi pas.
To so bili Iztok Sirovnik, Danilo Leber, Saša Čeh in Munib Haclžič.
Člani so prikazali tehnike kombinacij, kate, vezani sparing in prosto
borbo. Napredek, ki so ga pri tem pokazali, je bil na zadovoljivem ni-
voju, kar je vsem v vzpodbudo pri nadaljnem delu.
Silvo Vogrinec, trener
Utrinek s polaganja izpita iz karate tehnike (kate)
Novoletni karate
turnir
V SŠC Dušana Kvedra Ptuj je 23. decembra potekal novoletni
karate turnir, ki je gledalcem predstavil športno in tradicionalno obli-
ko karatea. V borbah ekipno (sanobu shobu — do 6 točk — športni
karate) je zmagal SKK Partizan Ruše. V katah, koreorafsko zasnova-
nih karate tehnikah, je prvo mesto osvojil tehnično dovršeni Matjaž
Zadravec iz Ruš, medtem ko je predstavnik SKK Jožega Lacka Ptuj
Munib Hadžič zasedel tretje mesto. V tradicionalnem karateju (ippon
shobu — do 2 točki) so v borbah posamezno vsa tri prva mesta zased-
li karateisti iz SKK Jožefa Lacka Ptuj: 1. Franc Sirovnik, 2. Danilo
Leber, 3. Saša Čeh.
Najuspešnejši borec tekmovanja Franc Sirovnik (desno) v akciji.
Delo po pouku
interesne dejavnosti so v šo-
lah, posebno v osnovnih šolah
zelo razgibane, delujejo zelo
uspešno, ta uspešnost pa se kaže
na raznih srečanjih, tekmovanjih
ipd.
Lahko zapišemo, da delajo
bolj uspešno, kot so dane mož-
nosti za njihovo delo. Res je, da
v neki šoli dajejo večji poudarek
tej smeri, v drugi zopet neki dru-
gi smeri, odvisno pač od razmer,
interesa učencev in seveda v naj-
večji meri sposobnosti ali uspo-
sobljenosti samega mentorja. Da
pa so interesne dejavnosti v os-
novnih šolah zelo razvite in tudi
uspešne, pa je v precejšnji meri
odvisno od samih učencev, čla-
nov krožka, ki prav silijo k delu,
raziskovanju in odkrivanju skri-
tih resnic. Pri takšni dejavnosti
se učenec šele sprosti, takrat ga
šele spoznamo, spoznamo tisto,
kar sicer skriva v sebi pri pouku,
ki je v precejšnji meri suhoparen,
tog, včasih ali pa največkrat ne-
zanimiv, nesproščen. In v inte-
resnih dejavnostih izvleče uče-
nec iz sebe rezervo, skriti talent,
sposobnost; takrat kratko malo
eksplodira iz njega ustvarjalni
duh, želja po ustvarjanju je reali-
zirana. Ravno tukaj se pokaže
njegova sposobnost za poklic, ki
ga bo naredil srečnega, ki ga bo
pripeljal do nekega cilja, kjer ne
bo samo subjekt, ampak avtor
nečesa novega, kar bo koristilo
njemu in družbi.
Opažamo, da se je v zadnjem
času zelo razvila interesna dejav-
nost fotonovinarstvo. Fotonovi-
narski krožki so postali zelo ak-
tualni, množični, zanimivi. Mar-
sikateri učenec si želi, da bi ne-
koč postal pravi novinar, foto-
graf oziroma eno in drugo v isti
osebi. Biti novinar je želja ali pa
tudi sanje mnogih, sicer pa je to
zanimiv poklic, pa seveda zahte-
ven, naporen, včasih tudi neva-
ren. Vse to mu daje posebno
privlačnost.
Tudi v osnovni šoli Maksa
Bračiča v Cirkulanah je fotono-
vinarski krožek zelo delaven;
program, ki so si ga zadali mladi
novinarji s svojim mentorjem, je
zelo obširen, ta program pa zelo
dobro uresničujejo. Naredijo tu-
di več, kot so zapisali. Med dru-
gim opravljajo naloge, kot so:
pripravljajo oddaje šolskega ra-
dia, pišejo članke v mladinska
glasila, snemajo — fotografirajo,
nato fotografije na panojih s ko-
mentarji izobesijo na hodnikih v
šoli, na magnetofonski trak pos-
namejo razne intervjuje z učenci,
vodijo in pripravijo nekatere pri-
reditve, ob koncu leta pa naredi-
jo tudi razstavo fotografij. Njiho-
vo delo je uspešno, plodno, ra-
zgibano in seveda zanimivo, pra-
vo novinarsko; so novinarji v
malem.
Člani novinarskega krožka OŠ Cirkulane.
Ob koncu jim zaželimo mnogo
delovnega uspeha, mnogo
ustvarjalnega duha ter mnogo ra-
dovednosti pri njihovem delu,
kajti če novinar ni radoveden, je
slab novinar.
Upamo, da bomo o njih še sli-
šali, čitali...
A. P.
Zmagalo ŠŠD Olge Meglic
v organizaciji košarkarskega
kluba Ptuj in ZTKO je bilo v
dvorani Center občinsko prven-
stvo ŠŠD osnovnih šol v košarki
za starejše pionirje. Sodelovalo
je 9 ekip. Pogrešali smo udeležbo
SŠD, ki imajo telovadnice. Po-
hvaliti velja SŠD Hajdina«, ki se
je tekmovanja udeležilo, kljub te-
mu da imajo športno vzgojo v
učilnici.
Tekme v predtekmovanju so
bile borbene in atraktivne. V fi-
nale so se uvrstila SSD O. Me-
glic, Kidričevo in F. Osojnik.
Osn. šola O. Meglic je prepričlji-
vo zmagala. V tej ekipi se pozna
sistematično delo v košarkar-
skem krožku, uspešno ga vodi
trener košarkarskega kluba Ptuj
Marjan Goznik. SSD Olge Me-
glic, ki ga vodita športna pedago-
ga Tatjana Sirec in Ljubo Gaiser,
se zelo dobro povezuje s športni-
mi klubi v občini, kar zagotavlja
dobre rezultate.
FINALE:
F. Osojnik—O. Meglic 19:30
Kidričevo-F. Osojnik 19:17
0. Meglic-Kidričevo 40:32
KONČNI VRSTNI RED:
1. O. Meglic, 2. Kidričevo, 3^ F.
Osojnik, 4. Majšperk, 5. T. Žni-
darič, 6. Dornava, 7. Cirkovce, 8.
Hajdina in 9. I. Spolenak.
Novoletni pohod na Donačko goro
2. januarja so se odpravili ptujski planinci na
Donačko goro. Neprijazno vreme, megla in nič
snega, le zamrzal, je spremljalo pohodnike, ki so
že v temi krenili iz Stoperc peš proti Čermožišam.
Pogumno so se zagrizli v pogorje Donačke gore, ki
je z vsakim korakom dobivala bolj zimsko podo-
bo. Ivje je krasilo suho travo, veje bukev in listje
na tleh.
V brunarici na jasi je pohodnike pričakal s to-
plim čajem planinski kolega iz PD Majšperk. Po
običajnih čestitkah in zahvali so nadaljevali pot
mimo skoraj novega Rudijevega planinskega do-
ma, ki pa je bil žal zaprt. Na pohodu je bilo na-
mreč potrebno opraviti še nekaj društvenih dolž-
nosti, med katerimi je bil tudi obisk Polajžarjeve
gorske kmetije, ki ima pomožni žig Haloške pla-
ninske poti; ta se konča prav na Donački gori. Po-
•ajžarjevi skrbijo za žig in vpisno knjigo in so za
planince namenili poseben prostor v lepo obno-
vljeni hiši. Planinski koledar in malo kave sta "bila
znak zahvale za celoletno skrb. Gospodinja se ni
dala ugnati in planincev ni pustila oditi žejnih in
lačnih.
Neusmiljeni čas je pohodnike prisilil nazaj proti
planinskemu domu, od koder je številnejša skupi-
na krenila na zamegljeni vrh, manjša pa po lažji
poti okoli vznožja pobočja Donačke gore. Z vrha
so se spuščali po strmi plezalni poti in spotoma
ugotovili, da je jeklena vrv natrgana. Potrebno jo
'H) zameniati. Tudi nekai dreves z markaciiami ie
Problem markiranja v sredogorju je rešljiv z ne-
prestanim delom na terenu. Dosti bolj enostavno
je markirati že nadelane visokogorske planinske
poti, kajti skale so dosti bolj trdne in stalne kot pa
drevesa, plotovi in ometi hiš.
Obe skupini sta se združili pri smerokazu za
Kupčinji vrh. Pot na ta vrh je svojevrstno dožive-
tje. Po gozdni poti, pokriti z debelo odejo listja,
mimo zaselka Završe, nato okoli hriba in prek na-
slednjega, po zamrznjenih stopinjah krav, mimo
kraja, kjer je še lani stal mogočni hrast z markaci-
jo, prek travnika do kmetije. Žal so hrast podrli in
z njim vred je izginila tudi markacija. Skoda, da je
niso prenesli na sosednje drevo.
Pokrajina tod okrog je nekaj posebnega — glo-
boke doline, strma pobočja, pokrita s travniki, ne-
kaj gozda, tu in tam sadovnjak in tudi kak vino-
grad se najde vmes. Bedenikova domačija na Kup-
činjem vrhu je planince prijazno pozdravila. Tu je
tudi deveta kontrolna točka Haloške planinske po-
ti. Po formalnostih so se pohodniki udobno name-
stili v topli »planinski« sobi. Tisti, ki so bili letos
prvič na zimskem pohodu, so spoznali haloški pr-
šut, specialiteto, ki se lahko kosa s kraškim pršu-
tom. In spet je bil čas tisti, ki je vse pognal na vrat
na nos s Kupčinjega vrha po bližnjici v Grdino in
nato v Stoperce na avtobus. Po tej poti hodi vsaki
dan Bedenikov prvošolec Tonček, eno uro nav^
dol in debelo uro navzgor. , 1
Za Planinsko društvo THiii
EVROPSKA KARATE UNIVERZIAOA
Silvu Vogrincu ukraden bron
Od 24. do 26. novembra je v
Rimu ptoekala EVROPSKA KA-
RATE UNIVERZIADA (po no-
vem bo vsaka 4 leta), na kateri je
nastopilo okrog 400 tekmoval-
cev. Prireditve se je udeležila tu-
di reprezentanca Sovjetske zve-
ze, države, v kateri je bil karate
še do nedavnega prepovedana
aktivnost. Pristop Sovjetske zve-
ze je približal karate še za korak
k vključitvi v olimpijsko družino
športov.
V ekipnih borbah je naša re-
prezentanca dosegla odlično pe-
to mesto, najboljši rezultat pa je
imela Sabina Resnik (Ljubljana)
v konkurenci kat posamezno za
ženske: drugo mesto in srebrna
medalja. Med moškimi si je naj-
boljši rezultat izboril Silvo Vogri-
nec (Ptuj): četrto mesto v ABSO-
LUTNI KATEGORIJI bort>e
posamezno v IPPON SHOBU
(do 2 točki; edino v tej disciplini
niso delili 3. mesta). V finale za
bronasto medaljo se je brez več-
jih težav prebil skozi izredno mo-
čno konkurenco (žreb mu ni bil
naklonjen). Tedaj pa se je pripe-
til najbolj sporen dogodek tek-
movanja, ki je vrgel senco na
drugače odlično organizirano
prireditev. Že na začetku borbe
zoper Rossija je z ročnim kizame
zukijem povedel z 1:0. Sledil je
lep mawashi geri z nogo v vrat,
pa ga sodniki niso točkovalL Vo-
grinec je okrepil tempo, Italijan
se je umikal. Napad in še en ek-
splozivni kizame zuki! Tehnika
je bila čista in z odlično kontro-
lo, toda Rossi se je vrgel na tla in
ni hotel vstati. Dežurni zdravnik
je ugotovil, da lahko nadaljuje
borbo, vendar so bili sodniki
drugačnega mnenja: diskvalifi-
kacija Vogrinca in bron za Rossi-
ja! Celo italijanskim gledalcem
je bilo jasno, za kaj gre, kar so
dokazale mlačne ovacije za do-
mačina.
Škoda! Razočaranje za vse
nas! Največje prav gotovo za Sil-
va, ki pa ni pokazal jeze; samo
nasmeh in pogled sodnikom, ki
je jasno govoril, da se ve, kdo je
pravi zmagovalec bronastega fi-
nala.
Slivova specialka (desno): prestrezanje z nshiro gerijem. S to tehaiko je
10 - ZA KRATEK ČAS
18. januar 1990 - TEDNIK
Dober den! Joj, gnes in snoči blo je tak mrzlo, ke so bili/si
ftiči v luknjah trdi. Zima že. zima, samo predugo čokamo na
sneg. Jaz ali ne vem, kak virtimo. da niti pozimi več snega ne vi-
dimo. Joj. pa kokšna suša je po naših bregih. Jaz sem vam toto
pismo pisa v soboto. Po bregih je sunček sija, po grabah pa se je
kak stori mačok gosta megla vlekla. Jehal ga na motkin šlil.
mlake so suhe. studenci brez vode, tak ke so listi, ki .še nemajo
vaserlajtnge z Dravskega polja, prisiljeni vino namesto vode piti.
Saj mene to niti preveč ne moti, samo moja krava Seka me vsaki
den gleda kak bik nove dveri, gdo jo v graho v jarek napajat že-
nem. Uboga kravica je pač bila navajena, da je lepo v topli štali-
ci vodo dobila, zaj pa pač morema v graho in nazaj na breg ro-
mati. Ženske pa, saj vete, kak so ženske. Mica mi je to ovi den
rekla: »Te pa še ti malo spij v grabi poleg Šeke, ke ne boš vsoko
vuro hoda v pivnico na napajanje . . .« Jaz pa tak, kak .sem: skoz
eno vuho notri, skoz drugo pa vun.
Drogi brolci, kak pa ste se mi kaj navadli na tote nove dina-
re brez štirih ničel. Jaz ali ne vem, zakaj dinarorn sploh ničle fcoj
pisati ali pa vkraj rezati, saj je ničla pač ničla. Tak kak je reka
sosid Juža, gdo je ob enih vjutro z gostilna domu priša in k svoji
ženskici v štampet leza. Te je glih vura eno bila na cerkvenem
stolpi. Pa ga je ta štora pitala: »Frdamani ded, ge si tak dugo
hoda, saj čuješ, da je že ob enih vjutro . . . ?« Pa se je znajša in ji
nazaj zabrusa: »Kak le ob enih. vure je deset. Enko je resen od-
bila v turni, ničle pa itak ne bije . ..« Znadži se, velja že staro ge-
slo. Pa tudi — pazi se, smo včosik rekli.
Kak pa se mi kaj na volitve priprovlate? Za kero stranko ste
se ali pa še se bote odločili? Jaz sen čista zmešani, saj ne vem, za
kere bi bija. pa tudi nibeden se za mene še preveč ne bori. Pa sre-
čno. Vaš volilni borec LUJZEK.
TEDNIK - '8- januar 1990
ZA RAZVEDRILO — 11
12 — ŠPORT IN ŠE KAJ
18- januar 1990 - TEDNIK
V soboto odločitev
To soboto bo v prvi republiški ligi judoistov prišlo do odločit\e o prvaku
Na sporedu so namreč turnirji zadnjega kola. Odločilna bosta turnirja v Ptuju
in Slovenski Bistrici. V Ptuju bodo nastopili Ivo Reva iz Celja, Golovec iz Lju-
bljane in Drava, v Slovenski Bistrici pa drugi ekipi Olimpije in Impola ter Mur-
ska Sobota. V vodstvu je sicer ptujska Drava, vendar lahko zadnje kolo vse po-
stavi na glavo. V Ptuju se bo turnir začel ob 17. uri, potekal pa bo v športni dvo-
rani (enter.
Uspešni pionirji
Mladi judoisti Drave so pred novoletnimi prazniki nastopili na turnirju v
Celju in osvojili pet medalj. Zlato si je priboril Dejan Vogrinec, srebro Egon
Predikaka in Sebastjan Kolednik, bron pa Nikola Seničič in Matej Gregorec.
Dejan Vogrinec je minulo nedeljo zmagal v svoji kategoriji (do 31 kg) na tradi-
cionalnem memorialu pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici, Kolednik in
Gregorec pa sta bila tretja. Med mlajšimi mladinci sta tretje mesto osvojila Čr-
tomir Munda in Marjan Petek.
Med člani se je v Slovenski Bistrici izkazal Andrej Murko, ki je v finalu ab-
solutne kategorije premagal domačina Špesa. Rajko Harter je v kategoriji do 60
kg osvojil'tretje mesto.
Vseekipno (seštevek točk iz vseh starostnih kategorij) je zmagal Impol pred
Branikom iz Maribora in Gorišnice.
1. k.
Zmaga z Mariborom 87
v soboto so se ptujski košarkarji \ dvorani C enter v zadnjem kolu druge
slovenske košarkarske lige vzhod pomerili z ekipo Maribor 87. Tekma je bila
enakovredna, Ptujčani pa so šele v zadnjih minutah dobili srečanje z borbenimi
Mariborčani, in to z rezultatom 84:81.
Koše za Ptujčane so dali: Šulič 28, Pajenk 14. Čabrijan 13, Miran Kotnik 9,
Robert Kotnik 9. Damiš 7 in Rojko 4.
Po zadnjem kolu so se Ptujčani utrdili na četrtem mestu, kar je manj, kot so
pnotno načrtovali. ^q
OBVESTILO
Sporočamo vsem najemnikom grobov, ki še niso poravnali letnih stroškov
vzdrževanja starega in novega rogozniškega pokopališča za leto 1989, da
to storijo najkasneje v 15 dneh po objavi. Cena letnega vzdrževanja poko-
pališča, ki zajema odvoz odpadkov, uporabo vode, košnjo trave, vzdrževa-
nje čistoče poti, zimsko službo idr., znaša:
za družinski grob
za enojni grob
107.20 din
83,10 din
Vse dodatne informacije dobite v pisarni DE POGREBNA SLUŽBA na Žni-
daričevem nabrežju 3, kjer dolg tudi poravnate, ali po telefonu 771-641.
RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ obvešča občane občine Ptuj, da je na
ribniku Rogoznica v ponedeljek. 15. januarja 1990. napravila na le-
deni površini luknje za prezračevanje. Zato obveščajo, da je drsa-
nje na ribniku prepovedano in življenjsko nevarno.
Svet osnovne šole Leskovec pri Ptuju razpisuje na podlagi določil
samoupravnih aktov dela in naloge
ravnatelja osnovne šole
Razpisni pogoji:
— višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri,
— strokovni izpit in najmanj 5 let delovne dobe v vzgojnoizobra-
ževalnem delu,
— pravilen odnos do samoupravljanja in družbenopolitična aktiv-
nost.
Dela in naloge ravnatelja šole razpisujemo za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpi-
Svet krajevne skupnosti Markovci objavlja prosto delovno mesto
tajnika krajevne skupnosti,
za nedoločen delovni čas.
Pogoji:
— srednja ali višja izobrazba ekonomske ali adminsitrativne sme-
ri — poskusno delo je 3 mesece,
— poznavanje kraja tj. območja KS,
— deljen delovni čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh
od dneva objave na naslov KS Markovci.
Nastop službe možen s 15. 2. 1990.
PODELILI BLOUDKGVE ZNAČKE IN PROGLASILI NAJBGUŠEGA ŠPORTNIKA ZA LETO 1989
Najboljša Hedvika Korošak in Mirko Vindiš
Hedvika Korošak, drugič, in
Mirko Vindiš, petič zapored, sta
bila izbrana za najboljša športni-
ka leta 1989 ptujske občine. Oba
sta člana Atletskega kluba Ptuj.
Hedvika je mladinska republi-
ška, državna in balkanska prva-
kinja v sedmeroboju, dvanajsta
je bila na mladinskem evrop-
skem prvenstvu - prav tako v
sedmeroboju, druga je v republi-
ki v skoku v daljavo in v i.sti di-
sciplini v državi. Je članica repu-
bliške in državne reprezentance.
Naš mednarodno znani marato-
nec Mirko Vindiš je republiški in
državni prvak v malem marato-
nu, tretji je bil na državnem pr-
venstvu na 10.000 metrov. V ma-
ratonu je minulo leto dosegel
najboljši jugoslovanski rezultat.
Je član republiške in jugoslovan-
Najboljša Hedvika in Mlirko.
ske reprezentance in ima status
športnika mednarodnega razre-
da.
Druga najboljša športnica
ptujske občine za lansko leto je
bila Anita Ličina, članica Šahov-
skega društva Ptuj, članska repu-
bliška prvakinja. Na mednarod-
nem turnirju na Bledu je delila
osmo mesto in s tem osvojila na-
slov mednarodne kandidatke.
Sledi ji Katica Mumlek, članica
Rokometnega kluba Drava Ptuj,
ki ima kot dolgoletna igralka
največ zaslug za uvrstitev ekipe v
prvo slovensko ligo. V drugi re-
publiški ligi je bila najuspešnejša
strelka, nastopila je tudj v repu-
bliški reprezentanci. Četrta je
Lucija Karničnik, članica Na-
miznoteniškega kluba Ptuj, peta
Narcisa Mihevc, članica Šahov-
skega društva Ptuj, in šesta Mar-
jana Radanovič, članica Roko-
metnega kluba Ptuj.
V moški konkurenci so si kot
drugi najboljši športnik ptujske
občine naslov priborili člani šta-
fete Atletskega kluba Ptuj: Boris
Krabonja, Franci Jerenko, Mat-
jaž Iskra, Vasja Robin in Miran
Horvat. Na republiškem član-
skem prvenstvu v štafeti 4 x 100
metrov so bili tretji, na državnem
pa peti. V štafeti 4 x 400 metrov
so bili na republiškem članskem
prvenstvu drugi, na državnem če-
trti. Tretji najboljši športnik mi-
nulega leta je Andrej Murko,
član Judo kluba Drava Ptuj. Z
republiško selekcijo Impola je
kot član svojega kluba osvojil
drugo mesto v ekipnem držav-
nem prvenstvu in tretje v ekip-
nem pokalnem prvenstvu. Sedmi
je bil na državnem prvenstvu
med posamezniki, tretji na med-
narodnem prvenstvu Nagooka.
Je član republiške reprezentance.
Četrti je Alojz Trstenjak, član
Strelske družine MIP Ptuj, peta
sta Tomi Vrbančič in Robert Te-
tičkovič. Člana Aerokluba Ptuj,
in šesti njun klubski kolega Igor
Kolarič.
BLOUDKOVE ZNAČKE
Na petkovi slovesnosti v dvo-
rani Center v Srednješolskem
centru so podelili tudi priznanja
Telesnokulturne skupnosti za de-
set-, dvajset-, trideset- in večlet-
no uspešno delo na področju te-
lesnokulturne dejavnosti in dose-
žene športne rezultate Bloud-
kove bronaste, srebrne in zlate
značke s plaketo. Bronaste Blo-
udkove značke so prejeli: Igor
Kolarič in Tomi Vrbančič iz Ae-
rokluba Ptuj, Branko Kelenc,
Boris Kvas in Katica Mumlek iz
Rokometnega kluba Drava Ptuj,
Martin Mlakar, Namiznoteniški
klub Ruj, Franc Žnidarič, TVD
Partizan Gorišnica, Franc Pola-
nec. Kolesarski klub Ptuj, Darko
Stropnik, Avto-moto društvo
Ptuj, Jože Pinterič, Društvo inva-
lidov Ptuj, Dominik Poznič,
Športno društvo Hajdoše, Alojz
Šeruga, Kegljaški klub Ptuj,
Franc Štebih, Judo klub Drava
Ptuj, Zora Pliberšek, Judo klub
Drava Ptuj, Jožef Novak, Šport-
no društvo Slovenske gorice Gr-
linci      Juršinci, Alojz Podhost-
nik. Športno društvo Slovenja
vas, Dušan Čeh, Nogometni
klub Drava Ptuj, Franc Krajnc,
Nogometni klub Drava Ptuj,
Franc Brodnjak, Športno dru-
štvo Hajdina, Janez Lah, Šahov-
sko društvo Ptuj, David Ribič,
Občinska strelska zveza, Jože Šo-
štar. Društvo pedagogov telesne
kulture Ptuj, Mirko Vaupotič,
Šahovsko društvo Ptuj, Mirko
Friščič, Športno društvo Bratstvo
Zavrč, in Milan Petek, TVD Par-
tizan Dornava.
Nastop   Cimnastičnega   društva Ptuj.
Srebrne Bloudkove značke s
plaketo so prejeli: Marjan Vido-
vič, Gimnastično društvo Ptuj,
Jože Vidovič, Judo klub Drava
Ptuj, Mirko Vindiš, Judo klub
Drava Ptuj, Zvone Masten, Judo
klub Drava Ptuj, Ida Lepej, Gim-
nastično društvo Ptuj, Brane To-
nejc. Teniški klub Ptuj, Bogomir
Toplak, TVD Partizan Gorišnica,
Stanko Pulko, Občinska strelska
zveza Ptuj, Franc Simonič, Ob-
činska strelska zveza Ptuj, Jože
Čeh in Uroš Langerholc, oba iz
Avto-moto društva Ptuj, Alojz
Gojčič in Drago Krepfi, oba iz
Aerokluba Ptuj.
Zlate Bloudkove značke s pla-
keto so dobili: Zora Jelinek, Ro-
kometni klub Drava Ptuj, Ivan
Čuček, Aeroklub Ptuj, in Janko
Bohak, Šahovsko društvo Ptuj.
PRIZNANJA NAJAKTIV-
NEJŠIM
Zveza telesnokulturnih organi-
zacij občine Ptuj pa je podelila
tudi priznanja najaktivnejšim te-
lesnokulturnim organizacijam in
športnim delavcem s področja
športne rekreacije in množično-
sti v letu 1989. Kot najaktivnejše
telesnokulturne organizacije so
priznanja prejele: Zveza taborni-
kov občine Ptuj, Društvo nogo-
metnih trenerjev Ptui, TVD Par-
tizan Dornava, Športno društvo
Zavrč, Športno društvo Gerečja
vas. Občinska strelska zveza. Pla-
ninsko društvo Majšperk in TVD
Partizan Grajena.
Najaktivnejši športni delavci
na področju športne rekreacije
in množičnosti v letu 1989 so bi-
li: Branko Debeljak, Košarkarski
klub Ptuj, Hinko Tovornik, Pla-
valni klub Ptuj, Stanko Janžeko-
vič, TVD Partizan Dornava, So-
nja Grame, Gimnastično društvo
Fluj, Stane Vičar, Kegljaški klub
Drava Ptuj, Jože Pintarič, Dru-
štvo invalidov Ptuj, Stanko Pal,
Kolesarski klub Ptuj, Oto Mesa-
ric, Gimnastično društvo Ptuj,
Stane Pernat, Kolesarski klub
Ptuj, in Slavko Brglez, Šahovsko
društvo Ptuj.
V lanskem letu je bilo 12 ob-
činskih tekmovanj, ki se jih je
udeležilo 2630 pionirk in pionir-
jev, članov šolskih športnih dru-
štev. Najuspešnejše šolsko šport-
no društvo je bilo iz osnovne šo-
le Toneta Žnidariča iz Ptuja, sle-
dita pa mu šolski športni društvi
osnovnih šol Olge Meglic in
Franca Osojnika iz Ptuja. Vsa tri
društva so prejela pokale, pri-
znanja pa šolska športna društva
osnovne šole Dr. Franja Žgeča iz
Dornave za četrto mesto, Borisa
Kidriča iz Kidričevega za peto in
bratov Reš z Destrnika za šesto
mesto.
NAJOBETAVNEJŠI ŠPOR-
TNIKI
Da se ptujski občini ni bati za
športni naraščaj, kaže izbira na-
jobetavnejših športnikov v letu
1989, saj jih je kar dvakrat več
kot v letu poprej. Iz Atletskega
kluba Ptuj so to: Dejan Doki, re-
publiški in državni kadetski pr-
vak in rekorder v suvanju krogle;
Franci Jerenko, državni kadetski
prvak v teku na 300 metrov; Ro-
bert Prelog, četrti na državnem
kadetskem prvenstvu v teku na
3.000 metrov; Matjaž Iskra, prvi
na državnem kadetskem prven-
stvu v teku na 300 metrov; Du-
šan Dimovski, tretji na državnem
pionirskem prvenstvu v skoku v
višino; Romana Šega, tretja na
državnem pionirskem prvenstvu
v metanju diska. Iz Judo kluba
Gorišnica so najbolj obetavni:
Jože Marin, republiški kadetski
prvak; Miran Plošenjak, republi-
ški in državni kadetski prvak,
član republiške reprezentance, in
republiški pionirski prvaki Da-
mijan Petek, Fabijan Kovačec in
Marko Petek, Urh Strašek, Mla-
den Pepelnjak in Petra Mlakar
so perspektivni člani Namiznote-
niškega kluba Ptuj, Marko Tra-
tar, pionirski prvak Slovenije, pa
iz Šahovskega kluba Ptuj. V Ob-
činski strelski zvezi sta najobe-
tavnejša Majda RaušI, druga na
pionirskem republiškem prven-
stvu, in Vlado Lovrenčič, repu-
bliški pionirski prvak. Nada Ko-
lesarskega kluba Ptuj sta Miran
Kelner, republiški pionirski pr-
vak, in Zlatko Čajič. Obetavna
mlada nogometaša sta Marko
Kmetec in Tomislav Grbavac iz
Nogometnega kluba Aluminij
Kidričevo. Da se ptujskemu kar-
ti ngu pišejo boljši časi, dokazuje
Sebastijan Jaki s četrtim mestom
na državnem mladinskem prven-
stvu. Tudi Judo klub Drava Ptuj
ima obetavne judoiste: Dejana
Vogrinca med posamezniki, saj
je bil prvi na republiškem pionir-
skem prvenstvu, ekipno pa so re-
publiški pionirski prvaki Sebasti-
jan Kolednik, Črtomir Munda in
Marjan Petek.
Najuspešnejši trenerji v letu
1989 so v ptujski občini bili: Lju-
bo Čuček, trener Atletskega klu-
ba Ptuj; Danilo Polajžer, Šahov-
sko društvo Ptuj; Franc Nasko,
Judo klub Gorišnica; Ivan Pšajd,
trener Namiznoteniškega kluba
Ptuj; Emil Žnidarič, Judo klub
Ptuj, in Peter Starki, Rokometni
klub Drava Ptuj. ']
Najuspešnejše ekipe v minu- i
lem letu pa so bile: ženska ekipa
Namiznoteniškega kluba Petovio
Ptuj (Tanja Sinič, Lucija Karni-
čnik, Tanja Čerče, Petra Mlakar,
Mateja Cegnar), ženska ekipa —
prva v drugi republiški ligi —
Rokometnega kluba Drava Ptuj
(Katica Mumlek, Tanja Farič,
Zdenka Hrupič-Gomilšek, Ro-
mana Sipek, Mojca Jurkovič,
Milena Korošak, Nataša Fridl,
Marjeta Malek, Tatjana Podpa-
dec, Tatjana Hentak, Ljubica
Jurtela, Petra ŠparI, Diana Ko-
štro, Urška Farkaš, Urška Hor-
vat, Sabina Kuhar), ekipa Šahov-
skega društva Ptuj, ki je osvojila
naslov republiških prvakov in se
uvrstila v drugo zvezno ligo (Da-
nilo Polajžer, Rado Brglez, Mar-
ko Podvršnik, Leon Mazi, Janko
Bohak, Ivo Mihevc, Albin Žga-
nec, Boris Žlender, Narcisa Mi-
hevc, Anita Ličina, Marko Tratar
in Mirko Ličina), in ekipa Judo
kluba Drava Ptuj, vodilna v prvi
republiški ligi, prva tudi na med-
narodnem turnirju v Frankfurtu
(Rajko Harter, Boris Senekovič,
Bogo Mernik, Mitja Vidovič,
Mladen Tomažič, Branko Javor-
nik, Peter Letonja, Andrej Mur-
ko).
S priložnostnim darilom so na
petkovi športni slovesnosti po-
zdravili tudi Silvo Razlag, Ptuj-
čanko, ki pa tekmuje za Keglja-
ški klub EMO Celje in je lani do-
segla z ekipo prvo mesto na sve-
tovnem pokalu na Dunaju, prvo
mesto v prvi zvezni ligi in še bi
lahko naštevali uspehe.
Prireditev razglasitve najbolj-
ših športnikov ptujske občine v
letu 1989 so s svojim nastopom
popestrili člani Gimnastičnega
društva Ptuj. Društvo šteje okrog
250 članov — od cicibanov, pio-
nirjev in članov do veteranov.
Tako so mlajši pionirji na repu-
bliškem prvenstvu v akrobatiki v
množičnem programu zasedli
drugo mesto, mlajše pionirke so
bile prve, prav tako starejše pio-
nirke. Med posamezniki je bila
Vanja Hotko prva med mlajšimi
pionirkami, med starejšimi pio-
nirkami pa Barbara Medved pr-
va, Klaudija Iliaš druga in Moj-
ca Mršek tretja. S svojim nasto-
pom so člani Gimnastičnega dru-
štva — od najmlajših do vetera-
nov — prikazali vrsto vaj na par-
terju in orodjih, prikazali, kaj
počno in koliko jih je.
Prireditev je mimo, najboljši
so znani in veljajo jim najlepše
želje za nadaljnje uspehe, vsem
drugim pa vabilo za akcijo Ra-
zgibajmo življenje . ..
NaV
Ptujske šahistke na državno prvenstvo
Uspehi posameznikov in društva kot celote
v letu 1989 uvrščajo Šahovsko društvo Ptuj
med enega najboljših slovenskih šahovskih
društev in klubov (ekipno boljši je bil le ŽŠK
Maribor, ki se je uvrstil v I. /vezno ligo, po-
vedati pa velja, da je zanj uspešno nastopila
tudi članica SD Ptuj Narcisa Mihevc. ki je
prav na tem tekmovanju izpolnila pogoje za
naslov mojstrice).
ŠD Ptuj je osvojilo ekipni republiški na-
slov za leto 1989 in bo v letu I9*M) nastopilo v
2. zvezni ligi, mladinec Tratar je zmagal na
republiškem pionirskem prvenstvu, na držav-
nem je bil odličen drugi, trenutno najboljši
slovenski mladi igralki pa sta pobrali naslove
v ženski konkurenci: Anita Ličina je s 17 leti
poslala najmlajša članska republiška prvaki-
nja v zgodovini slovenskih prvenstev. Narci-
sa Mihevc pa je osvojila naslov republiške
mladinske prvakinje. Ti in drugi uspehi so ji-
ma omogočili nastop v mladinski slovenski
reprezentanci, najpomembnejši nastop pa ju
čaka od 15. do 31. januarja na polfinalu dr-
žavnega članskega prvenstva v Kladovu. Obe
bosta poskušali doseči uvrstitve, ki bi jima
omogočile nastop na finalu državnega član-
skega prvenstva, kjer Slovenija zadnja leta ni
imela svoje predstavnice - Anita pa bo po-
skušala osvojiti tudi prve ratinške točke.
Upamo, da se bosta njun ogromni vloženi
trud in strokovno delo trenerjev M D Danila
Polajžerja in M K Iva Mihevca obrestovala z
dobrimi igrami. Silva Razlag
TEDNIK - 18. januar 1990
OGLASI IN OBJAVE — 13
Zlatoporočenca iz Ormoža
6. januarja sta se v knjigo zla-
toporočencev na matičnem ura-
du v Ormožu vpisala Ignac
Oman, dolgoletni ravnatelj osno-
vne šole Tomaž pri Ormožu, ro-
jen 1911. leta, in njegova leto dni
mlajša žena Mara, rojena Kra-
maršič. Poročila sta se 7. januar-
ja 1940. leta v Mariboru. Ignac je
od 1934. leta dalje že služboval
kot učitelj v Gančanih v Prek-
murju, kamor so v tistem času
morali na svojo prvo službeno
mesto številni mladi učitelji.
1941. leta soju iz Prekmurja pre-
gnali Madžari, zatekla sta se v
Maribor, od koder ju je okupa-
tor pregnal v Srbijo, v Mladeno-
vac. Tam ^e je Ignac vključil v
NOB. V pregnanstvu sta se jima
rodila otroka, hčerka Anica in
sin Branko.
Zlatoporočenca Omanova s svojci v ormoški poročni dvorani, i
Po vrnitvi iz Srbije 1945. pa
vse do upokojitve 1975. leta je
bil Ignac ravnatelj osnovne šole
Tomaž pri Ormožu, žena Mara
pa je opravljala delo tajnice in
računovodkinje na šoli. Ignac se
je pri Tomažu ob rednem šol-
skem delu ukvarjal še s kulturno-
prosvetnim delom.
Po upokojitvi sta se preselila v
Ormož. Tu je Ignac že vrsto let
zelo aktiven v organih upravlja-
nja krajevne skupnosti Ormož,
od 1977. leta pa vodi tudi kraje-
vno organizacijo ZZB Ormož.
Oba z Maro sta še pri dobrem
zdravju, njuno jesen življenja ob
sinu in hčerki lepšajo še trije
vnuki.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Program zimskih
počitnic v Ormožu
že vrsto let pripravljajo pro-
gram zimskih počitnic za ormo-
ške osnovno- in srednješolce na
občinski konferenci mladih v
Omrožu. Letos se v program
vključujeta tudi Ljudska knjižni-
ca ter Planinsko društvo Maksa
Meška iz Ormoža.
Vrsta aktivnosti (od rekreacije
v telovadnici osnovne šole Stan-
ka Vraza, odprtih vrat knjižnice,
videokluba za mlajše in mladino,
disca za mlajše osnovnošolce do
kramarske delavnice in drsanja v
mestni grabi) je tekla že prve po-
čitniške dni. Ker snega ni, so
mladi člani centra za prosti čas
ob pomoči nekaterih prizadevnih
posameznikov pripravili v me-
stni grabi v Ormožu na rokomet-
nem igrišču Rokometnega kluba
Ormož pravo drsališče, kjer je
drsanje veliko bolj varno kot na
ribniku, kjer se posamezniki že
drsajo. Pri pripravi drsališča so
jim pomagali tudi ormoški gasil-
ci, ki so na rokometno igrišče
pripeljali vodo, led pa je naredi-
la narava sama. Ob prijetni glas-
bi in toplem napitku, ki ga bodo
ponujali drsalcem, je tudi takšen
način počitnikovanja zelo prije-
ten.
Včeraj se je na 100 metrov vi-
sok Gozdnik nad Žalcem v Sa-
vinjski dolini napotila skupina
30 mladih planincev, ki bodo v
tem lepem predelu preživeli pet
dni. Če bo sneg, bo zimovanje, ki
ga je organiziralo Planinsko dru-
štvo Maksa Meška iz Ormoža,
veljalo 500, brez snega pa 400 di-
narjev.
Aktivnosti se nadaljujejo tudi
danes in jutri. Danes dopoldan
je v mali dvorani doma kulture
Ormož potekal šahovski turnir
za osnovno- in srednješolce, v
prostorih osnovne šole Stanka
Vraza pa počitniška rekreacija.
Jutri bo videoklub za najmlajše,
ob 15. uri pa turnir v namiznem
tenisu za nagrado ZSMS Ormož
ob že ustaljeni počitniški rekrea-
ciji in drsanju v mestni grabi.
Vrsta počitniških aktivnosti bo
tudi v prihodnjem tednu. Nada-
ljevali se bodo počitniška rekrea-
cija v telovadnici osnovne šole
Stanka Vraza, videoklub za
najmlajše in mladino, predava-
nja o življenju v naravi, lutko-
vna, kiparska in likovna delavni-
ca. V počitniških popoldnevih bo
potekala tudi delovna akcija ure-
jevanja mladinskega prostora v
kleteh ormoškega gradu. Priredi-
tve zimskih počitnic 1990, bodo
v Ormožu sklenili s koncertom
skupine POD DESIGN, ki bo v
petek, 26. januarja, ob 19. uri v
domu kulture v Ormožu.
Vida Topolovec
Zlata poroka v Ptuju
Zadnjo soboto v leto 1989 jc bilo na matičnem uradu v Ptuju spet
slovesno. Po petdesetih letih skupnega življenja v zakonski zvezi sta po-
novno stopila pred pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj in ma-
tičarja FRANC in ZOFIJA PLAJNŠEK iz Gorenjskega Vrha 12 v KS
Zavrč. Zanimivost je tudi to, da sta bila oba zlatoporočenca rojena v le-
tu 1919 in sta vsak svoj 70. življenjski jubilej povezala s 50-letnico ži-
vljenja v zakonu.
Franc je upokojen komunalni delavec, Zofija, roj. Pečovnik, pa je
vse življenje delala doma, gospodinjila in tudi veliko pomagala sosedom.
V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, danes pa se veselita še ob štirih vnu-
kih. Zlatoporočencema tudi naše čestitke! FF
Franc in Zofija Plajnšek s pričami in svati v poročni dvorani matičnega
urada v Ptuju.
Foto: Langerholc
V ptujski občini vrtec dražji za 80 odstotkov
Od 1. januarja dalje bodo starši otrok v Vzgojno
varstveni ustanovi Mirana Sagadina plačevali za
varstvo in vzgojo svojih otrok 80 odstotkov več kot
v decembru. Republiška usmeritev je sicer bila, da
naj bi se vzgojnovarstvene storitve povečale za 120
odstotkov, vendar so se v ptujski občini odločili,
da se delež staršev poveča ie za 80 odstotkov.
Povprečni prispevek staršev v decembru je bil
320 dinarjev, ob uveljavljenem povišanju pa bo
590 dinarjev. Najvišji prispevek k ceni varstva in
prehrane ne presega polne cene varstva in prehra-
ne. V oddelkih do dveh let bo tako najvišji delež
staršev 1.308,50 dinarjev, v oddelkih od dveh do
treh let 1.040,90 dinarjev in v oddelkih od treh do
sedmih oziroma v razvojnem oddelku 705,50 di-
narjev. V oddelkih do treh let bodo polno ceno
plačevali le štirje starši, od treh do sedmih let pa
okrog štiristo staršev, kar pomeni 23 odstotkov od
okrog 1.600 otrok, kolikor jih je trenutno vpisanih
v vrtec.
Ob objavi republiške usmeritve, da naj bi se ce-
ne vzgojnovarstvenih storitev povečale za 120 od-
stotkov, je med starši završalo. No, v ptujski obči-
ni so se odločili za 40 odstotkov nižje povečanje
cene. So novi deleži staršev visoki ali ne, pa oceni-
te sami ob primerjavi s ceno za žametne otroške
hlače, ki stanejo od 300 do 500 dinarjev.
NaV
Izidi novoletne nagradne
križanke Emone-Merkurja
Tudi tokratni odziv na novoletno nagradno križanko Emone-Merkurja
iz Ptuja je bil zelo dober, saj je do 12. januarja prispelo več kot 850 kupo-
nov z izpisanim geslom Z MERKURJEM V NOVO LETO.
Kot je bilo objavljeno, smo opravili nagradno žrebanje v sobotni oddaji
radia Ptuj med 17. m 18. uro. Sreča je bila tokrat naklonjena petim reševal-
cem:
1. nagrado — 300,00 dinarjev prejme Vladimir Justin, Frankovo naselje
177, Škofja Loka.
2 nagrado v znesku 250 dinarjev prejme Andreja Voda z Grajenščaka
92 b pri Ptuju,
3. nagrado v znesku 200 dinarjev prejme Anja Rajher iz Proleterske 9
v Kidričevem,
4 nagrado v znesku 150 dinarjev prejme Branko Rogina iz Ulice po-
horskega bataljona 4 v Ptuju ter
5. nagrado v znesku 100 dinarjev Milan Lešnik iz Jirševcev 13 pri De-
strniku.
Vsem nagrajencem naše iskrene čestitke, pa seveda tudi čestitke
Emone-Merkurja, ki obljublja, da boste nagrade kmalu prejeli po pošti.
ČRNA KRONIKA
SODIL SI JE SAM
Že od novega leta so sosedje pogre-
šali 63-letno Elizabeto Štumberger iz
Slatine pri Cirkulanah. V petek, 5. ja-
nuarja, so jo našli mrtvo v njeni hiši-
ci. Živela je v skupnem gospodinjstvu
s 55-letnim Rudolfom Lmeršičem. ki
je tudi izginil. Po znakih sodeč je Eli-
zabeto nekdo tako hudo pretepel, da
je zaradi poškodb umrla. Razumljivo
je, da so miličniki začeli iskati Emer-
šiča in ga tudi našli obešenega v
gozdiču blizu domačije. Vse kaže, da
sta se na silvestrovo z Elizabeto sprla,
pretepel jo je, in ko je videl posledice,
si je sodil sam.
NAŠLI MRTVEGA
Prejšnji torek so pri Staršah našli
mrtvega 61-letnega Jožeta (jregorana
iz Maribora. Preiskava je pokazala,
da se je pokojnik dva dni pred tem
peljal z osebnim avtomobilom od
Ptuja proti Mariboru, in to kake pol
ure po polnoči. Med vožnjo je pred
Staršami zapeljal na bankino, od tam
pa po nasipu navzdol in je trčil v dre-
vo. Pri tem je padel iz avtomobila in
na kraju nesreče umrl.
OTROK STEKEL CEZ CESTO
Pri Staršah je bil v petek hudo po-
škodovan 9-letni deček, ki je nekaj
metrov pred prehodom za pešce ste-
kel čez cesto. Pri tem ga je zadel oseb-
ni avto, ki ga je vozila Helena Dom-
jan iz Dubrave pri Za vrču.
FF
Delo matičarjev
v številkah
v okviru matične službe od-
delka za notranje zadeve občine
Ptuj ob koncu vsakega koledar-
skega leta končajo knjige in z no-
vim letom začnejo vse zopet z za-
poredno številko ena. Te številke
niso samo zaradi pregleda obse-
ga dela, temveč povedo marsikaj
o prebivalstvu, zato bodo zani-
mive tudi za naše bralce.
V letu 1989 je bilo na območju
ptujske občine 1147 vpisov v roj-
stno matično knjigo, to je za 81
manj kot v letu 1988. V poročno
matično knjigo je bilo vpisanih
323 sklenitev zakonske zveze, to
je kar 40 več kot leto poprej. V
matično knjigo umrlih pa je bilo
vpisanih 535, t. j. 12 več kot v le-
tu 1988.
V matične knjige je bilo vpisa-
nih tudi 3134 raznih zaznamkov
in kar 468 priznanj očetovstva in
4 ugotovitve očetovstva (po skle-
pu sodišča). Iz tega podatka je
moč sklepati, da je bilo lani čez
40 odstotkov novorojenčkov ro-
jenih zunaj zakonske zveze.
Podatki o izdanih listinah iz
matičnih knjig kažejo, da se ob-
čani pogosto obračajo na mati-
čarje. Ti so v letu 1989 izdali
skupno 9353 izpiskov iz rojstne
matične knjige, od tega 945 za
uporabo v tujini. Nadalje je bilo
izdanih 1356 izpiskov iz poročne
matične knjige, od tega kar 462
za uporabo v tujini. Iz matične
knjige umrlih pa je bilo izdanih
3038 izpiskov, od tega le 166 za
uporabo v tujini. Tudi te številke
govore o precejšnjem številu na-
ših ljudi, ki delajo in živijo v tuji-
ni.
O^ zlatih in bisernih porokah
poročamo sproti, vendar o tem le
malokdo vodi evidenco, zato ni
odveč, če zapišemo, da je bilo v
letu 1989 na matičnem uradu v
Ptuju 8 slovesnih razglasitev za
zlatoporočenca in 2 slovesnosti
biserne poroke. Leto poprej je
bilo 14 zlatih porok in prav tako
2 biserni.
Iz podatkov o gibanju prebi-
valstva je razvidno, da je bilo ob
koncu leta 1989 v ptujski občini
69.512 stalnih prebivalcev, to je
126 več kot leto poprej. Naj do-
damo, da je v občini 1772 žensk
več kot moških.
FF
Še o »Sreči s tremi imeni«
Sestavek pod tem naslovom, objavili smo ga v prvi letošnji
številki Tednika, želimo dopolniti z nekaterimi podatki glede na
to, da si ga nekateri različno razlagajo.
V pogovoru z mlado družino so imeli prednost otroci, zato
tudi nismo toliko govorili o denarju, tudi ne o nepovratnem, be-
žno pa le tudi o kreditu! Sicer pa kredit ni nekaj, kar je podarje-
nega.
Da bi se ognili morebitnim novim zapletom, objavljamo, da
je Franc Pepelnik ob rojstvu otrok dobil skupaj 26.500 dinarjev
nepovratnih sredstev. V tem znesku je sindikat TGA udeležen z
deset tisoč dinarji, delovna organizacija s 15 tisoč, 1500 dinarjev
pa je socialne pomoči skupaj torej 26.500. Drugih podatkov o
morebitnih pomočeh nimamo! Skoda le, da je sedaj denar za da-
rovalce pomembnejši od otrok!
Mlada družina je za pomoč izredno hvaležna!
Ivan in Jera Štrafela s svojimi svati v poročni dvorani matičnega urada v
Ptuju.
Foto: Langerholc
Zlati par s Hajdine
v slovesnosti, ki je bila v soboto, 13. januarja, na matičnem ura-
du v Ptuju, sta bila razglašena za zlatoporočenca IVAN in JERA
ŠTRAFELA s Spodnje Hajdine 103. Ivan je bil rojen 11.5. 1914 in je
upokojeni opekarniški delavec, Jera, roj. Bezjak, 4. 3. 1918, pa je dela-
la doma in gospodinjila. Imela sta dva otroka, danes pa se veselita ob
štirih vnukih in tudi že enem pravnuku. Zlatoporočencema tudi naše
čestitke! FF
Trojčki iz Slovenske Bistrice
»z otroki prihajajo v razumevajoče družinsko življenje tudi ob-
veznosti,« je med drugim dejal predsednik skupščine občine Sloven-
ska Bistrica Slavko Kleindienst ob civilnem krstu prvih povojnih slo-
venjebistriških trojčkov, ki so ga opravili ob nežnih zvokih Balade za
Adelino v poročni dvorani.
Trije krepki fantiči, ki so tokrat tudi dobili svoja imena, Aleš, Pri-
mož in Jani ter ponosna in srečna starša Milena in Ivan Vešnik iz
Korpelj so obred dobro prestali. Glavna botra sta bila direktor Impo-
la Zvezdan Žlebnik in njegova žena Daniela. Med botre so se vpisali
še Lip iz Poljčan, trgovsko podjetje Planika in Kreditna banka Mari-
bor — poslovna enota Slovenska Bistrica.
Ob končuje predsednik skupščine občine trojčkom zaželel, da bi
se razvijali v krepke dečke, da bi postali ljudje, o katerih je pesnik
vzkliknil: »Človek, kako ponosno zveni to ime!«
Vida Topolovec
Foto: Čerič
Krst trojčkov
osebna hroniha
Rodile so:
Daniela Vršič, Obrez 23 — de-
čka; Terezija Valentan, Apače 89
— Petra; Majda Šumenjak, Go-
rišnica 108 — deklico; Slavica
Ljubeč, Zagorci 5 — deklico;
Štefanija Vidovič, Sp. Leskovec
11 — Sanjo; Irena Danko; No-
vinci 28 — deklico; Darinka Ze-
bec, Šalovci 15 — Jasno; Natali-
ja Kokot, Majšperk 32 Tama-
ro; Helena Vornekar, Gorišnica
14 — dečka; Irena Mohorko,
Stogovci 56 - dečka; Alenka
Pere, Vitan I — Mitja; Anica
Butolen, Jelovica 45 — deklico;
Silva Rodošek, Sedlašek 115 —
Klavdijo; Marica Majhen, Ju-
rovci 4 — Tadeja; Hinka Hržič,
Vel. Nedelja 3 ~ Lauro.
Poroke:
Janez Janžekovič, Zabovci 5,
in Slavica Roškar, Mala vas
41/a; Tonček Rižnar, Rotman
14,-in Brigita Lajh, Rotman 14.
Umrli so:
Janez Fistravec, Muretinci 21,
roj. 1934, umri 7. jan. 1990; He-
lena Pongrac. Prešernova 27, roj.
1902, umria 5. jan. 1990; Andrej
Krajne, Ločki Vrh 63, roj. 1906,
umri 8. jan. 1990; Terezija Kle-
menčič, C M D 9, roj. 1924, umr-
la 8. jan. 1990; Jožef Črešnik,
Mestni Vrh 83, roj. 1910, umrl 9.
jan. 1990; Terezija Kramberger,
Aškerčeva 14, roj. 1910, umrla 9.
jan. 1990; Jakob Štampar, Hum
102, roj. 1934, umri 9. jan. 1990;
Gera Krajnčič, Dom upok. Ptuj,
roj. 1914," umria II. jan. 1990;
Marija Kužner, Krčevina pri
Vurbergu 89/a, roj. 1907, umria
12. jan. 1990; Martin Arnuš,
Žabjak 31, roj. 1910, umri II.
jan. 1990; Rajko Pavalec, Ormo-
ška 4, roj. 1916, umrl II. jan.
1990: Marija Kukovec. Dom
upok. Ptuj, roj. 1919, umria 13.
jan. 1990.
TEDNDK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direktor in gla-
vni urednik), Ludvik Kotar
(odgovorni urednik), Jože
Smigoc (namestnik odgovor-
nega urednika in lektor), Šte-
fan Pušnik (tehnični ured-
nik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Vida To-
polovec, Nataša Vodušek in
Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
062/771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina 200.— dinar-
jev, za tujino 380.— dinarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v jR-ometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.