1'ottnimi plačami r gotovini Cena Din 0*75 GLASILO 3UCOSLOVENSKE MLADINE Leto II. Ljubljana, dne 15. januarja 1937. Štev. 8. gled in moč naje kraljevine in njena visoka jave^t o mednarodnih dolžnostih bo nadaljevala svojo službo v mednarodni skupnosti in na ta način dosegala je nadaljnja priznanja. J/aj je 3 naše strani ne opusti ni č e s ctr, /$ar bi je moglo Storiti skupno 3 našimi zavetniki in prijatelji 3« mednarodni mir. Politika miru in ustvarjena med-narodna ureditev so osnova zunanje politike kraljevine Jugoslavije. Aleksander I. dni; 24. T. M. HO PODPISANA PRIJATELJSKA POGODBA MED BOLGARIJO IN JUGOSLAVIJO. ZOPET BOMO BLIŽJE ČIM TESNEJŠEMU ZBLIŽANJU OBEH BRATSKIH DRŽAV IN USTVARITVI NEZRUŠLJIVE SILE JUŽNIH SLOVENOV OD TRIGLAVA DO ČRNEGA MORJA. VELIKO VESELJE, KI GA JE VZBUDILA V JAVNOSTI OBEH BRATSKIH DRŽAV VEST O PODPISU PRIJATELJSKI-; POGODBE, NAM KAŽE, S KAKŠNO NESTRPNOSTJO SMO VSI PRIČAKOVALI TEGA TRENUTKA. KAŽE NAM, DA SO ŽE DAVNO POZABLJENA VSA NASPROTSTVA, KI SO NEKOČ VLADALA MED JUGOSLOVENI, PREDVSEM SRBI IN BOLGARI, TER DA SE NAM OBETA VELIKA, LEPŠA BODOČNOST, BODOČNOST PRIJATELJSTVA, ZAUPANJA IN SODELOVANJA NA ENEM IZMED NAJVAŽNEJŠIH PREDELOV EVROPE. BOLGARI IN JUGOSLOVENI SO SPOZNALI, DA SO BILI SKOZI ZADNJE STOLETJE LE SLEPO ORODJE EVROPSKIH VELESIL, KI SO NENEHOMA MED NJIMA NETILE PREPIRE. PRECEJ ČASA JE ŽE, ODKAR JE BILA TA SLEPOTA PREGNANA. MLADINA, KI NI NIKOLI POZNALA SOVRAŠTVA, KI JE VEDNO VSAK POLOŽAJ MOTRILA Z REALNIMI OČMI, JE BILA PRVI PIJONIR, KI JE PRIPRAVLJAL TEREN ZA MEDSEBOJNO ZBLIŽANJE OBEH BRATOV. SPOZNALA JE, DA JE SOVRAŠTVO, KI JE VLADALO MED TAKRATNO SRBIJO IN BOLGARIJO LE POSLEDICA SKRBNO NETENEGA OGNJA INOZEMSTVA, KI JE IZ TEGA SOVRAŠTVA LAHKO KOVALO SVOJ POLITIČNI KAPITAL. SPOZNALA JE TUDI, DA JE ZGODOVINSKA POTREBA, DA SE ZASLEPLJENCEMA ODPRO OČI, DA SE JU OSVOBODI KRATKOVIDNOSTI IN SE JIMA POVE IN OBJASNI, DA STA Sl BRATA. TEŽKO JE BILO V ONIH ČASIH DELO, KI SI GA JE ZASTAVILA MLADINA PA TUDI NEKATERI STAREJŠI, KI NISO NASEDLI INOZEMSTVU. VSI SO BILI IZPOSTAVLJENI ZASMEHOVANJU, BILI SO PREGANJANI IN SO DAJALI ZA SVOJE PREPRIČANJE, KI JE BILO LE IZRAZ REALNEGA GLEDANJA TUDI SVOJE ŽIVLJENJE. PADLI SO SICER, TODA NJIHOVA SMRT JE BILA SEME NOVEMU HOTENJU. GENERACIJE SO ORALE LEDINO IN JO PRIPRAVLJALE ZA NEKOČ RODOVITNO POLJE. TO DOBRO IN KORISTNO DELO NI MOGLO OSTATI NEOPAŽENO. NALETELO JE NA RAZUMEVANJE IN ODOBRAVANJE TUDI NA NAJVIŠJIH MESTIH. BLAGO-POKOJNI VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER IN BOLGARSKI CAR BORIS STA PRISTOPILA TUDI SAMA V GARDO BORCEV, KI SO VODILI POŽRTVOVALNO IN Z NAJVEČJIM OPTIMIZMOM BORBO PROTI KORISTOLOVSKE-MU INOZEMSTVU. NJUNI MEDSEBOJNI OBISKI, PRI KA TERIH STA SE RAZGOVARJALA O ZBLIŽANJU. SO KONČNO USTVARILI ONO ATMOSFERO IN POLOŽAJ, V KATEREM SMO DANES, KO PO NJIJU ZASLUGI PODPISUJEMO PRIJATELJSKO POGODBO. VEMO NAMREČ IN TRDNO VERUJEMO, DA DANES NE BI STALI PRED TEM VESELIM DOGODKOM, ČE NE BI VLADARJA OBEH BRATSKIH DRŽAV, CAR BORIS IN KRALJ ALEKSANDER, RAZUMELA IN ZNALA PRAVILNO CENITI DELA IN TEŽENJ ONIH DALEKOVIDNIH POEDINCEV, KI SO ORALI TRDO LEDINO. ZGODOVINSKO DIVJI BALKAN POSTAJA NOSILEC MIRU IN NAPREDKA. VENDAR JE TO LE ZAČETEK. PRIJATELJSKI POGODBI MED OBEMA DRŽAVAMA BODO SLEDILI ŠE DRUGI IN POMEMBNEJŠI DOGODKI. USODA NAM JE DOLOČILA ZGODOVINSKO MISIJO IN ZAČRTALA POT; OD NJE SE LAHKO ODDALJIMO, NE MOREMO JE PA ZAPUSTITI. BALKAN — BALKANCEM! Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo Izmišljotina avstrijskih in madžarskih politikov, da je Balkan sod smodnika, ki se laliko vsak čas vname in pokoplje pod seboj evropski mir, je že danes prišla ob vsako veljavo. Nemci in Madžari so s lem vzdevkom hoteli označiti politično nezrelost balkanskih Slovanov ter si s tem prisvajali pravico za večno vmešavanje pod videzom pomirljivega posredovanja med Srbi in Bolgari. Zapadni svet je dolgo verjel temu nazivu, dočim je bilo za poznavalce prilik dovolj jasno, da so v balkanski sod nosile netivo samo tuje velesile, ki so bile tudi pripravljene povzročiti izbruh, kadar bi šlo to v račun njihovi sebični politiki. Odkar pa so velesile zaposlene same s seboj, teče politika na Balkanu tako gladko, kakor hi bilo to želeti tudi ostali Evropi. Preden pa je to spoznanje prodrlo v najširše ljudske sloje v slovanskih državah Balkana, so bile tuje spletke že napravile tak razdor med Beogradom iti Sofijo, da se je zdel prepad nepremostljiv, zlasti ker je med oba naroda že padla prelita bratska kri. Pri vsem razvoju odnošajev med Srbijo in Bolgarijo pa vidimo, da se oba naroda po vsakem spopadu vračata na pot sporazuma. Prvi spopad med obema narodoma ima na vesli dunajska politika, ki je tudi po Slivnici 1. 1885. budno pazila, da bi ne prišlo do pomirjenja. Ko se je Srbija osvobodila dunajskega političnega vazalstva (1. 1903.), so se takoj opazili prvi znaki sporazuma med Srbi in Bolgari. Tri leta kasneje je že bila zaključena carinska unija med obema državama in Dunaj je moral zopet napeti vse sile, da je razbil to pogodbo, ki bi bila za odnošaje med obema narodoma izredno blagodejnega pomena, saj bi bila carinska združitev prvi korak k popolni politični združitvi. Toda Slovani se niso dali oslrašiti. L. 1912. so sklenili balkansko zvezo, Grki so v njej imeli le podrejeno vlogo, in so velesile postavili pred dovršeno dejstvo: napovedali so Turčiji vojno in jo v nekaj tednih tako korenito porazili, da je Turkom ostal v Evropi samo Carigrad z neposredno okolico. Mračne proti-slovanske sile so se zbudile iz spanja in začele s spletkami, da bi razdvojile bratske narode. Posrečilo se jim je, da so z ustanovitvijo Albanije pripravile Srhe ob toliko zaželjeno zvezo z morjem, obenem pa so v Sofiji razpihale megalomansko težnjo, ki je šla za tem, da bi Bolgarija dobila pretežen del bivšega turškega ozemlja, pri čemer hi Srbija za odvzeli dohod do morja ne dobila nikakršne odškodnine. Spletke so imele le preveč uspeha. Nahujskana Bolgarija je udarila na Bregalnici v bok zavezniški srbski vojski. Bila pa je poražena in s tem porazom je tudi Slovanstvo Balkana pretrpelo najhujši udarec. Bolgarija sama je izgubila plodno Dobrudžo in skoro vse osvojeno ozemlje turške Tracije, tako da ji je ostal le ozek pas z izhodom na Egejsko morje pri De-deagaču. Skupna stvar pa je utrpela še večji udarec: Solun in del Macedonije s čisto slovanskim prebivalstvom sta prišla pod oblast Grkov, ki so v borbi s 'Turki storili silno malo in bili nagrajeni s tem, kar je bilo tako Srbom kakor Bolgarom najvišji cil j. Vsa ta morda nepopravljiva škoda je bila sad spletk in lahkovernosti, s katero so v Sofiji smatrali avstro-nemške ob-I juhe za čisto zlato. Ko so se bili bratje na Bregalnici, še ni bilo vsakomur jasno, da se bije boj za odločitev, kdo ho igral vlogo jugoslovenskega Piemonta. Srbija je bila po svoji osrednji legi bolj poklicana v to, obenem pa je bila nedvomno kulturno in jezikovno bližja delom jugoslovenskega naroda pod igom avstro-ogrske monarhije. Bila je tudi nositeljica prave slovanske politike, česar o Bolgariji pod kraljem Ferdinandom nihče ne more trdili. Zato je Dunaj tudi podpiral težnje Sofije in metal polena Srbom pod noge, kjer se je le dalo. Vendar pa so se nemški politiki temeljito ušteli trikrat za povrstjo. Prvič, ko so bili prepričani, da bo Turčija potolkla balkanske zaveznike, drugič, ko so pričakovali, da ho Bolgarija porazila Srbijo oh Bregalnici in tretjič, ko so začeli svetovno vojno v trdni veri na svojo zmago. V zadnjih dveh primerih so se nemške politike oprijeli tudi Bolgari, zato so bili poraženi in vloga jugoslovenskega Piemonta je prešla končnovel javno na Srbijo. Po drugi balkanski vojni je namreč bolgarska vlada v svoji zaslepljenosti še dalje sledila nemški politiki in je I. 1915. gnala svoj narod v novo bratomorno vojno. Pri teni je storila celo ta greh, da je Bolgare prisilila na vojno zoper Rusijo osvoboditeljico bolgarskega naroda. V svetovni vojni pa se. je zrušila prva ravno balkanska fronta, in to je bil začetek poraza osrednjih sil in njih zaveznikov Bolgarov. Svojo veliko napako je plačala Bolgarija z izgubo dohoda na Egejsko morje, tako da ji je ostal le košček osvojitev iz prve balkanske vojne, ki je stala bolgarski narod toliko naporov in krvi. Na eni strani okleščena Bolgarija, na drugi strani pa poveličana Srbija, ki je postala domovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako so namreč videli položaj oni šovinisti v Sofiji, ki so si stavili za svoj življenjski poklic medsebojno pobijanje. Toda tudi v Bolgariji se je začelo počasi svitati. V prvem srdu po porazu je narod nagnal krivce strahotne narodne nesreče. Po kratki dobi velenadarjenega politika Stambolij-skega, ki je propovedoval jugoslovenstvo, realno politiko v sporazumu z Jugoslavijo in kazal Rojstni dan Nj.Vel. kraljice Marije Dne 0. t. m. je praznovala svoj rojstni dan N j. Vel. kraljica Marija. Kakor vsako, tako so bile tudi to leto ta dan uprte oči vseli Jugoslo-venov v Njo. vzor mater in vzor kraljice in srca nas vseh je prevevala le ena želja, da ji usoda nakloni tudi v bodoče dovolj moči, da more izvrševali kol doslej v polni meri svojo visoko dolžnost. svojemu narodu edino pravo pot k rešitvi, je z zverinskim umorom tega dalekovidnega domoljuba padla na nesrečno Bolgarijo znova črna noč medsebojnih pokoljev, pobojev in umorov. Fanatiki so vdirali na naše ozemlje, da hi z bombo in puško oi-poriIi pravico Bolgarije do Južne Srbije. Dolga leta ni bilo miru na našem jugu, dokler se podivjanci niso sprli med seboj in začeli drug drugega iztrebijevali. Vkljub temu pa je notranji položaj dozoreval in iz teh krvavih zmešnjav ji' vedno zmagovileje vstajala misel jugoslovenstva, misel, da je treba odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo postavili na bratsko osnovo. Delo in žrtev Stambolijskega nista bila zaman. Tudi na naši strani je kopnelo nezaupanje, utemeljeno po izkustvih iz usodnih let 191.'?. in 1915., in domoljubi so iskali prilike in povodov za prve korake k zhližatiju. Potresna nesreča, ki je zadela plovdivsko okrožje, je pri nas vzbudila bratsko sočutje in dala tudi povod za pomožno akcijo. Naša narodna skupščina je določila milijonsko podporo za prizadete, pravoslavna cerkev je poslala na lice mesta vladiko Dositeja z znatno denarno pomočjo, med prvimi je bil v Plovdivu tudi sedanji predsednik jugo-slovensko-bolgarske lige g. Pustoslemšek, ki je prinesel 132.000 levov kot dar naprednih Slovencev iz zbirke »Jutra«. Led je bil prebit, kajti prvič se je čul iz Bolgarije klic: Živeli bratje Jugosloveni! Bolgari so se spomnili nauka Stam-bolijskega, ki je zagotavljal: »Jaz nisem niti Srb, niti Bolgar, marveč Jugosloven. Začeli so se medsebojni poseti organizacij, dočim tudi uradna politika ni držala križem rok. Sestanek našega kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Borisom je dal temu prizadevanju popolnega poudarka, poset našega vladarja v Sofiji pa je, končno spravil s pota poslednje ovire. V Bolgariji so prišle na krmilo vlade, ki so vodile odkrito in dosledno jugoslovensko politiko in na temeljih, ki jih je udaril naš blagopokojni kral j, bo ta mesec podpisana pogodba o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Skoro bi bilo odveč poudarjati pomen tega dejstva. Treba si je predvsem predočiti, da si je naša država s tem utrdila jugovzhodno mejo, ki bi bila vedno vezala velik del naših sil v resnem trenutku. Razen tega so Bolgari dokazali, da jih kol nasprotnike ne smemo podcenjevati, zato bodo kot prijatelji naravnost neprecenljivi. Doslej je bila Sofija vedno pripravilo torišče, kadarkoli se je kakemu našemu nasprotniku zdelo potrebno, da dvigne akcijo proti naši državi. Odslej le možnosti ne bo nikoli več. Bolgarski narod je sam spregovoril dovolj razločno, ko je odstranil z vodstva države zaklete sovražnike jugoslovenstva. S tem je storjen prvi korak k dovršen ju Jugoslavije in klic »Jugoslavija od Triglava do Črnega morja« nikakor ni več samo lepa utopija. Prijateljska pogodba in preokret. Bolgarov v jugoslovensko smer pa sta velikega pomena tudi za našo notranjo politiko. V času, ko so naši '.v 1 't nasprotniki napovedali boj ; jugoslovenstvu, se za t.o idejo iskreno izreka bolgarski narod. To je nedvoumno velika nezaupnica .•.■'»"i «•.•)>» Juu razdiračem in mo-gočna potrditev edino pravilne in rešilne ideje jugoslovenskega sporazuma, jugoslovenske sloge in jugoslovenskega edinstva. Pogodba bo znatno utrdila vero v jugoslovenstvo tudi pri nas doma ler vlila pristašem jugoslovenske misli novega poginila. Za vsakogar pa je razveseljivo pred vsem eno dejstvo: Svojo usodo si kujemo sami in odločno odklanjamo vmešavanje, ki je v nasprotju z našimi koristmi. S ponosom lahko zatrdimo, da smo dobri kovači in da je jugoslovenstvo edina vez, ki lahko poveže vse južne Slovane v nepremagljivo, za svoj obstanek ne trepetajočo celoto. [[asa zemlja in njene krvaveče rane Kočevski problem I eni izmed zadnjih številk smo na povedali, (la bomo začeli v tiral kem s sistematično obdelavo korovskega problema. Harfi tehničnih zaprek nam je to do liane s bilo nemogoče. Z današnjo številko pa načenjamo ciklus člankov, ki boilo rfo zaključka letošnjega letnika skušali prikazali pravo sliko kočevskega problema. Če nam bo uspelo, rfa s svojimi članki in raz-motrivan ji vzbudimo interes za našo Kočevski) in pri vedemo vsaj nekaj naši I) či talci jev do intenzivnega študija problema in seveda nuli praktičnega in koristnega rfela bomo dosegli uspeh. Ena najbolj krvavečih ran lia našem narodnem telesu je, posebno za slovenski del našega naroda, brez dvoma kočevski problem. Redki so poedinci, ki so se do sedaj spuščali v globlje raz-motrivanje tega vprašanja, še redkejši oni, ki bi s požrtvovalnim in nesebičnim delom vršili na tem otočku trudapolno delo. Starejša gene-raeija je v tem precej grešila. Puščala je v nemar prepotrebne akcije ali pa s svojim delovanjem ustvarjala še večjo perečnost. Mi mladi hočemo ta problem za enkrat načeti v večji ali manjši meri s teoretičnega stališča; bomo pa, ko bo prišel čas, te naše teoretske ugotovitve in poglede s p ro veli tudi v praksi. Nastanek nemškega jezikovnega otoka na Kočevskem so nekateri že obdelavali. Toda skoro vsi so ga zajemali iz zgodovinskega stališča, malo oziroma skoro nihče pa problema ni obdelal z nacijonalnega vidika, ki bi moral biti edini, ki prihaja baš v sedanjem času v poštev. V sledečem članku hočemo kratko opisati nastanek nemškega kočevskega otoka z zgodovinske strani. Kako je prišlo do naselitve kočevskih Nemcev? V 14. stoletju je bila naša Dolenjska, zlasti pa ozemlje južno od Ribnice tja preko današnjega kočevskega ozemlja še zelo gosto poraščeno z gozdovi ali pa je bila to prosta, še popolnoma neobdelana zemlja. Gospodstvo nad njo so imeli Ortenburžani, rod, ki je izhajal iz Koroškega. Posrečilo se mu je pridobiti si poleg ozemlja na Koroškem tudi velika posestva na naši Gorenjski in sčasoma tudi na Dolenjski. Z dejstvom, da je bila večina ozemlja, ki ga danes označujemo z imenom Kočevsko, v tistem času še neobdelana, spravljajo vsi zgodovinarji v sklad naselitev Nemcev. Nekatera mnenja, ki so se pojavila in ki pravijo, da je bilo to ozemlje do naselitve Nemcev od Slovencev popolnoma neposeljeno, so naši zgodovinarji kot neutemeljeno in nedokazljivo enkrat za vselej ovrgli. Podlaga temu so imena naselbin, ki zvene, dasi so nemško pisana, popolnoma slovensko, n. pr. Goteniz (Kotnica), Kieg (Reka), lvotsclien (Koče), Resen (Resje) itd. Dejali smo, da so se Nemci na Kočevskem začeli naseljevati v 14. stoletju. To se je izvršilo v letih od 1330 do 1360. V tem času je imel gospodstvo nad tem ozemljem Friderik Orten-luirški. V Nemčiji so se vršili v istem času veliki nemiri. Uprli so se kmetje, katere pa je Karel IV. premagal. Radi upora so takrat kmetje izgubili svojo prostost in postali podložni cesarju. Izmed teh kmetov upornikov je dobil Friderik Orten-burški od cesarja Karla IV. 300 frankovskih kmetov, ki jih je nato poslal in naselil v gozdnate okraje svojega ribniškega okrožja. Nekoliko kasneje se je tu naselila še druga skupina kolonistov, ki jo cenijo na približno 1500 duš. Zgodovinarji si niso popolnoma na jasnem, od kod so ti slednji kolonisti in kakšnega po- rekla so. Valvazor in Menzel jih smatrata za Gote, Megize pa za ostanek Senoncev, ki so švabskega porekla. Hren trdi, da so Franki, pomešani z bavarsko-avstrijskimi Nemci. Poleg tega vlada tudi mnenje, da so Korošci, kar bi se lahko razlagalo s tem, da so Ortenburžani imeli največ moči, pa tudi največja posestva ravno na Koroškem. Zgodovinarji si to razlagajo na ta način, da jemljejo v obzir in predpostavljajo imena krajev, ki so skupna in ista na Koroškem, kakor tudi na Kočevskem. Kot imamo različna mnenja o poreklu kočevskih kolonistov, so deljena tudi mnenja o samem postanku naziva Kočevje. Trdne osnove nima niti eno niti drugo mnenje in so posamezne teorije le plod najrazličnejših domnevanj. Nekateri razlagajo, da je naziv Kočevje nastal iz besede »koča in prinašajo kot dokaz te trditve dejstvo, da so v tedanjem času prebivali ljudje v lesenib kočab. Slovenci so baje naselbino takrat nazi-vali »Koče«. Valvazor razlaga postanek tega imena iz pozdrava gut Segen, ki si je sčasoma radi mešanja jezika izpremenil v Gott žegen. Šumi izvaja ime Kočevje od besede goščevje. Najverjetnejša od teli teorij o postanku naziva Kočevje bi bila prva, ki pravi, da ima naziv svoj izvor v besedi koca. Razloga, ki sta vodila Ortenburžane k kolonizaciji današnje Kočevske, sta bila, kot to lahko posnemamo po raznih virih, v glavnem dva: Prvi je bil interes, tla se neobdelana zemlja začne krčiti, radi česar bi oni kot patrimonialni gospodje, imeli velike koristi. Vendar pa se na-de, ki so jih v ta predel stavljali, niso popolnoma izpolnile. Zemlja na Kočevskem za poljedelstvo in kmetijstvo ni baš ugodna. Radi tega si danes lahko razlagamo, zakaj se Kočevarji ba-vijo v pretežni meri z živinorejo in krošnjarje-njem. Kadi premajhne donosnosti zemlie so bili pač prisiljeni, da opustijo poljedelstvo in se lotijo dobičkanosnejšega posla. Drugi moment, ki je vodil Ortenburžane do kolonizacije današnje Kočevske, je bil moment germanizacije, ki se kaže od početka nemškega gospodstva nad našim ozemljem, pa vse do pričetka svetovne vojne. Raznarodovanje, ki so ga predvidevali Ortenburžani, so tudi stalno zasledovali. Razumljivo je, da jim je bilo to radi njihovega položaja jako lahka stvar, posebno v onem času, ko se drugod na to ni gledalo v taki meri kot danes. Ta interes se zasleduje tudi še danes, dasi na povsem drug perfidnejši način. Takšna je bila v glavnem slika postanka kočevskega otoka, obdelana z zgodovinskega stališča. Naša društva na Koroškem pred razpustom 1. aprila t. 1. stopi \ Avstriji v veljavo nov mladinski zakon, ki predvideva razpust vseh mladinskih društev, oziroma njih prevzem po domovinski fronti, katere naloga je, da vzgaja in utrjuje v mladini zavest pripadnosti k nemški Avstriji. \e bi omenjali lega dejstva, ako bi se to ne tikalo naše narodne manjšine Korošcev. Ker pa preti radi tega razpust tudi našim kulturnim organizacijam na Koroškem, ki so do sedaj nosile levji delež vzgoje ml;-,(line na Koroškem, smatramo za potrebno, da v kratkem pregledamo pravno stran nameravanega avstrijskega koraka. .Mednarodne pogodbe, ki jih je po svetovni vojni podpisala tudi Avstrija, v katerih priznava samobitnost in popolnoma prosto izživljanje narodne manjšine, so radi tega koraka avstrijske vlade kršene. Našemu življu na Koroškem preti radi tega, da bo izgubil ves svoj vpliv na svoje organizacije in celo njih same. Diplomatična gesta, s katero se bo novi zakon sicer začel izvajati, nas ne more prepričati, da bo ostalo sicer vse pri starem, kot je bilo to do sedaj, in da je ta prevzem mladinskih organizacij po domovinski fronti le bolj formalnega značaja, ker nam je znano nešteto primerov, ko so bile kršene mednarodno pravne obveze, ki jih je podpisala Avstrija, ko o novem mladinskem zakonu še ni bilo ne duha ne sluha. Želimo in zahtevamo, da se naši merodajni faktorji zavedajo koraka, ki ga namerava avstrijska vlada ter stopi ua pot razčiščenja tega vpra-šajna na način, ki ga je ob takih prilikah treba uporabiti. Božičnice na koroških šolah Domala v vsaki šoli koroškega ozemlja ji* prir« (lila Siidmarka skupno > Heiniatbundoin oli praznikih božičnico /. obdaritvijo otrok. Darov«* >ta sprejemali organizaciji eelo z Dunaja in Predarlskffta. Mnogi uri tri ji >o v božirnili nagovorili otroke pozivali, naj se oddolžijo dobrotnikom s tem, da bodo spoštovali nemško besedo. Nobenemu ueitelju pa menda ni padlo \ glavo, da bi otrok >ponmil materne besede. Občutke starišev ob tovrstni obdaritvi otrok >i lahko predstavlja >*ak sam. Ali ni tako. kakor da bi jili prodajali?! (> Koroški Slovence«) PO RAVNAJ T E N A It OČ NINO! Kočevje Križem širnega svetil Vihar v Biskaji Ko sem sedel zjutraj ob 8. uri v kopalni kadi, je voda izpod mene odtekla; da, dobesedno odtekla in valovala po tleli kabine. Neverjetno je bilo. Vstal sem, pa še me je pognalo, z glavo naprej, proli vratom. Hotel sem ujeti kljuko; toda, ko sem prišel v njeno bližino, so se vrata sama od sebe odprla in zgrešil sem jo. Kopalni strežaj pa je bil plemenit mož in mi je pomagal. V jedilnici je ob istem času pri jutranji kavi pripovedoval občudovani svetovni potnik: »V dveb urah prispemo do kapa Finisterre; potem je Biskaja za nami. Gotovi smo lahko, da bo do Gibraltarja mirno.« Ko je bas končal stavek, je zletela kava iz njegove skodelice v obraz debelemu gospodu, ki mu je sedel nasproti, ta pa je coctail, s katerim je začel vsak dan, shranil na črni svileni bluzi sosednje dame. Stevvard mu je. bolel nadomestili izgubo s kavo, n zgrešil je skodelico in vroči curek iz njegove srebrne kanglice je brizgnil čez športno gola kolena malega angleškega dečka. Njegovo tuljenje je segalo do mene gori na krov. Bilo mi je žal, da cele stvari nisem videl, kajti mali ima navado, da se vozi pred mojo kabino s kotači in to prav takrat, ko se pripravljam, da bi zadremal. Sploh pa otrok na krovu ne morem trpeti. Kako neprijetno te izne-nadijo, ko plezajo po relingu in vendar ne padejo v vodo! Na »Weseri« sem nekoč potoval skupaj z 22 otroci, ki so bili povsod, samo v »otroškem salonu« ne, kamor so spadali. Težko je bilo takrat biti navdušen za njihove bobne in tricikelj, s čimer so nas mučili. Ko so naslednjega jutra te stvari zmanjkale, so bile matere resno jezne, namreč name, čeprav sem samo manjšega od bobnov vrgel čez krov (med tem, ko je tricikelj uničil neki španski odvetnik, ki je prej in pozneje veljal za človeka, ki ljubi otroke). Toda ne govorimo več o tem, temveč o viharju v Biskaji. Napadel je našo ladjo, ko je rezala valove v najlepšem miru. V mnogih romantičnih pomorskih potopisih manjka navodilo, kako naj se oblačimo za časa viharja, čeprav ni to manj važno od popisa znakov za pomoč in rešilnih čolnov. Občutno sem pogrešal la pouk. Mnogo ljudi niti ne sluti, kako težko je obleči nogavice, medtem, ko stene in pod menjavajo svoja mesta. Najbolje še gre, ako sediš na tleh in a la šimpanz objemaš posteljno nogo. Napravil sem tako. Kovčka pa sta se valjala po kabini iz kota v kot im val za valom je udarjal na okroglo okence. Notri valovi niso prišli. To tudi ni bilo potrebno, ker je zadostovala vsebina steklenic in umivalnika. Ladijski fotograf je stal za polodprtimi vrati promenadnega krova in čakal s kamero na posebno velik in peneč se val. Pustil je mimo nekaj zelo zajetnih vodnih grebenov, ki bi kupcem slik vsekakor zadostovali, dokler mu ni končno res ogromen val pljtisnil preko glave. Lahko ga je bil vesel, saj ga je v resnici in dobesedno ujel v kamero. Pred kabino je ujela gospa svetnica kapitana in ga prosila, naj za božjo voljo ukaže vliti v valove sodček olja. Dan prej je čilala v nekem Gerstacherjevem romanu, da se na la način morje pomiri. Visok skok ladje me je brez truda potisnil čez prag kadilnega salona, kjer so tvorile šahovske figure, nekaj pepelnikov in steklenic never jetno zmešnjavo. Mornarji v pooljenih oblekah so romantično telovadili mimo in svetovni potnik je iz stola, ki je oživil za barsko mizo in kakor obseden drčal sem in tja, dal nasvet mladi dami, naj vzame veronal, ker to gotovo pomaga. Nenadoma pa je pritisnil na usta žepni robec in obrnil svoj stol proti vratom. Ladja je premetavala svoj zadnji del kol raca in se. obračala v vse smeri, ki jih sploh kak kompas more pokazati. \ kotu dvorane so se hlipajoče zbrale nekatere dame okoli dečka, ki ga je položila morska bolezen. Pripovedoval je svoji sestrici o svojih občutkih z obžalujočim vzdihom: »Škoda lepe čokolade!« Ne, stvar ni bila lepa in samo neki stari vpo-kojeni kapitan, ki se je vozil z nami, se je zdel čudovito srečnega ter vedno znova ugotavljal: »To ni več vihar, to je orkan! Moč vetra deset!« V trenutku največje potrtosti je zadonela trobenta strežaja, ki je trobi! k drugemu zajtrku: »Veselite se življenja ...« Toda mi se ga nismo čisto nič veselili, temveč smo mislili na to, kako hrana bolj tekne, kadar gre v želodec, kot [ja kadar gre iz njega. Vihar je tako nenadno ponehal, kot je začel. Sonce je prodrlo oblake in svetovni potnik je pojasnil: »To še ni bilo nič. V Bengalskem zalivu sem doživel tajfun...« Debeli gospod je dvignil glavo iznad sklede in zarenčal: »Če spregovorite še besedo, vas vržem čez krov!« Skromna želja Irski berač je prosil znamenitega romanopisca Walte rja Scotta za sispeneo, lo je pol šilinga. Sir \Valter ni mogel najti v denarnici nobene, zalo mu je dal cel šiling ter smehljaje pripomnil: »Pa ne pozabite, da mi sispeneo dolgujete!« »O, gotovo!« je vzkliknil berač. »In Bog naj vam ohrani življenje tako dolgo, da vam jo vrnem !« S sodnijo nad muhe Današnja doba tehnike in napredka pozna razna sredstva za uničevanje nadležnega mrčesa in drugih škodljivcev. Predvsem je zadal tem nadležnežem razvoj kemije hud udarec. Danes imamo kemične preparale za pokončavanje vseh škodljivcev, obsežnejše komplekse rastlinskih kultur pa hranimo s pomočjo najmodernejše tehnične pridobitve s pomočjo letal. Na ogromnih rastlinskih in gozdnih nasadih v Ameriki so prvič preizkusili zatiranje raznih škodljivcev s pomočjo plinov, s katerimi so zavila letala velikanske ploskve in na la način preprečila njih uničevanje po škodljivcih. Pa tudi pri nas so že delali tako obrambne poizkuse in kakor se je poročalo - s popolnim uspehom. Srednji vek pa ni poznal teh pripomočkov. Zato je segel po onemu, ki je bil menda tudi za ljudi najuspešnejši po sodišču. Živali, ki so delale nadlego ljudem in jim povzročale škodo, so poklicali pred sodišče, kjer naj bi se zagovarjale. Določil se jim je tudi pravi zagovornik, ki je imel nalogo dokazati sodišču nedolžnost svojih klijentov, za kar je seveda vrli jurist uporabil vse svoje znanje, saj mu je pravda, če jo je tunel le količkaj zavleči, vrgla lepe denarce. Pravdne stroške namreč niso plačevale tožene živali, temveč mu jih je izplačalo sodišče. 'Pako imamo poročilo o laki pravdi iz 16. stoletja v Autuinu proti podganam. Kot zagovornik Mož z železno krinko Malokatera doba francoskih vladarjev je nudila toliko razkošja, lepote in užitka kot doba Ludovika XIV., a tudi malokatera toliko zahrbtnosti, žarečih strasti in sovraštva ter neizmerno pretkano zamotanih intrig, ki so se največkrat končavale s tragedijo v temnili in strašnih okoliščinah kot v najtemnejši dobi srednjega veka. V lej dobi razvratnosti in prekipevajočih strasti, umetniškega ustvarjanja ter istočasno blaznega razsipavanja denarja in prirodnih vrednot človeka se pojavlja kot pošastna senca, ki je zatem-nela najrazkošnejšo razsvetljavo kraljevih vrtov in ob kateri je za hip obmolknila najbučnejša veselica, senca moža z železno krinko. Kdo je bil ta mož, ki si je moral zakrivati svoj obraz vse svoje življenje z železno krinko, ki več. kol štirideset let ni smel svobodno pogledali v svet, ki se je mora! odreči božajoči sončni luči, ni vedel nihče. Govoriti javno o njem je bilo strogo prepovedano in le šepetaje se. je ugibalo tako v palačah plemičev kot bornih kočah kmetov o njegovi skrinostni osebnosti. Okoli nesreč- nega jetnika so se spletale legende naroda, vendar nihče ni vedel nič gotovega. Oni redki, ki so poznali to skrivnost, so bili mrtvi, ali pa jim je strah pred smrtno kaznijo zapečatil usta. In tako dolga leta nihče ni poskušal vzdigniti skrivnostno kopreno, ki je zakrivala usodo moža z železno krinko. Na samotnem otoku Saint-Marguerite pri Cannesu je živel mož z železno krinko v vlažni in mračni celici severnega trdnjavskega stolpa. Majhno okno njegove sobice je. bilo gosto zamreženo s trikratno mrežo. Ločen od sveta je živel tu v spremstvu nekega plemiča, s katerim je prišel na otok in ki je delil z njim žalostno usodo trdnjavskega jetnika vse do njegove smrti. Kadar je zapustil svojo celico, si je mora! pokriti obraz z železno krinko in vojaki, ki so ga stražili, so imeli najstrožje povelje, da ga na mestu ustrele, ako bi jo dvignil. Poleg vseh izrednih varnostnih ukrepov, ki so preprečevali vsak poizkus bega, sta bili opremljeni tudi obe pristanišči otoka s posebnimi napravami, ki so sprožile svarilne zvonce, čim se je približala kaka ladja otoku. Jetnik ni smel spregovoriti niti besedice z vojaki ali častniki. Njegova družba sta bila njegov vzgojitelj in guverner trdnjave de Sain-Mars. Vendar pa je užival nesrečni jetnik vse časti visokega dostojanstvenika, ki so mu jih morali izkazovati vojaki in častniki, ki jih je srečaval na svojih sprehodili po trdnjavskem dvorišču. Guverner in vzgojitelj nista nikdar prisedla k mizi jetnika, dokler ju ni k teinu pozval. Vojaki in častniki so mogli spoznati iz vsake kretnje in besede guvernerja kot vzgojitelja, da občujeta z visokodosto janstvenikom. Mož z železno krinko je imel edino razvedrilo s knjigami. Vse noči je prebdel ob njih. Sem in tja pa je pohitela globoko iz zidovja v pomorsko noč otožna pesem ob tihih zvokih kitare. »Pesem železne krinke«. Vsi podatki o nesrečnem jetniku so zelo pomanjkljivi in skromni. Zdravnik, ki ga je nekoč zdravil, ni videl njegovega obraza, ker je imel na sebi krinko. Pripoveduje le o izredno lepo raščenem možu z nežno in silno občutljivo kožo, ki jo predrgne vsako perilo, razven najnežnejše svile. Ta občutljivost je bila pač posledica večnega bivanja v temi. Neki častnik se je preoblekel v obleko navadnega vojaka, da bi mogel videti velikega neznanca. Videl je za trenutek njegov mrtvaško bled, a izredno lep obraz. Samo enkrat je poskusil nesrečni jetnik priti v slik s svetom in odkriti svojo skrivnost. Na p o p i s ;i 11 o i' o b o , ■II Illlllll ■■■lllllllllllllllllllllllllltlllllllllll« jim je l)ii določen odvetnik ('.hassenee. Njegova dolžnost je bila, greli obdolženih podgan ako že ne popolnoma skriti pod plašč paragrafov —-vsaj kolikor mogoče omiliti. V teli časi 11 ni bila taka pravda nič čudnega. Saj so se vršile v množicah proti vsem mogočim živalim: mišim, krtom, podganam, žabam, kačam itd. Običajno je končala taka pravda z razsodbo, ki je pozvala pregrešni živalski svet, da se v bodoče poboljša, ne nadleguje, več človeka in mu ne dela škode. Ker pa te živalice tudi v tistih časih niso imele nobenega spoštovanja ne pred cerkvenim ne pred posvetnim sodiščem in njih razsodbo niso vpoštevale, je kmalu sledila druga pravda, ki je končala že bolj energično. Toženec je bil kaznovan s cerkvenim izobčenjem ali pa je bil izgnan iz dotičnega kraja ter mu je bil določen drug kraj, kamor se je moral izseliti. Najznačilnejši primer tak«' pravde je nedvomno proces proti muham v Sl. Julien-u. Brži^as so postale toliko prevzetne in predrzne, da jih ni bilo mogoče več prenašati. Pa so jim naprtili na hrbet pravdo. S kakšnimi občutki je mušji zarod v Sl. Julien-u sprejel to strašno vest, nam sodni arhiv tega mesta ne pove. Pač pa imamo točne podatke o pravdi, ki je trajala celi dve leti in nakopala občini tolike stroške in neprijetnosti, da so končno občinski možje raje opustili pravdo ter trpeli še nadalje razposajenost mušjega sveta. Ker je bil tamkajšnji mušji zarod zelo številen, se je pokazala očitna potreba po dveh zagovornikih. Tadva sta začela zavračati besne napade sodišča na mušji zarod s teološkimi razlogi. Trdila sta, da je Bog poklonil življenj«' muhi pred človekom, s lem pa tudi pravico do življenja in hrane. Tudi javili tožilec se je zatekel k sv. pismu in dokazoval na njegovi podlagi nasprotno in tako bi se vlekla pravda bržčas ob duhovitih govorih mušjih zagovornikov in javnega tožilca v neskončnost, da je ni presekal predsednik občine s predlogom, ki j«' določil občinskim muham poseben travnik za bivališče, in to prav obširen kompleks. Prebivalstvo Sl. Ju-lien-a si je pridržalo le pravico prekoračenja tega mušjega kraljestva z istočasno obvezo, da se ne bo na tem prostoru streglo muham po življenju, niti poškodovalo njihove lastnine. Zagovornika muh sta bila s tem predlogom zadovoljna. Naenkrat pa sta se premislila. Ali na podlagi posveta s svojimi številnimi klijenti, ali iz kakih drugih razlogov, o tem akti tega procesa molče. Postavila pa sta se po robu tej rešitvi iz enostavnega razloga, ker sla po ogledu pomitienega prostora prišla do prepričanja, da življenjski pogoji tam niso zagotovljeni in obstoji nevarnost za zadovoljivo napredovanje mušjega zaroda. Sodišče je prišlo v zagato. Pa so si pomagale brihtne glav«' in predlagale koniisijonelni ogled prostora na licu mesta. Tedaj pa je bržčas upadel pogum občinskim možem. Ali so imeli slabo vest ali pa so se ustrašili novih stroškov, ki hi bili s tem v zvezi — upanje na konec pravde je splavalo po vodi. Eno ali drugo! V tem stanju se je namreč la proces, ki j«' trajal od 1. 1587. do I. 1589. prekinil in ni mogoče najti nadaljevanja. Cvek 1 pomeni cvek. (Ivek je obdelan kos lesa, ki ga čevljar zabije v podplat, (.vek je tudi žebelj, ki ga zabije profesor v rakev študentovskega življenja. Čevljar pripravi cveku pot s šilom. Ko ga zabija, odskoči njegovo kladivo od samega notranjega zadovoljstva tako, da sledi glavnemu udarcu vedno še stranski. Vsled tega se zabijajo cvaki pri čevljarju vedno v nekem veselem, poskočnem ritmu, pri katerem poigravata v veselju čevljarjevo kladivo in srce. Zabijanje cvekov v šoli je malo drugačno. Običajno se vrši brez priprave. Bumf - in že sedi. Hekel sem, običajno! Kajli včasih se vrši lo ri znanstveniku Komerju aparaturo, s katero je mogoče zrušiti letalo na veliko daljavo. Izum sta praktično izkoristila ol> priliki bega roparjev državne banke. Za izum se je začela inleresirati neka tuja država, ki je naročila krajo načrtov ter razrušenje laborato- rija. Prof. Komer je bil pri eksploziji ubil. Kornerjev služabnik, ki je bil vohun tuje države, je ukradel načrte in jih odnesel atašeju dotične države. ^ab/go mud/ BBUliLUlHJ Letalstvo točno izdelavo modela. Šiljasti konec skrivljene žice, ki jo točno vidite na sliki, treba potem v dolžni 10 mm pod kotom kakor ga imate ozna- V zadnji številki smo svoj model dogolovili <10 vodoravnega krmilja. Danes pričnemo z navpičnim krmiljeni, ki nam služi tudi kot smerno krmilo. Za to ploskev potrebujete Tonkin-cev v razmerju 3 X 4 X 450 mm, ki naj se, kakor raz-vidite na sliki, zoži v razmerje 2X2 mm. Ko sle palico tako pripravili, jo ukrivite v smislu skice in tako, kot smo vam to v zadnji številki pokazali. Zoženi del palice na koncu zaostrite tako, Smerno kr m ih) da nastane ploščata ost, ki jo namažite z limoni in uvedite v vertikalni del palice, ki sle jo zarezali, da tako dobite trdnejšo vezavo. Vse povežite še z nitko, dokler je lini moker. Sedaj si moramo preskrbeti nekaj jeklene žice! da iz nje napravimo podnožje modela za kolesje. Vzemimo jekleno žico 1.5 in 1 mm ter jo ukrivimo v treh delih, kakor nam to kaže slika. Za prvi del (slika a) potrebujemo 500 mm žice v debelini 1.5 mm. Da jo lažje krivimo, jo je treba pritrditi v primož; ker pa tega najbrže nima večina pri roki, držimo žico v roki in jo krivimo s kleščami, kakor to kaže slika a. Opozarjam na veliko važnost, da delate točno po merilu, ker sicer bo podnožje izkrivljeno in ne bo odgovarjalo pričakovanju, ki ga stavljamo v lepo in čenega ukriviti. Ostala konca žice raztegnemo vsaksebi tako, da nastane razdalja 180 mm, konca pa na obeh straneh v dolžini 10 nun ukrivimo drugega proti drugemu, t. j. navznotraj! Oglejte si točno sliko, potem šele, ko ste razumeli, kako naj delate, pričnite. Di •ugi del podnožja, ki je ponazorjen pod našo sliko b), izdelate iz jeklene žice, ki je 340 milimetrov dolga in ima 1 mm debeline. Primite jo v sredini s kleščami tako, da dobite krivine z ostrimi koti in z razdaljo 7 mm zgoraj. Nasprotna konca žice morata biti enako dolga in ukrivljena kakor to predpisuje slika v dolžini 5 111111 v isto stran! Vezava teh dveh delov podnožja na palico, ki tvori, kakor vemo, trup, naj bo izvršena s tenko žico (najbolje z nitko iz žice, ki nam služi za anteno pri radio-aparatu) na ta način, da jo tesno ovijemo okrog delov, ki jih vežemo in nato, ako nam je le mogoče premažemo še s tako zvanim »Tinolom«, ki ga za mal denar dobite v kolo 180 Kako vežemo posamezne dele podnožja vsaki železninarski trgovini v prodajo. Ako delate s Tinolom, vzemite še svečo, ki jo prižgite in premazani del zadržite toliko časa v plamenu, da prične cinjeuje. Pripravite si sedaj še os, ki jo mi označujemo v skupni risbi z značko c) in sedaj pritrdite tudi to os na navznotraj ukrivljene dele podnožja, naslikanega pod a) in sicer tako, da ostane na obeh straneh 20 mm osi zunaj (prostor za kolesa) notranja razdalja med navpičnimi opornicami podnožja pa naj znaša 180 mm. Ako sedaj izračunate dolžino osi, najdete njeno dolžino in sicer 180 111111 in na vsaki strani presežek 20 mm, skupno tedaj 220 mm. Vezava naj bo izvršena prav na isti način, kot pri ostalih delih, ki smo jih napravili iz žice. Kolesa! Vzemite vezane plošče (Sperrliolz) v debelini 1.5 111111 in izrežite kolesi s premerom 55 111111. V sredini, kjer pride os, nalepite na vsako stran še ploščico, da s tem pojačate osovino kolesa. Sedaj vzemite risalne žebljičke (Reiss-nagel), odstranite ost, odprtino v ploščici žebljička pa razširite toliko, da morete osovino, ki ste jo na ta način dobili, potisniti na os! Za danes hočemo napraviti le še ležaje za propeler. Na sliki pod značko č) ni d) vidite vse [AMS0 H5 v C Kako kril imo Ležaji za propeler gotovi laze izdelave ležajev, treba le, da pazite, dobro premislite predno pričnete, pa bo lahko in dobro storjeno. Ako imate malo aluminijaste pločevine v debelini 2 111111, si odrežite trak v širini 3.5 111111 in v dolžini 50 111111. Ta trak poleni krivite po priloženi skici, dokler ne dobite ločno obliko, kol jo predvideva načrt. V slučaju, da nimate aluminijaste pločevine, vzemite navadno pločevino, neprijetnost je pač v tem, da bo komad, ki si ga izdelate, malo težji! ZLOGOVNA KRIŽANKA Prinašamo novo vrsto križanke zlogovno križanko. Da ne ho nevšečnosti, vas opozarjamo, da pride v vsak povečan prostorček po en zlog. Ostalo reševanje je popolnoma običajno, enak') onemu v navadnih križankah. *> 3 5 6 7 a 10 li 12 13 14 15 Vodoravno: 1. Veznik — medmet. 2. Naslov Stritarjeve pesmi doni, se razlega (srbhrv.). 3. Udarec (srbhrv.) — se razpredajo po mestu. 4. Evropski \zijati cerkveno opravilo — operni komponist. 5. Žensko ime — ... je dobra puška — izkop. 6. Sloj — molče pritrjevati naša luka. 7. Veter (arab.) kratica za najvišjega muslimanskega cerkvenega dostojanstvenika v naši državi — grška črka, tudi voznikov vzklik — prislov kraja zver mačjega plemena. 8. Velik interval — predlog — vrsta železa. 9. Naslada (tožilnik) — znak za element — rimska številka — egiptovsko božanstvo — vrsta športa. 10. Plačilno sredstvo plesati — ustvari (srbo-hrvat.). 11. Keka (špansko) kuhinjska potrebščina — vulkanski izmeček — 12. Muzik, izraz — umetno sladilo domače živali. 13 Neokretnež — vrsta jelenov. 14. Ponočuje — žensko ime. 15. (*aj — egiptovsko božanstvo. N a v p i č no: 1 Drvarjev dom — dobra vzgoja — pomladanska cvetka posmrtnica. 2. Italijanski pisatelj (fon.) — znanstvenik — odredba poslednje volje. 3. Težave — norveško rudarsko mesto posadka (srbhrv.). 4. Naravni pojav — spletka steber. 5. Zvijača nagovoriti koga z njegovim uradnim naslovom — žensko ime. 6. Krstno ime velikega Angleža (rodilnik) — umazan posel — trofeja. 7. Otroška bolezen ravnatelj — nasprotniki — sveženj. S Šah # Za Veliko noč se ho vršil v Margatenu turnir, na katerega so povabljeni od inozemcev: Capablanca, Eliskases, Fine, Pirc in en ruski mojster. ■K* V klubskih tekmah slovenske šahovske zveze je SK Triglav premagal Vrhniko s 7 : 1 ter fi : 0, Št. Peter pa je porazil Kranj z rezultatom 5 in pol : 2 in pol. * Mariborski SK je komaj zmagal nad šahovsko sekcijo IJJ železničarjev z 8 in pol : 7 in pol in na šahovsko sekcijo športnega kluba Železničar s 4 in pol : 3 in pol. Trda je predla tudi SK Celju v boju s Ptujem. Rezultat je. 4 : 4 in H : 2. Trboveljčani so častno podlegli SK Celju s 5 : 3. * Dansko prvenstvo je dosegel tudi letos (že dvanajstič) Erik Andersen, vendar šele po tem, ko je zmagal v dveh mečih. Prvak Argentinije je postal Grau, ki se je udeležil tudi velikega turnirja v San Remu. Šampijon Francije je letos Raizmann. * Nagrade na turnirju v Nottinghamu so bile razdeljene takole: nagrado za najlepšo partijo je dobil Rotvinik fza igro proti Tartakovver ju), nagrado za najboljši uspeh proti nagrajencem je dobil Flohr, nagrado za najboljšo končnico Angleža so podelili Thomasu; Aljehin je dobil darilo za najbolje izvedeni kraljevi napad v partiji z Alexandrom. J/c Predno je Flohr odšel k vojakom, je odigral še majhen turnir v Oslu. Priredila ga je norveška delavska šahovska zveza. Zmagovalec je postal Fine s 6 in pol točkami, dočim je Flohr dosegel 6 točk. * V šahovskem dvoboju potom zračne pošte je Stockholm premagal London z rezultatom 4 in pol : 1 in pol. * Angleško damsko prvenstvo je letos dosegla gospa Holloway, holandskega ga. Roodzant, avstrijskega pa gdč. Harum. a Rusi pripravljajo za februar prihodnjega leta zopet velik mednarodni turnir v Moskvi. Udeležil se ga bo, kot vse kaže, tudi dr. Aljehin. Turnir obeta biti jako zanimiv, borbe nadvse napete. Trenutno igrajo Rusi turnir za šampijonat. Sodeluje tudi Botvinik. Z;i letošnje avstrijske klubske tekme se je prijavilo 10n moštev, ki so jili porazdelili v štiri razrede. Damski gambit. li: Sultanbejeff Črni: Wery 1. d 2 <1 4 Sg 8 — f 6 2. c 2 — e 4 e 7 — e 0 3. Sb 1 c 3 d 7 — d r> 4. Le 1 — g 5 Lf 8 — e 7 5. Sg l — f 3 Sb 8 — d 7 6. e 2 — e 3 0 — 0 7. Ta 1 — c 1 e 7 — c 0 8. a 2 — a 3 d 5 X c 6 (Te 8) Boljše je počakati, da beli najprvo zavije lovca na M I — d 3 in šele nato črni jemlje kmeta na c 4. Na ta način pridobi črni eno potezo. <>. Lf I 10. Sc 3 I I. Se 4 X c 4 e 4 X K 5 Tu je potrebno h 12. J)d 1 c 6. Sf 6 Le 7 > Tf 8 Sd 7 d 5 S 5 e 8 C 8 13. 14. Lc 4 Ld 3 d 3 h 7 7 hO? ( g 0!) Začetek sijajnega napada na črnega kralja. 14. SC 8 X h 7 I Kh 8, 15. Sf + ) ke 8 f i! a 5 + Kf 7: 7, 1«), Dg sledi 7: +' Da 5 X a 3 Kf8 X f 7 7 I"). De 2 X h 7 + Kg 16. Sg ,r> X f 7! Dd 8 O vzame kralj konja 10. 17. Se .r> + Kf 0,' 18. Dg 0 -f Kd 0, 20. Sc 4 + mat. 17. h 2 I. 4 18. 0 0! Črni mora vzeli konja, sicer sledi S( 3 e •> z grožnjo Sh 0: in mat Sg 0 ~K 19. Sf 3 — e 5 + Kf 7 — e 7 20. f)h 7 X g 7 + Ke 7 d 8 (edino) 21. Te I X e 0 !! Sd 5 — e 7 Črni nima nič drugega. Na bc 0: je mat Se 0 +. Na Dl. 4: pa 22. Te 8: Ke 8: 23.' Dd 7 -4- : i. t. d. 22. Se 5 f 7 Kd 8 d 7 23. Dg 7 — e 5! Preti mat na c 7 in d 0. K d 7 f 7 sledi 24. De 7 I 23. Na Te 8 + mat. sf X c 0 Ke 8 in Sd 24. De 25. Dc Ke 0 d 0 d 7 mat. Problem. Beli: Kh 2, Dd 1, Td 4, Sd 8; kmeta c 4 in g 5. Črni: Ke 5; kmeti c 5, “ 4, I I). Beli vleče in matira v dveh potezah. Kol smo objavili že. v »julrii«, smo preložili termin žrebanja nagrad iz božične in predbožične številke na željo onili, ki bi žrebanju, ki bo javno, radi prisostvovali, pa so bili radi počitnic zadržani izven 'Ljubljane, od 3. januarja na 17. januar za 10.30 uro dopoldne v prostorih uredništva, Masarykova 14/11. Opozarjamo in vabimo vse naše čitatelje in prijatelje, da se v nedeljo udeleže žrebanja. NAROČNIKOM! TEJ ŠTEVILKI PRILAGAMO »PRAKTIČNO ŠOLSKO PRILOGO«, KI JE KADI TEHNIČNIH OVIR NISTE DOBILI ŽE V BOŽIČNI ŠTEVILKI. PRILOGO DOBI, KDOR JE PORAVNAL VSAJ POLLETNO NAROČNINO! Urednik Drnovšek Bogdan, eand. inr. — Izhaja dvakrat mesečno. Letna naročnina 12. Din. Izdaja in odgovarja za Narodno oliramlmo tiskovno zadrugo, r. z. z o. z. Iruuji Kokol j. — Uredništvo- iu uprava v Ljubljani, Masarykova cesta 11/TT. Pošt. ček. rač. št. 17.088. — lel. 21-09 — »liskama Slatnar« d. /. o. z. v Kamniku. (Vodnik in Knez)