Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto.....-................. $3.00
Za pol leta............................1.75
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'awa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 3. No. 100
Price 5c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, FEBRUARY 21 1945.
Cena 5 c.
Let. 3. št. 100
ZAPADNA BOJNA ČRTA
Pariz — Tankovski oddelek in pehotni oddelki britske armade, so okupirali že četrto mesto Goch ob Siegfried črti, katero šteje 14.000 prebivalcev.
Na centralnem področju ob Siegfried črti, tretja ameriška armada je vdrla v Eifel gorovje na sedem milj širokem prodoru proti Rhe-nish pruski bazi ob Bitbur-gu. Dočim je sedma ameriška armada v Saar Bazinu šest milj južno od glavnega mesta Saarbrucken, prebila sovražno črto in pri tem ujela 1000 ujetnikov.
V ofenzivnih akcijah zavezniških armad na zapad-ni bojni črti, na več krajih je prišlo do spopadov na bajonete. Po zatrdilu poročil, nekdajni ošabni Fritci so izgubili korajžo in se rajši podajajo, kakor pa bi nudili večji odpor pri bajonet-nih spopadih.
PORAZ NACISTIČNIH SIL PRI SARAJEVU
London — Maršal Tito v rednem poročilu Narodnoosvobodilne vojske je naznanil, da so nacistične sile razdvojene pri Sarajevo. Nacistična kolona južnozapad-no Sarajeva, je odsekana od spoja z silami pri Sarajevo in je v naredu odstopala južno od tega mesta.
Ni KOL A J KOVAČEVIČ V JUGOSLAVIJI
N London — Nikolaj Kova-čevič predstavnik Jugoslavije pri mednarodni organizaciji dela, po zaključeni konferenci iste organizacije, katera se je vršila v Londonu, je odpotoval v Jugoslavijo.
To vest je podal brat Ko-vačevič pred odhodkom v Jugoslavijo z naslednjo vsebino : "Dragi tovariši! želim vam naznaniti, da sem primeroma dobro in jutri zjutraj odpotujem v Jugoslavijo. Prepričani bodite da bom ostal zvest stvarem našega skupnega dela. Pozdrav vsem skupaj" — Stari.
General Gherniakhovsky podlegel ranam
Moskva, 19 feb. — General Ivan D. Chernikhovsky, kateri je poveljeval tretji Beloruski armadi, katera je prva prekoračila meje Vzhodne Prusije, je podlegel zadobljenim ranam na bojni črti.
General Cherniakhovsky po narodnosti Žid, je bil v
General Chernikhovski
zgodnjih 37 letih, ter eden od izrednih poveljnikov sovjetskih tankovskih oddelkov. Pod njegovim poveljstvom tankovski oddelki so pokazali izredno bojevito sposobnost pri Minsku, Vil-no. in Kaunas ter v Vzhodni Prusiji. Cherniakovsky je bil eden od najmlajših sovjetskih generalov.
Na tak način so nemški rablji in domači izdajalci pripravljali "bodočnost" slovenskemu narodu!
Nemški rablji na delu pri obglavljenju slovenskega partizana.
Fotografski posnetki tega strašnega prizorišča v Ma-sorah pri Trstu v juniju leta 1944, so bili zaplenjeni pri Nemcih. Na ta način so nemški rablji vred z domačimi izrodki pripravljali pogubno bodočnost slovenskega naroda!
Glavi obglavljenih slovenskih partizanov najdeni nedaleč zločinskega prizora.
_ ■
Ali se more dobiti Slovenec ali Slovenka ob pogledu na strašne žrtve v Masorah pri Trstu, da bi ne dvignila svoj glas protesta proti ru-Šiteljem narodnega edinstva če je to v starem kraju ali na tem kontinentu! Če da, sta edino obsodbe in prezira vredna!
Odsekani ?lavi dveh partizanov. Na eni partizanska čepica z cigareto, katero so Nemci iz zaničevanja potisnili v usta.
Nemški rablii in ubita žrtev v Masorah pri Trstu.
Od Nemcev obglavljeni trupli slovenskih partizanov v Masorah pri Trstu v juniju 1944.
Na grobovih slovenskih žrtev položimo prisego da se nikdar več kaj takega ne ponovi na slovenski zemlji!
Slovenci in Slovenke!
Veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar v trenotku gneva in britkosti glede podložništva in v očigled kako so lastni slovenski klečeplazci pomagali zatirati in zapostavljati slovenski narod, je zapisal naslednje besede: "Zgo-vovina slovenskega naroda je zgodovina sužnja
—	hlapca — ki je služil cela stoletja!" No, Cankar, kakor tudi prejšni slovenski pesniki, France Prešern, Vodnik in drugi, ki so v pesemskih zbirkah in drugih zgodovinskih spisih izrazili suženjstvo, podložnistvo in zapostavljanje slovenskega naroda, so imeli trdno vero vanj, da pride čas prerojenja
—	da napoči dan njegove svobode!
Maloštevilen slovenski narod je šel, kakor tudi drugi narodi na Balkanu ter v Evropi, skozi krvavo kalvarijo svoje povesti, a ne najdemo vendar primera po zločinstvu in nameri nemških in italijanskih fašističnih zločincev v tekoči po njih izsiljeni vojni.
Žrtve v Masorah pri
Trstu so temu ne samo preočiten dokaz, kako so razsajali in kako so izvrševali nemški rablji nečloveške drznosti z pobijanjem mož, žena in otrok, ampak dokaz, da se je šlo za popolno iztrebitev maloštevilnega slovenskega naroda.
Že zdavnaj prej je nekdanja politika cesarske Nemčije v zvezi z avstrijsko gradila tako imenovani "most k Jadranu" in proglašala nemški tujerodni živelj, živeč na slovenskih tleh, za pilote tega mostu, katerega namera je bila utrditi nemško pot do morja — Jadran, odnosno zasesti S r e d n i Vzhod. Tej politiki se je pridružila kot za nagrado v protinemških taborih v prvi svetovni vojni, Italija. Tudi ta si je prizadevala poleg priključitve slovenskega Primorja po Versaljskem dogovoru, odnaroditi slovenski narod, izbrisati poslednji znak njegove narodne in kulturne povesti, česar mi mogel z tako činkovitost jo doseči krvavi meč, kakor dobimo ta izraz pri pesmi "Jadransko Morje,"
italijanskih črnosrajčni-kov, karabinerjev in poli-/ cije, so ti zaposlili slovenske izrodke, da to dosežejo.
Polnih 25 krvavih let je gospodoval italijanski fašizem nad slovenskim Primorjem. Polnih 25 let je italijanski fašizem izvajal nad Slovenci v Primorju, nezaslišano nasilje, narodnega in kulturnega zapostavljanja. Sto in sto najboljših sinov in hčera slovenskega naroda, je bilo podvrženo ali strašnim mukam in trpljenju po strašnih ječah, ali pa enostavno pomorjeno. Toda, ne drzne namere nemškega in avstrijskega cesarstva, ne kruta in krvava nasilja nemškega in italijanskega fašizma, nista ugonobili odločne vere slovenskega naroda kot celote in posebno Primorskih Slovencev, da pride dan plačila za storjene pregrehe po naravni in človeški pravici — da pride čas, kadar bo tudi Primorski Slovenec vžival plod svoje mučeniške povesti v Novi svobodni in Zedinjeni Sloveniji.
Ta njegova odločna vera navdahnjena z neizbri-
sano ljubeznijo napram svojemu narodu, napram njemu pripadajočemu koščku prirodno prekrasne in plodovite zemlje, mu je olajševala strašne muke in trpljenje. Ona je tista neumrljiva in skrivnostna sila, katera je bila v stanju da vse to vzdrži, obenem po vlije voljo in borbeni duh spričo tako strašnih dejstev na slovenski zemlji, ki so jih vprizarjali nemški in italijanski fašisti, vred z domačimi izrodki, Rupniko-vimi "belimi in plavimi" gardami.
Na obronkih sinjega Jadranskega morja, na skalnatem področju Krasa, solčni Vipavski dolini, ob tihem zatišju votlin v Postojni, Gorici in Tolminu, so se rodile Vipavska, Pivska, Briška, Gregorčičeva in Gradnikova brigade Primorskih Slovencev. Te brigade, katerih povest sega v globoko zgodovino slovenskega naroda kot celote, so ovenčane z neizbrisano slavo vztrajne osvobodilne borbe, prve Slovenske armade, katera po toliko stoletij mučeniške povesti
(Nadaljevanje na 4 st.)
Rdeča Armada se pri bližuje Danzing-u
MARŠALA KONEVA ČETE VDRLE V PODROČJE GORLITZ V DVOJNEM PRODIRANJU PROTI BERLINU
Oddelki Rdeče Armade so prekoračili reko Vistula in medtem zavzeli mesto Nowe v prodiranju proti Danziga, bivši koridor na Baltiško morje Poljske. Po zatrdilu poročil so komaj nekih 47 milj oddaljeni od tega pristaniščnega mesta.
Prva Ukrajinska armada in čete maršala Koneva po spojitvi, se pripravljate za splošno ofenzivo na Berlin, se glasi poročilo iz Moskve. Dočim so oddelki pod poveljstvom maršala žukova prekoračili reko Oder in se utrdili na drugem kraju obrežja z močnimi pripravami k prihodnjemu vdarcu na Berlin, so čete maršala Koneva po obkolitvi Vratisla-ve vdrle v področje mesta
Gorlitz ob glavni cesti proti Dresdenu. Iz nacističnih virov vesti trdijo, da se približuje neurje. Kajti po spojitvi čet maršala žukova se-verozapadno in maršala Koneva južnozapadno proti Berlinu, pomeni dvojno prodiranje za obkolitev tega mesta.
Medtem so čete maršala Malinovskega okupirale važno utrdbo ob Donavi Komam, 40 milj severozapad-110 od Budimpešte in 84 milj od Dunaja.
Posamezni komentatorji so mnenja, da se sicer približuje splošna ofenziva na Berlin. Svoja mnenja polagajo obenem na ofenzivno aktivnost zapadne fronte in pa na zračno ofenzivo.
Glad v Dalmaciji, Liki, Hrv-Primorju in Gorskem Kotarju
Odbor za pomoč z gladom prizadeto prebivalstvo v Dalmaciji, Liki, Hrvatskem Primorju in Gorskem Kotaru, katerega sestavljajo ugledni prvaki hrvatskega naroda, je naslovil obširnejši apel hrvatskim izseljencem, kakor tudi javnosti vsplošnem, za nujno pomoč prebivalstvu omenjenih pokrajinah.
V	apelu se omenja strahovite razmere med ljudstvom v Dalmaciji, kjer je od 738.000 prebivalcev, 7.491 umrlo od glada za časa sovražne okupacije. Zatem so teško prizadete pokrajine v Liki in Gorskem kotaru, kjer je istotako dosti prebivalcev u m rl o zaradi pomanjkanja hrane in tudi z-dravniških potrebščin.
V	apelu se pravi: "Narodi Hrvatske — Hrvati in Srbi!" Ne smemo dovoliti da tisoči naših mož, žena in o-trok umira od glada. Faši-stovski okupatorji ko niso uspeli razediniti naroda in ga pripraviti podložnega za svoje kriminalne cilje vred z vsemi domačemi vsta-ši in izdajalci lastnega naroda, cilj jim je sedaj to doseči z gladom. Ljudstvo v Dalmaciji, Liki, Hrvatskem Primorju in Gorskem Kotaru, je strašno prizadeto tako z uničenjem njihovega imetja za dobo fašistične okupacije, kakor tudi po osvobojenju, ko je uničeno orodje in ne zadostuje pro-
metnih vozil za dobavo iz drugih krajev dežele. Zato je najbolj primerna priložnost dati pomoč tem krajem bodisi potom UNRRA ali pa z prevozom živil preko morja na Jadransko obrežje. Mi moramo uničiti poslednje o rožje fašističneh okupatorjev in njihovih privržencev — to je glad med ljudstvom, kateremu moramo priskočiti takoj v pomoč z potrebnimi živili".
Apel je podpisan kakor omenjeno po uglednih prvakih hrvatskega narod,a predstavniki Odbora Narodnega Osvobojenja Jugoslavije in pokrajinskega Veča Nacionalnega Osvobojenja Hrvatske.
PREZGODNJI GROB
Toronto — V nedeljo dne 18 februarja je tukaj preminil več let priseljenec v tej naselbini rojak Frank Mehak, rojen dne 24 maja leta 1899 v Metliki, Bela Krajina.
Pokojnik je dalj Časa bolehal za vnetjem v vratu (Olesa), kateremu je končno podlegel. V Kanado je prišel leta 1928.
Tukaj zapušča soprogo Marijo Mehak, hčerko Majdo in sina Franca Mehak.
Njegovi družini, sorodnikom in znancem izrekamo globoko sožalje. Uredništvo Edinosti.
Konservativna vlada pod udarci opozicije
- Toronto — Provincional-na konservativna vlada premiera Drew, je takoj na prvem zasedanju minuli po-n e d e 1 j e k bila podvržena močni kritiki z strani poslanca delavske progresivne stranke A. A. MacLeod-a, kateri je naslovil vprašanje premieru, da pojasni stališče njegove vlade napram lestvici za družinski dodatek, katero je sprejela federalna vlada.
Kot znano premier Drew je v eni svoji izjavi odločno zavrnil sprejeto lestvico za družinske dodatke po federalni vladi, rekoč, da je kaj takega proti ustavnemu zakonu provincije, obenem da zakaj bi provincija Ontario plačala gotove davke od katerih bi imela največ koristi provincija Quebec, katera ne želi znašati sorazmerno enakega vojnega bremena.
Toda vprašanju o tej za-
devi v zakonodajni zbornici, se je pridružil Mitchell F. Hepburn, vodja liberalcev in zafrknil premiera Drew, da je iznenaden z robant-nim ponašanjem premiera, ko ne želi odgovarjati na postavljeno vprašanje. Nestrpni in do grla smo siti takega ponašanja napram resnim vprašanjem pred zakonodajno zbornico, je dodal Mr. Heppburn.
Po zatrdilu poročila iz prvega zasedanja zakonodajne zbornice je ugotoviti, da se konservativna vlada premiera Drew nahaja pred točo kritike in prigovorov z strani opozicije zaradi njenega neizpolnjevanja danih obljub v volilni kampanji. Nekateri krogi izražajo mnenje, da lahko pride do resnih razmer in celo morda do sestava koalicijske vlade predno se zaključi sedanje zborovanje.
9)
EDINOST
99
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, u No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vp oš te vaj o. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Naj živi slavna in zmagovita Rdeča Armaca
23 februarja se je sovjetskim narodom rodil otrok — njihova vojska, slavna in zmagovita Rdeča Armada.
V krvavih borbah in zadimljenim ozračju socialistične revolucije, je iz desettisočev upornih koščenih pesti in desettisočev junaških src vstala enotna v vojsko organizirana sila. Zgodovina ji je namenila veliko poslanstvo: rešiti pridobitve Velike oktoberske revolucije. V borbi proti domačim sovražnikom in njihovim pomagačem na znotraj in zunaj proti intervencionistom, je priborila sovjetskim narodom zmago socijalistične revolucije, kakor prinaša zmago zdaj nad nemškim pobesnelim fašizmom.
Dne 23 februarja se torej dopolnjuje 27 let njenega rojstva. Najmlajša armada po svojem rojstvu na celem svetu, a najmočnejša po svoji sposobnosti, vdanosti in bo jevitosti. Njenim slikovitim zmagam v zadnjih ne malo štirih letih, ne najdemo primera v militarni povesti.
Po vojaškem zlomu evropskih držav, nemški fašizem opojen z svojimi barbarskimi dosegami v Evropi, vzgoje-van v skrajni nečloveški mržnji proti slovanskih narodov na prvem mestu in v impirialistični agresivnosti zagospodovati nad celim svetom, se je spravil z vso oboroženo silo proti Sovjetski Uniji.
Dne 22 junija leta 1941 je trčilo dvoje velikih armad skupaj. Cel svet je obstrmel ob tem dogodku. Zažvenke-talo je dvoje vrste orožja; dvoje vrsti vojakov si stopilo nasproti! Vojaki slavne in zmagovite Rdeče Armade, vzgojeni v duhu bratstva in ljubezni napram svojemu in drugih zasužnjenih narodov, ter vojaki vojske nemškega fašizma, vzgojeni v mržnji in sovraštvu proti drugih narodov, opojeni z dotedajnimi barbarskimi dosegami v preostali Evropi.
Ogromni utež, ki se je razvozlal dne 22 junija leta 1941 proti Rdeči Armadi, ni bil utež samo v vojaškem in oboroženem smislu, ampak tudi v propagandnem, kateri je igral ne malo vlogo v poteku vojne. Apizarji, izolacio-nisti, ljubljenci pomirjevalne politike z nemškim fašizmom, svetovna reakcija, vsa ta propagandna mašina je bila vposlena kakor prej tembolj že ob prvem koraku nemških fašističnih panzer divizij na sovjetsko ozemlje. Kajti vemo, da so dajali "kredit" Rdeči Armadi, katera da morda vzdrži šest tednov.
Toda razvoj ene najstrašnejše borbe v človeški povesti ne samo da je dokazal temeljito razliko med tema dvema armadama v političnem smislu načela tekoče vojne, ampak tudi po vojaški sposobnosti in vzdržljivosti.
Precejšna je razdalja od Stalingrada do Berlina! Enako razdalja od Moskve do Beograda, Budimpešte, Dunaja in Ljubljane. Toda ta razdalja je pokazala enkrat in za vselej, da pomeni konec nemškega fašističnega barbarstva, nemške oholosti in ošabnosti, ter takozvane "nadnaravne sile." Tisoči, milijoni bivših "Supperman's", katerim je bilo tesno v Nemčiji, kateri si so ustvarjali v svojih načrtih za nagrado velike posesti v plodni in rodovitni Ukrajini, prirodno okrašenem Krimu in Kavkazu, letovišča ob Bledu v Sloveniji, kjer da bodo po zmagi se razkomotili in z prezirom, gospodovali nad svojimi preostalimi slovanskimi podložniki v velikem tretjem Rajhu, je dobilo svoje plačilo z lastnem življenjem. Ti milijoni in tisoči so našli prostor resnično v teh plodovitih in pri-rodo okrašenih zemljah in so postali obenem gnoj za zelnike, kakor so to napovedovali za slovanske narode.
Zgodovina Rdeče Armade, je zgodovina narodov Sovjetske Unije v njihovi odločni obrambi pridobitev Velike oktoberske revolucije — je zgodovina, nove dobe za narode in človeštvo. Zasluge Rdeče Armade v tem oziru sc nepoplačljive ne v denarju in ne materijalu," tembolj v medsebojni varščini miroljubnih in demokratičnih ljudstev proti ponovitvam agresivne vojne in proti narodnega zapostavljanja.
Edino v izvedbi načel Atlantskega Carterja in zavezniškega sporazuma v Yalti, sloni zadovoljiva odpla-čitev za številne žrtve Rdeče Armade, narodov Sovjetske Unije, narodov Jugoslavije, Vel. Britanije, Združenih držav in vseh drugih Zedinjenih in demokratičnih narodov v svetu.
Ob 27 obletnici rojstva Rdeče Armade naj odmeva bojni klic protifašističnih narodov v svetu: "Naj živi slavna in zmagovita Rdeča Armada, kot rešiteljica narodov in človeštva!"
Pozdravljamo korak naprednih Kanadskih Srbov
Srbski Glasnik, neodvisno glasilo Kanadskih Srbov, je začel izhajati dvakrat na teden.
Mi pozdravljamo ta odločen korak Kanadskih Srbov, katerih po številu ni dosti več v tej deželi kakor Kanadskih Slovencev, kajti ravno tisk v današnjih burnih in nenormalnih časih v borbi proti fašističnih zverin ter vseh njihovih privržencev, igra zelo važno ako ne celo odločujočo vlogo na polju narodnega edinstva in sporazuma.
Srbski Glasnik, kateremu gredo ne malo zasluge za dosedanji uspeh na polju utrjevanja bratske sloge med izseljenci jugoslovanskega porekla, odpira z tem še večjo razprostrtost enotne miselnosti k uresničitvi skupnih in bratskih ciljev, kakor za pospešitev vojnih naporov naše nove domovine ter njenih zaveznikov za končno zmago nad Hitlerjevim fašizmom v Evropi, obenem pa za pospešitev moralne in materijalne pomoči našim bratom in sestram v stari domovini, za dosego narodnega osvobojenja in narodne enakopravnosti.
V tem duhu dela vam kličemo bratje in sestre: "Najprej smelo — naj drhti pred udarci Srpskega Glasnika tudi poslednja snet narodnih izrodkov!"
Za kaj je Tito moral zmagati
Louis Adamič:
Ta članek je preveden v slovenščino z dovoljenjem Adamičeve osebne publikacije Today and Tomorrow ($1 na leto; odtisi na ogled po 25c; naslov: Milford N. J.). List vsebuje veliko drugega gradiva, ki bo za slovenske Amerikance posebno zanimivo. Tem priporočamo, da se naročijo na T and T pred koncem februarja. Mirko G. Kuhel, prevajalec
Peščica jugoslovanskih reakcionarjev v izgnanstvu v Angliji in nekaj angleških torijev je leta 1942-43 kovala finančno-politični načrt za povojno Jugoslavijo; spuhtel je v zrak že rano leta 1944 s zmago Tita, toda smatram ga vseeno izredno značilnega, dasiravno se je razblinil.
Finančni del tega načrta je predvideval: Ustanoviti sindikat, kateri bi investiral v Jugoslaviji nekaj milijonov funtov angleškega kapitala — s ciljem povečati vlogo do 300,000.000 funtov tekom prvih deset let po končani vojni na ta način, da bi se vložil nazaj del ogromnih dobičkov, katere so spletkarji mislili doseči z monopolističnim obratovanjem naprav pod njihovo kontrolo. Sindikat bi dobil monopol nad poljdelskimi pridelki dežele potom kontrole procesiranja živeža in eks-portov; dobival bi tudi koncesije od lesa, bakra, svinca, kroma in antimonske rude po vsej Jugoslaviji, izjemno pravico izkoriščevati plasti aluminijeve rude "bauksita) med šušakom in črnogoro ter kontrakte za zgradbo nekaterih železnic in cest.
Toda predpogoj tega načrta je bil, da bi v notranji borbi Jugoslavije moral zmagati Mihajlovič. Mihaj-lovič in kraljeva jugoslovanska vlada v izgnanstvu, v kateri je leta 1942 postal vojni minister, sta bila zelo nasprotna sovjetom; iz vidika britanske skupine pri tem načrtu, je to bila njuna glavna čednost, če bi zmagal, bi Mihajlovič rešil Jugoslavijo za status quo ante bellum — za razmere, kot so bile pred vojno — za Britanijo in njen imjerij, za britanske investicije, za britansko izkoriščevanje jugoslovanske lastnine in delovne sile. In ideja je bila, da mora enostavno mora zmagati.
Na jugoslovanski strani je služil za center te nakane Milan Gavrilovič (katerega ne smemo zamenjati s Sto-janom Gavrilovičem, pisateljem članka o Jugoslaviji v decembrski 1944 izdaji mesečnika Free World). Milan Gavrilovič je bil voditelj desničarskega krila Srbske agrarne stranke, vešč in energičen možak šestdesetih let. Bil je ožji kolabo-rator z glavnimi angleškimi agenti na Balkanu — od druge tretjine tega stoletja naprej. Marca meseca 1941, t&koj po veliki zmešnjavi v Jugoslaviji, ki je sledila ljudski vstaji proti osišču, je slučajno Gavrilovič postal prvi jugoslovanski poslanik pri Sovjetski zvezi.
Po ožjem sodelovanju z britanskimi zastopniki v Rusiji, je jeseni 1941 odšel na Angleško in je kmalu postal poznan kot eden izmed Jugoslovanov v izgnanstvu v Londonu, kateremu so bila odprta vrata k Anthony-ju Edenu, kadar koli je pože-lel. Imenovan je bil za jus-tičnega ministra in kasneje za ministra rekonstrukcije v ubežni jugoslovanski vladi pod predsedništvom Slobo-dana Jovanoviča. Ko je zgodaj 1943 bil odslovljen iz kabinetne službe minister za zunanje zadeve Momči-lo Ninčič, je prišel na vrsto za to pozicijo Gavrilovič, toda tega povišanja ni dosegel radi izjave nekega ruskega diplomata, ki je povedal Jovanoviču, da bi taka nominacija Sovjetsko zvezo razžalila. Tako ie postal za ministra zunaniih zadev Milan Grol, kateri je obdržal svojo listnico tudi tedaj, ko ie meseca junija 1943 Jova-novič prepustil nredsedništ-vo vlade Mihi Trifunoviču. Toda radi svoiega lahkeea dostopa k Edenu ie ves ta čas Gavrilovič bil prava moč v naslednjih jugoslovanskih
vladah, ki so se dvigale in padale vsled bedastega, neskončno debatiranega "srbohrvaškega vprašanja" ter vprašanja, se li naj mladi kralj Peter oženi ali ne. Drugi " v vladi" so se ravnali največ po njegovih željah.
Pri tem načrtu so bile postransko zapletene tudi nekatere druge, manj važne figure. Lahko omenimo Božidarja Pupiča, ki je bil tudi Edenov prijatelj ter bivši jugoslovanski poslanik v Franciji in Lavalov oboževalec. Nasledil je Trifuno-viča kot ministrski predsednik v poslednji ubežni jugoslovanski vladi, katera je uključevala Mihajloviča kot vojnega ministra. Bili so se drugi — Miha Krek, voditelj Slovenske klerikalne stranke; Božidar Popič, bivši uslužbenec angleškega poslaništva v Belgradu; Mato Ruskovič, Hrvat in Gavri-lovičev osebni prijatelj; jugoslovanska kraljica Mari-' ja, hči pokojne romunske kraljice Marije, vdova kralja Aleksandra ter mati Petra II. Vodilne hrvaške osebnosti v izgnanstvu so ve-I dele o tem načrtu, toda pro-jti njemu niso nikoli protestirale.
Na britanski strani je bila aktivna pri načrtu Rebecca West. Bila je Gavrilovi-
čeva prijateljica že od,poznih 30tih ko je v Jugoslaviji zbirala podatke za svojo knjigo "Black Lamb and Grey Falcon." V tej knjigi ji služi za varnostno oporo in kimača njen soprog Henry Andrews — kojega rodbinsko bogastvo je bilo zgrajeno od investicij v kolonijah in ki je dolgo časa imel vezi z londonskim finančnim centrom "The City" in s Schroederjevo banko (v Berlinu in Londonu) — in jo spremljal po Jugoslaviji. Njegove opazke so očarano Miss West zelo priročno navajale k tako vzhit-ljivemu opisovanju kmečkih narodnih noš in starinskih poslopij, da je napisala cele strani razposajene proze in čečkarije o srbskem narodo-znanstvu in južno slovanski zgodovini ter slikala angleško obratovanje srbskih rudnikov za sam božji žegen za Jugoslavijo. Hreny Andrews se enostavno divi tej deželi. In tu in tam naletita na katerega njunih prijatelja iz Cityja, kateri tudi potujejo po Jugoslaviji.
No, enkrat poleti 1942 sta Gavrilovič in Miss West strnila svoje politične in literarne talente ter menda zaključila, da bi Henry Andrews, s svojimi izkušnjami v mednarodnih in kolonijal-
nih financah, bil idealni načelnik ekonomskega oddelka Zavezniške vlade (AM-GOT), katero so anglo-ame-rikanski smerničarji nameravali upostaviti v Jugoslaviji po "osvobojenju" dežele. Mogoče ju je k temu zaključku spodbudila vest, ko je Mihajlovič sporočil v London — preko komunikacijske zveze pod angleško kontrolo — da je s svojimi čet-niki (ki so sodelovali junija 1942 v italijansko-nemški ofenzivi proti Titovim silam) poklal na tisoče partizanov in na tisoče njihovih somišljenikov ter da popolnoma upa ohraniti deželo za stari režim. Vladni premier Jovanovič je idejo vseeno odobril, isto je storil kasneje Grol; in Trifunovič, ko je postal ministrski predsednik, ji ni nasprotoval.
Približno eno leto je zgle-dal načrt precej dober — iz Londona, seveda, kjer so imeli spletkarji svoje udobne stolčke. Uživali so precej opore v krogih vojnega urada, urada za zunanje zadeve in v uradu za kolonijalne zadeve. In brez večje muje je Henry Andrews pridobil na svojo stran nekaj važnih ljudi iz Cityja in njegovih širnih predmestij.
Zamišljeno je bilo, da
Bratski sestanek z Sloven skim partizanom
Piše: BRANKO PRISELAC
Nekje pri Semiču ... v Beli Krajini sem srečal Franca Prvinšeka, partizana iz IX slovenskega korpusa, kateri je po dveh letih borbe v slovenskem Primorju šel na dopust v svojo vas blizu Novega Mesta. Rmen kakor jabolko, katero je ravnokar zagriznil in z nasmehom od daleč glasno vzkliknil:
"Ti si iz Hrvaške, tovariš?"
Zatem mi je krepko stisnil roko in dejal: "Poznal te sem po triglavki" (parti-zanki)". Zdravo!
Nikdar prej se nisva videla, a ta sestanek je bil tako topel in prisrčen podoben srečanju starih in dobrih tovarišev. "Vzemi — je dejal prožajoč mi jabolko in poizvedljivo dodal: "No, kako je na Hrvaškem? Kako Kordunaši?"
Njega je to zanimalo, ker se je še v jeseni 1942 srečeval z Kordunaši pod zidovi Ostriža, malo naselje na vzhodnih padinah žum-berških planinah, kjer je bila po okupaciji Jugoslavije vzpostavljena meja izmed Paveličeve NDH in tkz. "province Ljubljane."
"Bilo nas je malo takrat, je segel v besedo. . . "Pri ostriškem vodnjaku smo čakali fašiste, ko so ti šli po vodo in vsaki dan po nekaterega poslali na oni svet. Ta "meja" nam je delala pravo nadlego — mnogokrat smo na njo jurišali in mnogo krvi prelili, ali smo jo zato porušili. In res! V jarku leži zlomljen drog, ki je zapiral to pot, a liktor-ski znak prerešetan z kroglami, na porušenih zidih se pa bledi nadpis: "Carabini-eri reali" (kraljevski orožniki) priča o zmagi, ki so jo dosegli v zdraženih naporih prvi borci Slovenije in Hrvatske.
"HEJ, TOVARIŠI, NA OROŽJE VSI!"
"Tam smo začeli" — je dejal France in pokazal na vinograde na obronkih Mirne Gore iznad Črnomlja. Tam je bilo naše prvo osvobojeno ozemlje. Doli v Črnomlju za žico so bili Italijani, — v Semiču, Italijani
—	Novem Mestu, Italijani, a v gorah in vinogradih razlegala se je noč in dan svobodna partizanska pesem.
"Ej, kako smo prepevali"
—	je rekel Franc in pod korak začel mrmljajoče ponavljati neko melodijo.
"To je neka vaša partizanska?" — sem vprašal.
"To je, tovariš, nekdanja naša" — je odvrnil in zapel na vse grlo:
. . Hej, tovariši, pod orožje vsi. . .
Tujec mora iz naše zeml-je!
Čaka Štajerska, čaka Ko-rotan
Čaka sinje Jadransko morje .. . !"
"SLOVENSKO PRIMORJE JE NAŠE SLOVENSKO"
"A, kako je bilo v slovenskem Primorju?" — prekinem kratek molk. Vprašal sem za oni, nam vsem dragi del slovenske zemlje in odkoder je France ravnokar prihajal, a kateri del je bil odtrgan od telesne matice Slovenije zadnjih 25 let in podnašal najbolj drzno fašistično tiranijo.
"Partizansko gibanje v slovenskem Primorju je začelo v januarju 1942. Odšel sem tam, nadaljeval je France ... na pomoč bratom in sestram od katerih smo bili tako dolgo ločeni. Nikoli nebom pozabil bitke, ki smo jih tam vodili. Za trenutek je pomislil in nato odpel srajco. "Poglej — tukaj i-mam spomin iz onih dni . . . !" ter je z nasmehom pokazal znak na svojih prsih. "Tudi na roki ga imam . . ." Zatem mi je v izrazito čvrstih besedah, kakor mu je bil tudi korak, začel pripovedovati o junaški borbi partizanov Slovenskega Pri-morja proti italijanskih okupatorjev.
V aprilu 1942 leta je bilo na Nanosu vsega 62 partizanov, proti katerih je napadalo 10.000 Italijanov. Bilo je težko, skoro vsi so padli, toda znova so prihajali novi. Borci slovenskega Primorja se niso ustrašili smrti, ker strašnejše od smrti je bilo njihovo življenje» pod fašistično Italijo. "Tovariš, ti neznaš kako so naši bratje v slovenskem Primorju trpeli zadnjih 25 let. Fašistična Italija jih je začela nemilosrdno trebiti, izkoriščati in odvzela jim je tudi vsako mogočnost gospodarsko kulturnega in političnega razvoja. . . !"
Pažljivo sem poslušal in pred mojimi očmi so se tru-moma vrstile slike pokrajin in ljudi o katerih je prepeval in za katerih svobodo je padel v prvih borbenih vrstah tudi Srečko Kosovel, priljubljeni pesnik primorske mučenice, krik mučene kraške slovenske zemlje . . . skalnata površina, brez plodne zemlje, brez gozdov, katere so fašisti posekali in u-ničili, se vrstijo zdaj poleg velikih kamnov žložene hišice. Do njih ne vodi asfaltirana cesta, ne osvetljuje jih električna luč, so tudi brez
vodovoda. Brez pluga, samo z lopatami obdelujejo Primorci ta siromašni košček priljubljene zemlje, že davno niso jedli kruha. Palenta in žganci je bilo največkrat za kosilo. Toda vzlic temu in četudi so bili ločeni za tako dolgo dobo od ostalih bratov in sestra Slovenije, Primorski Slovenci se niso odnarodili. Slovenska beseda jim je ostala zmeraj najdražja. Z borbo so to tako izrazito dokazali.
V oktobru 1942 leta je bilo na celem slovenskem Primorju komaj 262 partizanov. Dan in noč so se borili neprestano. Ne teror — ne mučenja in ne internacija, ni moglo sprečiti borbo slovenskih Primorcev, kateri so se trumoma dvigali pod orožje. Prve partizanske čete: Vipavska, Pivska, Tolminska in Briška so pre-rastle začetkom 1943 leta v brigade, a v aprilu istega leta so imeli že dve brigadi
—	Peto "Gregorčičevo" in šesto "Gradnikovo". Po zlomu Italije, nihče ni mogel več zavstaviti narodne vstaje. Zatem se je rodila 31 in 32 divizija, nato pa Korpus.
Poslušam dalje: o teških borbah in slavnih zmagah "Gradnika" in "Gregorčiča"
—	kako je narod iz ljubezni imenoval svoje borce — v Beneški Sloveniji, na Tolmi-skem, Matajurju, na Vaj-skem pri Idriji, na Vipavskem, ter o divnih junaštvih sinov in hčera slovenskega Primorja, kakor je bil Janko Premrl-Vojko.
"Da — tovariš, Slovensko Primorje je krvavo zaslužilo svobodo. Ono je reklo, da je samo naše . . . Slovensko . . . je dejal z nekim notranjim ponosom France, ter nadaljeval.
Ko sem odšel tam. oni vinogradi so bili edino naše osvobojeno ozemlje, a celo Primorje je štelo komaj 62 partizanov. Sedaj pa, kamor pogledaš . . . vse je naše .. . !" Povsod novi oddelki slavne narodne vojske.
Pri tem sva se poslovila. . . On je zavil po poti v svojo rojstno vas, sam pa sem nadaljeval pot izmed drugih vasi naprej.
O čem mi ni pripovedoval partizan France, zvedel sem pozneje pri Komisiji za ustanovitev zločinov okupatorjev. Zvedel sem, kako strašne žrtve je dal narod slovenskega Primorja v borbi proti nemško-italijanskih okupatorjev in kako strašni so ti zločini, ki so jih poče-niali Švabe nad tem narodom. Nikdar nebom pozabil prizora, kako so švabe dne 12 junija t.l. v vasi Krnjice na panju odsekali glave dvema kmetom. Na odseka-
kot načelnik ekonomskega odseka Amgot-a in vsled tega naravno v kooperaciji z ministrom za rekonstrukcijo (z Gavrilovičem, ki bi tedaj že morda postal premier), bi Henry Andrews ne imel nobenih potežkoč zgraditi podlago za dalekosežno obratovanje sindikata. V s i "trdni, odgovorni in ugledni" Jugoslovani bi ga sprejeli kot največjega prijatelja njihove domovine. Mar ga ni njegova soproga v svoji knjigi predstavila, kako rad ima Jugoslavijo ? Na ta način bi se politika, finança in literatura sestale v grandioznem patriotičnem, državnem in dobičkonosnem programu.
Razume se, da angleška javnost ni ničesar vedela o teh notranjih in zunanjih zadevah; vsaj to ni bila njena briga. (Del tega stavka sem italiciral, kajti ponovno pričakujem biti obtožen, da sem proti Britaniji. Tega sem bil obtožen, ko je izšla moja knjiga "My Native Land" (1943), obenem z o-čitkom, da sem anti-Srb in anti-Jugoslovan. To so storili in najbrž bodo spet storili oni, katere kritiziram, ali oni, ki kritizirane podpirajo, ali ko jih interesi in aspiracije se strinjajo s prvimi. Ti ljudje so pod napačnim vtisom, da so pravi zastopniki Britanije, in to radi tega, ker so — recimo — uposleni v uradu za zunanje zadeve; ali kar se Srbije tiče, ker se slučajno pišejo Gavrilovič ali Jovanovič. — L.A.) Njen posel je bil še naprej verjeti v Mihajloviča. Ta velika avtoriteta o Jugoslaviji — Miss West — je navdušljivo pisala o čet-niškem vodji in o njegovi stvari ter denuncirala njegove nasprotnike za komuniste in Hrvate. Pridobila je druge, da so pisali o predmetu. Pod svojim pokroviteljstvom je ustanovila pro-Mihajlovičeve organizacije po Angleškem. Nadzorovala je vsebino uredniških člankov in listnico čitateljev, kar je skoraj tedensko izhajalo v torijskem listu "Time and Tide", kojega urednica je bila njena prijateljica Lady Rhondda. Z drugimi vred ni imela nikakih potežkoč pregovoriti F. A. Voighta, urednika "Nineteenth Century and After", da je za-počel kampanjo v prid Mihajloviča.
Voight se je zagledal v londonske ubežne vlade in glede jugoslovanskega položaja se je res potrudil do skrajnosti, članki, ki jih je spisal o predmetni zadevi za svoje revije, so bili tako intelegentni, kot reakcija sploh zamore biti inteligentna. Kar naravnost je povedal, da je Mihajlovičeva zmaga neobhodno potrebna za bodočnost britanskega imperija. Mihajloviča je na-zival "herojskega patriota . . . . eno izmed največjih osebnosti druge svetovne vojne .... (brez kojega zmage) ne more biti nikake varnosti za Veliko Britanijo in njen imperij" (avgusta 1943). In to je zapisal ob času, ko v mislih nobene informirane osebe ni bilo več dvoma, da je Mihajlovič sodeloval s poveljniki osišča (Nadaljevanje na 4 st.)
ni glavi so položili partizan-ki (partizanski čepice) in v usta potisnili cigareto. Zatem so tako krvave glavi postavili na mizo, za katero so sedeli in se gostili. .
"To ni več narod hlapcev .. . !"
Tudi ta najnovejša zloči-nstva niso mogla zavstaviti naroda slovenskega Primor- $ ja na njegovi poti k svobodi. Odločil je sneti jarem, katerega mu je navrgel o-kupator, ter se povrniti za večno v objemu z svojimi brati in sestrami ostalih slovenskih krajev. On hoče to storiti, ker ni več narod hlapcev. . . !
Nekoč je potoval po slovenskih cestah hlapec Jernej z brezmočnim krikom za pravico. Danes po teh cestah čvrsto in odločno koraka partizan Franc Prvinšek in vred z njim edinstven in združen ves slovenski narod.
Branko Priselac. (Ponatisnjeno iz hrvaškega časopisa "Vestnik" z dne 14 novembra 1944.) Ured.
Pismo od hčerke j Ne verjemite nepremišlje-
iz Bele Krajine
Noranda — Tukaj vam pošiljam dve novi in eno ponovno naročnino, za kar prilagam denarno nakaznico v znesku $7.00. Medtem sta dva rojaka in sicer Joe Grandovec $10.00 in Ignac Mrhar $2.00 prispevala za v pomoč siromakom v stari domovini. To denarno vsoto sem odposlal na glavni urad Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, omtnjenima rojakoma najlepša hvala za ta dar. želja nas je vseh da bi tudi drugi rojaki, kateri še niso prispevali v ta plemenit namen, da store po svoji moči, da bodo njih imena v spominski knjigi v seznamu z drugimi darovalci, a ne kot nasprotnikov svojega naroda.
Nadalje Tony Jakofčič mi je poslal na priporočilo za priobčitev pismo od njegove hčerke, ki ga tu prilagam, da ga priobčite v prihodnji izdaji Edinosti. Pismo se glasi:
Krasintec, Bela Krajina.
16-6-44.
Dragi Ate!
Slučajno sem dobila priložnost, da Ti napišem par vrstic v upanju, da jih boš dobil. Dam Ti vedet, da se nahajam že 10 mesecev doma pri mami, Milka je na Gorenjskem v službi že pet let v trgovini. Sporočam Ti tudi žalostno vest, da so nam belogardisti ubili našega ljubljenega Tončka. Ubili so ga 14 avgusta 1. 1943 pri Treh farah, pri Metliki. U-mrl je mučeniške smrti, kot partizan. Tam smo ga izkopali po kapitulaciji Italije in ga prepeljali na Krasinec, tako, da vsaj doma počiva. Tukaj pri nas manjka že precej fantov, da nič ne vemo, kaj in kako bo po tej strašni vojni.
Pri nas so tudi za časa,
ko smo bili okupirani od Italijanov požgali skoro polovico Krasinca. Prizadeti smi bili tudi mi, namreč pogorelo je vse razen hiše, pa nič hudega, če bi tudi hiša pogorela, samo če nam bi bil ostal Tonček. Anpak v veliko toložabo in veselje nam je le to, da kljub velikemu trpljenju in mukam ki jih je pretrpel, ni nikogar izdal.
Drugače živimo še kar dobro, štale smo naredili fanj. Svobodni smo pa tudi že 10 mesecev smo sami z našimi zmagovalci partizani. Poslala Ti bi tudi kakšne slike, pa nevem kako jih bi sprejel.
Prosim Te če boš imel kaj priložnosti nam sporoči, da bomo vsaj vedeli, če si živ. Peter je zaprt v Zagrebu že 9 mesecev. Od bombardiranja Zagreba pa nič ne vemo ali je še živ ali ne.
Končam svoje pismo, čeprav bi Ti imela še veliko novic povedati, bom pa drugič.
Prejmi prisrčne pozdrave od Tvoje hčerke,
Tončke
Sporočim Ti, da imamo tudi vinograd, ga je Tonček kupil.
To pismo na prav prijazen in polno žive resnice pove, pod kakšnimi okolšči-nami je preživljal naš narod svojo grenko usodo za samosvoj obstoj in jo še preživlja v okupiranih krajih naše prelepe slovenske zemlje. Zganiti bi moralo slednjega, da se zbudi iz spanja in začne razpoznavati velike dogodke v svetu, ter tudi kot tak sam po svoji zmožnosti podpirati gibanje in tisk, katero si prizadeva usrečiti narode in človeštvo po tej vojni.
Jack Modic.
nim obrekovalcem
Nase sole danes
Naša narodna oblast se globoko zaveda, da je ljudska izobrazba pogoj za gmotni in kulturni dvig našega naroda. Zato je povsod tam, kjer so bili osvobojeni predeli naše domovine, posebno pa po zlomu Italije začela reševati vprašanje našega narodnega šolstva. Pozvala je vse krajevne odb. OF, da naj odpro ljudske šole povsod, kjer so za to dani pogoji. Odziv ljudstva na ta klic je bil povoljen, ponekod celo presenetljiv, presenetljiv posebno na Primorskem, kjer nad dvajset let ni bilo slovenskih šol in je ves narod željno čakal prvega diha svobode. Ponekod so Primorci odpirali šole, ne da bi čakali na pobudo od zgoraj. Naj podčrtamo tudi dejstvo, da se tam vrši šolski pouk dostikrat v neposredni bližini sovražnika, a to ne straši niti ljudstva niti učiteljev, dasi so med slednjimi pale že prve žrtve pri izvrševanju svojega poklica in so kakih deset učiteljev Nemci ugrabili in odpeljali neznanokam. Narod hoče izobrazbe, hoče šol, redke domobranske šole pa dosledno bojkotira in jih uniči kjer koli se odpro.
Le nekaj mesecev je, odkar se je pri nas začelo urejeno šolsko delo, in že se kažejo lepi uspehi. Naj govore številke! V Sloveniji je danes odprtih vsega skupaj 363 šol, v katere zahaja 23.790 učencev. Na teh šolah poučuje 619 učiteljev. Ako pomislimo, da iz nekaterih krajev v Primorski Sloveniji še nismo prejeli podrobnih poročil, so te številke brez dvoma še znatno prenizke. Toda že te zadostujejo, da nam jasno prikažejo željo ljudstva po izobrazbi in velik uspeh naših naporov v tej smeri. Od zgoraj navedenih šol jih je samo na Primorskem 245 z 12.624 učenci in 377 u-čitčlji. Poleg tega je na Primorskem odprtih tudi 93 večernih tečajev za tisto mladino ki je obiskovala samo italijanske šole, da na njih izpopolnjuje svoje znanje v materinščini. Naše šole se odpirajo tudi v osvobojenih predelih štajerske, odkoder prihajajo o tem razveseljiva poročila.
Poudariti pa je treba tudi težkoče, ki se pojavljajo pri vzpostavitvi našega šolstva.
Prva težkoča je veliko pomanjkanje učiteljstva. To je čutiti posebno na Primorskem, kjer slovenskega učiteljstva skoraj več ni bilo. Od 377 učnih moči v Primorski Sloveniji je samo 83 učiteljev in učiteljic, ki so dovršili vsaj italijansko učiteljišče. Pri nas je veliko učiteljev, v vojski ali pa delajo na terenu, da ne štejem onih redkih ki so v službi okupatorja in ki bodo ob svojem času prejeli zasluženo plačilo. Treba je torej misliti na nove učiteljske kadre in so že v teku priprave za učiteljske počitniške tečaje.
Druga težkoča je pomanjkanje primernih šolskih prostorov in inventarja, pomanjkanje učil, šolskih knjig in drugih potrebščin. Sovražnik je v svojem besu povsod uničeval ognjišča naše kulture. Tako je bilo samo v enem okrožju docela razdejanih 21 šol z vsem inventarjem in so ostale samo štiri. Pouk se po večini vrši v kmečkih izbah brez potrebnega inventarja, po starem učnem načrtu, ki ga učitelji prilagajajo duhu novih zahtev in potreb. Tudi glede učil in šolskih potrebščin si učitelji sami pomagajo, kakor morejo in ' znajo. Za zdaj so v uporabi še stare šolske čitanke, iz katerih je izločeno, kar ni v skladu z našo dobo in z duhom naše osvobodilne borbe. Vršijo pa se priprave za nov učni načrt in za nove šolske čitanke, kakor se tudi od dne do dne bolj izpopolnjuje organizacija našega šolstva.
ža) ponekod opažamo težko umljivo mlačnost staršev do šole. Samo v grosupeljskem in belokranjskem okrožju nad dva tisoč otrok ne obiskuje šole. Ta nezdrav pojav, četudi ni splošen nam nikakor ni v čast. In tudi otroci, ki so vpisani v šolo, ponekod neredno obiskujejo pouk. Tu morajo krepko poseči vmes naši aktivisti in Krajevni narodno osvobod. odbori ter poskrbeti za popularizacijo šolskega pouka. Dopovedo naj ljudstvu veliki pomen izobrazbe za posameznika in za ves narod, da bomo lahko kos bodočim nalogam, ki nas še
Sudbury — Cenjeno uredništvo, prosim za malo prostora v našem listu Edinost, za naslednjih par vrstic.
Iz poročil razvidim, kako ta ali ona naselbina marljivo dela v sedanji kampanji Edinosti. Tudi tukaj v Sudbury nismo zaspali! Ali bilo bi tudi mnogo boljše in več uspeha, ako bi vsi naši rojaki se malo bolj zavzeli in pa v resnici sprijaznili z neizmerno potrebo nam Slovencem slovenski narodno-delavski časopis za sedanje in bodoče čase.
Na žal temu dobimo še takih, ki s svojim nepremišljenim in neresničnim go-vorenjem samo škodujejo in delajo razdor, posebno sedaj ko nam je sloge in sporazuma največ potrebno.
Nekateri govore, da tukaj tem lokalnem odborom ni zaupati, da so takšni kot glavni odbori v Torontu. Ali ni to žalostno in tudi sramotno, ko čuješ takšne govore, dasi v resnici nemore nihče od takih dokazati tudi najmanjše stvari, da so ljudje, ki so v odborih kaj še po-neverili. Resnica je ravno nasprotno, da so bili ravno ti ljudje in so tudi danes ki so bodisi v lokalnih ali glavnih odborih vedno med prvimi, kadar se je šlo za kakšno napredno stvar v splošnem za narod. Ponosni bi morali biti pač vsi skupaj, da imamo v naši sredini take sposobne ljudi, kateri so prišli iz naših delavskih vrst, kar je obenem največja garancija da nebodo poneve-rili naših prispevkov za to ali ono stvar — da nam pomagajo razumeti tekočo dobo in pa naše naloge v borbi proti fašistovskim nasilnežem.
In sedaj taki siromaki trpijo strah, da bodo tisti "lenuhi in lumpi" (kakor jih eni naziva j o v Torontu) vse poneverili in zapravili. Po mojem skromnem mnenju bi bolj slabo "lumpali" po tistem kaj dobijo od takih naivnih in nepremišljenih čve-kačev. še za sol bi ne zadostovalo !
Ali se zavedajo resničnosti tisti ki se z takim govo-renjem zanimajo, da so v lokalnih in glavnih odborih ljudje, ki se niso sami-postavili, ampak so bili izvoljeni po večini članstva, oziroma naroda? Svet Kanadskih Južnih Slovanov je izvoljen po delegatih, ki so zastopali nič manj kot 5000 članov in članic različnih društev in organizacij. Njegovo delovanje je javno pred kanadsko in našo javnostjo, najmanj strahu pa je, da bi poneveril kakšen cent, katerega je namen pomagati olajšati težke in mučne rane naših bratov in sester v starem kraju.
......Obrekovanje odbornikov,
kateri so bili na tak način izvoljeni, spada ne samo pod kazen, ampak je obenem v javnem oziru nedostojno, nizkotno in vsega prezira vredno. Do danes ni še nihče mogel dokazati niti najmanjše poneverbe z strani glavnih uradnikov v Torontu, če so ti pri Svetu Kanadskih Južnih Slovanov ali pa pri treh bratskih Zvezah in bratskih listih.
Zatorej dragi rojaki posebno tisti, ki še dvomite in ste po strani, ne verjemite takim klepetačem, ampak
DRZNA IZJAVA BRACKENA
poglejte resnici v oči, kaj se dogaja po svetu in prepričali se boste sami, kaj je prav in kaj ni.
Tukaj v Sudbury imamo dva odseka od naših slovenskih ustanov v tej deželi, namreč odsek Vzajemne Podporne Zveze Bled m Zveze Kanadskih Slovencev. Obe ustanovi so nam potrebne in obe ste sedaj v kampanji za pridobivanje novih članov, tudi ustanovitvi odsekov v naselbinah, kjer do danes še niso vstanovljeni. Pristopite k eni ali drugi ustanovi, ali pa k obema. Z tem boste koristili tako samemu sebi, kakor tudi našemu skupnemu napredku in naposled organizirani bomo vedno lažje dosegli večji uspeh posebno za v pomoč našemu narodu v starem kraju.
Ni treba gledati nato kakor sem že večkrat slišal, ko ta ali oni pravi: "Jaz bi pristopil, da ni tisti tam, drugi zopet da oni tam." To je jako pogrešno tako misliti, če ima kdo kakšne osebne zadeve, se ni treba zato držati stran od naših ustanov. Noben ni napravil nobenemu take krivice, da je bil materijalno prizadet,
če je, tedaj so druga pota da se to popravi in poravna. "Saj je še Kristus odpustil tistem ki so ga križali." Toda med nami samimi zadeve ali napake v kakršnem koli oziru, lahko poravnamo na lep in dostojen način. Bolj pogostoma se udeležujmo sej, kakor tudi drugih zborovanj in predavanj, kar bo nam le v korist. Ako ima kdo kake pritožbe, prigovore, kritiko itd., je seja zato in ne privatne hiše. Na seji z takimi stvarmi na dan, da jih vsi slišimo in skušamo poravnati če je kaka krivica. Ako pa ni resnice v tem tedaj je pravično za posameznika, da prizna, da je bil napačnega mišljenja ali napačno informiran.
Sedaj ko se že približujemo k zaključku kampanje za naš list — naš vodnik v vsih naših zadevah — apeliram na vse rojake širom Kanade, da bi se naročili, ki še niste naročeni. To je edini slovenski list v Kanadi, ki zastopa slogo in naše interese. Zato je naša dolžnost da ga tudi podpiramo in omogočimo dober obstoj!
Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
Joe Nemanič.
(Jspesna Zabava za Edinost
Poslanica maršala Tita ob otvoritvi " Častnega priznanja Jugoslaviji" v New Yorku
London, Ont. — Ross Mac-donald, liberalni poslanec v parlamentu za volilno okrožje Brantford pravi, da je iznenaden vsled drzne izjave John Bracken-a, vodje kanadskih konservativcev. Slednji je podal izjavo, da so kanadski naborniki ko so prišli v Anglijo, metali v stran orožje in druge vojaške stvari.
Macdonald je mnenja, da bi moral biti konservativni vodja za tako izjavo, interniran, katera je obenem drzen udarec kanadski armadi.
čakajo. Vsak izmed nas naj se zaveda, da je narod brez šole narod brez bodočnosti.
(Ponatisnjeno in "Slovenskega Poročevalca") ured.
Ob otvoritvi "častnega priznanja Jugoslaviji", katero je organiziral odbor ju-žnoslovanskih Amerikancev za relifni fond, maršal Tito je poslal naslednjo poslanico, katero smo v prevodu ponatisnili v tem iztisu lista. Slične pozdrave so poslali podpredsednik Združenih dražv, Harry S. Truman, aktu j oči državni tajnik Joseph C. Grey; admiral mornarice E. J. King; Herbert H. Lehman direktor relifne in za rehabilitacijo administracije Ze-dinjenih Narodov; predsednik čehoslovaške republike Edvard Beneš; britski ambasador V. Halifax, nacionalni direktor CIO-PAC, Sidney Hillamn in drugi.
Poslanica maršala Tita se glasi:
"Evropski narodi so šli skozi strašno kalvarijo pod n a z i-fašistično okupacijo. Njihova globoka vera in v-danost idealom človeštva, ter želja za svobodom in povrhu njihova zavest v solidarnost demokratičnih narodov v svetu, sta podpirali njihovo neustrašeno borbo za pravico za katero se bojujejo. Jugoslovani niso niti za trenutek odnehali od nadaljevanja borbe. Mi smo zvrnili' na samih sebe najbolj divjo mržnjo naših so»-j vražnikov, ali smo obenem jim zadali tako jake udarce in storili vse kar je bilo v naši moči, da dokažemo go-ljfivost o njihovi "nepremagljivosti", Mi lahko z ponosom rečemo, da nas ni Hitler premagal in da Je Jugoslavija v najtemnejši dobi fašističnega nasilja v Evropi plamtela v ognju osvobodilnega odpora. Mi smo prizadeli nered sovražnim militarnim instalacijam, u-ničevali železniške proge, ceste in mostove in na našem ozemlju držali ne malo zaposlenih prav dosti sovražnih divizij, katere bi bile lahko vporabljene na drugih bojnih črtah proti naših velikih zaveznikov v odločnih bitkah.
Naše žrtve so strašne in lahko rečem, da ni zemlje na svetu, nad katero se je stresalo fašistično uničevalno barbarstvo v takem obsegu kakor jugoslovanska. Vsaki deseti Jugoslovan je padel na bojnem polju v tej borbi v kateri smo prisiljeni od sovražnika odvzeti orožje in se oborožiti; zmrzova-ti brez zadostne obleke in obuvala in umirati brez potrebnih medecinskih potrebščin. Vsekakor naša zvestoba in vdanost v protifašistični borbi, ste le dokaz pravičnosti.
"NTiivprva docp^a " borbi izme-} ^em^kva^iie in fašizma. sloni v Ho^tvi Ver je
združila vse kar je bilo dobrega in poštenega v človeštvu. Enotnost Združenih držav, Sovjetske Unije in Anglije, je najboljša garancija za narode v svetu, da se nikdar več ne ponovi nacistično nasilje. Jugoslovanski narodi so organizirali svojo domovino na svetih principih demokracije, za srečo in blagostanje navadnega človeka, obenem pa izražajo z tem tudi svoja prepričanja, da bodo le na ta način doprinesli največji delež k svojemu sporazumnemu sožitju .
Ladjo, katero naši ameriški prijatelji žele naložiti in nam poslati pomoč v Jugoslavijo, kar bi bila nam o-gromna pomoč, ni samo kot neko darilo številnim pohabljencem in invalidom ali pa junaškim bojevnikom, ampak istotako manifestacija razumevanja naše borbe z strani velike države VVashingtona, Lincolna in Roosevelta napram kateremu vsi Srbi, Hrvati, Slovenci in Macedonci izražajo nedeljivo sočutje simpatije in priznanje.
Zahvaljujem se vam vsem skupaj z prošnjo da nadaljujete vaše dobro delo tudi v bodoče".
TITO.
Sudbury — Dne 11 februarja, kakor je bilo prej naznanjeno, smo priredili večerno zabavo z čajem, katere dohodek je bil namenjen za tiskovni sklad Edinosti, na račun naše kvote. Udeležba je bila prav dobra. Zabave so se udeležili tako Slovenci, kot tudi bratje Hrvati in Srbi. To je bila obenem zadnja predpustna nedelja, katera po cerkvenih zapovedih pomeni, da sledi štirideset dnevni post pred Velikonoč.
Po vseh sudburskih dvoranah nimajo take godbe, katera bi bila kos Kazimir Fojs Orchestri. Mlado in staro se vrti, kadar zaigra "Kazi" (tako ga navadno kličejo) ter njegovi poma-gači. Kar se pa tiče za okras miz, se ne moremo prav nič pritožiti. Naše rojakinje tudi v tem so vešče. Raznega peciva in čaja ni manjkalo. Posebno čaj je imel neki voneči duh, dišal je kakor cvet lilije. Ob tej priliki smo izigrali tudi dobitek. Nevem ali je bilo po neredno-sti ali pa kaj, da sem ga ravno jaz dobil. Menda sem bil tako srečen tisti dan! Zato sem ga tudi poklonil, da se ga zopet izigra vprid našemu prvemu slovenskemu časopisu v tej deleži — Edinost. Na dražbi prvikrat je znesel $48.60 in drugikrat pa $18.19, dobrovolj-nih prispevkov je bilo $24.-60 in razno $15.92. Izdatki so znašali $23„33. Za tiskovni sklad na račun naše kvote smo poslali čekovno nakaznico v znesku $83.00.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem in vsakemu, kateri je pomagal bodisi z delom, denarnim prispevkom ali dru-
gače. Posebno se zahvaljujemo našim rojakom in rojakinjam iz Garsona, kateri so nam priskočili na pomoč. Čakamo še na Creighton in Levack! Kampanja gre k svojemu zaključku in naša dolžnost je da izpolnimo kvoto. Saj to delamo za svoje in svojega naroda interese. Zaeno pa naprošam vse naročnike da pogledajo datum svoje naročnine. Ako je ista potekla če jim je bolj všeč poslati direktno na u-redništvo, naj to store, lahko pa tudi meni izročijo. Pozneje se oglasim z obšir-nješim dopisom.
F. Zaic, zastopnik.
V PARIZU SO POJEDLI 30 TISOČ MAČK
• Pariz — Napram zatrdilu Reuterjeve časopisne agencije v Parizu so pojedli nad 30.000 mačk odkar je osvobojen.
Akutno stanje vlada med ljudstvom zaradi hrane. Ista agencija trdi, da so mačke prodajane za ceno 30 šilingov, okrog $6.60 komad.
ČEZ TRISTO TISOČ TRO-KOV ZA SOVJETSKO UNIJO
Washington — Leo T.
Crowley za vnanjo ekonomsko administracijo Združenih držav, je naznanil, da so Združene Države poslale v Sovjetsko Unijo 345.000 trokov in 3,205.000 gumi obročev za kolesa, kakor tudi veliko zalogo raznih» potrebnih komadov za nadomestitev pri trokih, ter poleg tega 30.000 motornih koles.
DRŽAVNE VOLITVE V FINSKI
Stockholm — Štiri mesece po sprejetju mirovnih pogojev Sovjetske Unije, Finska se pripravlja za nove državne volitve z svobodnim sodelovanjem posameznih strank vključno komunistične stranke.
Vsi znaki kažejo pravi poročilo iz švedije, da Finska prav dobro napreduje z izredno zmernimi mirovnimi pogoji, ki jih je sprejela od Sovjetske Unije.
Volitve se bodo vršile dne 17 in 18 marca t.l. za 200 članov parlamenta. Največje politično gibanje je pred-nedavnim vstanovljena stranka Ljudske-demokratične-Fronte, katera vključuje članstvo komunistične stranke in levičarje socijal-de-mokratov. Toda medtem značilno je z ozirom na mirovne pogoje in z ozirom na one elemente, kateri ustvarjajo strah pred "boljševiza-cijo" Evrope, da se nahaja v finskem parlamentu fašistični poslanec, takozvane organizaciie IKL., za katero organizaciio vključujejo mirovni pogoii. da se jo razpusti. .
Za kaj je Tito moral zmagati
(Iz 2 strani) na Balkanu. (Voight je priznal, toda omalovaževal čet-niško sodelovanje z italijanskimi fašisti). Ko sta potem pod pritiskom aktualnega razvoja položaja v Jugoslaviji, ki je bil povezan z nenaklonjenostjo Rusije do kakega razsula, Churchill in Eden pripoznala Tita, je revija "Nineteenth Century and After" v svoji besnosti pričela vpiti, da je britanski imperij bil prodan.
Toda predno je prišlo do tega, so jugoslovanski pre-mierji v izgnanstvu, vsi Gav-rilovičevi Charleyji McCar-thyji, nudili eden za drugim intervjuve takim listom kot "Great Britain and the Near East" in delali vtis, da je Jugoslavija dežela velikega, še nedotaknjenega bogastva, kjer odgovorni britski interesi ne bi imeli potežkoč pridobiti si rudniških, lesnih in drugih dobičkonosnih predpravic.
Gavrilovič in Andrews sta skrbela za praktično stran tega projekta. Gotove faze so se tikale drugih vzhodno-evropejskih držav. Poljski, ogrski, romunski in grški u-bežniki so bili soudeleženi pri nekaterih. Z Andrewsom in Voightom so ti "bivši" ljudje sanjarili o neki vzho-dno-evropski konfederaciji, za katero sta se strinjala tudi Churchill in Eden, in to precej odprto do pozno leta 1943, ko je Sovjetska zveza pokazala močno opozicijo proti njej. S popolnoma finančne strani so ne jugoslovanski ubežniki razpravljali o načrtih za nekatere železnice in ceste, kar pa je zahtevalo mednarodnega raz-motrivanja.
Toda prav nič se ni izci-milo iz velikih sanj Gavrilo-viča - Westove - Andrewsa-Voighta-Rhondde. V borbi proti sovražni okupaciji je Tito Mihajloviča kot silo u-ničil. Churchill in Eden sta bila primorana pripoznati partizane; kot torija sta pretkana in včasih delata poteze, da podpirata, kar je za nju neizogibnega. Končno sta junija 1944 dosegla preustroi jugoslovanske u-bežne vlade in m«d nio in •narodnim osvobodilnim «ri-b^n-'em v domovini sklenila delovno zvezo.
Spomladi in poleti 1943, ko je načrt zgledal še precej dober, se je vršilo število dobro obiskanih sestankov. Med navzočimi so bili zastopniki šestih londonskih bank, uključivši Barclayevo in Martinovo. Bank ob England je poslala svojega opazovalca na dve seji. Navzoč je bil Sir Robert Barlow, zastopajoč največjo angleško tvrtko za konserve, in Sir Samuel Turner, kralj azbesta in poznan kot voditelj Vansittartovega "Never A-gain" krdela. Vse barantanje je bilo v rokah Andrewsa in Gavrilovičevega "služabnika Petka" Ruskoviča. _ (Nadaljevanje prihodnjič)
NEMČIJA PRIKRAJŠANA ZA 16 MILIJONOV TON HRANE
London — Ekonomski izvedenci računajo povprečno da je Nemčija izgubila v področju sedaj zasedenem po Rdeči Armadi, 16.000.-000 tonov hrane. Ta račun je podan v naslednjih produktih: Eno osmino mesnatih zalog, eno tretino sladkorja, eno četrtino krompirja, eno petino žita in eno osmino mleka in sira. Ti odstotki se nanašajo na celotno letno produkcijo v Nemčiji.
POŠILJKE IZ GERALD-JONA
Geraldton — Tukaj vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $21.00 na račun naše kvote za tiskovni sklad Edinosti. Imena darovalcev pošljem pozneje, namreč ob zaključku kampanje, da jih priobčite vse obenem. Bojim se da je že malo pozno za naslednjo izdaio, ko izide tablica, da prištejete gornjo vsoto k naši kvoti.
Izkrene pozdrave vsem čitateljem tega lista.
Ela Garbas.
širita čMte in ws tonite
Položimo prisego na grobovih Slovenskih žrtev
(Iz 1 strani) slovenskega naroda stoji pripravna, da izžene stoletnega sovražnika tako slovenskega kakor slovanskih narodov v splošnem — Nemce — ter zasede svoje zgodovinske meje.
Prisega, ki so jo položile prve slovenske brigade v borbi proti nemškega in italijanskega fašizma, ni prisega enostavnih besed, ki so jih sestavljali "prevzvišeni modrijani" z preračunano svrho, kako bi z njimi olepšali hlapčevstvo in podložništvo in kako bi v glavo Vtepli-večni strah pred tujimi in domačimi predpostavljenimi. Prisega Slovenske
Armade — je sveta prisega svojemu narodu, njegovi naravni in človeški pravici. Je prisega, ki sloni na temeljih prerojenja slovenskega naroda, ne kot naroda — "hlapca, ki je služil cela stoletja tujim gospodarjem, ki je bil nasičevan z klečeplazno ponižnostjo z strani njegovih bivših voditeljev, kateri niso imeli vere in zaupanja v svoj narod, da je njegova duša neumrljiva, da lastuje sam v sebi vse potrebne kvatitativne in kvalikativne sposobnosti ter da prevzame sam v svoje roke usodo za svoj obstoj — ampak preroje-nje naroda, kot borcev z
CANADIAN FREE YUGOSLAVIA FUND Sponsored by
COUNCIL OF CANADIAN SOUTH SLAVS TO AID FREE YUGOSLAVIA
STATEMENT OF RECEIPTS AND DISBURSEMENTS
For the period April 1944 to January 31. 1945 Receipts
Contributions in money	206,263.11
Proceeds from sale of Dominion of Canada Bonds donated (par value $18,750.00) 18,776.18
Total Receipts Disbursements
To Canadian Red Cross Society, for the purchase of medical supplies for shipment to the Yugoslav Liberation Army of Marshal Tito	50,000.00
To Yugoslav Red Cross, London, England, for purchase of medical supplies for shipment to
Yugoslavia (£21,252.15.11)	95,001.25
To War Assets Corp'n, for clothing to be shipped to Yugoslavia by Canadian Red Cross Society	51,446.88 Sundry purchases of cocao, dried soups, sewing machines and clothing for shipment to Yugoslavia 23,139.27
,225,041.29
Gift watch and pen set, sent to
Marshal Tito and Gen. Velebit Fire Insurance on Relief Supplies
in storage Bank Charges
Total Disbursements
Balance
Bank balance
Less cash overdeposited
219,587.40
230.30
1,108.80 2.50
220,929.09
4,215.39 103.10
4,112.29
4,112.29
Note: There is Fire Insurance in force to the amount of S77.000.00 covering goods held in the Council's Montreal warehouse pending shipment to Yugoslavia.
Protestna resolucija
Sudbury — Svet Združenih Kanadskih Južnih Slovanov in tri bratske Zveze Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov v Sudbury, odločno zavračamo in obsojamo način govora .katerega je podal Mr. William Wood-side preko Canadian Brod-
V CALGARY SMO IZPOLNILI KVOTO
Calgary — Prilagam denarno nakaznico v znesku $66.25, kot na račun naše kvote. Ker smo že prej poslali $12.50, je z tem izpolnjena naša kvota tako v denarju kot v naročninah.
Imena darovalcev vprid tiskovnega sklada pošljemo pozneje, ko bo kampanja končana. Da smo pa tako izpolnili določeno kvoto, se moramo zahvaliti rojaku iz East Couler, John Tomšiču, ki je tam zbral vsoto $16.00 in izročil na račun naše kvote.
Upamo da bo vsaka naselbina po svoji moči, izpolnila določeno kvoto ter da bomo z t6m postavili Edinost na trdno pdlago. Na koncu želimo Edinosti veliko uspeha v današnjih burnih časih, dokler ne zašije dan svobode vsem prej po fašizmu in domačih izdajalcih zasužnjenih narodov.
"Smrt fašizmu — svobodo narodu!"
Matt Žalec.
casting Corporation z ozirom na zadeve ter Narod-no-osvobodilno gibanje v Jugoslaviji.
V ta namen je bila sprejeta po zgoraj omenjenih organizacijah tudi protestna resolucija, ki je bila naslovljena na predsednika Canadian Brodcasting Corporation in katera se glasi
"Kanadski Jugoslovani v Sudbury žele, da zvrnite pozornost na njihovo izjavo, kateri prilagamo govor Mr. Willison Woodside, kateri je bil priobčen v lokalnem časopisu "The Sudbury Daily Star", da odločno zavračamo in obsojamo ta njegov govor, kot rušiteljem edinst-va in proti stališča Zed in jenih narodov.
"Izražamo zaupanje da boste vporabili kot predsednik omenjene korporacije svojo moč in prisilili Mr. Woodside za opoklic po njemu prikazana lažnjiva trditev o Jugoslovanskem Naro-dno-osvobodilnem gibanju.". Z odličnim spoštovanjem, Za Svet Kanadskih Združenih Južnih Slovanov: V. Legac M. Pilja. J. Kosmrl.
Za Zvezo Kanadskih Slovencev, L. Ruparčič
Za Zvezo Kanadskih Hrvatov, V. Grzetič
Za Zvezo Kanadskih Srbov, J. Rain.
enakimi in celo večjimi zaslugami v primeru z drugimi narodi. To je končno prisega slovenskega naroda kot celote, kateri prvikrat v svoji povesti in po zaslugah Osvobodilne Fronte, ter njenih voditeljih koraka v soglasju in nerazdružljivi e-notnosti z sobrati Hrvati, Srbi, Macedonci in naposled z veliko slovansko zaveznico Sovjetsko Unijo in velikimi zaveznicami Vel. Britanijo in Združenimi državami pod svojim novim praporom narodnega osvobojenja in enakopravnosti.
Osvobodilna Fronta slovenskega naroda, je p r e oblikovala slovenski narod tako narodno kot kulturno, zaeno pa mu je dala poleg njegove že nezlomljive ljubezni za samosvoj obstoj, novo drža-vništvo in bojevito moč pod vodstvom novih narodnih moči strnjenih v eno in nerazdružljivo enoto. Nikomer drugemu ne gredo zasluge v odločilnem trenutku "biti ali ne biti", kakor pravi Jože Vidmar, komunistični stranki Slovenije, katera je postala duša in srce narodnega osvobodilnega gibanja v Sloveniji. Tisoči njenih članov in sicer o-nih, kateri so bili preganjani v bivši Jugoslaviji, so položili svoja življenja na oltar osvobojenja slovenskega naroda. Nesebično komunistična stranka je utrjevala bratsko in nezlomljivo slogo slovenskega naroda, okrep-čevala z preizkušenim vodstvom borbeni duh in ukazala četudi trnovito in z nešteto žrtev postlano edino in izhodno pot za nadaljni srečnejši njegov obstoj. In po tej poli koraka danes enoten in združen slovenski narod k svoji sreči in svobodi.
Strašne in neopisive žrtve našega naroda, vključno žrtve v Masorah pri Trstu — so žrtve cene za svobodo slovenskega naroda. Kako strašna je to cena, za maloštevilen slovenski narod! Kako strašno je njegovo gorje — kako strašnim prizirom je pričal skozi zadnje tri leta krvave borbe po celi Sloveniji! Kako pekoči so njegovi občutki, kako strašne so skeleče njegove rane! Koliko solza je pretočeno v zadnjih treh letih — kakšna kupa gorja, ki jo je moral sprejeti, da očuva svojo besedo, svojo domačijo, samosvoj obstoj.
Dobri izgledi za sporazum
London — Na priporočilo predstavnikov britskega strokovnega unijskega gibanja za vstanovitev Nove Mednarodne Delavske Organizacije svetovnih strokovnih unij, so dobri izgledi za sporazum svetovnega strokovne ga gibanja in za vstanovitev take organizacije. Na kongresu svetovnih strokovnih unij, ki se vrši v Londonu, volja in razpoženje prevladujeta za sklepanje kompromisov.
Četudi zaenkrat ni podrobnejših poročil o celotnem poteku konferenčnega zborovanja, verjetno je, da največji utež za ¡dosego dobrih zaključkov je pripisati veliki delegaciji strokovnih unij Sovjetske Unije, katera predstavlja 27 milijonov u-nijskih članov in članic.
Nova Mednarodna Delavska organizacija bi morala temeljito gledati na to ob sklepanju na mirovni konferenci, da se zadovolji le pravični kazni za fašistične zločince, kateri so razsajali po Evropi in pri tem uničevali unijsko gibanje, kakor tudi proti zaslombi v katerikoli državi v slučaju da se kateremu posreči uiti. To mnenje prevladuje na splošno med predstavniki, kakor tudi za nuditi pomoč prizadetim državam za obnovo njihovega ekonomskega stanja.
Vse to so vprašanja za vsakega Slovenca in Slovenko na tem kontinentu, da sedaj v poslednjem trenutku, ko naši hrabri bojevniki v starem kraju, ki niso klonili glavo spričo tako strašnih žrtev vprizorjenih v Masorah pri Trstu, dokončujejo popolno osvobojenje slovenske zemlje, da z globokim prezirom zavrže razne presodke in se odločno postavi v bran tako svojih življenskih in državljanskih pravic vred z tukajšnem narodom, t kakor v bran časti in ponosa in osvobojenja slovenskega naroda v stari domovini.
To prisego moramo položiti na račun njegovih strašnih žrtev — da ne bo nikdar več sovražna peta prekoračila njegove zgodovinske meje — da se nebodo ponovile te strašne žrtve — ampak* da bo slovenski narod vžival plod svoje krvave cene v. Novi svobodni in Zedin-jeni Sloveniji vred z sobrati Hrvati, Srbi, Macedonci ter vsimi drugimi miroljubnimi in demokratičnimi narodi sveta po določbah Atlantske karte in sporazuma v Yalti na Krimu v Sovjetski Uniji — svojo polno narodno in ekonomsko svobodo za svoj obstoj in razvoj!
CODNCIL OF CANADIAN SOUTH SLAVS TO AID FREE YUGOSLAVIA ADMINISTRATION FUND
STATEMENT OF RECEIPTS AND DISBURSEMENTS
For the period April 1944 to January 31, 1945 Receipts
Contributions prior to June 12, 1944, received by Organizing Committee Convention, Delegates' Fees Donations Affiliation Fees Membership Dues Proceeds from Film showings Literature sales Postcard receipts Badge and Button receipts Bond Interest
Disbursements
Administration: Salary of General Secretary, Assistants, and Secretary prior to June 12, 1944 Office Supplies an expense Postage Rent
Telephone and Telegraph Safety Deposit Box
1,018.50 114.00 3,222.56 940.00 2,968.88 200.70 25.15 149.95 166.00 460.81
9,266.55
1,803.70 189.76 217.71 141.50 321.61 5.00
Office Furniture General Travelling National Tour Services Transportation Telephone and Telegraph
Printing
Buttons and Pins Post Cards Expenses re visit of Yugoslav sailors Sundry cost re shipping of
relief supplies Montreal district cost re storage and handling of relief supplies: Services, organizing storage facilities and caretaking Rent
Transportation Freight and cartage Windsor expdess on clothing telephone and Telegraph Hydro Electric Deposit Sundry Office and other costs Sundry Relief goods
450.00 336.25 45.29
2,679.28
304.00 724.54
832.54
694.29 461.31 41.04
123.35
27.41
424.80 75.00 63.20 286.82 185.78 23.50 35.00
18.35
99.36
Convention, Hall and other costs
Balance Petty Cash and Cash on hand Victory Bond Bank balance
1,211.81
82.75
7,181.32
407.89 500.00 1,177.34
2,085.23
2,085.23
Certified correct, subject to our Report dated February 14, 1945.
(Signed)
John I, Sutcliffe and Co. CHARTERED ACCOUNTANTS
VAŽNA POJASNITEV V ZVEZI Z ZBIRANJEM ROBE
Iz nekoliko naselbin nas naprošajo, da pojasnimo odlok (order-in-council) Wartime Prices and Trade Board-a, ki je nastopil veljaven z dne 6 februarja v zvezi z zbiranjem -robe in drugih relifnih potrebščinah.
Da ne odgovarjamo vsakemu posebej naj bo tem potom pojasnjen tozadevni odlok, kateri pomeni, da po 6-tem februarju ne sme nihče zbirati robe ali kakoršen koli relifni materijal za svrho pomoči raznim evropskim državam. Za tako zbiranje se mora imeti posebno dovoljenje od ravnateljstva za dobrovoljne relifne
prispevke, odnosno ministe-rstva za vojne posle.
Ta odlok se nanaša v zvezi z zbiranjem robe, izvze-mivši dobrovoljne denarne prispevke, kar nadalje pomeni, da niti ena organizacija ni pooblaščena za dobo omenjenega odloka zbirati ali pa nakupiti materijalne relifne reči. Izvzetek je v denarnih zbirkah, kakor je omenjeno.
Vsled tega naprošamo odbore Veča in priključene organizacije istemu, da zgornje vpoštevajo, Glede prej zbrane robe je priporočljivo, da isto takoj odpošljejo v skladišGe Veča v Montre-al.
Iz francoščine prevedla K. N.
"Oh, dušica moja, zahvalite se vsem svetnikom, da ste dobili takšnega moža. Junaka, slavnega po vsej Španiji! In še tako dobrega povrhu! Kako velikodušen je! Ne bom rekla, da je velikodušen kakor kakšen princ, teh je že premalo na svetu. Toda ne smete mu stopati na prste. Naš gospod se hitro ujezi. Toda eden tistih je, ki imajo vseeno zlato srce. Pri njem zmerom veš, kaj misli. ... In tudi to je nekaj vredno, kaj ne?"
Ne da bi bila pustila, da bi ji kdo segel v besedo, je klepetala dalje:
"Toda s takšno golobičico, kakor ste vi, senora, bo nas gospod kakor jagnje. Zdaj, mala moja, zberite vso svojo energijo. Vojakova žena mora biti energična in pogumna!"
"Boljše manj kakor preveč," se je tedaj vendar že oglasil Moreno. "Margarita, vedeti morate, da sem se zaljubil v Orano zaradi njene nežne šibkosti in ne zaradi energičnosti."
"Oh, Senor! Pa menda ne boste trdili, da ljubite bleda lica in otožne obraze?"
"Tega nisem rekel. Vendar je mnogo odtenkov. Priznam pa, da ljubim ženske, ki znajo biti res ženske. Ne maram, amaconk'! Rajši vidim svojo Orano ob najinem slovesu s solzami v očeh in žalostno, kakor da bi se prisiljeno smejala in dejala: 'Le pojdi v smrt, dragi, moje misli te bodo spremljale tudi onstran groba!' "
Margarita se je od srca nasmejala, kajti njen gospodar je spremljal svoje predavanje o ženskah s kaj smešnimi in nenavadnimi gibi.
"Vi se znate vselej dobro odrezati, gospod," je vzkliknila s še vlažnimi očmi od smeha. "Mala gospa je pa že čisto dobra. Samo trenutek počakajte! Pripravila vama bom imenitno poročno večerjo! Upam, daje senora vajena španske kuhinje?"
"Kajpak, Margarita, ona ima rada vse, kar imam jaz rad. Zadnjič sva si privoččila špansko zakusko. Obli-zovala se je še bolj kakor jaz. Kaj ne, nina mia?"
"Da, da," je zašepetala Orana. Toliko govorjenja jo je nekoliko zmedlo.
"Margarita, prinesite večerjo sem, v najino sobo. Ne želim, da bi naju motili! Samo hitro se zasukajte, kajti lačen sem kakor volk!"
Oranin pogled se je tisti trenutek z grozo ustavil na njegovih očeh. Kako je dejal pravkar njen rešitelj: "Prinesite večerjo v najino sobo. . . Ne želim, da naju bi motili. . ."
Mlada žena se je pričela vpraševati, kako se še utegne ta komedija razplesti. Na srečo se je tedaj letalceva gospodinja že obrnila in odšumela v kuhinjo. Bila bi pač presenečena, če bi prestregla njen pogled, tako malo podoben zaljubljenim pogledom mladih novoporočencev.
IX
Ko je Margarita odšla, je stopil Moreno k enem izmed dveh oken in ga odprl na stežaj. V sobo je zaplal mehak večerni zrak, poln opojnih južnih vonjav.
Utegnilo je biti okrog šestih.
"Hm, kaj menite o mojem stanovanju, senora? Ali ni mirno, kakor sem vam pravil? Mislim, da naju bodo zdaj vendar že pustili pri miru. . ."
"Upajva," je odgovorila raztreseno.
"Uredite si kar najudobneje, draga moja," je dejal Moreno. "Ležite in odpočijte se, dokler ne bo prinesla večerje."
Toda mlada žena je ostala negibna.
Njene velike sinje oči so se prestrašeno upirale v mladega moža. Videl je, da mu kljub vsemu ne zaupajo.
"Dajte, dajte, mala moja," je dejal ljubeznivo in pristopil bliže. "Nikar si po nepotrebnem ne belite glave. Zagotavljam vam, da ste na varnem. Uredite si tako, kakor vam bo najbolj po godu. Bilo bi napak, da bi po tolikšnem telesnem in duševnem naporu odklanjali podporo."
Tako govoreč, jo je skužal prijeti okrog pasu in jo peljati do bližnjega naslanjača. Tedaj se je zganila, ko da bi jo bila kača pičila:
Ne, ne! Pustite me," je kriknila. "Ali ne vidite, da sem v zelo mučnem položaju?"
Zdaj je bil v zadregi njen mož.
"Kajpak razumem," je menil po kratkem molku. "Toda pozabljate, da sta bila danes vaše življenje in vaša čast v vsehujši nevarnosti kakor zdaj. Če sem vam dal svoje ime, sem storil to predvsem zato, da sem obvaroval to dvoje .... hkrati sem pa tvegal lastno življenje. Mislim, da mi morete zato nekoliko bolj zaupati. Moja žena ste. Ne zahtevam od vas drugega, kakor da dobro igrate to vlogo vsaj teh nekaj ur, dokler bova še skupaj. Jutri bom že daleč in počeli boste, kar vas bo volja. Margareta se bo zdaj vsak čas vrnila, in zato zahtevam, da se ta čas udomačite v moji sobi prav kakor katera koli druga novoporočena žena."
(Nadaljevanje prihodnjič)
IZMEČKI ZGODOVINE
Moskva. — "Rdeča Zvezda" glasilo Rdeče Armade Sovjetske Unije, podaja obširnejši članek o razkroju poljskih begunskih krogov v Londonu. Poleg tega da je bivša poljska vlada bila vedno na sovražnem stališču proti Sovjetski Uniji in kot anti-demokratična v Poljski sami. Med preostanki begunskih krogov je prišlo do razkroja posebno po konferenci treh .velikih v Yalti, krimskem otočju Sovjetske Unije.
Ta časopis pravi, da se je bivši predsednik Stanislav Mikolajczyk ločil od anti-sovjetskih in anti-demokra-tičnih poljskih begunskih krogov v Londonu in ne deli njihovega mišljenja napram zaključkom treh velikih. Dočim pa preostali begunski krogi v svoji sovražnosti proti resnični demokraciji in proti Sovjetski Uniji, so se znašli v posodah za smeti zgodovine, zaključuje! (jan' članek.
NOVI FRANCOSKI AMBASADOR
Ottawa — Minuli teden je prispel novi francoski ambasador Jean de Hautec-locque v spremstvu šest svojih hčera, da prevzame uradne diplomatične posle.
VABILO NA PREDAVANJE
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi poučno predavanje v nedeljo dne 25 februarja v znanih prostorih rojaka Plut in Kump v Jordanu.
Ob tej priliki bo podal predavanje glavni predsednik Zveze, br. Jože Miketič, kateri se bo nahajal v naši sredini ta dan in sicr po zaključku seje glavnega odbora, kar bo obenem važno tako za člane, kakor nečlane da jih zvemo.
Zatorej so uljudno vabljeni vsi tukajšni Slovenci in Slovenke iz St. Catharines, Beamsville, Grimsby Beach, Jordana in Okolice, da se udeleže.
Začetek ob 2 uri popol-
ODBOR.