iških Slovencev Slovenska „ambasada“ v Ljubljani spešn/ Selani. Mešani pevski zbor „Sele" je na drugem koroškem zborovskem tekmovanju v tgu/Feldkirchnu dobil oceno „zelo dobro" in dosegel v tekmovanju mešanih zborov tretje mesto. To za zbor in zborovodjo Romana Verdela nedvomno velik uspeh, ki je odraz pestrega dolgoletnega kulturnega dela v Selah. Na tekmovanju v Trgu je letos sodelovalo 2000 pevk In pevcev. Avstrijski državni predsednik dr. Thomas Klestil je bil 1. in 2. junija na dvodnevnem obisku v Sloveniji. Ob tej priložnosti se je udeležil skupno s slovenskim državnim predsednikom Milanom Kučanom slavnostnega odprtja Hiše koroških Slovencev. Tako sta oba predsednika želela poudariti, da z optimizmom gledata na reševanje odprtih vprašanj koroških Slovencev. (Dalje na strani 3) Prihodnji ponedeljek, 6. junija 1994, ob 20. uri EU — prednost za Avstrijo? 1 Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti: Kraj: WIFI, Celovec, KempfStraße 1 Prireditelj: Naš tednik Soprireditelj: Kleine Zeitung 2 Politika Petek, A junij 1994 Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Ob Klestilovem obisku v Ljubljani Predvčerajšnim in včeraj (1—2 junija) je bil avstrijski zvezni predsednik dr. Thomas Klestil na državnem obisku v Sloveniji. Povabil ga je njegov slovenski kolega Milan Kučan, pogovore pa je avstrijski gost vodil tudi s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom. O rezultatih državnega obiska še ne moremo poročati, ker se je obisk začel po zaključku redakcije. Sicer pa je več ko umestno vprašanje, ali bodo ti pogovori sploh prispevali k določenim napredkom — zlasti še v zadevi koroških Slovencev. Nisem ravno optimističen, da bomo lahko kot narodna skupnost zadovoljni. Že doslej smo. na uradnih srečanjih med Avstrijo in Slovenijo slišali mnogo lepih besed, zlasti od avstrijske strani. V resnici pa mnogim lepim besedam niso sledila nobena konkretna dejanja, za katera bi koroški Slovenci upravičeno trdili, da pomenijo za nas korak naprej. Nasprotno: Be- sede, ki jih je Klestil spregovoril ob nedavnem obisku dunajskega Centra avstrijskih narodnosti (CAN), so korak nazaj. Trditi, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe „zgodovina“, hkrati pa ne kazati nobene pripravljenosti, da bi določili pravice koroških Slovencev v posebni bilate 99 Naši matični državi se ne bi bilo treba bati nastopati v mednarodni javnosti samozavestno. napredka. Na primer glede zajamčenega manjšinskega mandata v deželnem zboru in skupnega demokratičnega zastopstva. Ali glede medijske oskrbe. Ali glede pretvornikov za sprejemanje oddaj RTV Slovenija na vsem dvojezičnem ozemlju. K vsem tem vprašanjem Klestil doslej ni zavzel jasnega, kaj šele pozitivnega stališča. Če pa je povedal kaj lepo zvenečega, so bile njegove izjave dokaj površne. Pri tem nismo pozabili, da je kot kandidat za državnega predsednika še obljubljal, da hoče biti „aktiven“ predsednik, kritičen do strank in vlade. Slovenija ima vse te zadeve za italijansko in madžarsko narodno skupnost vzorno urejeno. Narodni skupnosti imata zajamčeni mesti v državnem zboru, zakon jima zagotavlja samoupravo, po zakonu jima mora slovenska država financirati lastne medije (vključno radio in televizijo). Naši matični državi se torej ne bi bilo treba bati nastopati v mednarodni javnosti samozavestno. V času, ko Evropo ogrožajo številni narodnostni konflikti in ko zato pridobiva aktivna manjšinska politika vedno večji pomen, bi se lahko Slovenija s svojo manjšinsko politiko toliko bolj profilirala. Njen manevrski prostor v mednarodni politiki ni tako 66 ral ni pogodbi med Slovenijo majhen. Izkoristila bi ga in Avstrijo —- vse to meče značilno luč na avstrijsko manjšinsko politiko. Tudi v drugih vprašanjih ni zaznati niti najmanjšega lahko z ofenzivnejšo politiko — tudi v odnosih do Avstrije. Če tega ne bo storila, škode ne bodo trpeli samo koroški Slovenci. SGZ važen povezovalni äned Koroško in Slovenijo Povprečen obisk na občnem zboru Slovenske'n bi bilo zato treba premisliti gospodarske zveze je pričal o tem, da koroški^0™ b^egotveSpl^r% ^ Slovenci niso najbolj zagnani gospodarstveniki.koroški Slovenci postali bolj ini-Peščica slovenskih gospodarstvenikov pa je izredno^a^nrkaP v marsičem prizadevna in se zaveda, da je gospodarstvo osnovSod njih samih, je menil Jeraj. za Življenjski Standard ljudi. Poročilo nadzornega odbora je Podal dipl. trg. Joža Habernik. Warasch menil, da naj bi Sloven-Dohodki Na občnem zboru SGZ je predsednik Franc Rutar ugotovil, da se je v zadnjem času kar precej storilo, pa čeprav Zvezo slovenskih gospodarstvenikov še slej ko prej bojkotira Zveza slovenskih zadrug. Tajnik Jozej Picej je v svojem poročilu podal rezultate delovanja v preteklih mesecih. Tako je izšla kot servis gospodarske zveze slovenska davčna brošura, uspešna pa so bila tudi številna strokovna šolanja in informacijske prireditve za člane organizacije. Ker postaja vedno bolj pomemben gospodarski trg v Sloveniji, je vodja občnega zbora mag. Filip in izdatki Slovenske ska gospodarska zveza postalägospodarske zveze so v prete-važen povezovalni člen medklem letu znašali 905.000,- šilin-Koroško in Slovenijo. To pred gov, pri čemer je Zveza sloven-vsem zaradi tega, ker ni jezikovskih zadrug podprla SGZ s nih ovir in je prav to posebnost ItSOO.OOO,- šilingi. S to vsoto je prednost slovenskih koroškitSGZ trenutno udeležena pri Zve-gospodarstvenikov. zi. Habernik pa je dejal, da se bo Generalni konzul dipl. inž. JožčSGZ trudila, da bo dobila s strani Jeraj je izrazil prepričanje, da jtnarodnostnega sosveta in tudi od razvoj koroškega gospodarstviSlovenije primerne podpore za bistveno odvisen od navezanoslsvoje delovanje, na Slovenijo. Potrebna bi bila po Zadovoljivo se je na občnem drobnejša analiza, na osnovi kazboru rešilo tudi vprašanje glav-tere bi bilo možno krepiti gosponopoklicnega tajnika. Odgovorno darstvo manjšine na Koroškemnalogo je prevzel študent ekono-Trgovska ponudba slovenskilmije Jozej Picej. firm na Koroškem za slovenski Delegati občnega zbora so državljane začasno ni zadostnisklepali tudi o spremembi pravil. -------------------------------- In sicer bo Slovenska gospodarska zveza ustanovila firmo, s katero se bo lahko udeleževala pri mešanih podjetjih. Namen tega je, po potrebi pomagati slovenskim podjetnikom, da lahko obdržijo narodnost v svojem kraju. Slovenska gospodarska zveza trenutno združuje okrog 40 članov. Za nalogo pa si je postavila, da bo v prihodnjih tednih povabila vsa dosedanja mešana podjetja, naj pristopijo k tej gospodarski organizaciji. Na občnem zboru je bil za predsednika potrjen kom. sv. Franc Rutar. Nadalje so bili izvoljeni v upravni odbor: dr. Anton Koren ( 1. podpredsednik), dipl. trg. Joža Habernik ( 2. podpredsednik), Jozej Picej ( tajnik), Janez Lomšek ( namestnik tajnika), Dolfej Krivograd (blagajnik) in Benjamin Wakounig ( namestnik blagajnika). V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Mihi Antonič, Franc Kelih in Jank Živkovič. H. st. Slovenska „ambasada“ v Ljubljani (Nadaljevanje s 1. strani) Pobudnik Hiše koroških Slovencev v Ljubljani je celovška Mohorjeva družba, svoja predstavništva v njej pa so oz. bodo odprle naslednje ustanove: Mohorjeva, NSKS, K KZ, Slovenska gospodarska zveza in Korotan, mednarodna družba za trgovino in udeležbe. Hiša naj bi služila kot močna in živa vez koroških Slovencev s Slovenijo in pripomogla k naši večji politični, kulturni in gospodarski prisotnosti v matični državi. Pomen tega je podkrepil tudi koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto, ki se je osebno udeležil slavnostnega odprtja. Svoje priznanje Hiši koroških Slovencev pa sta prav tako izrazila slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in krški škof dr. Egon Kapellari, ki sta hišo blagoslovila. Kučanov sprejem. Dan pred državnim obiskom je predsednik slovenske države Milan Kučan sprejel zastopnike koroških Slovencev pod vodstvom predsednika NSKS dr. Matevža Grilca in predsednika ZSO dr. Marjana Sturma. Pogovor naj bi služil usklajevanju stališč glede odprtih manjšinskih vprašanj, s katerimi želi slovenska stran soočiti avstrijskega zveznega predsednika na njegovem državnem obisku. Potemtakem naj bi bilo v ospredju vprašanje 7. člena ADR TV-pretvornikov, šolstva in otroških vrtcev in priznanja štajerskih Slovencev. Po besedah predsednika Kučana pa naj bi ravno tudi odprtje Hiše koroških Slovencev v Ljubljani vlivalo optimizem pri reševanju odprtih vprašanj naše narodne skupnosti. EU: Odločilna bo sposobnost p» pri pogajanjih Slovenska gospodarska zveza je minuli ponedeljel Osebno imam vtis, da si siove-povabila strokovnjaka za evropska vprašanja, dipl. trcfe"8 prizadeva dovolj, da bi dodana Stankowskega, da je predaval v Celovcu o poslene9vePnspo0jpmukjeE^p^|)\yo2rodka dicah pristopa Avstrijo k Evropski uniji. V pogovoru -e za predstavnike Slovenije pod Našim tednikom je Stankowsky zavzel stališča k raznirphovo častjo, da bi bolj vehe-aktualnim gospodarskopolitičnim vprašanjem. rientno potrkah na vrata EU- Naš tednik: Gospod Stankowsky, kaj gospodarsko šibka regija, kakršna je južna Koroška lahko pričakuje, če bo Avstrija pristopila k Evropski uniji? Dipl. trg. Jan Stankowsky: Prepričan sem, da bo Evropska unija v okviru svojega diferenciranega regionalnega programa upoštevala tudi južnokoroški prostor, ki je gospodarsko slabo razvit, in bo temu primerno dodelila za ta prostor tudi podpore. Vsekakor pa je to odvisno od sposobnosti politikov, ki si bodo v pogajanjih z EU iztržili boljše ali slabše pogoje za naše regije. Ena največjih bojazni je, da bi naše kmetije začele v EU propadati. Naše kmetijstvo se bo moralo brez dvoma prilagoditi novemu trgu in zato bodo potrebne tudi določene preusmeritve. Za prva leta je EU predvidela za avstrijsko kmetijstvo velikodušne podpore, tako da v prvih štirih do petih letih ni pričakovati, da bi kmetijstvo v tem času bilo na slabšem kot sedaj. Po petih letih pa bodo te podpore večinoma odpadle, tako da bodo kmetje primorani, da se prilagodijo novim razmeram in proiz- vajajo to, po čemer je na evrof skem trgu pač povpraševanje. Slovenija ni le za Koroške ampak tudi za celotno Avstriji postala pomemben gospoda: ski partner. Kljub temu ni prišli do tega, da bi Avstrija sklenila Slovenijo bilateralno pogodbi Zakaj? Vsekakor drži, da je Sloveni]' pomemben gospodarski partnej saj je od vseh vzhodnih držav n gospodarskem področju naj bo razvita. Številke tudi kažejo, d Avstrija izvaža samo v Sloveni]1 več blaga kot na primer v ce!! Rusijo ali pa na Poljsko. Vzrok, dl ni prišlo do podpisa bilateralne po godbe, je verjetno v tem, da pa' Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Avstrija ne more delati takih po godb, če želi pristopiti k EU. P1 drugi strani pa je to po moji ocefi tudi politično vprašanje. Zahodni države Slovenijo pojmujejo M državo Balkana in manj kot držž vo srednje Evrope. Tozadevno b So si pa za Mostar namislili nekaj čisto izrednega, Ker domači Hrvati pa Muslimani ne zaupajo drug drugemu, so postavili za novega župana Nemca Hansa Koschnika. Kdo bi si bil kdaj mislil, da bo po vsem tem, kar se je pred kakimi glavna naloga slovenskih polit so leti zgodilo, prav Nemec župan v MO' kov, da bodo opozorili Zahod, c je treba diferecirati med Sloveni in ostalimi državami naslednican SFR Jugoslavije. Kako ocenjujete možnosti, d pristopi Slovenija k EU? starju! Tudi na Koroškem se ne morejo zediniti za novega deželnega glavarja. Da bo že končno mir in red pa kaj pametnega, predlagam, naj kar mene izvolijo za novega deželnega glavarja. Picej: Skrbeli bomo za zanimivo ponudbo podjetnikom Jozej Picej je bil na občnem zboru Slovenske gospodarske zveze izvoljen za tajnika. Z njim smo se pogovarjali, kaj ima SGZ v delovnem načrtu. Naš tednik: Na občnem zboru ste rekli, da bo SGZ začela z načrtnim delom. Kaj imate pri tem v mislih? Jozej Picej: Kot prvo bomo skušali nagovoriti še več podjetnikov, da se včlanijo v gospodarsko zvezo. Zato bo seveda potrebno, da bo naša ponudba za podjetnike čimbolj zanimiva. Konkretno načrtujemo, da bomo jeseni tega leta izdali brošuro o slovenskem gospodarstvu na južnem Koroškem. Brošura je namenjena tako domačim firmam kot tudi firmam in privatnikom v Sloveniji. Na osnovi take informacijske dejavnosti želimo doseči, da se bodo slovenski državljani poslužili v prvi vrsti ponudbe slovenskih koroških podjetij in jih bodo s tem tudi krepili. SGZ je tudi že v preteklih mesecih organizirala strokovna in informacijska predavanja. Kaj načrtujete tozadevno za prihodnje mesece? Prav tako jeseni bomo povabili vse podjetnike, da z njimi skupno naredimo analizo letne sezone. Predvsem mislim tu na turizem in gostinstvo. Skupaj s strokovnjaki bodo podjetniki ob tej priliki lahko analizirali kakovost in učinkovitost njihove ponudbe in se bodo s strokovnjaki lahko posvetovali, kaj bi lahko spremenili v svojem obratu. Poleg tega je načrtovan seminar o financiranju in pospeševanju gospodarstva, pri čemer bomo v tem letu skušali težiščno nagovoriti tudi poklicno skupino mizarjev in jim nuditi strokoven servis. Koliko članov ima trenutno SGZ in iz katerih področij? V SGZ je trenutno vključenih okrog 40 podjetnikov, ki prihajajo večinoma iz gostinstva, mizarstva, import-eksport firm, bank, trgovin, inštalaterskih podjetij, in so to prostopoklicni podjetniki kot npr. zdravniki ali pravniki. Kaj nudite svojim članom poleg strokovnih seminarjev? Vsak član ima npr. tudi možnost, da se obrne na tajništvo SGZ, ki mu na primer posreduje strokovnjake za davčno in finančno svetovanje po znižani ceni. Ker pa želi biti SGZ važen povezovalni člen med koroškim oz. avstrijskim in slovenskim gospodarstvom, bomo svoje člane tudi temeljito informirali o možnostih sodelovanja in investiranja v Sloveniji. Prav zato bo SGZ odprla v Koroški hiši Mohorjeve v Ljubljani predstavništvo, da bo to delo posredovanja tudi učinkovito. Hvala za pogovor. 4 Iz naših občin j Besedo ima občinski politik PEPEJ KOMAR EL Dobrla vas Občani ne smejo trpeti škode zaradi napak občinskega urada Naš tednik: Lani je v občini Dobrla vas raziskoval državni tožilec glede nepravilnosti pri gradnji kanalizacije, pretekli teden pa zaradi 300 „črnih “ gradenj, za katere je občina zamudila izdati gradbena dovoljenja. Kdo je za vse to odgovoren? Komar: Politično odgovornost seveda nosi sef občine, in to je župan Josef Pfeiffer. Že v kanalski aferi je dejal, da je on odgovoren, v prvi instanci pa je bil obsojen vodja občinskega urada Diexer. Po mojem se Pfeiffer zdaj ne bo mogel otresti odgovornosti in bo moral, če bo potrebno, potegniti tudi ustrezne konsekvence. Kaj bo zdaj z vsemi posestniki hiš in poslopij, ki od občine niso dobili gradbenega dovoljenja? Na noben način ne smejo zdaj trpeti škode občani za napake, za katere je odgovorna občinska uprava. Je z novim vodjem občinskega urada dr. Karnerjem začel veti v občinski upravi nov veter? Dr. Karnerja si je izbral župan Pfeiffer sam in mora zdaj z njim živeti. Osebno lahko samo ugotavljam, da je dr. Karner strokovnjak, ki je vrhu tega še zelo natančen in se drži abecede zakonov. Da je slejkoprej aktiven politik dobrolske in deželne FP, sicer ni prepovedano, gotovo pa ni idealno. Kako zgleda z dvojezičnim vrtcem v Dobrli vasi? Imam občutek, da nas hoče župan z vrtcem potroštati na Št. Nikoliše popoldan, kar bi pomenilo, da dvojezičnega vrtca verjetno ne bo. Iniciativa staršev je sicer slejkoprej v pogovoru z županom, ki pa očitno misli, da lahko vodi vse ljudi za nos. Tudi to mu bo nekoč padlo še na glavo. Predlagam mu, naj si vzame za zgled ka-pelškega župana dr. Hallerja, ki je skušal v svoji občini dejansko upoštevati tudi potrebe slovenske narodne skupnosti, in mu to ni škodovalo - prej nasprotno: postal je celo deželni svetnik. Silvo Kumer Selški socialdemokrati spet glasovali proti dvojezičnim kažipotom SP, VP in FP so v Selah omogočili enojezične kažipote ni kolesarskih poteh. EL je predlagala dvojezične. V Selah so mandatarji Enotne liste spet globoko razočarani od svojih kolegov v SPÖ, ki so na minuli občinski seji skupno z VP in FP glasovali za enojezične kažipote na kolesarskih poteh v Selah, katere je pripravilo turistično združenje Rosental (Rož). Podžupan Nanti Olip (EL) je vložil predlog za dvojezične kažipote in dejal, da so Sele dvojezična občina in da bi se naj to videlo tudi v javnosti. Olip: „Zelo žalostno je dejstvo, da so se spet slovenski socialdemokrati podvrgli strankarskemu diktatu in so glasovali proti lastni vesti za nemške kažipote.“ Eden selskih socialdemokratov Franci Kropivnik (SP) zagovarja svoje zadržanje s tem, da je v Selah itak vse dvojezično, da se v občinski sobi mandatarji pogovarjajo slovensko in da pri kolesarskih kažipotih gre samo za pet majhnih tabel. Kropivnik: „Ne smemo biti tako ekstremni, iskati moramo srednjo pot. Sele smo mala občina in se ne moremo postaviti proti večjim v okolici, ki pač želijo samo nemške.“ bo pogoj za nastavitev. Po| džupan Nanti Olip je 1 glasne odločitve zelo vesejj ker bo potem tudi možni sestaviti dvojezične zapisni j5 ke občinskih sej. Proti razp| su je bil mandatar FP. Razpis tretjega uradnika. V vprašanju tretjega občinskega uradnika je imela Enotna lista več uspeha, čeprav je morala tri leta k temu prigovarjati druge frakcije. Novi občinski nastavlje-nec bo moral obvladati nemščino in slovenščino, to Občinski grb. Tudi nJ minuli občinski seji ni padli odločitev o občinskem grbu Selški občinski svet je nam reč že lani sklenil, naj tud domači umetniki vložijo svoje predloge, katere je dobili pregled vodja deželnega af hiva dr. Alfred Ogris, ki pa j1 očitno vse zavrnil in pred ložil pet lastnih. Selški man datarji teh pet predlogov n! so hoteli sprejeti in hočejo' izbiro vključiti tudi predlog! domačih umetnikov. Silvo Kume Šentjakobčani so se znebili: občinskega dolga Leta 1993 je imel vsak občan še 52 šilingov občinskega do ga, letos niti enega. Na minuli občinski seji v Št. Jakobu so med drugim sklepali o novi razdelitvi zavarovalnin za posestva občine. Ponudbe so vložile štiri zavarovalnice, med katerimi je bila najbolj ugodna Anglo Elementar. Pogodbo bo dobila pod pogojem, da črta nekatere klavzule, ki niso v interesu občine. Soglasno so občinski možje sprejeli letni obračun in bilančno poročilo o občinskem kulturnem domu. Občina Št. Jakob je imela v preteklem letu 5,4 mio. šilingov presežka. Denar bo letos uporabila za zidavo nove šole v Podrožci, za nakup brizgalnice za požarno hrambo St. Jakob (2,3 mio.) in za regulacijo potoka Reka (600.000 šil.). Z lanskoletnim presežkom se je občina znebila dolga. Medtem ko je prišlo lani še 52 šilingov občinskega dolga na enega občana, so letos Šentja- Stefan Riege!ni k je novi mandatar SGS i/ Št. Jakobu. kobčani brez dolga. Prav zaradi tega so v občinski sobi županu Johannu Gresslu izrekli zahvalo in mu soglasno izrekli razreš-nico. še letos bo občina Št. Ja- kob popravila stanovanjsl^ hišo za učitelje v Podrožcstc Stroški bodo znašibc 550.000 šilingov. S tem Ve: zvezi je župan Gressl kritizosi ral zadržanje deželne FP je, deželnem zboru. Gresska „Ker do danes nimati^al deželne vlade, tudi občin1 f ne dobijo pravočasno obljubljenih subvencij.“ Občili^, bo zaradi tega moraL' začasno samo najeti den^e in za to plačevati obresti. :r| Nekoliko globlje v žep btQ(t do morali seči tudi šentjakobski kmetje, če si bodf-hoteli naprej izposojev&J kmečke stroje, ki so v pos^n j sti občine. Povišanje bxj. znašalo 10%. Proti tenr^ sklepu je glasoval le noj^ mandatar Socialno gosp^0 darske liste Stefan Riegq-^ nik, ki je prevzel mesto JoZ|jr , ja Ottowitza. Kmetje cjru kmečki zastopniki v občiLQ| skem svetu pa so bili za p|0 višanje. 2ier 5 Iz naših občin ^' K Železni Kapli so slavnostno odprli novo zdravilišče, ki je stalo 40 milijonov šilingov. i Zdravilišče je zdaj veliki ponos Kapelčanov Zvezni kancler dr. Franz Vranitzky je v Železni Kapli slavnostno odprl novo Zdravilišče, ki odpira občini nove gospodarske in turistične perspektive. j 40 milijonov šilingov sta dežela iKoroška in občina Železna Kapla "investirali v obnovo in izgradnjo Zdravilišča, ki je v lasti občine. Po pprtju tovarne celuloze Obir je v okviru turističnega koncpeta na- o „Železna Kapla je maksimalna...“ OTTO BARIČ jsk (žcstal ta načrt, ki so ga občinski išmožje soglasno potrdili. 10 % in-n Vesticij je krila občina sama, itizostali denar so različne subvenci-P k za katere se je na odprtju žu-ssspan dr. Dieter Haller posebej injahvalil. J u Prominenca na odprtju je bila .0Trve vrste. Prišli so kancler Vra-"in,iitzky, deželni glavar Zernatto, [vjegova namestnika Ambrozy in 'ni^eichhold, šef SP Ausserwinkler h(jn celo trener Austrie Salzburg ■jPtto Barič. Vsi so se lahko pre-1tk|ričali o tem, kako podjetni so "vkapelčani, ki so se kljub težkemu gospodarskemu položaju znašli 3SJi se tako rešili najhujših težav, ^zdravilišče zaenkrat nudi 43 3l3uelovnih mest, pozneje bi jih naj , Pilo 60. Nova delovna mesta pa ’^Jo nastala tudi v okolici. Schloss-pTotel je prevzela podjunska hote-0frska družina Samer, pa tudi v T. drugih penzionih se veselijo ra-)CI stočega števila gostov. Leta 1993 P^o našteli v zdravilišču 3000 pacientov, to število pa se bo goto- vo še povišalo, je prepričan poslovodja zdravilišča Johann Smertnig. Dnevno zmore 50 sodelavcev oskrbeti 300 pacientov. Zdravilišče bo skušalo privabiti v Železno Kaplo več stalnih gostov, ki ostanejo v kraju več ko sedem dni. Prava kura namreč traja vsaj 14 dni do tri tedne. Velik ponos zdravilišča je prva in edina avstrijska šola za knajpanje, ki jo vodi zdravnik dr. Jelen. Vsako leto bo v šoli šolanih 30 zdraviliških maserjev. Prvi letnik je pred kratkim položil svoje izpite. Silvo Kumer Podjetniki, ki so z zadovoljstvom opravili svoja dela pri gradnji zdravilišča: Dipl. inž. Helmut Ogris, arhitektura; dipl. inž. Heinrich Oberressl: statika; podjetje Hechenletiner & Cie, kurilna naprava; Roland Val-lery, ključavničarska dela, dela vseh portalov in požarnih vrat, konstrukcija oken, ograja pri stopnicah in balkonih; Karl Jernej, kleparska dela; Holzbau Sm-retschnig, tesarska dela, Glasbau Holzer, steklarska dela. Vsa podjetja se priporočajo! Med številnimi častnimi gosti je bi! tudi trener Austrie Salzburg Otto Barič, ki je rojen v Železni Kapli in kjer danes še živi njegova krstna botra. Barič se počuti kot Kape/čan in redno obiskuje svoj rojstni kraj. Na sliki ga vidite z Danielo Ausserwinkler. Slike: Jellitsch. PLIBERK - BISTRICA-GLOBASNICA Kaj bo s kanalizacijo? V občinah Pliberk, Bistrica in Globasnica še vedno ni padla odločitev o gradnji skupne kanalizacije. Pretekli torek so se uradniki deželne vlade v Pliberku po-govorjali z mandatarji vseh treh občin, z rezultatom, da bodo občine dale izdelati študijo o možnih alternativah. Ali bodo to naredile skupno, ali pa vsaka občina posamezno, se bodo šele dogovorili. Vsi navzoči mandatarji so si bili edini, da bi gradnje vele-kanalizacije ne bilo možno financirati. Velekanal za vse tri občine bi namreč stal 800 milijonov šilingov, od tega bi morale občine same pokriti 500 milijonov šilingov. Ta denar bi morale občine najeti in odplačevati iz svojih proračunov. Kaj bi to pomenilo za občine, je jasno: nobena občina si v naslednjih 20 letih ne bi mogla več privoščiti nobene večje investicije. Da je to skoraj nemogoče, so medtem uvideli tudi že na deželni vladi. Navzoči uradniki niso več zagovarjali samo velekanala, ampak so odobravali tudi manjše čistilne naprave, kjer bi jih bilo mogoče zgraditi. Za večje kraje in industrijo pa bi po mnenju uradnikov bilo treba zgraditi kanalizacijo. Mandatarji pliberške, bistriške in globaške občine pa so bili razočarani nad politično odgovornimi v deželni vladi. Od deželnih politikov namreč ni prišel nihče v Pliberk. Občinski možje so kritizirali, da so ravno ti deželni politiki lani v deželnem zboru sprejeli zakon, ki je za občine skoraj neizvedljiv. nt vaš prijatelj 6 Rož — Podjuna — Zilja Klub koroških Slovencev iz Maribora na Koroškem Že tradicionalen je dnevni izlet oz. obisk naših krajev Kluba koroških Slovencev iz Maribora. Letos, natančneje preteklo soboto, jih je vodila pot na sončne Djekše, nato v Tinje, kjer so se ob kosilu telesno okrepčali, ter popoldne na sončne Radiše. Tam jih je med drugimi sprejel tudi predsednik NSKS dr. Grilc, ki je v svojem pozdravnem govoru namignil tudi na Slovenijo, češ da le-ta kljub notranjedržavnim težavam naj ne pozabi na koroške Slovence. S pesmijo pa je pozdravil goste otroški zbor SRD „Radiše“. Pred odhodom so gostje iz Maribora še prisluhnili koncertu Marijinih pesmi pri Culehnerjevi kapelici v Zgornjih Rutah, kjer so nastopali MRZ SRD „Radiše;, Radiški fantje in kvartet trobent. Še pod globokim vtisom idilične radiške narave in zvenom Marijnih pesmi se je Klub koroških Slovencev iz Maribora zadovoljno vrnil domov. Na vseh postajah pa so bili gostje iz Maribora sprejeti od predstavnikov tamkajšnjih kulturnih društev oz. osrednjih kulturnih in političnih organizacij (na Djekšah Magda Karner, v Tinjah Jože Kopeinig in Zalka Kuchling, na Radišah dr. Matevž Grilc, Nužej Tolmajer, Valentin Sima, Tomaž Ogris in Nužej Wieser). Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pozdravlja tajnika Kluba koroških Slovencev iz Maribora Jožeta Nateka. ČESTITAMO Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Mariji Mlinar iz Škocijana, Sonji Vrbinc ter Uršuli Silan iz S rej pri Škocija-nu. Društvo upokojencev Podjuna vsem iskreno čestita ter kliče še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Preteklo soboto je obhajala rojstni dan Mici Triesnik. Iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem zdravja. Prav tako preteklo soboto je slavil 72. rojstni dan Feliks Wieser st., po domače Šošlnov oče iz Slovenjega Plajberka. Ob tem visokem življenjskem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebne srečel Osebni praznik bo obhajal naš po vsej južni Koroški znani Tonč Dolinšek. Želimo mu mnogo oseb- nega zadovoljstva, tihe_sreče ter prav posebno zdravja. Čestitki se pridružujejo vsi nameščenci in prav posebno vse nameščenke Mohorjeve, KKZ, NSKS, EL in NT. Andreja in Angela Čik iz Libuč sta pred kratkim obhajali osebni praznik. Vse najboljše, veliko sreče in same sončne dni življenja! Osebni praznik sta obhajali tudi Margareta Knellwolf in Marta Hrast. Obema iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta! 65. rojstni dan obhaja Štefanija Arneitz iz Spodnjih Borovelj. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in Božjega blagoslova. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Te dni bo slavil osebni praznik deželni šolski svetnik dr. Anton Feinig, doma v Svečah pri Bistrici v Rožu. Zavzetemu kulturniku in občinskemu politku veljajo naše iskrene čestitke. Želimo vse najboljše, še mnogo srečnih, zadovoljnih^ in zdravih let v krogu najdražjih. Čestitki se pridružujeta EL in VS Bistrica Rožu. V Šmarjeti v Rožu je obhajal rojstni dan Hanzi Kučnik. Iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse najboljše! Pred nedavnim je obhajal 60. rojstni dan Foltej Srienc iz Večne vasi pri Globasnici. Za ta življenjski jubilej prisrčno čestitamo ter želimo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova! Čestitki Našega tednika se pridružujejo šmihelski jogri, ki želijo Folteju mnogo lovske sreče. Preteklo nedeljo je obhajala svoj 53. rojstni dan Marija Roschman iz Senčnega kraja pri Pliberku. Tudi njej iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! 80. rojstni dan in god je te dni slavila Angela Mak iz Sel na Zgornjem Kotu. Ob visokem dvojnem življenjskem prazniku prav prisrčno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja in Božjega blagoslova. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači, ki kličejo Angeli še na mnoga leta. 30. rojstni dan je slavil Matevž Smrečnik iz Male vasi pri Globasnici. Vse najboljše, predvsem zdravja in mnogo družinske sreče! Osebni praznik je obhajala tudi Rozi Keuschnig iz Št. Petra, za kar prisrčno čestitamo. Vse najboljše! 45. obletnico življenja obhaja Mici Sitter. Ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Naslednje voščilo je namenjeno Lizi Buch, ki slavi 80. rojstni dan. Za ta visoki jubilejni praznik prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitki se pridružujejo sorodniki iz Roža. Pretekli petek je obhajal 25. pomlad Peter Dlopst z Bistrice pri Pliberku. Iskreno čestitamo! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Petru Grdini iz Male vasi pri Globasnici, Gret-ki Čepin iz Podgore in Mariji Žagar iz Večne vasi pri Globasnici. Čestitkam društva upokojencev Pliberk se pridružuje uredništvo Našega tednika. Prav danes obhaja v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu rojstni dan Rozina Wernig, znana podjetnica campa Rož. Iskreno čestitamo, želimo vse najboljše, prav posebno mnogo uspeha, zadovoljstva in zdravja. Čestitkam se pridružuje Enotna lista. ZDRAVSTVUJ V četrtek, 2. junija, je obhajal 50-letnico Anton Malle, profesor za ruščino in telovadbo na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Srečanje s častitljivim očakom Abrahamom je za vsakogar pomemben mejnik na tem našem zemeljskem popotovanju. Tudi tebi, Tonč, se je naklonila ta sreča. V četrtek, 2. rožnika, sta si stisnila roke, ti pa Abraham. Ob takem dogodku človek rad pogledaš tudi nazaj, na prehojeno pot. Bil si med prvimi maturanti Slovenske gimnazije tistega - zdaj že davnega - leta 1963. Na maturitetnem potovanju po Jugoslaviji se je zares naklonila sreča. Tisto julijsko noč, kateri je sledilo jutro, ko je potres uničil Skopje, smo prespali v Prištini na Kosovem. Hotel Makedonija, kjer bi bili morali spati, se je podrl do tal. Na naši Slovenski gimnaziji že četrt stoletja poučuješ ruščino in telovadbo, no, pa celo v latinske vode te je občasno zaneslo. Lepe uspehe si dosegel s svojimi dijaki pri ruskih olim-piadah, tudi na športnem polju si žel marsikatere lepe uspehe. O trudu in naporu, ki sta za vse to potrebna, se po navadi ne govori. Dragi kolega Tonč, želim ti vse najboljše, vse najboljše se- veda tudi tvoji družini. Ostani zdrav in dobre volje! Na veliko let! Ad multos annos! Jože Wakounig t r c L ii s 6 Z ji C r t j< N H v c Z g v p k rc H IV F, di Pi in Čl n, d, kc • Pi cr r) td cn -tud en er o. er o ^td u ^ id id ^ cl id cl o< cl cr o. d: 7 Rož — Podjuna — Zilja Dr, Marija Makarovič - znanstveni vodja narodopisnega društva Po maši ob prvi obletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika je bil pri Miklavžu v Bilčovsu ustanovni občni zbor narodopisnega društva, ki vzdržuje in upravlja Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Ta je doslej deloval kot organizacijska enota Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Dr. Zerzer, predsednik KKZ, je pozdravil vse ljubitelje narodopisja, ki so se udeležili ustanovnega zbora; med njimi so bili direktor Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, mag. Marjan Pipp, predstavnik NSKS, dr. A. Malle, vodja SZI v Celovcu, in dr. B. Kotnik; iz Slovenije so prišli prof. P. Fister z ljubljanske univerze s soprogo Majdo Fister, dr. A. Cevc, vodja Inštituta za narodopisje pri SRC SAZU, in dr. Marija Makarovič. Na kratko je dr. Zerzer razložil namen ustanovitve društva (javnopravna oblika je bila potrebna zaradi odnosa do državnih ustanov) in smisel članstva v društvu (člani naj delujejo v društvu in zunaj njega po namenu društva in sodelujejo v organih društva. Množično članstvo ni predvideno, društvo ostane omejeno na nekaj strokovnjakov). Društvo je član KKZ in se vzdružuje predvsem iz sredstev javne Podpore, darov in dediščin. Vsi, ki si prizadevajo za zbiranje in ohranjevanje narodopisnega blaga, naj postanejo člani društva. Ko je od navzočih pobral 21 podpisanih pristopnic, so sledile volitve društvenih organov. Vsi predlogi pripravljalnega odbora so bili soglasno sprejeti. Upravni odbor Narodopisnega društva „Urban Jarnik": dr. Herta Maurer-Lausegger, predsednica; dr. France Vrbinc, Podpredsednik; Zalka Kelih-Olip, tajnica; Nužej Tolmaier, blagajničar; dr. Anton Feinig, (Martina Piko in mag. Zalka Kuchling, odborniki. Strokovni sosvet društva ozi-jroma inštituta sestavljajo: dr. I Herta Maurer-Lausegger, dr. Marija Makarovič, dr. Anton Feinig, mag. Engelbert Logar, (dr. Peter Fister, Majda Fister, Prof. Breda Turk, Martina Piko in Polona Sketelj. Dr. Augustin Malle je pri 1 čestitkah opozoril na dolgoletno tradicijo narodopisnega dela koroških Slovencev od konca 19. stoletja in iz časa Pred prvo svetovno vojno do danes. (Dalje na strani 13) Št. Jakob v Rožu Jože j Lederer odšel od nas Žalostno so pozvanjali zvonovi šentjakobske cerkve in naznanjali, da nas je po kratki, hudi bolezni za vse nepričakovano dne 15. maja 1994 zapustil Joži Lederer pd. Prajnč s Spodnje Reke v 75. letu starosti. Jože j se je rodil v številni družini pri pd. Mačiču na Reki. Bilo je osem otrok, od katerih so še štirje živi. Rajni Jože j je bil pred vojno član slovenske požarne brambe v Št. Jakobu. Kot njegovi bratje je tudi Jože j moral v vojsko, iz katere se je srečno vrnil. Rajni je bil šegave narave in bil povsod priljubljen. Bil je eden izmed redkih, ki je še poznal soseščino in to tudi živel, kar danes ni več samo po sebi umevno. Po očetu je podedoval hišo pri pd. Prajnču na Spodnji Reki. Ker pa je bila ta hiša že stara, je na istem zemljišču začel graditi novo. Rajni je bil tudi dober tesar, čeprav se tega poklica ni izučil. Po dograditvi hiše je 18. julija 1953 pripeljal v novi dom nevesto Pavlo Isop pd. Šusterlnovo z Reke. V zakonu so se jima rodili štirje fantje. Zakon je bil zelo harmoničen. Rajni Jože j je bil tudi eden od redkih, ki je poznal preteklo zgodovino Reke in o tej rad pripovedoval, posebej o številnih mlinih, ki so bili svoj čas na Reki. Rajni je izročilo svojih staršev izpolnjeval ter bil narodu in Bogu zvest do zadnjega diha. V sredo, dne 18. maja 1994, smo ga ob številni udeležbi znancev in prijateljev spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče v Št. Jakobu v Rožu. Pogrebne obrede je opravil župnik Jurij Buch, cerkveni pevci pa so s svojim petjem olepšali bogoslužje. Dragi Jože j, mirno počivaj v domači zemlji, katero si tako zelo ljubil, in vedi, da nam boš manjkal. Ob nenadnem, bolečem slovesu od rajnega, ženi Pavli in otrokom z družinami, bratom in sestram po tej poti izrekamo naše iskreno sočustvovanje. Mi. Slovenski koncert na Djekšah V nedeljo, 29. maja, je PD „Lipa“ iz Velikovca vabilo na zborovski koncert MePZ „Jakob Petelin Gallus“ v farno cerkev na Djekše. Zbor je z lepo izbranim sporedom navdušil obiskovalce, ki so skoraj docela napolnili dješko cerkev. Pevke in pevci zbora „Jakob Petelin Gallus" bodo letos poleti gostovali v Avstraliji. V ta namen so naštudirali lep program s pesmimi slovenskih koroških skladateljev 20. stoletja. Del tega programa so tudi predstavili na Djekšah. Navdušenje obiskovalcev nas je podkrepilo v prepričanju, da si ljudje tudi v obrobnih krajih dvojezičnega ozemlja želijo takih ponudb in jih zelo hvaležno sprejemajo. Zato se v imenu Djekšarjev prav prisrčno zahvaljujem Gallusu, da je sprejel naše povabilo. V veliko veselje in zado- Mešani pevski zbor „Gallus" (vodstvo: prof. Jože RopitzJ je navdušil Djekšarje. ščenje nam je bilo, da smo obiskovalcem lahko nudili koncert s tako imenitnim zborom, saj je „Gallus" v našem kraju skoraj edini zbor koroških Slo- vencev, ki ga vsi poznajo. Še enkrat torej — najlepša hvala. Magda Karner 8 Domače vesti Že od nekdaj je opravljala Koroška dijaška zveza nalogo nekakšne odskočne deske, s pomočjo katere naj bi imeli mladostniki možnost najti svojo individualno nadarjenost. Z odrom, posebej pa s političnim delovanjem, je oblikovala slovensko mladino, iz katere je zrasel marsikateri danes dobro poznani obraz današnje koroško-slovenske politične plasti. Danes mladina na političnem področju ne kaže več toliko zanimanja — položaj tudi zdavnaj ni več toliko razburljiv kakor pred kakimi dvajseti leti — pač pa so se interesi prenesli na druge ustvarjalnosti. Po dolgem času je izšlo spet glasilo KDZ z imenom „BoB ob steno", nastal je fotokrožek, predstavili smo dva nova filma v produkciji „film mladja“, ki sta žela in žanjeta velike uspehe. Z lanskim prvim „99. Rockom ob meji" smo spoznali, da smo tudi na tem področju na pravi poti. Letošnji „98 Rock ob meji“ naj bi spet nudil glasbeno nadarjenim dijakom oziroma mladim skupinam možnost, da se predstavijo širši javnosti, omogočil pa naj bi tudi sodelovanje in primerjavo, torej zdravo konkurenco z glasbeniki iz drugih kulturnih krogov oziroma držav — kon- cert naj bi med drugim doprinesel tudi k temu, da spoznamo, da je iz še toliko različnih nazorov nastala le ena mladina, ki se skupno zabava. Posebnost letošnjega „98. Rocka ob meji“ je „Beseda na meji“! Čemu letos še „Beseda na meji“? Letos bo poleg že omenjenega „98. Rocka ob meji" dan po- prej še prireditev, imenovana „Beseda na meji“. Koroška dijaška zveza je bila mnenja, da je treba v čisto glasbeno dogajanje vplesti tudi nekaj, kar je bliže „kulturi“ in njenim zahtevam. Poleg tega bi bilo najkasneje pri „95. Rocku ob meji“ jasno, da je nenehno enak način potekanja takšne prireditve kajpada dolgočasen, da ne bi rekli nesmiseln. Seveda je odbor Koroške dijaške zveze pričel tuhtati in se spraševati, kaj neki bi si bilo treba namisliti; morali bi dobesedno vžgati, poleg tega pa bi moralo imeti precej skupnega s kulturo. Nevarnost pa je bila, da bi se preveč posvetili čisti „kulturi", vtem primeru literaturi, ter bi s tem pozabili naš bistveni cilj in seveda temo, na katero se le-ta nanaša. Tako je bistrim glavam Koroške dijaške zveze prišla na misel čarobna beseda „MULTI-MEDIJA“. Multimedija naj bi bila ključ do uspešne „Besede na meji“, dan pred „98. Rockom ob meji“. Tako so tehniki in umetniki posedli okrog skupne mize in si izbrali teme iz starega rocka, katere so nato obdelali s pomočjo dobrega, starega nalivnika ter še s pomočjo najmodernejših „audio-video" naprav, ki so opravile svojo nalogo celo bolje, kot smo si rezultate predstavljali sami. Poleg tega bo Koroška dijaška zveza na „Besedi na meji“ skušala poudariti koristnost dvojezičnosti oz. večjezičnosti na način, ki ni povezan le z rockom in njegovo | zgodovino, temveč tudi s „kul- , turo“ samo. Koroška dijaška zveza, 1 maja 1994 Spoštovani! Celovec ne nudi dosti vabljivih glasbenih prireditev, zato se je Koroška dijaška zveza ponovno odločila organizirati „open-air“ koncert, ki bo v petek, 24. junija 1994, na dvorišču Mohorjeve v Celovcu. Slovenska beseda in sodobna obleka; Zaključna prireditev Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu „Spominjam se, da so se ocene mojih slovenskih šolskih nalog zboljšale, odkar sem igral . . . Današnja slovenska mladina na Koroškem v naših šolah le malo oziroma, upam si reči, nič ne zve o pravilni izgovarjavi besed, o pravilnih poudarkih stavka in o drugih takih stvareh." S takimi besedami kritično ocenjuje neki lanski slovenski maturant svoje izkušnje s šolo in gledališčem. Režiserka Alenka Bole, ki je z njim delala štiri leta, ga še danes pohvalno omenja: „ . . . mlad mentor v mladi skupini največkrat pomeni vznemirljivost svežine pa tudi skupinske ustvarjalnosti." Ista režiserka je prevzela letos mentorstvo nad pogumno skupino mladih srednješolcev v Št. Petru v prepričanju, da priprava zahtevne igre okrepi samozavest in spodbuja mladino k spoštovanju in negi materinskega jezika. Ker je zaradi nepredvidljivih težav imela samo dober mesec časa, ji je prof. Štefan Schellander učinkovito pomagal pri učenju teksta. Igrani recital Janeza Menarta „Igla skelečih let" je upravičeno navdušil obiskovalce, ki so se gnetli v polni dvorani Zavoda šolskih sester v Št. Petru. Nič ne de, da zahteva Menartov tekst veliko pozornost gledalcev, in prikaz njegovih globokih misli veliko igralsko sposobnost: šola je pokazala, da ji materin jezik veliko pomeni, in mladina je dokazala, da se je pripravljena zanj potruditi. Tudi ni motilo, da je bila večina igralcev iz Slovenije, kajti v pogovorih z učenkami smo zvedeli, da so mladi Korošci večinoma pripravljeni sprejeti izziv sošolk iz matične države in se ob njih s podvojenimi močmi spopadati z zborno slovenščino. Celo v medsebojnem pogovoru se eni potrudijo za boljšo izgovarjavo in drugi dobijo drugačen odnos do narečja. Enako medsebojno oplajanje je bilo opaziti pri drugem delu sklepnega večera, pri modni reviji. Dekleta so s svojstveno mladinsko eleganco pokazale sodobne obleke, deloma na zelo visoki ravni, gotovo pa pretežno po okusu gledalcev. Sestra Katja je potrdila, da so se učenke skrbno pripravljale, večinoma v prostem času šivale in vpletle ogromno lastne ustvarjalnosti, tako da so | bili izdelki res rezultat učenja ir 5 prikaz znanja učenk gospodar- [ ske šole, ki je bila priljubljena F vsaj na Gorenjskem že v stari Jugoslaviji. p Tej pomembni ustanovi za na- k rodno skupnost želimo pred-r vsem veliko uspeha pri letošnjir prvi maturi, ki poteka te dni, dac bi bila vzgojno središče za našor mladino in kraj plodnega sodelo-p vanja med Slovenci s te in oneiC strani Karavank. ip Prireditev je odprl MePZ Can-j. tus S. Petri (mlade pevke z malo n manj mlado okrepitvijo iz zbora fc profesorjev) s tremi lepimi j; pesmimi. j( A. Angerefž 9 Gost v Našem tedniku Ob 60-letnici MoPZ Foltej Hartmann Ob tem jubileju se z vami veselimo in vam še v bodoče veliko uspeha želimo. Od vseh tukaj zbranih sprejemite srčen pozdrav in iskrene čestitke. Le redko kdaj se to zgodi, da potomec, sinko zbor naprej vodi. To ni samo pregovor, to je res, to je pravi Božji blagoslov z nebes.... Jogrška pojedina v Vogrčah Da je danes tukaj pojedina, je gotovo šla iz puške močna streli na. Le kak občutek je gospod Maček imel, ko je to nedolžno srno ustrelil. Nekoč se je lovec lisice zbal. Ko je pete odmaknil, se je na zajcu spotaknil. Prešmentanovi ga je podil, misleč, da je štor noge dobil... Župniku Zaletelu za god Prečastiti naš vogrški gospod, približal se vaš slavni god. Znova vam zdravja in sreče želimo in se za vse dobro iskreno zahvalimo. Muči nas delo in strašna vročina, da nam ni dano dosti spomina. Bog pa je poskrbet, da nam rože premile, nam v najlepšem svetu danes bodo govorile.... Francka Lubas (Izvlečki iz njenih pesnitev) NAŠ GOST Pesnica z vogrškega polja V Vogrčah pri Pliberku živi Francka Lubas. Domačini jo pozanjo kot samostojno in podjetno kmetico, ki se kljub 62 letom še vsak dan usede na traktor in oskrbuje svojo 23 ha veliko kmetijo. Lani pozimi ji je, kakor tudi drugim kmetom, sneg polomil veliko gozda. Zato ima zdaj polne roke dela, organizira pospravljanje lesa, poleg tega pa je bilo vigredi tudi še treba na polju orati in sejati. iH S Francko Lubas se je pogovarjal Silvo Kumer s0 Ime: Francka Lubas * ir1 Starost: 62 let lar- Doma: v Vogrčah sna Poklic: kmetica Ju- Tako je letos ostalo Lubasovi Francki le malo časa za veliki na- konjiček, za pesnikovanje. Zgoč-ed- nija, kakor jo imenujejo Vogrjani, snjini pesnica, kakršne so mnoge druge: v prvi vrsti piše za poseb-ašoi ne dogodke in praznike. „Pesniki navadno malo filozofirajo, jaz pa 5 0 pišem o tem, kar se v naših krajih 3116 dogaja." Tako sama sebe opisuje Pesnica. Prvič je za pesniško pero prije-i la pred 15 leti. Danes že rajna ia c mežnarica Dorica Randev iz Do-or8 ba je praznovala god in kot darilo >im!je dobila podarjeno pesem, ki jo ie Francka Lubas spesnila prav iretza njo. To se je očitno hitro zve- delo po občini. Znanci so prihajali v Vogrče in naročali za rojstne dneve in godove pesmi za ljudi, ki jih je Francka Lubas včasih poznala samo po imenu. Napisala je pesmi med drugim za znane osebe kot Milko Hartmann, župnika Tomaža Holmar-ja, nešteto pesmic za domačega župnika Vinka Zaletela, za krškega škofa Egona Kapellarija, domačega organista Miheja Lubasa, in še bi lahko naštevali. Tudi za poroke in dru- ga slavja je Francka Lubas prijela za nalivno pero. Ko so domači gasilci dobili nov gasilski tank, so prosili Francko, da jim je spesnila slavnostni recital, ko so prišli v Vogrče lovci, je spesnila pesem, ki je bila prikrojena zelenim bratom. Francka Lubas piše tudi igre. Doslej je napisala tri: „Beljaški pust“ (komedija v dveh dejanjih), Božična drama (enodejanka) in igro za materinski dan. Eno so domači vogrški igralci tudi že uprizorili; toda „Včasih sem ravno v hlevu, ko mi pride na misel verz. Takoj grem v hišo in ga zapišem.“ pa oceni avtorice igra ni uspela čisto tako, kot si je predstavljala. „Mogoče bi se z režiserjem morala prej bolj dogovoriti," ugotavlja naknadno. V zadnjem času je zložila tudi nekaj drugih pesmi, v katerih je ostala zvesta domačemu kraju in življenju v vasi in fari. Tako so nastale pesmi, ki opisujejo pot k polnočnici, adventno srečanje upokojencev, mamo, domačega kmeta, in podobno. Lahko bi rekli, da Francka Lubas zapisuje v verzih kronologijo domačega kraja. Že danes pa se veseli tistega dneva, ko bo šla čez dve leti v zasluženi pokoj; tedaj bo imela več časa za pesnikovanje in za pogovor s svojimi sosedinjami, s katerimi se ob prostih dnevih rada usede doma za mizo in pokramlja o starih časih. 10 Oglasi 11 Oglasi petek, 3. junij 1994 Železna Kapla: Domača podje zgradila domače zdravilišče STATISCHE UND KONSTRUKTIVE BEARBEITUNGEN-TIEFBAUPLANUNGEN DIPL-ING. HEINRICH OBERRESSL STAATLICH BEF. U. BEEID. ZIVILINGENIEUR FÜR BAUWESEN ALLGEMEIN BEEID. GERICHTLICHER SACHVERSTÄNDIGER A-9020 KLAGENFURT VÖLKERMARKTER STRASSE 5 TELEFON 0463/57 5 18 Smretschnis GmbH ^J A-9142 GLOBASNICA/GLOBASNITZ Šteben/St. Stefan 36, Telefon.: ^ 42 30 / 633 Hechenleitner&Cie HEIZUNG • SANITÄR • LÜFTUNG 9032 KLAGENFURT Südring 236, g 0463 /21 621, Fax 21 6 21 - 40 9500 VILLACH Dollhopfgasse 1,^04242/24242, Fax 22 7 28 DAC-HDtBCKUMLÄS UA)T<£-RM e-HMBA) SP^M LTL