400 Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. V 14. in zadnji seji dne 16. oktobra je c. kr. deželni predsednik vitez Kalina odgovoril na interpelacijo poslanca g. Kluna zastran zasežbe neke številke časopisa „Slovenca" rekši, da izvrševanje tiskovne postave pripada sodnijskim oblastvom, in da se zapeča-tenje vsega lista opira na postavo. — Dalje je c. kr. deželni predsednik odgovoril na interpelacijo poslanca Pfeiferja glede" različnih napak pri iztirjevanji davč 401 nih zaostankov, in obljubil, da vlada tudi vprihodnje ne bode ostro postopala v ozira vrednib slučajih. Izvolil se je potem novi deželni odbor, in sicer bili so izvoljeni sledeči odborniki: Dežman iz vrste velikih posestnikov, pl. dr. Schrey iz vrste mest, trgov in kupčijske zbornice, dr. Schaffer iz celega deželnega zbora in dr. Bleiweis iz vrste poslancev kmetskih občin. Kazen dr. Bleiweisa so vsi prevzeli izvolitev, a dr. Bleiweis se je odpovedal tako-le: „Presrčno zahvalo Vam, gospodje, za čast in zaupanje, ki ste me volili zopet na mesto, kjer sem sedel celih sedemnajst let. Ne bojim se dela, ki ga deželnemu odborniku naklada služba za domovino in narod nas. Kajti reči moram, hvala Bogu! da moje duševne in telesne moči niso še opešale. Al tiste okoliščine, katere sem povdarjal v adresinem govoru, ko sem navajal, da me z začetka ni bila volja, priti v deželni zbor, — tiste okoliščine mi ne pripuščajo, da bi prevzel namenjeno mi čast, zatoraj ponavljam presrčno zahvalo Vam, dragi prijatelji, in prosim, da namesti mene izvolite druzega." Potem je bil namesti dr. Bleiweisa izvoljen dr. Vošnjak za deželnega odbornika. Za namestnike odbornikov so bili potem izvoljeni: baron Tauf-ferer iz vrste veleposestnikov, župan Lašan iz vrste mest, trgov in kupčijske zbornice, vitez Gariboldi iz celega deželnega zbora in Karol Klun iz vrste poslancev kmetskih občin. Ker se je pa tudi Klun odpovedal odborstvu, izvoljen je bil namesti njega dr. J. P o k l u k a r. Dr. Schrey stavi nujni predlog: naj deželni zbor popolno priznanje in zahvalo izreče Kranjskim vojakom v Bosni in Hercegovini za odlično hrabrost ter naj za ranjene Kranjske vojake privoli 1000 gld. iz deželnega zaklada. Dr. Bleiweis toplo podpira priznanje izvrstne hrabrosti Kranjskih vojakov, al 1000 gold. za ranjence se mu dozdeva premaio, toraj predlaga , naj se v ta namen dovoli 2000 gold. Deželni zbor Blei-weisov predlog sprejme enoglasno. C. kr. deželni predsednik vitez Kalina se zahvaluje deželnemu zboru za lepi dokaz enoglasnega domorodnega mnenja ter dostavi , da bode ta sklep po brzojavnem potu naznanil Njega Veličanstvu presvitlemu cesarju. Poročilo gospodarskega in finančnega odseka o deželni prikladi na pivo in žganje se izroči deželnemu odboru v pretres z dostavkom, da prihodnjemu deželnemu zboru o tem poroča in nasvete stavi. Pri tej priliki je obveljal predlog Lukmanov, naj se vlada naprosi, da se dovoljenje za prodajo žganja iz moralnih ozirov kolikor mogoče omeji. Potem je obveljal predlog gospodarskega odseka, naj se vlada naprosi, da vse stori, kar je zarad ubra-nitve goveje kuge potrebno, zlasti tudi to, da v ta namen v dogovor stopi z Ogersko vlado, katera premalo ostro postopa za obrambo te pošasti. Poslanec Potočnik je v imenu gospodarskega odseka predlagal sledeče: Deželni odbor naj vse preskrbi, da se delo za cesto od Hajke čez Dobličedo Črnomlja brž ko mogoče začne, ter naj pri nekrateni izpeljavi te ceste vso svojo pozornost obrne na primerne poprave okrajne ceste v Vinskih goricah poleg Majerla; dalje naj se deželni odbor potegne za to, da bode Litijski cestni odbor obravnavo zarad Savskega broda pri Savi končal; — da se operat zarad preložitve ceste med Smukom in Lašičami v kratkem izdela in cesta dovrši, in da se bode cesta čez Slivsko goro preložila. Ti predlogi vsi so obveljali. Sprejel se je potem tudi Lukmanov predlog, naj deželni odbor skrbi za to, da se ceste h kolodvorom, katere še niso izdelane, brž ko mogoče izvrše, in pa predlog Robi če v, naj deželni odbor dela na to, da se okrajna cesta na Klancu v Belipeči kmalu preloži. Vitez Gariboldi poročal je v imenu odseka, ki je imel pretresovati delovanje deželnega odbora. Vsled tega so obveljali sledeči nasveti: deželni odbor naj prihodnjemu zboru poroča, ali in kedaj bi se zaklad Ilirske ustanove za slepe razdelil med Kranjsko in Koroško; — deželnim uradnikom in služabnikom naj se podpore dado le v prav ozira vrednih slučajih, nagrade pa le takrat, kedar so razen službene dolžnosti kaj izvanrednega in prav koristnega storili; pri tem se pa dotični proračun nikakor ne sme prekoračiti; — deželni odbor naj obstanek okrajnih bla-gajnic tudi za leto 1879. zagotovi; — deželni odbor naj bode pozoren na obravnavo zastran odveze davščin za cerkvene namene in naj o tej reči ter o vprašanji zarad kongrue poroča prihodnjemu deželnemu zboru; — s tiskom stenografičnih zapisnikov naj se požuri tako, da se bode vselej zapisnik poprejšnje seje predložil v vsaki prihodnji seji. Potem pl. dr. Schrey nasvetuje, naj deželni odbor uradovanje glede uradnega jezika pri deželnih uradih, posebno pri knjigovodstvu, enolično uravnd tako, da se načelo ravnopravnosti obeh deželnih jezikov ne bode prelomilo in cenejše uradovalo. Poslanec dr. Po-klukar poprime o tem predlogu besedo in dokazuje, kam dr. Schreyev predlog cika, odpravi naj se namreč slovensko uradovanje, kar se nikakor ne sme zgoditi. Poslanec Svetec tudi ostro spodbija predlog dr. Schreyev in svari, ne se reči dotikati, katera je tako občutljiva. Nemški jezik pri nas nikakor ni splošni deželni jezik, kajti razen mrvice Nemcev v Ljubljani in razen peščice Kočevarjev je vsa naša dežela slovenska in jezik naroda je slovenski. Mi smo nemškemu jeziku pripoznali pravico s pogojem, da se pred vsem ista pravica pripoznava slovenskemu jeziku. Narodna poprejšnja večina je uže več let popustila vprašanje glede jezika zato, da ni bilo daljega prepira; gospodje na uni strani ne ponavljajte ga tedaj vnovič, vrzite nemškutarski predlog dr. Schreya v koš. Al poročevalec vitez Gariboldi, nekdaj poslanec v narodni vrsti, ga podpira, in se ve, da je konečno obveljal pri sedanji večini. Poročevalec Dreo v imenu gospodarskega odseka poroča o prošnji Žužemperskega županstva zastran zidanja železnice po Krški dolini na Dolenjskem in v daljem govoru toplo priporoča, naj se deželni odbor obrne do ministerstva s prošnjo, da v prihodnjem državnem zboru predloži načrt postave o zidanji Dolenjske železnice. Ta predlog je enoglasno obveljal. — Predlog poslanca Pakiža, naj se davčnim okrajem Ribnica, Lašice in Kočevje vsled neviht leta 1878. primerni davek odpiše, se s priporočilom izroči c. kr. vladi. — Prošnjo podobčin Vrh p olje in Sanabor, da bi se odcepili od Vipavske občine ter postali samostojna občina, poslanec Lavrenčič v daljšem in temeljitem govoru prav toplo priporoča to prošnjo ter dokazuje veliko korist zadevnih občanov v vsa-kemkoli obziru. Dr. Bleiweis podpira prošnjo po-vdarjaje, da je deželni zbor uže vlani vslišal to prošnjo ter sklenil zadevno postavo, ki pa ni bila potrjena. Isto tako dr. Poklukar priporoča, naj se prošnja takoj vsliši. Naposled je pa vendar predlog dr. Deu-a, ki ga je stavil v imenu občinskega odseka, obveljal, po katerem se je prošnja izročila deželnemu odboru, naf se pri sestavljanji glavnih občin po mogočosti na njo ozira. Poročevalec Dežman nasvetuje v imenu gospodarskega odseka nekatere uredbe zastran zboljšanja okraj no-cestnih zadev, kar obveljd; pri tej pri- 402 liki se sprejel tudi predlog barona Apfaltrema, naj se deželni odbor posvetuje in potem poroča, bili ne bila cestna postava v nekaterih točkah premeniti. Volitev poslanca Karola Savni k a v Kranji se brez ugovora potrdi enoglasno. — Poročevalec Klun v imenu šolskega odseka temeljito in toplo priporoča nasvet poslanca Detelje glede obstanka gimnazije v Kranji in stavi predlog, naj se deželni odbor obrne s prošnjo do deželne vlade, da naj se ona z vsemi mogočimi sredstvi pri ministerstvu potegne za obstanek gimnazije v Kranji, kateri predlog enoglasno obvelja. — Potrdi se računski sklep deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1877. — Poslanec Potočnik poroča o preložitvi Turjaške ceste in na-svetuje, naj se ta ceata še letos dodela, pa tudi cesta v Gub niša h, kakor hitro mogoče, preloži, kar obvelja. Prošnja podvzetnikov Žafrani oa in Peliča, da bi se jima dovolila neka odškodnina vsled te ceste, se izroči deželnemu odboru v konečno rešitev. — Predlog dr. Deua glede razdelitve pašnikov in uravnave lastninskih razmer gledč menje-valnih zeml j išČ se izroči deželnemu odboru, naj prihodnjemu zboru predloži načrt zadevne postave. — Predlog dr. Bleiweisa glede" vštevanja tre tj i n-skepriklade pri izvršitvi volilne pravice za deželni zbor se v pretres in poročanje izroči deželnemu odboru. — Deželnemu odboru se dalje v rešitev izroče: prošnja za podporo fabriške šole v K o če v ji, prošnja Cerkniške občine za privolitev 32% Pri-klade , prošnja okraj no-cestnega odbora Idrijskega za privolitev cestne priklade in prošnja okraj-nocestnega odbora v Metliki za podporo. Z navadnimi običaji se je zborovanje sklenilo s trikratnimi „slava"- in „hoch"-klici na Njega Veličanstvo presvitlega cesarja.