LISTEK. Štiri postaje. —j. ii. V peklu. In bil sem tam, kjer je jok in škripanje z zobmi! Iq res . zadnji moj kočnik je iskal svojega nasprotnika, da bi z njim poškripal, in zadnji moj sekavee je iskal česa, ob kar bi se podrgnil, in zadnji moj podočnik je iskal opore, ob kateri bi izražal svojo grozo! Toda do škripanja ni prišlo v mojih ustih, zakaj, kar ni mogoče —je nemogoče. Zato pa se je ves moj strah izlil namesto v zobe v moje odrevenele ude, ki so se pričeli tresti kot premalo kuhana žclca! Vsak trenutek sera menil, da me zgrabi kak vrag ter me nasadi na svoj trirog in me ponese v kako žarečo ponev, da me dodobrega 8C?re. Toda ni6 tega ni bilo! Vsa okoliea čisto mirna, tiha . . . le tam iz daljave se je oglašal vesel in razposajen hrup! Ko vidira, da ni nikjer nikakega strahu, ki bi me požrl, se neham tresti, pa se postavim na svoje cepč, da kam ubežim, toda v istem trenutku se odpro v bližini velikanska vrata, skozi katera se pripodi roj pravih pe- klenščkov. Ugledajo me in se zakade proti meni, da mi je zastila sapa. nAha, zdaj-le se pa pripravi!" sem si mislil in brž sklenili zmoliti očenašek, a sem se k sreči še sporanil, da sem v peklu, kjer itak ne pomaga nobena molitev. He, he! Kako pa da si našel semkaj ? Kdo pa ti je dovolil to? Halo, pred Luciferja, da zveš, kaj S8 ima zgoditi s teboj!" In pehali so me ia vlekli t veliko dvorano pred tron peklenskega poglavarja, ki je sedel v svojem veličastvu sredi nebrojne množice peklenskih prebivalcev. Zobje moji so napravili še en obupen, a ponesrečen poizkus ?a škripanje in šklepetaDJe, uakar se zgrudim pred prpstolom na tla. „ A — ti si, Franceseo, ki se za me nisi zmenil ves čas svojega življenja in ki si mi delal toliko skaze in zgage ? Dajte, zgrabite ga, pa ga treščite venkaj, da leti naravnost do nebeških vratl Tu ni mesta zanj!*1 „1 — i — saj tam sem pa že bil, in od tam so me pa poslali semkaj med vas. Saj rad nisem šel, a sem moral!" pravim jaz. nA tako? In ti meniš, da pri nas pobiramo same izbirke? Ne boš, Jaka, kar ven z njim pa naj blodi Bpo svetovnem pro- storu, in aeternum!" zagrmi Lucifer. Takrat pa so mi začeli zobje res žklepetati, hlače so se mi tresle in srce mi je drgetalo silnega strahu. Obupno se ozrem v krogu in iščem pomoči, usmiljenja! Tu se zasrnilim Lueifereli, Njeni Prevzvišenosti, soprogi Luciferjevi, ifi ta se zavzame za me. BKaj boš, Lucko, saj vidiš kak siromak je! Ves prepaden, rnedel in pretrgan kot sama lakota, ves prpmit in trd od inraza, kaj hočpš takemu odrekati zavetišče? Daj, daj — pa ga sprejmi v našo družbo!" • Ta rahel migljaj je zadostoval Lueiferju, da je takoj premeuil svoje ravnanje. (Kakor sem uvidel, je imel Lucifer ravno tak strah pred svojo ženo, kot sem ga imel nekdaj jaz pred svojo!) Lueifer prekliče svoj ukaz, se obrne k meni ter pravi: BKaj pa so tvoji grehi, da te niso hoteli v nebesa?" • BV razrednici sem izpustil nekaj pik nad i, v katalogu nekaj strešic nad č in i in v tedniku sem zapisoval tvarino s prevegastimi črkami!" Kakor vidite, sem se debelo lagal, a strah je strah. Saj Lucifer ni vsegaveden, čemu bi ne zraanjšal svojih grehov? nA tako? Tak lenuh si bil? Ka- zen za vse to pa mora biti! Odredite mi ga v učiteljsko dvorano, in tamkaj naj piže in prepisuje razrednice, kataloge in tedoike neprestano v vso večnost, dokler..." Takrat pa sem prvikrat zaškripal. Eako je bilo to mogoče, sam nisem vedel, a le toliko sem znal, da sem zaškripal. Lucifer je končal z neizvršenim stavkom in mignil svojim sliigam. Ti pa so me zgrabili in vlekli v takozvano učiteljsko dvorano. Tu zagledam nepregleduo mizo, pri kateri je sedela nešteta vrsta sključenih, upadlih postav  sarnih mojih tovarišev! Niso dvignili pogleda, ko sem vstopil, teraveč hiteli so s peresi po papirju in pri tem škripali z zobmi, da me je streslo po vseh udih. Za njirni so se pa dvigale velikanske skladovnice že neštetokrat prepisauih izdelkov. Vragi porinejo k mizi tudi mene, mi potisnejo pero \ roke in tiskovine pred me — — in od tedaj se je pričelo trpljenje zame, neskončno trpljenje, ki je izvabilo tudi mojim bmzobim čeljustim škripanje, kot da sem imel dvakrat dvaintrideset zob! Le euo je bilo zame tolažba! Eo sem se nekoliko ozrl po svojih tovariših, sem zapazil, da ne manjka med terai skoraj nobenega, ki mi je bil v življenju ljub. Bili so tu Janko pa Luka in France in Jaka in in  bile 80 vse koleginje, ki so korakale v preteklem življenju ramo ob rami za naše praviee! To je bila zame tolažba! Njihovo trpljenje je zmanjšalo moje gorje! Iq pisal sem in prepisoval spise, na tihem pa premišljeval, kaj H je menil Lucifer s svojim nekoočanim govorom: BV vso večnost, dokler ..."