LETOS SREČANJE TUDI V ŠOŠTANJU Ste že naročeni na tednik Naš čas? 19. marca - Leto XII. - Št. 11 (320) - Cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk KoiiMMilar !nov" v naši družbi sploh ne bi prišlo. Kljuib temu pa naj povemo že v uvodu: to v ničemer ne zmanjšuje osebne odgovornosti vodilnih posameznikov za poslovne malverzacije, kljub dejstvu, da hočemo razmišljati sedaj pravzaprav o ponekod še šibki preventivni dejavnosti Preventiva pa, ko gre za čuvanje družbene lastnine, ko gre za pošteno menjavo dela in rezultatov dela, je del družbene samozaščite in ne le dejavnost organov pregona. PREVENTIVA Hočemo reči,, da bo v naši družbi tudi vse manj gospodarskega kriminala, tudi zunanjetrgovinskega, če bomo še dosledneje razvijali delovanje delavske kontrole, če bo vsak samoupravljalec povsod in vedno zahteval čiste račune, ko gre v bistvu za rezultate njegovega dela. Zato moramo tudi pri obravnavanju te problematike zasledovati predvsem družbenopolitični interes naše družbe, ki temelji na pošteni menjavi dela in ki onemogoča posamezniku, da bi bogatel na račun drugih. Seveda pa tega načela ne bo moč spremeniti v absolutno pravilo ravnanja - - nič na tem svetu ni absolutnega - če si ne bo vsak posameznik prizadeval za to, da bi se še bolj kot doslej ravnali po pravilih samoupravnega obnašanja. To pa pomeni da morajo samoupravni organi delovati preventivno. Tako torej, da bodo že s svojim javnim delovanjem onemogočali posameznikom iskati „stranske" poti do neupravičenega bogatenja, ki se v končni posledici vedno izkaže kot breme na plečih delavcev. Sodišča bodo za vsak primer, ki je skregan z zakonodajo, izrekla pravično kazen. Toda korenine zla je treba odpraviti z družbeno akcijo. MILAN MEDEN • SEMINAR SVETA ZVEZE KOMUNISTOV SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA »»ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE« V VELENJU: RAZŠIRJENE SEJE SEKRETARIATA MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS CELJE SE JE UDELEŽIL TUDI SEKRETAR IK CK ZKS FRANC ŠETINC Tudi o uvajanju dohodkovnega sistema Povezovanje celjske regije Priznanja Osvobodilne fronte v letu 1976 Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva temeljne m druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in društva na področju občine Velenje, da dajo predloge za podelitev V ponedeljek je bila v Rogaški Slatini razširjena seja sekretariata MS ZKS Celje, kjer so sprejeli sklepe in stališča o nekaterih idejnopolitičnih vprašanjih sodelovanja in dogovarjanja na širšem celjskem območju. To je bilo nadaljevanje že pred časom začetega razgovora na isti ravni, ko so že podrobneje spregovorili o možnostih tesnejšega sodelovanja na o-bmočju celjske regije. Na zadnjem posvetu so poudarili, da so dosedanje oblike sodelovanja na širšem celjskem območju že prispevale k skladnejšemu družbenoekonomskemu razvoju na tem prostoru, vendar pa z dosedanjimi uspehi še ne moremo biti povsem zadovoljni. Zato je treba stremeti, da se čimprej in čimbolj dosledno uresničujejo stališča in sklepi, ki so jih sprejeli. Predvsem komunisti se namreč morajo resno zavzemati za še širše in popolnejše sodelovanje. Zato morajo komunisti na ravni občin in v medobčinskih organih o sprejetih sklepih še podrobneje razpravljati. Na seji sekretariata so spregovorili tudi o nalogah komunistov pri uveljavljanju novosti v našem gospodarskem sistemu, predvsem v zvezi z uresničevanjem novega načina oblikovanja in ugotavljanja dohodka temeljnih organizacij združenega dela in zagotavljanja plačil med uporabniki družbenih sredstev. Poudarili so, da so delovni ljudje še vedno premalo seznanjeni z bistvenimi novostmi, ki jih nova zakona PRIZNANJA OF V LETU 1976 Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, organizacijam in društvom za posebne dosežke organizacijskega in družbenopolitičnega značaja, ki so prispevali k razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in krajevne samouprave. Priznanja OF se podeljujejo vsako leto 27. aprila ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena ter uveljavljanju občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Predloge z utemeljitvijo pošljite do 1. aprila 1976 Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Velenje. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL VELENJE prinašata. In zaradi tega še tudi marsikje prevladuje mišljenje, da gre pri tem le za knjigovodske spremembe. Zato je treba na tem področju narediti še veliko. V razpravi je sodeloval tudi Franc Šetinc, ki je posebej poudaril potrebo po idejni in akcijski enotnosti komunistov pri uresničevanju zastavljenih ciljev: tako kratkoročnih kot tudi dolgoročnih. K. Starešine prisotni na vseh _področjih življenja Že tradicionalno srečanje mladih pevcev velenjske občine sodi med prireditve, ki prav gotovo pritegnejo največ gledalcev. Podobno kot lani in leta poprej je bilo tudi v soboto popoldne v Domu kulture v Velenju premalo prostora, da bi lahko sprejel vse matere in očete ter druge ljubitelje lepih pesmi, ki jih pevci z osnovnih šol, vzgojno-varstvenih ustanov in velenjske gimnazije poklanjajo Svet Zveze komunistov sestavljene organizacije združenega dela »Elektrogospodarstvo Slovenije" je pripravil v Velenju od 11. do 13. marca seminar za člane sekretariata sveta in za sekretaije konferenc Zveze komunistov v delovnih organizacijah. Seminaija so se udeležili tudi predstavniki konferenc osnovnih' organizacij sindikata v Slovenskem Elektrogospo-ter Zveze socialistične mladine darstvu. Posebno pozornost so in pa predsedniki organov sa- namenili družbenoekonomskim moupravnega delavskega nad- odnosom delavcev v združenem zora. delu, uresničevanju družbeno- Na tridnevnem seminarju so ekonomske politike z uva-govorili o uresničevanju sklepov janjem dohodkovnega sistema v 5. seje Centralnega komiteja elektrogospodarstvu Slovenije Zveze komunitov Slovenije v ter analizi samoupravne organi-organizacijah Zveze komunistov ziranosti in oblikam organiziranja združenega dela. Ocenili so delegatska razmerja med članicami sestavljene organizacije združenega dela »Elektrogospodarstvo Slovenije" in Interesno skupnostjo elektrogospodarstva ter uresničevanje delegatskega sistema na vseh ravneh v ovkiru sestavljene organizacije združenega dela. Govorili pa so še o delovanju organov samoupravnega delavskega nadzora in o uresničevanju načela družbene samozaščite. si je treba prizadevati, da bo to praznik vseh občanov. Na seji so tudi poudarili, da so lani premalo naredili glede vključevanja mladih iz občine v vojaške šole in poklice, zato je to v prihodnje ena izmed njihovih poglavitnih nalog. Še naprej bodo vso pozornost posvečali strokovnemu izpopolnjevanju ter idej-nopolitičnemu izobraževanju in vključevanju starešin v članstvo Zveze komunistov. Razmišljajo pa tudi Z nastopom pevskega zbora Zveze šoferjev in avtomehanikov velenjske občine se je pretekli petek v Velenju slovesno začela razširjena seja občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin, ki sta se je kot gosta udeležila tudi predstavnika iz pobratene občine Split, in sicer predsednik občinskega odbora ZRVS Split Dušan Veselinovič ter predsednik osnovne organizacije ZRVS „Meje" Split Vinko Udovičič, ki je pobratena z osnovno organizacijo Center iz Velenja. Iz poročila, ki ga je prebral sekretar Martin Slatinšek, je razvidno, da danes skoradja ni organizacije oziroma skupnosti, kjer ne bi bili aktivno vključeni tudi člani zveze rezervnih vojaških starešin, pa najsi bo to v družbenopolitičnih ali drugih organizacijah, v krajevnih skupnostih, kot delegati v zborih skupščine občine, samoupravnih interesnih skupnostih pa tudi kot člani republiškega odbora ZRVS. Zelo tesno člani občinskega odbora sodelujejo z oddelkom za ljudsko obrambo in občinskim štabom teritorialne obrambe. Na območju občinskega odbora z letošnjim letom delujejo štiri osnovne organizacije ZRVS - Šoštanj, v Velenju pa osnovne organizacije Šmartno, Center in Kajuh. V okviru osnovnih organizacij pa delujejo še aktivi. Pri občinskem odboru delujejo tudi štiri komisije: za splošno vojaško in politično izobraževanje, za družbenopolitično delo in obrambno vzgojo, za kadrovska in splošna vprašanja ter komisija za informiranje in propagandno delo. V zelo obširni pa tudi zelo kritični razpravi so poudarjali, da je treba vsepovsod tako na šolah, v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih krepiti obrambno zavest vseh. V prihodnje bo treba še okrepiti sodelovanje z organizacijami in društvi, ki imajo vzgojni obrambni značaj, kot na primer taborniki, planinci idr. Glede na to, da letos poteka 35 let ustanovitve naše ljudske armade o ustanovitvi osnovnih organizacij ZK ali vsaj aktivov v osnovnih organizacijah ZRVS. Na razširjeni seji so zelo kritično spregovorili tudi o članstvu v ZRVS in poudarili, da v tej organizaciji ne bi smelo biti mesta za tiste, ki so nedelavni, in ki se ne ponašajo kot starešine. Precejšen del razprave pa so člani občinskega odbora ZRVS na seji posvetili gospodarskemu položaju v občini, ki je letos zelo težaven. V zvezi s tem so se odločno zavzeli za samoupravno razreševanje stabilizacijskih procesov v občini. Predsednik občinskega odbora ZRVS Velenje Milan Štimac je izročil Dušanu Veselinoviču in Vinku Udovičiču priznanje občinskega odbora ZRVS Velenje 8 materam za njihov praznik - 8. marec. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Velenje in glasbena šola Frana Koruna-Koželj-skega Velenja pa letos zaslužita še posebno priznanje, saj sta revijo prvič organizirala tudi v Kulturnem domu v Šoštanju. In podobno kot v Velenju dan prej, je bila tudi dvorana v Šoštanju v nedeljo popoldne nabita. ZADNjEDNI PO SVETU... • ZAVZETOST ZA NOV GOSPODARSKI RED Kot vselej doslej je tudi zdajšnje potovanje predsednika republike Josipa Broza Tita v središču pozornosti svetovne javnosti. Povsem umevno, saj tudi zdaj ne gre le za vljudnostni obisk ampak za razgovore z državniki za izmenjavo mnenj ter predlaganje rešitev za mnoge prebleme, ki tarejo različne narode in države na zemeljski obli. Prva uradna sporočila o pogovorih, najprej o srečanju Tito-Echeverria, to isto pa si lahko obetamo tudi po obisku v Panami in Vezueli, povdarjajo sorodnost stališč, kar vliva nova upanja za uspešno in složno iskanje izhodov iz položaja v svetu, ki je zelo zapleten in poln nevarnosti. Očitno je, da je vse bolj čutiti učinkovito in organizirano dejavnost neuvrščenih držav, drvžav v razvoju in vseh miroljubnih sil, ki se aktivno borijo za svobodo in neodvisnost, za mednarodni mir in varnost, za nov mednarodni in ekonomski red ter za demokratizacijo mednarodnih odnosov. Politika popuščanja je že obrodila sadove. Toda ta proces mora postati trajen faktor v odnosih med narodi in se razširiti na vse geografske širine ter zajeti vsa vprašanja, da bi tako zagotovili enakomeren napredek in hkrati pospešili odstranitev konfliktnih žarišč, napetosti in nezaupanja v korist trajnega miru, temelječega na blagostanju in pravičnosti za vse narode. In prav s tem v zvezi sta predsednik Tito in Echeverria posebno pozornost posvetila krizi nepravičnega sistema, ki danes prevladuje v mednarodnih ekonomskih odnosih. Predsednik Tito je o tem dejal: — Nujno bi bilo treba ko-reniteje spremeniti obstoječi sistem gospodarskih odnosov v svetu. Čedalje očitneje je, da moramo probleme s tega področja reševati po poti, ki bo pripeljala do uveljavitve novih mednarodnih gospodarskih odnosov, v katerih bodo vse države dobile svoje mesto v skladu z lastnimi interesi in na temeljih enakopravnosti. S Titovim obiskom v deželah Latinske Amerike pa dobiva polno podporo tudi politika neuvrščanja. Le-ta je vedno bolj pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Vse bolj je namreč čutiti njen vpliv v boju za reševanje žgočih mednarodnih problemov in za demokratizacijo političnih in gospodarskih odnosov v svetu. Neuvrščenost se je potrdila kot svetovna politika, katere izhodišča privlačujejo vse večje število držav. Neuvrščene države skupaj z drugimi državami v razvoju prevzemajo pomemben del odgovornosti za splošni razvoj v svetu. S svojimi pobudami in dejavnostjo so postale sila, brez katere danes ni mogoče najti trajne rešitve za obstoječe mednarodne probleme. In prav zaradi tega bo konferenca voditeljev neuvrščenih držav v Colombu pregled pomembnih dosežkov a tudi dogovor o nadaljnjih nalogah, ki izvirajo iz sedanjih gibanj na mednarodnem področju. i i t i i 5 s S t * * i * * 5 s ^ K" S FRANC ŠETINC MED SLUŠATELJI SREDNJE POLITIČNE ŠOLE - ODDELEK DOBRNA TUDI POLITIČNO SOLO JE TREBA RAZVIJATI „Vaša šola je ena redkih, ki se je uspešno povezala s prakso", je dejal sekretar IKP CK ZKS Franc Šetinc dijakom srednje politične šole CK ZKS - oddelek Dobrna, ko se je pred dnevi pogovarjal z njimi v Celju. Politična šola na Dobrni je v pogledu povezovanja s prakso resnično dosegla lepe uspehe. Kot je dejala sekretarka osnovne organizacije ZK na šoli Lea Hribernikova niso v kraju šolanja le opazovalci, ampak so se aktivno vključili v dogajanja v kraju bivanja. Tako uspešno sodelujejo s krajevno skupnostjo ter družbeno političnimi organizacijami, sodelovali pa so celo pri gradnji odseka ceste. V dosedanjem šolanju so že tudi obiskali nekaj delovnih organizacij, kjer so prav tako dobili nova praktična spoznanja o delu v kolektivih. Skupaj s krajani pa so pripravili tudi več proslav. Franc Šetinc je čestital dijakom k doseženim rezultatom ter dejal, da je njihova šola ena redkih, kjer so tako uspešno povezali teorijo in prakso. Kot je dejal, je učenje dolžnost vsakega komunista, posebno njih v šoli, vendar pa pri tem ne smejo biti zaprti vase. In izkušnje, ki so jih pri povezavi s krajevno skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami in delovnimi organizacijami dosegli dijaki srednje politične šole na Dobrni, bodo dobro napotilo za delo šol tudi drugod. Kajti tudi politična šola ni nekaj statičnega, ampak je treba razvijati tudi njo. Le tako bodo uspehi taki, kot jih pričakujejo in le tako bodo prišli iz šole kadri, ki bodo lahko uspešno delali v svojih sredinah. Tovariš Šetinc je tudi poudaril, da pri tem šolanju ne gre za izobraževanje profesionalcev za politično delo, ampak za družbenopolitične delavce, ki bodo delali v raznih organizacijah v bazi — med neposrednimi proizvajalci. Napačno je namreč ravnanje ponekod, ko menijo, da mora delavec, ki je končal politično delo, zasesti kako administrativno mesto kot je na primer referent samoupravljanja. To bi pomenilo degradcijo tega, za čemer stremimo. Taki delavci morajo ostati v svoji delovni sredini in nedopustno je, da dobimo iz dobrega delavca slabega administratorja — birokrata. Franc Šetinc je v nadaljevanju razgovora odgovarjal na nekatera vprašanja dijakov šole. Tako je govoril o vzrokih in namenu V. seje CK ZKS, o novih oblikah organiziranja, odnosih s cerkvijo in drugem. Srednje politično šolo CK ZKS - oddelek Dobrna obiskuje zdaj 32 slušateljev s širšega celjskega območja. Letnik bodo zaključili čez dva in pol meseca. Skupno pa je doslej v Sloveniji končalo šolanje na srednjih političnih šolah že okoli 500 komunistov. -m K. ! i ! J t i j Stališča komiteja ZK Rudarskega šolskega centra Komite ZK RŠC Velenje je pretekli teden obravnaval vprašanja s področja samouprave, gospodarjenja in izobraževanja. Člani so ocenili, da so bile volitve v samoupravne organe in izvršilne organe delovne organizacije in TOZD v skladu z določili interne zakonodaje, kakor tudi v skladu s sprejetim rokovnikom. Komite je ugotovil, da so se nosilci funkcij volilnega sistema dejansko polno vključili pri izvedbi volitev. Ponovno pa je bilo na komiteju poudarjeno, da bo potrebno po ...IN DOMOVINI POKOJNINE - Skupščini skupnosti invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja bo predložen sklep, ki so ga že obravnavale konference delegacij o dokončni uskladitvi pokojnin tako, da naj bi januarske pokojnine povečali še ža 3 odstotke. Z že opravljenimi akontativnimi uskladitvami lanskega avgusta in letošnjega januarja bi bila s tem valorizacije pokojnin usklajena z rastjo nominalnih osebnih dohodkov za 25,1 odstotka v lanskem letu v primerjavi s 1974. letom. Povečane pokojnine naj bi po predlogu sklepa upokojenci v Sloveniji prejeli z majsko pokojnino. CESTA - Predstavniki republiške skupnosti za ceste in Projektivnega podjetja iz Kranja so podpisali pogodbo, po kateri bo kranjska projektantska organizacija naredila projekt prvega odseka gorenjske avtomobilske ceste Ljubljana - Naklo. Po lokacijskih smernicah, ki naj bi jih dobili do konca maja letos, naj bi naredili glavni projekt in traso zakoličili v 14 mesecih. ZDRAVIL - Sodeč po predlogu za izdajo zakona o prometu z zdravili bi poleg OZD, ki prodajajo zdravila na veliko, zatem lekarn ter ostalih zdravstevnih organizacij določene vrste zdravil lahko prodajale tudi druge OZD. Takšna „pravica" pa bi bila dana seveda samo v posebnih primerih, dajal pa bi jo Zvezni komite za zdravstvo in socialno zaščito, na predlog komisije za zdravila. To pomeni, da za nakup aspirinov in podobnih zdravil v prihodnje ne bi bilo treba samo v lekarne, temveč bi jih lahko kupili tudi v samopostrežbah. SOLIDARNOST - Te dni bodo najmlajši jugoslovanski šolarji poslali v Vietnam čez 50 zabojev v katerih bo 7000 šolskih torbic in okoli 120.000 zvezkov ter drugih šolski potrebščin. To je darilo naših otrok vietnamskim vrstnikom. S tem pa se bo dejansko tudi končala solidarnostna akcija jugoslovanskih pionirjev z vietnamskimi, ki se je začela decembra lani. KMETIJSTVO - Sodeč po predlaganem programu proizvodnje hrane bo v na- slednjem petletnem obdobju kmetijska proizvodnja v Jugoslaviji rasla po poprečni stopnji okoli 4,5 odstotka, kar bi omogočilo, da bi leta 1980 pridelali 18 milijonov ton žitaric, 7,75 milijona ton sladkorne pese, 7,3 milijona ton vrtnin, verjetne okoli 1,3 milijona ton mesc itd. USPOSABLJANJE - Ju lija ali avgusta letos (odvisno od možnosti centorv JLA) bodo za 16 dni odšli v centre JLA vsi bruci (moškega spola) višjih in visokih šol v SRS, ki so mlajši od 25 let, oziroma ki še niso služili vojaškega roka. Takšna odločitev je plod medrepubliškega dogovora in je sestavni del novega sistema vzgoje in izobraževanja, usposabljanja in urjenja mladih za splošni ljudski odpor. PODRAŽITEV - V skladu* s sprejeto politiko cen v letošnjem letu so na seji republiškega izvršnega sveta sklenili, da se letos lahko cene električne energije v poprečju povečajo le za 17,5 odstotka, pri tem povečanju pa lahko cena električne energije, ki jo porabijo v gospodinjstvih, naraste le za 14 odstotkov. Republiški izvršni svet je zavzel tudi stališče, da se v okviru povečanja cen komunalnim storitvam stanarine dvignejo le za največ 20 odstotkov, in to šele maja. končanih volitvah vseh organov (v te organe je vključenih več kot polovica članov, ki so v rednem delovnem razmerju), že v mesecu aprilu organizirati izobraževanje članov, zlasti pa nosilcev samoupravnih in izvršilnih funkcij. Program mora biti zastavljen tako, da bodo delegati in člani poleg splošnega izobraževanja seznanjeni tudi s konkretnimi nalogami z ustreznega področja, za katerega so izvoljeni in za katere so te naloge opredeljene v samoupravnih aktih delovne organizacije oziroma TOZD. Komite je sprejel tudi sklep da morajo samoupravni organi na sejah večkrat obravnavati problematiko izobraževanja. V zvezi s predlogom za razpis za vpise učencev za šolsko leto 1976/77 je ponovno v ospredju vprašanje gradnje dijaškega doma, ki pa ne more biti pred met obveze samo RŠC, temveč morajo sodelovati občinske, kakor tudi republiške ustanove ter delovne organizacije pri financiranju gradnje tega doma. Financiranje praktičnega pouka v TOZD EKO je postalo v šolskem letu 1975/76 poseben problem. Zato so člani komiteja poudarili, da je treba vso problematiko financiranja ponovno predložiti vsem članom kolektiva, prav posebno pa še Republiški izobraževali skupnosti. Stroški šolanja za praktični pouk vsako leto zelo naraščajo. Tako je moral kolektiv TOZD EKO iz svojega dohodka v letu 1975 oddvojiti 2,000.000,00 din za stroške praktičnega pouka. V letu 1976 pa bo ta primanjkljaj narastel na več kot tri milijone dinarjev. Zato se upravičeno sprašujejo, odkod obveza, da mora ta TOZD kriti razliko iz svojega dohodka. Ta problem je zato tudi poseben problem kolektiva RŠC. Zato mu moramo posvetiti posebno pozornost in najti čimprej razrešitev. Člani komiteja so obravnavali še ekonomsko-finančno stanje delovne organizacije in posebnih TOZD po prikazanem zaključnem računu za leto 1975 in opozorili, da sije treba v bodoče prizadevati za zmanjšanje zalog in znižanje proizvodnih stroškov. Glede na dejstvo, da ni več posebnih težav v proizvodni dejavnosti in da so nastale težave zaradi znanih instrumentov v tržnih pogojih pri prodaji, je potrebno dnevno skrbeti in proučevati tržišče za boljšo prodajo. V zvezi s predlogom usmerjenega izobraževanja so odgovorni člani dolžni proučiti predlog in dati ustrezajoče pripombe. Ta predlog je bil posredovan delovni organizaciji RŠC, zlasti zato, ker ima svoj predmet poslovanja vzgojo in iz obraževanje, zato je tudi njena dolžnost, da aktivno sodeluje pri oblikovanju in kreiranju politike izobraževanja. Prav tako je treba v delovni skupnosti skupnih služb ustanoviti delovno mesto koordinatorja dela samoupravnih organov glede na to, da je v delovni organizaciji in v TOZD mnogo samoupravnih in izvršilnih organov, in da v preteklosti ni bilo prave koordinacije dela med samoupravnimi organi v delovni organizaciji in med TOZD, kakor tudi ne med samoupravnimi orgami in družbenopolitičnimi organizacijami. Komite bo sproti obravnaval vsa nastajajoča vprašanja s področja samouprave, gospodarjenja, ekonomskega stanja, proizvodnje in druga, ki se pojavljajo v DO in TOZD in jih posredoval pristojnim samoupravnim in izvršilnim organom. RfcKLl SO TE DNI: Pripravljen program idejnopolitičnega izobraževanja V obdobju med dverru sejama Konference organizacije Zveze komunistov so m Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje sprejeli v Zvezo komunist« 213 novih članov. Okrepljenim prizadeva njem za obnovo Zveze ko munistov pa niso sledile akcije za idejnopolitično iz obraževanje članov ZK, po sebej še novosprejetih. Komisija za idejnopolitič na vprašanja Konference or ganizacije ZK Rudarski elektroenergetskega kombi nata Velenje je pripravili program izobraževanja ko munistov, ki pa ga je mo goče učinkovito uveljaviti i sodelovanjem vseh vodstev ZK in njihovih organov tei komunistov. FRANC ŠETINC: - Če je ustava nova, višja možnost počlovečenja družbe, graditve človeškega dostojanstva vsakogar, potem je ženska dvakrat zainteresirana za njeno dosledno uveljavljanje v življenje, kajti položaj, v kakršnem je, je marsikaj in marsikje ;elo daleč od resničnega človeškega dostojanstva. FRANC ŠALI: — Nujna bi bila minimalna obvezna vlaganja vsake organizacije združenega dela v raziskovalno delo za lastni razvoj. S temi sredstvi bi morali neposredno upravljati delavci v organizacijah združenega dela in njihovo razporejanje bi bilo namensko. Na tej osnovi bi se v organizacijah združenega dela tudi uspešneje in hitreje uveljavljala praksa planiranja raziskav kot sestavni del politike njihovega in celotnega družbenega razvoja. LOJZE BRIŠKI: Ko torej delovni ljudje odločajo tudi o tem, kako zavarovati produkcijska sredstva in družbeno lastnino ter rezultate svojega dela pred tatvinami, zlorabami, mal-verzacijami, razsipništvom in drugimi oblikami razlaščanja in odtujevanja, oziroma ko varujejo svoj ustavni položaj in ustavni red sploh pred tehnokratskim in birokratskim prilaščanjem odločanja in pred sovražnimi nameni nasprotnikov naše ureditve, postajajo dejanski nosilci družbene samozaščite in oblasti sploh. IZ DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Kako zagotoviti enakomernejšo rast gospodarstva in družbenih dejavnosti? • V VINSKI GORI OB DNEVU 2ENA V VELENJU IN ŠOŠTANJU JE BILO KONEC TEDNA SREČANJE MLADIH PEVCEV ŠALEŠKE DOLINE Nagradili najstarejše občanke Zveza kulturno-prosvetnih organizacij velenjske občine in glasbena šola Fana Koruna — Koželjskega Velenje prirejata vsako leto v marcu srečanje mladih pevcev Šaleške doline. Ta tradicionalna revija je najlepše darilo otrok materam za 8. marec. Letošnje srečanje mladih pevcev pa je imelo tudi tekmovalni značaj, saj je posebna tričlanska žirija na sobotnem nastopu v Velenju izbirala tudi štiri najboljše zbore, ki bodo sodelovali na republiški reviji pevskih zborov konec maja v Zagorju. V domu kulture v Velenju je v soboto popoldne nastopilo štirinajst zborov: otroški zbori iz vzgojno varstvenih zavodov Najdihojca in Vrtiljak staro Velenje ter iz Posebne osnovne šole ter z osnovnih šol Topolšica, Skale, Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj, Biba Roeck Šoštanj, Gustav Šilih Velenje in otroški zbor z osnovne šole Anton Aškerc Velenje. Nastopili so tudi mladinski zbori, in sicer z osnovne šole Gustav • Šilih, Biba Roeck in Miha Pintar - Toledo, ter z osnovne šole Karel Destov-nik-Kajjuh Šoštanj, ob koncu tega tradicionalnega srečanja pa so zapela še dekleta z velenjske gimnazije. Žal na srečanjju v Velenju niti v Šoštanjju ni bilo zbora z osnovn e šole v Šmartnem ob Paki. Vendar ne zaradi tega, ker na tej šoli ne bi imeli pevcev, ampak so menda -kot smo po reviji lahko slišali — temu vzrok kadrovske težave. Nastop štirinajstih zborov so v Velenju ocenjevali glasbeni pedagogi Branko Raj-šter iz JMaribora (predsednik žirije), ki je predsednik komisije za mladinsko petje pri republiiški ZKPO ter Ciril Vrtačnik in Vid Marčen iz Celja. „Revija zasluži čestitke," je najprej dejal prof. Branko Rajšter in nadaljeval, da bi bil vesel, če bi bile tako kvalitetne prireditve tudi drugod. Člani žirije so izrekli presenečenje glede dviga kvalitete petja v vzgojnovarstvenih ustanovah. Se posebej jih je presenetilo uglašeno petje najmlajših ter čistost v višinah, kar pri otrocih ni je znano, da sodijo med najboljše zbore daleč naokoli. Tudi na sobotnem srečanju niso razočarali. Med njimi je žirijo najbolj navdušil nastop otroškega zbora z osnovne šole Skale (zborovodja Pavla Lipnik), ki je bil številčno najmanjši zbor na sobotni reviji. Poleg mladih škalskih pevcev je žirija predlagala za nastop na republiški reviji v Zagoiju še otroški zbor z osnovne šole Anton Aškerc Žirijo in tudi poslušalce je Izredno navdušil pevski zbor iz Skal, ki ga vodi Pavla Lipnik. Poleg škalskih pevcev bo izmed otroških zborov v Zagoije odšel tudi zbor z osnovne šole Anton Aškerc Velenje — zborovodja Alenka Janič lahko doseči. Malčkom so „očitali" le to, da so bili pri petju premalo dinamični. Za otroške zbore z osnovnih šol v velenjski občini pa Med mladinskimi zbori je žirija za Zagoije predlagala zbor s šole Biba Roeck - vodi ga Danica Supovec Deklidrii pevski zbor velenjske gimnazije - vodi ga prof. Ivan Marin — se je gledalcem v dvorani predstavil z novim koncert mim sporedom. iz Velenja — vodi ga Alenka Janič, med mladinskimi pa zbor z osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja (Danica Supovec). V zvezi s tem je treba omeniti, da žirija še zdaleč ni imela tako lahkega dela pri izboru kot pri otroških. Po njihovem mnenju je pri teh zborih opazna stagnacija, kar je skoraj nerazumljivo glede na kakovost otroških zborov. Seveda pa bo na republiški reviji nastopil tudi dekliški pevski zbor velenjske gimnazije, ki ga že vrsto let nadvse uspešno vodi profesor Ivan Marin. Ta zbor je v letošnjem letu pripravil polnoma nov koncertni program, s katerim bo nastopil na vrsti prireditev, konec aprila pa bo odpotoval tudi na nekajdnevno turnejo na Češkoslovaško, kjer bo v mestu Olomonc predvidoma sodeloval na mednarodni reviji pevskih zborov. Na strokovnem pogovoru po sobotnem nastopu mladih pevcev je bil med drugim zanimiv predlog, ki ga je izrekel predsednik občinske ZKPO Drago Seme, da bi v prihodnje na revijo vabili tudi kakšen zbor iz sosednjih občin. Profesor Branko Rajšter pa je še menil, da bi bilo vredno razmisliti o ustanovitvi centralnega zbora v občini, pa tudi o ustanovitvi zborov na drugih velenjskih srednjh šolah. Dobro leto je minilo, odkar v velenjski občini delujejo samoupravne interesne skupnosti. Obiskali smo predsednika skupščine občinske izobraževalne skupnosti Franca Avberška in Jožeta Me-lanška, ki nadomestuje predsednika izvršnega odbora te skupnosti. V pogovoru z njima smo zapisali, kako po enem letu ocenjujeta delovanje skupnosti, na kakšne težave so naleteli pri sprejemanju programov za letos in v zvezi s tem, katere najpomembnejše naloge so pred skupnostjo letos. omenil, je lani nastala težava tudi glede financiranja celodnevne šole. Njeno uvedbo so podprli vsi prosvetni delavci in občani." Ob koncu našega pogovora sta Franc Avberšek in Jože Melanšek poudarila, da je nesprejemljivo vsakoletno sprejemanje novih nalog brez zagotovljenih sredstev. Zato bo najpomembnejša naloga naslednje seje izvršnega odbora oziroma skupščine- občinske izobraževalne skupnosti uresničitev sklepa, ki so ga delegati sprejeli na zadnji skupščini: določiti prednostni red izvajanja nalog. „V zvezi s tem pa bo moral - je dejal Jože Melanšek — zborov uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati iz krajevnih skupnostih in temeljnih organizacij združenega dela, razmisliti o tem, da se ne pojavljamo v dvojni vlogi: kot delavci s strogimi poslovnim in podjetniškim odnosom v TOZD na eni strani in kot občan posamezne krajevne skupnosti, kjer se srečujejo koristi združenega dela z zavestjo, da na področju družbenega dela ne moremo uspevati samo z golo tržno logiko, ker otroci niso tone premoga niti kosi televizorjev ali hladilnikov. Problem bo še toliko bolj občuten jeseni, ko bomo predvidoma odprli novo 4. osnovno šolo v Velenju. Obseg nalog se bo tako še povečal, denarja zanje pa ni. Torej so pred našo skupnostjo pomembne naloge, kako zagotoviti enakomernejšo rast gospodarstva in družbenih dejavnosti — konkretno vzgoje in izobraževanja." FRANC AVBERŠEK: „Če financiranja vzgoje in izobraževanja ne bomo čimprej zadovoljivo rešili, to bo prav gotovo vplivalo na kvaliteto kadrov, ki prihajajo iz šole; to pa bi se prav gotovo negativno odrazilo, tudi v gospodarstvu." V Vinski gori vsako leto tamkajšnje kulturno prosvetno društvo pripravi lep kulturni program ob praznovanju dneva žena. Letos so nastopili učenci iz tamkajšnje osnovne šole, mladinski pevski zbor, mladi harmonikarji recitatorji in pa najmlajši iz vrtca, ki so mamicam pokazali, kaj vse so se naučili v tej vzgojnovarstveni ustanovi. Tokrat so na proslavi bile vse ženske iz Vinske gore (185) in je tako bila udeležba stoodstotna. Ob koncu pa so povabili na oder tri najstarejše občanke: Lemež Marijo (1901) upokojenko, Štraus Marijo (1903) gospodinjo in Javornik Frančiško tamkajšnjega kulturno prosvetnega društva Franc Javornik. / Po končani proslavi so jim možje pripravili še malo pogostitev, vsak mož, sin ali fant je prispeval po 500 din, kar je vse v znaku letošnjih stabilizacijskih ukrepov, igrali pa so jim fantje „Flamingo" tudi brezplačno. „Glecje na to, da gre za novo obliko delovanja, je bilo tudi za nas ki smo bili izvoljeni za delo v samoupravnih interesnih skupnostih, vse to novo," je dejal predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Franc AVBERŠEK. „Zato je razumljivo, da se takoj na začetku nismo mogli najbolje znajti in smo v prvem letu bolj nabirali izkušnje. Za letošnje leto pa sem prepričan, da bo delo v skupnostih veliko bolj zaživelo. Za delegatski sistem ne morem reči, da je v naši skupščini tako zaživel kot smo pričakovali. Že sama udeležba na sejah je bila veliko slabša kot na primer udeležba na sejah vseh treh zborov občinske skupščine. Mislim, da delegati še vedno ne jemljejo delovanja interesnih skupnosti tako resno kot občinske skupščine, čeprav so naloge posameznih interesnih skupnosti ravno tako pomembne za zadovoljivo življenje vsakega občana. Neodgovorno je tudi, da prihajajo delegati na seje skupščin nepripravljeni in zato velikokrat zastopajo lastno mnenje ne pa stališče sredine, iz katere izha-jajo." — Kakšna je povezanost med posameznimi skupnostmi7 „Premalo je čutiti sodelovanja med posameznimi interesnimi skupnostmi na eni strani ter z občinsko skupščino na drugi. Menim, da je vprašanje izobraževanja v občini pomembno in pereče zlasti v sedanjem času, da bi o njem prav gotovo morali razpravljati poleg naše skupnosti tudi posamezni zbori občinske skupščine." JOŽE MELANŠEK (nadomestuje predsednika izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti): „Doslej še ni bilo nobene skupne seje. Skupščine so tudi pokazale, da delegati pogostokrat obravnavajo posamezno problematiko preveč enostransko brez širšega sodelovanja vodstev TOZD in krajevnih skupnostih ter družbenopolitičnih organizacij v njih. Da bi delegarski sistem še bolje zaživel, bi bilo treba čimprej organizirati seminar o vlogi, pomenu in nalogah samoupravnih interesnih skupnosti." — Opozorili ste na pereče vprašanje vzgoje in izobraževanja v občini. V čem se kaže? „Glavna težava, s katero se je skozi vse leto 1975 ukvarjala in še se sedaj ukvarja naša skupnost, je nerešeno vprašanje financiranja vzgoje in izobraževanja v občini. Ta problem se vleče že vrsto let, zato ga razumljivo v kratkem času ni mogoče rešiti. V lanskem letu se je že tako slab finančni položaj naše skupnosti še poslabšal. Osnovna šola Biba Roeck iz Šoštanja je namreč prešla v nižjih razredih na novo obliko šole, to je na celodnevno šolo. Uvedba sodobne šole je terjala dodatne stroške. Po množici sestankov in pogovorov na različnih ravneh, smo to vprašanje rešili na način, ki prav gotovo ni bil dobra rešitev za vzgojo in izobraževanje. Preostale šole so namreč solidarnostno pokrile dodatne stroške (9,2 milijona dinaijev) celodnevne šole, ker za to nismo dobili namenskih sredstev. S tem ko smo eno šolo opremili z novimi učili, smo okrnili prizadevanja učiteljev za modernizacijo pouka in poglabljanja kvalitete učnovzgojnega dela v drugih osnovnih šolah." JOŽE MELANŠEK: Menim, da vprašanje financiranja nastaja zaradi prepočasnega raz- Franc Avberšek: Naložba v dobro šolo je ena izmed najboljših naložb gospodarstva voja vzgoje in izobraževanja za razvojem gospodarstva v občini. Intenzivni gradnji gospodarskih objektov sledi tudi hitra gradnja stanovanj; s tem je vedno več tudi šoloobveznih otrok. Žal, pa šolske objekte še vedno gradimo prepočasi. Kar zadeva izgubo v šolstvu, moram povedati, da je ta nastopila že pred štirimi leti zaradi povečanih nalog vzgoje in izobraževanja ter se je zaradi limitiranih stopenj v naslednjih letih še povečala. Kot je že predsednik skupščine IMAŠ ROMAN 17 • HARRISON E. SALISBURY Požar prehrambenih skladišč je bil za vodstvo obrambe trda šola. Da se kaj takšega ne bi ponovilo, je Pavlov ukazal, naj zaloge razdelijo. Moko, ki je bila dotlej v dveh velikih mlinskih kombinatih — v Leninovem in Kirovem, so razvozili po mestu. Podobno so storili z žitom, ki je bilo shranjeno v pristaniških silosih. Pavlov je vztrajno pobijal govorice, daje zagate s prehrano povzročil v glavnem veliki požar v skladiščih. Tako so govorili številni ljudje, med njimi tudi Pavel Luknicki. Prepričani so bili, da sta požar in lakota v najtesnejši zvezi, čeprav vodstvo mesta tega ni nikoli priznalo. Pavlov pa je iskal vzroke drugje. Pri upravljanju in razpolaganju z živili je imelo besedo deset različnih trgovskih agencij. Navodila so prihaj'ala iz Moskve. Dokler v Moskvi niso prepovedali prodaje in razdeljevanja hrane, so imele« agencije pri svojem delu v'glavnem proste roke. Med takšnimi ..svobodnimi" dejavnostmi so bile npr. tudi restavracije. Skozi njihove roke je šlo najmanj sedem odstotkov živil mesta, med drugim največ sladkorja, mesa in maščob. Klali so živino, rastlinska mast je -bila spravljena v trgovskih skladiščih, živalska pa v vojaških. Marsikaj je bilo v trgovinah še brez živilskilTkart, med drugim tudi rakovice, do katerih so imeli ljiidje določene predsodke. Bolniki po bolnišnicah in otroci v otroških vrtcih so še vedno dobivali neomejene količine hrane, hkrati pa so imeli še živilske karte. S prihodom Pavlova se je torej marsikaj spremenilo. Ukinili so prosto prodajo živil, zaprli so vse javne restavracije, prekinili so proizvodnjo piva, sladoleda, pirog in peciva. Uvedel je najstrožjo kontrolo nad porabo živil, zahteval je natančen popis zalog. Bolnikom v bolnišnicah in otrokom v vrtcih niso dali več živilskih kart. Položaj je bil iz dneva v dan težavnejši, ukrepi ostrejši in ljudje so vedno bolj čutili, da se bližajo mestu najodločilnejši trenutki njegovega obstoja- NEMŠKI NAPADI SE STOPNJUJEJO ,JPreseliti se bomo morali na streh^," je nekega dne rekel znanstveni sodelavec v Ermitažu Pavel Gubčevski svojim tovarišem v protiletalski enoti. Topove so postavili nad dvorano z orožjem v Zimskem dvorcu in na streho Novega Ermi-taža nad glavno galerijo slik. Na Zimski dvorec in na Ermitaž že več noči ni padla nobena bomba. Istočasno pa je Gubčevski opazoval nasprotno obalo Neve, kamor so nemške bombe padale kot dež in poškodovale starodavno petropavlovsko trdnjavo. V trdnjavo so od njenega nastanka zapirali ruske upornike, politične zločince in revolucionarje. Zažigalne bombe so se kot ognjena reka usipale po debelih zidovih in ugašale na peščenem rečnem bregu. Več uspeha so imeli piloti z rušenjem. Naenkrat je zaslišal oglušujočo eksplozijo. Na tisoče plamenov je zajelo obalno ladjo Amerikansko goro. Ladja je bila glavna atrakcija velikega zabavišča v vrtovih ob reki. Leseno ladijsko ogrodje se je vžgalo kot bakla, okolica je bila v hipu polna svetlečih pramenov, postajalo.je svetlo, kot bi se zdanilo. Veter je pihal proti Zimskemu dvorcu in na streho Ermitaža so kmalu začele padati iskre in saje pa tudi večji ogorki. Zoglenelo ladijsko ogrodje je ostalo ob obali do konca vojne in spominjalo mimoidoče na ognjeno noč. - 10. septembra so pogorele še preostale barake Badajevih skladišč, k sreči so bile prazne. Bombe so takrat zadele tudi veliko mlekarno Rdeča zvezda in uničile na tone surovega masla. Tudi ladjedelnica Ždanova je bila močno poškodovana. Več kot sedemsto Leningrajčanov je bilo ubitih in ranjenih, izbruhnilo je več kot osemdeset velikih požarov. ZBOR KRAJANOV ŠOŠTANJA Problemi doline tudi problemi širše slovenske skupnosti Prejšnji teden v četrtek je bil v Šoštanju zbor občanov. Skoraj nerazumljivo je, kar so ugotavljali tudi nekateri krajani v dvorani Kulturnega doma, ka se zborov, ki sicer niso pogosti, udeležuje izredno majhno število mladih; kot da bi jim bilo vseeno, kakšno je življenje v njihovi krajevni skupnosti. Poleg tega na zboru volivcev ni bilo veliko predstavnikov delovnih organizacij z območja Šoštanja, kar nedvomno ni spodbudno, še zlasti danes ne, ko govorimo o vse večjem sodelovanju med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi Po pregledu opravljenih nalog v lanskem letu in sprejetju programa za letos so krajani spregovorili o vprašanjih, ki to mesto v Šaleški dolini že dolgo tarejo. Odločno so poudarili, da je treba storiti vse, da bi odpravili negativne posledice na nji- hovo življenje, kot je dejal eden izmed krajanov. Znano je, da je v bližini termoelektrarne zaradi Ceste so bile očiščene za silo šele nekaj dni po snegu VIDlS, NACE, MIDVA 2. MITRAL3EHKOM SVA KOT BRATA! RESlL ME 3E IZ LONDONSKE KE-HE! TISTO i MISS HOW ae BILA LE -PAST.'/ PRISILILI SMO 3o, ( DA 3E TELEFONI- ' RALA ..iTEBE POTREBU3EMO, FM-CHA SMO SPUSTILI.' M03I I.3UD3E i SO NAM-] REC TA-/ KOJ RE-/ GISTRI-RALI TV03 PRIHOD V LONDON... ZOA3 pLO VEMO V ZDA---' ^^^ a ji^ j^f/ 7/JI TRENUTNO Ml V EVROPI 4JORI POD NOŠAMI. KAKOR HITRO SE KDE P03AVIM... JATO .SEM SE UMAKNIL. V AMERIKO! TEBI PA SVA &TOMI3EM PRIPRAVILA iEl-O ZANIMIVO CUDT REDKI ZASLUZI no TOLIKŠNO ČAST; HIHI..' NA TE3 .SAMOTNI OBALI SE ZPA3 LAHKO SONČlS KOLIKOR TE 3E VOLČJA! VIDEL Bo5, kAKŠNE SO PREDNOSTI TE&A INDIJANSKEGA NAČINA UMIRANOA..! NASVIDEN3E V PEKLU, HEHEHE..! KOMAIMDOSI BREZ BARETK „Iz pisarne firerja in kanclerja: Major Skorzeny je prejel od mene oseben ukaz da izvede izjemno pomembno nalogo. Vse osebje, vojaško in civilno, mu mora na zahtevo brezpogojno pomagati (Podpis) Adolf Hitler. Začudeno je pogledal okoli sebe. Hitler mu je pravkar izročil največja polmnomočja, kar jih je kdajkoli kdo dobil v Tretjem rajhu! Imal je proste roke pri vsem, kar si je le zaželel. Kdo bi si le drznil karkoli spraševati, če bi mu pomolil pod nos ta košček papirja s Hitlerjevim podpisom? Toda Skorzeny je papir spravil. Ni se mu zdelo potrebno, da bi se skrival za avtoriteto gospodarja vseh Nemcev. Menii je, da bo prijazna prijateljska beseda prej odprla zaklenjena vrata in mu pomagala do cilja. Med potjo v Friedenthal je razmišljal o nalogi, ki so mu jo dali. Admiral Horty je vladal na Madžarskem že desetletja. Zanj je skorajda dobesedno veljal izrek Louisa XIV „Država, to sem jaz. Kako onemogočiti moža, pa hkrati ohraniti državo in njeno vojsko? In naposled - najbolj praktično vprašanje - kako sploh priti do mogotca, ki je živel v svojem dvorcu kot srednjeveški vladar, obdan s služabniki in stražarji na griču nad Budimpešto. Skorzeny se je spomnil svojih študijskih dni, ko je nekajkrat kot radoveden turist obiskal madžarsko prestolnico in sklenil je, da si jo bo ogledal znova. Ce bi ga kdorkoli pričakoval na letališču, bi ga zaman čakal. Iz letala na redni progi Dunaj - Budimpešta ni stopil sloviti vodja komandosov, marveč pohleven dr. Wolf iz Koelna, ki je prišel na ogled zgodovinskih spomenikov madžarske prestolnice. Odpeljal se je mimo hotelov, v katerih so sicer obvezno stanovali nemški častniki, ki so se iz tega ali onega vzroka mudili v mestu ob Donavi, in se napotil, naprej, pod vznožje hriba, na katerem je bila Hortyjeva palača. Tod si je v mirni ulici najel skromno sobico. Skrit za debelo brado in naočniki se je dr. Wolf počasi sprehajal po ulicah in se vsake toliko časa ustavil, da bi-pogledal v turistični priročnik ter si prebral to ali ono znamenitost. V turističnem priročniku so bili vsi najvažnejši - ali skoraj vsi - podatki, ki jih je potreboval. Tam je črno na belem pisalo, koliko so debeli zidovi, ki so objemali skoraj ves hrib, na katerem so bila vladna poslopja, nekatera tuja poslaništva in čisto na vrhu tudi regentov dvorec. Pisalo je tudi, kaj je v tem in kaj v onem poslopju in kako je moč iz enega dela obzidanega mesta v drugi... vse, kar je zanimalo komandosa, skritega pod brado in naočniki dr. Wolfa iz Koelna. Razen tega pa si je lahko tudi na kraju samem ogledal še tisto, kar ni bilo zapisano v turističnem vodiču - kje so strojnična gnezda (ki jih je kar mrgolelo), kje topovi, ki so čakali na tanke in kje tisti, ki so moleli svoje cevi kvišku v pričakovanju sovražnih letal. Kmalu je ugotovil, da letalski oziroma padalski desant v nobenem primeru ne pride v poštev. Prvič ni bilo nikjer dovolj prostora, na katerem bi lahko pristala jadralna letala in drugič - v kasarnah na griču je bilo skoraj tri tisoč madžarskih vojakov, ki bi najbrž (ali vsaj nekateri med njimi) drugače reagirali na nenapovedan prihod nemških padalcev kot so Italijani na Gran Sassu. Vsekakor pa je dognal, da bo treba najprej prodreti v trdnjavo, ki ni bila zarisana na nobenem zemljevidu in šele potem v dvorec - najprej je bilo treba dognati, kaj misli in kaj snuje v svoji glavi madžarski regent. Začel je zbirati informacije. Predvsem je moral ugotoviti zakaj bi se regent sploh želel povezati s Sovjeti, saj je bilo na prvi pogled videti skoraj IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA neverjetno, da bi lahko še uspeval, če bi enkrat prišli v njegovo deželo. Odgovor na to vprašanje, ki ga je izbrskal po mnogih sestankih in razgovorih na najrazličnejših ravneh v Budimpešti je bil, da je stari regent očitno pod velikim vplivom svojega sina Nikolaja, ki je bil sicer bolj znan po svojih veseljačenjih v prestolniških barih kot pa po politični dejavnosti. Toda Nikolaj je imel tudi politične ambicije, še posebej pa se je zavedal - mnogo bolj kot njegov oče - da Hitler itak ne bo več mogel dolgo ostati na oblasti in da bo tako in tako nekako treba poskrbeti za bodočnost. Spričo sovjetskih čet na meji skorajda ni moglo več biti dvoma, kakšna bo ta bodočnost, če ne bo prišlo kaj izjemnega vmes. In to naj bi bila izdaja Nemcev v zadnjem trenutku in s tem tudi odpustek pred sovjetskimi oblastniki ter podaljšanje lepega življanja, ki ga je bil vajen. Zato se je na skrivaj povezal s sovjetskimi agenti in začel s tajnimi pregovori. Čeprav je za to vedel tudi regent, se je do Nemcev obnašat tako kot vselej, prijazno in ustrežljivo. Obe strani sta se delali kot da bo njuno prijateljstvo trajalo večno - na svečanih sprejemih in kosilih so si veljaki z obeh strani nazdravljali z nezmanjšanim navdušenjem in šampanjec je zalival „večno prijateljstvo". ✓ To je bilo, na kratko, ozadje, ki ga je Skorzeny kmalu spoznal skoraj do potankosti. Zvedel je tudi to, da se je madžarski general Miklas že na skrivaj sestal s sovjetskimi poveljniki v Karpatih. Klobčič se je naglo odvijal. Na enem izmed svojih sprehodov po griču, na katerem je bil Hortyjev dvorec, je nenadoma ugotovil, da so madžarski vojaki postavili nova strojnična gnezda in utrdbe ter celo položili minska polja. Torej se je razplet začel bližati mnogo hitreje, kot je mislil. Skorzeny je poslal nujno sporočilo v Friedenthal in poklical četo svojih najboljših ljudi, hkrati pa je opozoril pristojnega nemškega poveljnika v Budimpešti (ki so ga iz Volčje jame obvestili, da mora v vsem pomagati Skorzenyju), naj ima čete, določene za akcijo (kakšno -tega ni vedel niti poveljnik sam), v strogi pripravljenosti. hladilnikov zelo velika vlaga, ki škoduje — tako so krajani po udarjali na sestanku - zdravju prebivalcev, ki imajo domove ? bližini hladilnikov. „Že nekajkrat smo se obrnil na Elektrarno, da bi nam ? zamenjavo za vlago napeljali t stanovanje * toplovodno ogrevanje," je dejala ena izmed kra-jank, „vendar smo dobili odgovor, naj tožimo. Kako naj tožimo, kako naj dokažemo, da moramo pokuriti več premogi kot drugod, če hočemo, dai stanovanju ne bo vlažno ...!?" Ob hladilnikih je tudi nez nosen šum, katerega pa se bodo krajani kmalu rešili, saj bo Elek-rtarna vgradila dušilce zvoka; tako je na zboru obljubil njen predstavnik. Ker pa Šoštanja ne onesnažuje samo Elektrarna, ampak tudi druga podjetja (tovarn usnja, Galip) bodo tudi od teh kolektivov zahtevali, da namestijo na dimnike ustrezne filtre. Zahtevali so tudi, da mora Šoštanj čimprej dobiti toplovodno ogrevanje; to bi bila po njihovem mnenju najboljša obramba proti vlagi, pa tudi onesnaženje zraka bi se s tem občutno zmanjšalo, ker se iz dinmikov ne bi več kadilo. Glede na to, da energijo koristi skoraj vsa Slovenija pa tudi Hrvatska, je nesprejemljivo, da bi stroški, ki se pojavljajo i zvezi s kopanjem premoga, bremenili le našo občino. Nemo goče je - so poudarili — da bi bili zato, ker živimo na premogu, kaznovani. Te probleme bo treba celo viteje reševati. V ta namen na; bi pri skupščini občine Velenje ustanovili ustrezno službo, ki bi pripravljala gradivo o tem ter ga tudi posredovala ustreznim republiškim organom, pa tudi na sodišče, če drugače ne bo mogoče rešiti te problematike. Na sestanku smo znova slišal zahtevo, da je treba takoj začet z izdelavo urbanističnega in za zidalnega načrta za Šoštanj, kei brez tega tudi toplifikacija me sta ni možna. Na zboru so še predlagali, da bi si naselje Pohrastnik priključilo So štanju kot nadomestilo za pogre zajoči se del mesta. Po novi katastr ski izmeri območje Pohrastniki namreč že spada pod katastrsko občino Šoštanj. Zato naj bi skupščina občine ali občinska konferenca SZDL sklicala prebivalce tegs naselja, da povedo, če želijo ostati pod krajevno skupnostjo ŠentflorjaJ ali se žele priključiti krajevni skujr nosti Šoštanj. Krajani so izrekli tudi precej kritičnih pripomb glede slabe] čiščenja cest ob zadnjem sne; in poudarili, da v prihodnje cestno podjetje ne bi smelo imeti tako mačehovskega odnosa do njihovih cest. Ob koncu so sprejeli dopolnitve statuta krajevne skup nosti, podpredsednik sveta krajevne skupnosti Martin Primožič pa je spregovoril o pomenu in vlogi družbene samozaščite. • V Šoštanju »Pod Pavlihovo« marelo Danes ob 17. uri bodo v domu v Šoštanju odprli razstavo risb in karikatur pod naslovom „Pod Pavlihovo marelo." Ob otvoritvi razstave se bo obiskovalcem predstavilo uredništvo Pavlihe: Evgen Jurič, Peter Logar, Božo Kos, Maks Toboljanič in Bine Rogelj. Sodelovali bodo tudi velenjski humoristi. MLADI PIŠEJO IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC % ZASEDANJE VSEH TREH DELEGATSKIH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC: _ Dogovor o razporejanju dohodka Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec se te dni spet sestajajo na ločenih sejah posameznih odborov. Prvi so se sešli delegati občinskega družbenopolitičnega zbora, in sicer v četrtek, 18. marca. Za ponedeljek, 22. marca, pa sta sklicani seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Predlog dnevnega reda je bil tokrat enak za vse tri zbore Skupščine občine Slovenj Gradec, in sicer: 1. Predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Slovenj Gradec 2. Predlog odloka o proračunu občine Slovenj Gradec za leto 1976 3. Poročilo o delu občinskega sodišča, občinskega javnega tožilstva, postaje milice in občinskega sodnika za prekrške m I v letu 1975 ter nekatera problematika v zvezi z reševanjem notranjih zadev v občini 4. Predlog programa dela zborov Skupščine občine Slovenj Gradec za leto 1976 5. Predlog odloka o najvišjih stanarinah v občini Slovenj Gradec 6. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini 7. Predlog odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Slovenj Gradec 8. Predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve v občini 9. Potrditev samoupravnih splošnih aktov (samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec, statuta regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem ter statuta občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec) 10. Delegatska vprašanja. Pohod znova prestav Tradicionalni pohod mladih iz Mislinjske doline po poteh XIV. divizije na Paški Kozjak, s katerim že vrsto let obeležijo prihod te slavne partizanske enote na območje občine Slovenj Gradec, so organizatorji (zaradi novoza-padlega snega) znova prestavili. Na Občinski konferenci Zveze socialistične mladine v Slovenj Gradcu so povedali, da bo pohod mladih iz Mislinjske doline po poteh XIV. divizije na Paški Kozjak prihodnjo soboto, 27. marca. Želimo le, da organizatorjem zaradi vremenskih neprilik (snega) ne bi bilo treba znova prestavljati pohoda na Paški Kozjak. • Seja 10 občinske konference SZDL V sredo, 17. marca, je bila v Slovenj Gradcu 5. seja Izvršnega odbora Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, na kateri so obravnavali program seminarja za predsednike krajevnih konferenc Socialistične zveze, za predsednike krajevnih skupnosti in člane izvršnega odbora Občinske konference SZDL. Nadalje so določili šteivilo priznanj Osvobodilne fronte za leto 1976 ter imenovali odbor za proslavo Osvobodilne fronte 27. aprila letos in pregledali program bivanja kmetijskih proizvajalcev iz Zgornjega Milanovca v Slovenj Gradcu. Izvršni odbor Občinske konference SZDL Slovenj Gradec je na zadnji seji obravnaval tudi predloge za evidentiranje in kandidiranje sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru. • 0 delovnem programu Zadnji četrtek, 18. marca, se je sešel na svojo prvo sejo Koordinacijski odbor za družbeno planiranje Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec. Obravnaval je naloge tega koordinacijskega odbora ter sprejel program dela. • 0 odnosih z Vatikanom Prejšnji četrtek, 11. marca, je pripravil Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško zanimiv pogovor z našim bivšim predstavnikom pri sveti stolici Sta-netom Kolmanom o odnosih med samoupravno socialistično družbo in rimokatoliško cerkvijo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in o naših odnosih z Vatikanom. • Nova pekarna Za temeljno organizacijo združenega dela „Pekatin" mariborskega Intesa gradijo v coni lahke industrije v Slovenj Gradcu novo pekarno. V novi pekarni v središču Mislinjske doline, ki bo zaposlovala vsega le 14 delavcev, bodo lahko na dan spekli do 10.000 kg kruha ter 20.000 komadov peciva. Pekarna, ki bo veljala 13,5 milijona dinarjev, bo predvidoma dograjena do julija. • Preurejen hotel Pohorje Marca bodo v Slovenj Gradcu, kot računajo, končali dela pri urejanju in modernizaciji hotela „Pohoije" na Glavnem trgu. Središče Mislinjske doline, kjer doživlja turistična dejavnost vse večji razmah, bo pridobilo PO KOROŠKI uspelo ljudsko glasovanje v črnečah pri dravogradu To nedeljo so prebivalci krajevne skupnosti Čemeče pri Dravogradu sklenili z ljudskim glasovanjem, da bodo znova skozi pet let plačevali krajevni samoprispevek. V volilne imenike je bilo vpisanih 496 volivcev, na volišča jih je prišlo 93 %, za uvedbo krajevnega samoprispevka pa se jih je odločilo 339 oziroma nad 68 %. S krajevnih samoprispevkom bodo zbrali najmanj 1 milijon dinarjev, sredstva pa bodo namenih za pospešitev uresničitve nalog, ki so si jih zapisali v srednjeročni razvojni program. Seveda pa v Črnečah pričakujejo, da bo prizadevanja delovnih ljudi in občanov za zagotovitev boljših življenjskih pogojev podprlo tudi združeno delo in pa dravograjska občinska skupnost. dopolnjen sklep o sestavi in številu Članov predsedstva občinske konference socialistične zveze ravne na koroškem Na svoji zadnji seji je Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ravne na Koroškem spremenila sklep o sestavi in številu članov svojega predsedstva. Predsedstvo Občinske konference SZDL Ravne na Koroškem bo štelo v prihodnje 23 članov, po položaju pa so člani predsedstva predsednik, podpredsednik in sekretar občinske konference SZDL, sekretar komiteja OK ZK, predsednik občinskega sveta ZSS, predsednik občinske konference ZSMS, predsednik občinskega odbora ZZB NOV, predsednik skupščine občine ter predsednik družbenopolitičnega zbora in predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine. „naša beseda 1976" v dravogradu Letošnjo revijo gledaliških skupin mladih z območja občine Dravograd „Naša beseda 1976" je pripravila občinska konferenca Zveze socialistične mladine Dravograd v počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja. Uvodna predstava je bila 13. marca v kinodvorani v Dravogradu, ko so se predstavili mladi gledališčniki iz Dravograda s komedijo „Gospod Evstahij iz Šiške". Letošnjo revijo gledaliških skupin mladih, v okviru katere se bo zvrstilo 8 nastopov, bodo v Dravogradu sklenili 8. maja. 75 hotelskih ležišč ter 130 restavracijskih sedežev, da posebej ne omenjamo sodobno urejene kuhinje. Preurejanje in modernizacija hotela „Pohorje" bosta veljala nekaj nad 10 milijonov dinarjev. • Razstava Partizansko šolstvo tudi v Slovenj Gradcu V avli Šolskega centra Slovenj Gradec so v ponedeljek, 15. marca, odprli razstavo ..Partizansko šolstvo na Slovenskem", ki jo je pripravil Slovenski šolski muzej iz Ljubljane v počastitev 30-let-nice osvoboditve. Za razstavo vlada med učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol ter med prosvetnimi delavci iz Mislinjske doline precejšnje zanimanje. • Srečanje gostinskih delavcev koroške regije Strokovni odbor za turizem in gostinstvo Gospodarske zbornice Slovenije v Dravogradu je pripravil na pobudo gostinskih delavcev koroške regije in s sodelovanjem občinskih svetov Zveze sindikatov Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec zadnji četrtek, 18. marca v Partizanskem domu pod Malo Kopo že tradicionalno, osmo srečanje gostinskih delavcev koroške regije. Pokrovitelj letošnjega srečanja je bil Republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. V okviru srečanja gostinskih delavcev koroške, regije so bila dopoldan tekmovanja v smučanju, sankanju, kegljanju, streljanju in šahu, popoldne pa še preizkus spretnosti postrežbe. • V PRODAJNI GALERIJI »MLADINSKE KNJIGE« V SLOVENJ GRADCU RAZSTAVLJA DO 20. APRILA Milic iz Mačve V ponedeljek, 15. marca, so v prodajni galeriji »Mladinske knjige" v Slovenj Gradcu odprli razstavo del Miliča iz Mačve. „Srečanje s slikarjem, katerega slike so že našle prostor v pomembnih domačih in tujih stalnih zbirkah muzejev in galerij, pomeni vsekakor svojstven dogodek. Opus umetnika z dokaj nenavadnim imenom (Milič iz Mačve) predstavlja osebnost, ki na eni strani sledi izročilom slikarske preteklosti, na drugi strani pa si prizadeva razstaviti slikarsko problematiko, skladno s časom, v katerem živi in ustvarja" piše med drugim v vabilu za razstavo. Omeniti je treba, da se Mili-čevo slikarstvo (umetnik je leta 1959 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu) tankočutno in oblikovno izredno razgibano priključuje tendencam evropskega novega nadrealizma. Razstava del v prodajni galeriji ..Mladinske knjige" v Slovenj Gradcu, ki bo odprta do 20. aprila, je druga umetnikova samostojna predstavitev v Sloveniji Pred tem je Milič iz Mačve razstavljal že v Ljubljani. dragi mladi prijatelji! Zelo veseli smo vašega sodelovanja z nami Vaši prispevki so zelo dobri. Vseh pa seveda ne moremo objaviti. Tako so nam poslali prispevke še Bojan Bračič, Polona Špeh, Jelka Glojek, Mateja Vračko, Tatjana Novinšek, Boris Vratanar, Tatjana Rudnik, Jana Letonje. Vsi prispevki so zelo skrbno napisani. Vabimo vas, da še naprej sodelujete z nami. Pošiljajte nam svoje spise, pesmice in risbice. Lepo pozdravljeni! Bralna značka Prejšnji teden smo imeli proslavo - podelitev bralne značke. Na šolo smo povabili pisateljico Kristino Bren-kovo. Nastopali so otroci. Pel je tudi pevski zbor. Tovarišica Kristina Brenkova nam je povedala nekaj pravljic. Tudi mi smo jo spraševali. Na proslavi je bila tudi tovarišica Štrbenkova, ki nam je pripovedovala o partizanih. Na koncu proslave smo dobili značke. Teh smo bili vsi zelo veseli. DRABO VERBOTEN, 4. raz., Posebna osn. šola Otroci zdomcev naši prijatelji OZN na osnovni šoli Anton Aškerc Velenje smo navezali stike z otroki naših zdorrcev, ki obiskujejo slovenski dopolnilni pouk v Stuttgartu in okolici. Dobili smo kopico prijetnih pisem naših sovrstnikov in iz njih razbrali, da ljubijo svojo domovino in se želijo nekoč vrniti v nejno naročje. Vsi so pridni učenci in imajo radi svojo slovensko učiteljico Dragico Nunčič. Tudi ona se nam je prikupila in sicer s pismom, ki ga ne bomo nikoli pozabili: „Vašo željo navezati stike z zdomsko mladino mi je posredoval direktor Informativnega centra SFRJ v Stuttgartu Milan Pogačnik. Z veseljem sem jo objavila med našimi učenci. Zelo so se trudili, da so samostojno pisali pisma. Nisem jih popravljala, k vam naj prispejo takšna, kot so. Verjemite, da sem kljub mnogim napakam ponosna nanje. Dopovejte svojim mladincem, naj razumevajoče sprejmejo pisemca mladih Slovencev, ki že vrsto let živijo v nemškem okolju in znanje materinega jezika izpopolnjujejo šele zadnja leta v slovenski dopolnilni šoli. Dopisovanje z mladino iz domovine bo ne le vzgojno vplivalo na vse naše učence, temveč tudi pripomoglo k pridobivanju prijateljev v rodni domovini, saj v razgovoru z njimi prav te pogrešajo. MAJDA VOVK Osn. šola Antona Aškerca Denar za nakup aparatur Učiteljski zbor delovne skupnosti Posebne osnovne šole Velenje se je zbral na delovni sestanek, na katerem so analizirali dosežene uspehe v šoli. Ob tej priliki so jih pozdravili predstavniki pionirjev s šole, ki so vsaki tovarišici poklonili rdeč nagelj in jim voščili k prazniku žena. Na tej seji je osnovna organizacija sindikata sprejela tudi sklep, da bo za nakup aparature za zgodnje odkrivanje raka nakazala 1.000 din. Na posebni osnovni šoli Velenje so dostojno izpolnili nalogo. Zato so ponosni! Praznovali smo dan žena Na šoli smo imeli proslavo. Mamicam, ki smo jih povabili, smo pripravili program. Prišlo jih je veliko. Bile so vesele, ker znamo tudi mi lepo peti in deklamirati. Ob koncu smo jih povabili na kavo. Pionirji smo jim podarili tudi darilca. Teh so bile zelo vesele. Tudi mi smo bili veseli in srečni. .„.„,, . »T„„™ . AJNIK ANTON 4. raz. Posebna osn. šola — ŽELITE, DA BO VASE DELO V SKLADISCU LAŽJE? Primatov montažni regal sistem MINIRACK vam to omogoča. Sistem je prilagodljiv v vsakem skladišču z ročnim vlaganjem. Za paletizirano blago velike nosilnosti, regal sistem PRIMAT-M AJ0RACK. S tem sistemom je mogoče zadovoljiti še tako specifične zahteve kupcev. OB EKONOMIČNOSTI IN SOLIDNI IZVEDBI BOSTE ZADOVOLJNI! VODILNI JUGOSLOVANSKI PROIZVAJALEC OPREME ZA NOTRANJI TRANSPORT IN SKLADISCENJE TOVARNA KOVINSKE OPREME MARIBOR, Industrijska 22 telefon: 28641, telex: YU 33178 REDNI KINO 18.3. - četrtek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, jugoslovanski barvni film POVEST O DOBRIH LJUDEH, režija: France Štiglic. Igrajo: Majda Grbac, Bata Živoinovič 19.3. - petek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, kitajski barvni film NEPREMAGLJIVI BOKSAR, režija: Cheng Chang Ho. Igrajo: Lo Leih, Wang Ping, Sung Ying 20.3. - sobota ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, kitajski barvni film NEPREMAGLJIVI BOKSER 21.3. - nedelja ob 15.30, 17.30 'in 19.30, kitajski barvni film NEPREMAGLJIVI BOKSER 21.3. - neddja' ob 11 uri, REDNI KINO VELENJE, OTRO- ŠKA MATINEJA, Walt Disnyjeva risanka USPAVANA LEPOTICA -TRNULJČICA 22.3. - ponedeljek ob 17.30, REDNI KINO VELENJE, francoski barvni film, KAM S TRUPLOM, režija: Georges Lautner. Igra: Jean Lefevre 23.3. - torek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, ameriški barvni film DAKTAR1, igrajo: Mar-shal Topson, Betsi Dreik 24.3. - sreda ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, ameriški barvni film DAKTARI 25.3. - četrtek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, zahodnonemška barvna kriminalka DEKLE IZ HONG KONGA, režija: Jurgen Roland. Igrajo: Joachim Fishsberger, Eva Garden KINO ŠOŠTANJ 20.3. - sobota ob 19.30 KINO ŠOŠTANJ, ital ijanski barvni film, SACCO IN VANZETI, režija: Giu- JUG OSI OVEft/SKf AF#OTRA/V$RORT Od aprila z^^ -om vrednem prometu dvakrat tedensko UGOSLAVIJA ERIKA | INFORMACIJE: JAT - Poslovalnica Ljubljana. Miklošičeva 34 Telefon 314-340, 314-341 ali najbližja potovalna agencija ^ ^ £2> €ZZ> €29 ® CD POSPRAVIMO KORUZNICO DO 31. MARCA! Prosena vešča — nevaren škodljivec na koruzi Prosena vešča je eden najhujših škodljivcev koruze. Napada tudi hmelj, sirek, sončnice, konopljo, proso, fižol, pelin, dalije in še druge rastline z debelim steblom. Napadene rastline se lomijo in hirajo, listje rumeni, pridelek je znatno nižji in slabše kakovosti. METULJI prosene vešče letajo v mraku junija in julija. Z razpetimi krili merijo 3 cm. Na spodnjo stran vrhnjih listov odložijo do 35 jajčec, iz katerih se razvijejo GOSENICE. Najprej objedajo liste, zatem pa se kmalu zavrtajo v steblo na vrhu in rijejo po strženu navzdol. Ker včasih trdega kolenca ne morejo pregristi, pridejo nad kolencem ven in se pod njim spet zarijejo v steblo. Gosenice so sivkaste, rožnate ali rumenkaste, z veliko temno rjavo glavo. Zadkovi obročki imajo na hrbtu po štiri temne pike; iz vsake štrli dlačica. Dorasle gosenice so dolge 2 do 2,5 cm in prezimijo v spodnjem delu stebla ali še niže v kocenu. V zadnjih letih se pojavlja prosena vešča množično po žitorodnih predelih Slovenije in dela ogromno škodo. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je izdal odlok o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 4/75). Po tem odloku so zaridi preprečitve širjenja in zaradi zatiranja prosene vešče (OSTRINIA NUBILALIS) k ot gospodarsko škodljive na območju SR Slovenije PRIDELOVALCI KORUZE IN HMELJA DOLŽNI VSAKO LETO DO 31. MARCA PORABITI OZIROMA UNIČITI (POKRMITI, PODORATI, KOMPOSTIRATI ALI SEŽGATI) KORUZNICO IN HMELJEVINO. Zatiranje: Najbolj zanesljivo je zatiranje, določeno po odloku: uničenje koruznice. Koruznico požanjemo čim niže pri zemlji in jo porabimo do konca marca, ko so gosenice še v rastlinah. Štrclje, ki ostanejo, zberemo z brananjem in sežgemo. Veščo kemično zatiramo tako, da posipamo rastline, ko se prično razvijati gosenice, z grobim zrnatim posipalom SEVIN, BASUDIN (DIAZ1NON) ali EKATOX (PA-RATION). Razpisna komisija Rdeče dvorane Velenje razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: Splošni pogoji, ki jih zahteva zakon, in višja strokovna izobrazba strokovne smeri ter pet let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in deset let delovnih izkušenj. Kandidat mora biti družbenopolitično neoporečen. Nastop službe takoj, razpis velja do zasedbe delovnega mesta. liano Montaldo. Igrajo: Giano Mario Volente 20.3. sobota ob 15.30, KINO ŠOŠTQNJ, OTROŠKA MATINEJA Walt Disneyeva risanka USPAVANA LEPOTICA - TRNULJČICA 21.3. - nedelja ob 17. in 19.30, KINO ŠOŠTANJ, francoski barvni film KAM S TRUPLOM, režija: Georges Lautner. Igrajo: Jean Lefevre 24.3. - sreda ob 19.30, KINO ŠOŠTANJ, zahodnonemška barvna kriminalka DEKLE IZ HONG KONGA, režija: Jurgen Roland. Igrajo: Joackim Fuchsberger 25.3. - četrtek ob 17. uri KINO ŠOŠTANJ, ameriški barvni film DAKTARI, igrajo: Marshal Topson, Betsi Dreik KINO DOM KULTURE 21.3. - nedelja ob 10 uri, KI-NO-GLEDALIŠČE VELENJE, OTROŠKA MATINEJA, Walt Dis-neyeva risanka USPAVANA LEPOTICA - TRNULJČICA 22.3. - ponedeljek ob 20 uri, KINO GLEDALIŠČE VELENJE francoski barvni film KAM S TRUPLOM, režija: Georges Lautner. Igrajo: Jean Lefevre ŠMARTNO OB PAKI Večer amaterskega filma Ljubitelji filmske ustvarjalnosti v Šmartnem ob Paki, so minuli petek preživeli nadvse zanimiv večer. Društvo Ljudske tehnike je' povabilo kino klub Gorenje iz Velenja, ki je številnim obiskovalcem prikazal n^-kaj svojih najzanimivejših amaterskih filmskih stvaritev. Člani kino kluba so ob prikazovanju filmov odgovarjali na vprašanja gledalcev in jim skušali odkriti nekatere ..skrivnosti" filmskega ustvarjanja. Pogovor, ki je spontano stekel ob vsakem kratkem filmu, dokazuje, daje zanimanje za tovrstno umetnost v Šmartnem ob Paki dokaj veliko in da bi takšne in podobne prireditve v Šmartnem morali večkrat pripraviti. To misel so izrazili tudi člani Ljudske tehnike, ki so filmske amaterje iz Velenja povabili, naj kmalu spet psidejo in prikažejo še več izdelkov iz svoje bogate dosedanje bere. Poseben pomen tega večera pa velja želji, da bi tudi v Šmartnem podobna dejavnost kmalu zaživela, saj ima društvo Ljudske tehnike na razpolago filmsko kamero za vse tiste, ki jim je delo s celuloidnim trakom všeč. Prav gotovo je ta večer vzpodbudil k temu marsikoga, tako da lahko, sodeč tudi po ugodnem odmevu pri mladih ljubiteljih filma, kmalu pričakujemo, da bodo tudi v Šmartnem ob Paki poprijeli za filmsko kamero in s prvimi metri filmskega traku začeli kar najbolj plodno delo filmske sekcije. J. KRAJNC Petkov kulturni večer Danes bo v okviru petkovega kulturnega večera gostoval v prostorih knjižnice Velenje Rudi Jaki, član kino kluba Maribor. Predstavil se bo s potopisnimi filmi: Svetišče pred Himalajo, V deželi kralj ice „Sirikit" in Indija. Afriški študentje v Velenju Jutri popoldne ob 16. uri bo v Domu kulture v Velenju nastopila folklorna skupina Zveze afriških študentov v Sloveniji. Šaleški študentski klub, ki je organizator prireditve, vabi občane, da si zanimive plese afriških študentov, ki študirajo pri nas, ogledajo v čim večjem številu. MLADINSKA KNJIGA - VELENJE vam n u d i: POGOVORI Z MATERAMI Knjigo je napisal Bruno Bettelheim, profesor na oddelku za vzgojo,, psihologijo in psihiatrijo na chicaški univerzi. V njej je od besede do besede zapisanih triindvajset njegovih pogovorov s starši. ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA so obsežen roman o velikem glasbeno najbolj razigranem stoletju, o glasbenikih družine Strauss. CAROLINE Zahodnonemška pisateljica Sandra Pareti je s svojim romanom o mladi in Jepi Caroline, grofici de la Romme Allery, hitro zaslovela med številnimi bralci doma in na tujem. Številne dogodivščine glavne junakinje so mikavno opisane v treh knjigah. ZBIRKA HENRYKA SIENKIEVVICZA Sestavlja jo dvanajst knjig, med njimi tudi roman Potop. NAROČILNICA Priimek in ime ........................................................................ Stanujoč ................... St. oseb. izkaznice ...............-....................................................... Izdana od ....... Pošljite na naslov .........................................................................................,................ Osebno bom knjige dvignil v Mladinski knjigi — Velenje Izrežite naročilnico in jo pošljite na naslov Mladinska knjiga Velenje. Možnost nakupa na potrošniški kredit. pri nakupovanju malih in velikih gospodinjskih aparatov ne morete mimo naših prodajaln v Celju - velika izbira - strokovnost prodajalcev - rezervni deli - zanesljivo uspešen nakup prodajaln«: TEHNIKA. L|ubl|anaka 10 ELEKTRO,GubtgvaJ ELEKTRO AKUSTIK A, Valablagovnlca „T" 2ELEZNIN AR. Stanatova 4 □t. EXPORT- IMPORT EHNO MERCATOR CELJE TOZD M;ilopfod;i|.i SIKS - Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9. - 12. čl. Zakona o urejanju in Oddajanju stavbnih zemljišč ter 5. - 8. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo dveh stanovanjskih blokov s poslovnimi prostori v Šmartnem ob Paki. Za gradnjo dveh stanovanjskih blokov s poslovnimi prostori se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema naslednje parcele oz. dele parcel št. 81/1, 81/4, 81/6, 81/53, 186, 34, 33 k.o. Šmartno ob Paki v puiinni ii^am /1toc _"> ' Pogoji natečaja so naslednji: 1. Odškodnina za zemljišče in nepremičnine znaša 488.673.-din, za komunalno opremljenost zemljišča z zunanjo ureditvijo in ostalimi stroški pa 1.446.219.- din. 2. V odškodnini za komunalno opremljeno zemljišče je zajeta možnost priključka na vodovod, kanalizacijo, električno omrežje, ceste, telefon in zunanja ureditev, razen toplovoda. O odškodnini za komunalno opremljeno zemljišče ter plačilu le-te se sklene posebfia pogodba. i Roki plačil: - prvi del odškodnine v roku 15 dni po podpisu pogodbe (v znesku 810.000,- din) - druga transa v znesku 200.000.- din do 25/4-1976 - preostali del celotnega zneska pa do 20/8-1976 3. Rok za pričetek del je 6 mesecev in za končanje 2 leti po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 4. Varščina znaša 40.000 N din in jo mora ponudnik plačati najkasneje 2 dni pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini, ki se plača na račun štev. 52800-652-28073 - Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, daje varščina. V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa zadrži in vrne po dograditvi objekta, v kolikor bo investitor spoštoval vse razpisne pogoje natečaja. Varščina zapade v korist odbora, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja. 5. Uspeli ponudnik je dolžan plačati tudi stroške postopka v višini 2.000 N din. Javni natečaj je pismen, zato morajo ponudniki najkasneje do 3/4-1976 poslati pismeno ponudbo na naslov: Zavod za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16 - Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako „Javni natečaj". Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov ponudnika, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila, pričetek in končanje gradnje ter izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje javnega natečaja. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ceno za zemljišče, krajše roke za končanje gradnje in boljše plaičilne pogoje. Odpirainje ponudb bo dne 5/4-1976 ob 8.00 uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16. Ponudniki so lahko navzoči. Vsa pojasnila in informacije o gradnji in pogojih gradnje lahko dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Sadike vrtnic Prodajam sadike vrtnic ča-jevk in popenjalk v različnih barvah po 15 dinarjev komad. Bogomir Dolinšek, Bevče n.h. Velenje. Prodam Prodam wartburg — karavan letnik 1971. Informacije 850-825, ogled Pelko, Selo, n.h. - Graditelji Okna, rolete, vse vrste vrat, obloge, iso-span lahko naročite na domu. Kličite, zahtevajte cenik in informacije na telefonu 061 811 547 do 10. in od 18. ure dalje, ali na naslov Hribar, 61411, Izlake 70. Vse izdelke dostavimo na dom. RUDARSK0-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT - VELENJE Kadrovsko-sociolni sektor Komisija za medsebojna razmerja pri TOZD Z 0 RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: VEČ STRAŽARJEV pri službi zavarovanja POGOJI: — da je odslužil vojaški rok — da ni bil kaznovan, oziroma obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in država ali proti pravnega prisvajanja premoženja — da izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila za nošenje orožja — da je zdravstveno sposoben za opravljanje predvidenega delovnega mesta. Potrdila o nekaznovanju in prijavo s kratkim življenjepisom pošljite (ali oddajte osebr' najkasneje v 10 dneh po objavi razpisa, kadro<'..,>.o-socialnemu sek torju REK, Rudarska 6 Velenje. • MUTA OB DRAVI Tradicionalni troboj Gorenja lepo uspel Komisija za šport in rekreacijo pri tovarniški konferenci sindikata Gorenje - Muta, Muta ob Dravi, je v soboto, 13. marca pripravila tradicionalni troboj Gorenja v veleslalomu. Že šesto leto zapored so se smučarji treh delovnih organizacij Gorenja, to je Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, Gorenje - Fecro iz Slovenj Gradca in Gorenje - Muta iz Mute ob Dravi, srečali na Kopah, na že znanih smučiščih Zahodnega Pohorja. Rezultati: Ženske: 1. Mira Rozman 102,0 (Gorenje - Muta), 2. - 3. Nevenka Tomic in Franja Turičnik 105,0 (obe Gorenje, Velenje) itd. Moški do 30 let: 1. Tone Breznik 70,0 (Gorenje), 2. Vili Santer 71,5 (Gorenje - Fecro), 2. Drago Drev 72,0 (Gorenje), 4. Niko Vinšek 73,0 (Gorenje - Muta), 4. - 5. Janko Osrajnik 73,0 (Muta) itd. Moški nad 30 let: 1. Oto Lakovšek 75,5 (Fecro), 2. Hinko Gregor 76,0 (Fecro), 3. Tone Bijol 77,0 (Muta), 4. Branko Blagotinšek 77,0, 5. Zdenko Silovšek 78,0 (oba Gorenje, Velenje) itd. Ekipna uvrstitev za pokal: 1. Gorenje, TGO, Velenje 219,0, 2. - 3. Gorenje - Fecro in Gorenje Muta 222,0. H rereič Samoupravna interesna komunalna skupnost - Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9.-12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč ter 4.-8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč javni natečaj Za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski „Salek - Gorica" ter v soseski Pesje. Za gradnjo individualnih družinskih stanovanjskih hiš se oddaja stavbno zemljišče v soseski „Šalek - Gorica" in v soseski Pesje in sicer naslednje gradbene parcele: 1. Za gradnjo vrstnih hiš tip „Terasa I": prac. št. 49 - v izmeri 217 m2 pare. št. 51 - v izmeri 372 m2 pare. št. 319 - v približni izmeri 270 m2 pare. št. 320 - v približni izmeri 200 m2 2. za gradnjo vrstnih hiš tip,.Terasa II": pare. št. 27 - v izmeri 346 m2 3. za gradnjo individualne stanovanjske hiše v zazidalnem načrtu Pesje pare. št. 48 - v približni izmeri 750 m2 pare. št. 49 - v približni izmeri 700 m2 Vse parcele ležijo v k.o. Velenje in imajo oznako gradbene parcele. Pogoji natečaja so naslednji: 1. Izklicna cena za zemljišče znaša 35,- din za m2 in se mora plačati v treh dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti. V tej ceni je že zajet občinski prometni davek ter stroški zemljiško-knjižnega prepisa pravice uporabe na zemljišču. 2. Stroški komunalne ureditve posamezne parcele znašajo za sosesko „Šalek - Gorica" 50.000 (petdesettisoč) din in se morajo plačati v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračuoajo 12 % obresti. 3. Stroški komunalne ureditve znašajo za stavbne parcele v Pesju 30,00 din za m2 zemljišča. Stroškov komunalne ureditve ne plačajo tisti, ki se izkažejo s potrdilom delovne organizacije, ki je podpisnica samoupravnega sporazuma o komunalni ureditvi soseske „šalek Gorica" in v kolikor je taka delovna organizacija poravnala vse obveznosti po sporazumu ter še ni bil izčrpan znesek vloženih sredstev. V plačilu komunalnega prispevka niso zajeti stroški toplovoda, ki bremenijo v invstitorja neposredno, niti stroški morebitnih asanacijskih del na zemljišču. 4. Za gradbeni parceli št. 49 in 51 v zazidalnem okolišu Salek-Gorica veljajo posebni pogoji glede gradnje (podatki se dobijo na Zavodu za urbanizem Velenje). 5. Z gradnjo je treba pričeti v roku šestih mesecev in končati v roku treh let po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer izgubi investitor pravico do uporabe. V tem primeru bo sklad pravico do uporabe zemljišča pod enakimi pogoji odvzel, kot ga je dal. 6. Interesenti morajo najmanj en dan pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v višini 3.000.- din na račun štev. 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da je varščina. Brez vplačane varščine se ponudnik ne more udeležiti natečaja, za eno vplačano varščino pa sme ponudnik kandidirati samo za eno parcelo. Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži in vračuna v plačilo odškodnine za zemljišče. V kolikor ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe odstopi, ali se ne drži predpisanih pogojev natečanja, zapade varščina v korist sklada. 7. Sestavni del tega razpisa je Analiza prostih površin v I. fazi zazidave soseske Šalek-Gorica, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod štev. 159/MO-MJ z dne 4/12-1973 in ki se nanaša na pogoje zazidljivosti posameznih parcel, ki so v razpisu. Analiza je na vpogled pri zavodu za urbanizem Velenje. 8. Vse ostale stroške v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah nosijo investitorji (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, gradbeno in lokacijsko dovoljenje, hišni priključki itd.). Javni natečaj bo dne 5/4-1976 ob 15. uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16. Vse informacije lahko interesenti dobijo na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, v uradnih urah. Številka 464-14/1973-3 RDEČA DVORANA VELENJE PRIREJA ZABAVNO-GLASBENI VEČER 27. MARCA OB 19. URI. SODELUJEJO NELA ERŽIŠNIK IN ANSAMBEL DOBRI ZNANCI. Predprodaja vstopnic: Rdeča dvorana Velenje - Kiosk Izletnik - Velenje, Žalec, Mozirje in Celje Viator - Turistična pisarna Slovenj Gradec Komisija za medsebojna razmerja 0ZD INTEGRAL VELENJE objavlja prosti delovni mesti za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1. VODJE KOMERCIALE Pogoj: visoka izobrazba ekonomske ali ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višja izobrazba ekonomske ali ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske ali ustrezne smeri in 10 let izkušenj v komercialni službi in družbeno politične vrline 2. SAMOSTOJNEGA REFERENTA V KOMERCIALI Pogoj, ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj na sorodnem delovnem mestu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite komisiji za medsebojna razmerja v 15 dneh od dneva objave. Streljanje znova celjani V nadaljevanju „Lige prijateljstva" so se v Celju pomerili v 3. kolu najboljši strelci štirih občin z zračno puško. Že tretjič so zmagali Celjanu Rezultati: 1. Celje 1467, 2. Slovenj Gradec 1428, 3. Velenje 1405, 4. Ravne 1404 kroge. Posamezno je bil najboljši Celjan Jože Jerman z novim rekordom lige 377 krogov pred Dobovičnikom (Ce) 367. Vrstni red po 3. kolu: 1. Celje 4367, 2. Slov. Gradec 4266, 3. Velenje 4227,4. Ravne 4196 krogov. Posamezno: 1. Jerman (Ce) 1120, 2. Kušter (SI. Gr.) 1095, 3. Dobovičnik (Ce) 1089, 4. Jager (Ce) 1089, 5. Žučko (VeL) 1070 krogov. najboljši iam elektrotehniki V telovadnicah Rudarskega šolskega centra Velenje je bilo občinsko srednješolsko prvenstvo v ocbojki. Med mladinci so bili najboljši dijaki elektortehniške šole - jaki tok. Pri dekletih pa so odbojkarice RŠC premagale gimnazijke z rezultatom 2:0. Rezultati: I. skupina: Elekt. teh.: Poki. rudar 2:0, Roklicna kovinarska: Poklicna rudarska 2:0, Elektr. tehn.: Poki. kovin. 2:0. II. skupina: Stroj, tehn.: Gimnazija 2:0, Gimnazija: Rudar. tehn. 2:0, Stroj, tehn.: Rudar, tehn.: 2:0. Finale: Elektro teh.: Stroj, tehn: 2:0. Vrstni red: 1. Elektrotehniška šola, 2. Strojna tehniška šola, 3. Poklicna kovinarska šola, 4. Gimnazija, 5. Poklicna rudarska šola, 6. Rudarska tehniška šola. Tako so se na področno prvenstvo srednjih šol vrstili od-bojkarji RŠC. Smučanje Zmagal P. Čeh Na 45-metfski skakalnici v Velenju je bilo medd.ruštveno tekmovanje v skokih. Mimo domačih skakalcev so nastopili še tekmovalci iz Črne, Braslovč, Ljubnega in Mislinje. Najbolj se je izkazal Velenj-čan Peter Čeh, ki je s skokoma 41 in 40 m zmagal v konkurenci članov. Rezultati: Pionirji - 1. Igor Donko (Bra-• slovče) 142,3 (31,31), 2. Matjaž Koželj (Velenje) 116,9 (27,26,5), 3. Albin Močilnik (Ljubno) 115,6 (26,28). Mlaj. mladinci — 1. Franc Dobrove (Ljubno) 164,3 (33,5, 33,5) 2. Miran Kmetič (Velenje) 127,3 (27,30 (27,30), 3. Marjan Kladnik (Ljubno) 116,2 (29, 26,5). Starej. mladinci - 1. Miro Podpečan (Velenje), 135,1 (3;, 5, 31), 2. Janko Krenkar (Misli- Vodi G oršek Velenjski šahisti tudi letos igrajo hitropotezne turnirje za prehodni pokal. V mesecu marcu je bil najboljši Goršek 8,5 točk, 2. in 3. Vedenik ter Cvar 8,4. Nažmah 6,5, 5. Špeh 6, 6. Stropnik 5,5 itd. Po prvih treh mesecih je v vodstvu Goršek, ki je zbral 29 točk, 2. Gorjanc 21. 3. in 4. mesto si delita Cvar ter Stropnik s 16. točkami, 5. Alič 14, 6. Vedenik 12, 7. Špeh 11 itd. Tekmovanja se udeležuje več kot dvajset šahistov. nja) 112,2 (26,5, 26,5), 3. Branko Podgoršek (Velenje) 100,6 (26.5, 25). Člani - 1. Peter Čeh (Velenje) 210 (41,40), 2. Rajko Kola-rič (Čma) 196,0 (38,5, 39), 3. Rajko Kaker (Črna) 187 (37, 38). • Turnir v malem nogometu V nedeljo popoldne bo v novi dvorani v Velenju turnir v malem nogometu. Sodelovali bodo bivši igralci Celja, Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Velenja. Ob 18. uri bo tekma med Velenjem in Šmartnim ob Paki, ob 18.30 pa srečanje Celje: Šoštanj. Premaganca se bosta nato ob 19. uri pomerila za tretje oziroma četrto mesto, ob 19.30 pa bo finalna tekma. Zmaga šmartnega V okviru priprav za nadaljevanje spomladanskega dela tekmovanja v slovenski nogometni ligi so nogometaši Šmartnega ob Paki v prijateljskem srečanju premagali v Ptuju Dravo s 3:1. Strelca golov: Benetek 2 in Praš-nikar enega. NAŠ ČAS je ustanovita občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, nopagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon t063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1 /72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. • AKCIJA VELENJSKIH INŠPEKTORJEV mMi siSiiiiSi V m ^ mm ■ M ■ ■ enajstih prodajalnah plačali mandatno kazen mtmm Inšpekcijske službe oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje so lani izvedle vrsto akcij po trgovinah, mesnicah in gostinskih lokalih, med katerimi so „tehtali" poštenost prodajalcev (seveda tudi mesarjev), ugotavljali kvaliteto blaga, v gostinskih lokalih pa jih je najbolj zanimala čistoča, še zlasti pa kakovost (čitaj starost) hrane, katere gostinci ponujajo svojim gostom. Tudi v Velenju veliko značkarjev Tudi v velenjski občini je veliko zbiralcev značk. Pred meseci so ustanovili društvo značkarjev, v katerega je zdaj včlanjenih okrog 200 zbiralcev. Med njimi je tudi precej takšnih, ki imajo po nekaj tisoč značk. Društvo je preteklo nedeljo pripravilo prvo razstavo svojih značk in menjavo značk. Podobne razstave in menjave bodo organizirali vsako prvo nedeljo v mesecu v delavskem klubu v Velenju. Marija Močilnik hčerka Jožica je imela takrat šele sedem let. Marija je otroke težko preživljala. Delala je pri kmetih in tako prislužila kruh. \ Ke pra se doslej še ni zgodilo, da bi se s katere akcije vrnili „brez besed", bodo inšpekcijske službe tudi v tem letu večkrat zašle v trgovine, mesarije, gostinske lokale, pa še kam drugam. Sicer pa je prva letošnja akcija že za njimi. Predprejšnji petek so sklenili, da bodo za začetek „obdelali" le trgovine in mesnice. Ob osmi uri zjutraj so delavci oddelka za gospodarstvo in davčne uprave začeli opravljati nakupe. Kupovali so v trinajstih prodajalnah oziroma mesnicah. Pri kupljenem blagu so inšpektorji ugotavljali kakovost oziroma higiensko neopravičnost blaga ter primerjali ceno, ki jo je plačal kupec z dejansko vrednostjo kupljenega živila. V poslovalnici Standard so sodelavci inšpektoijev kupili 0,78 kg banan, 0,522 kg kruha in 0,80 kg mesa. Stranka je za banane plačala 7,60 dinarj, dejanska cena (pravilno izračunana) pa je po ugotovitvah inšpektorjev znašala 7,57 dinarj. Ker 57 par z našim plačilnim sredstvom pač ni mogoče plačati, je prodajalka -verjetno-ceno zaokrožila, vendar navzgor, namesto navzdol. No, to izgubo je stranka pokrila že pri kruhu. Za 0,522 kg kruha je namreč plačala le 2,50 dinarj, čeprav je bil kruh dejansko vreden 2,60 dinarj. Pri mesu pa je bila dejanska cena enaka označeni. Meso je bilo primerne kvalitete, tega pa inšpektorji niso mogli zapisati za banane, saj so bile od petih dve za odpis, preostale pa tudi niso bile najboljše. TRŽNICA (ERA): V tej trgovini so inšpektorji kupili najprej 0,89 kg čubule in zanjo v trgovini plačali 10,55 dinarjev, pozneje pa so pri ponovnem tehtanju ugotovili, da je bila čebula vredna le 9,39 dinarjev (zaokroženo 9,40). Poleg tega je bilo precej čebule nagnite. Račun za 0,92 kg jabolk je bil v redu, prav tako tudi njihova kakovost, enaka ugotovitev velja za posebno salamo, zataknilo pa se je spet pri kruhu -za 0,469 kg kruha je stranka plačala 2,20 namesto 2,06 dinarjev. V tej trgovini so inšpektorji prvič spo- Rodila se je leta 1883 v Spodnjem Doliču. Že zelo zgodaj je spoznala, kako težko je življenje, saj je bila pri star ah le do svojega sedmega leta. Pri enajstih letih pa je že morala v službo h kmetu, kjer je opravljala vsa dela, kljub temu, da je bila takrat še slabotno dekletce. Tudi kasneje, ko se je poročila, ji življenje ni bilo naklonjeno. Njen mož je odšel v vojsko in, ko se je prva svetovna vojna končala, se je vrnil, hil pa je zelo bolan. Kmalu zatem je umri in zapustil ženo Marijo samo s sedmimi malimi otroki. Najstarejša NAŠA ZNANKA Marija Močilnik Danes je Marija Močilnik stara že kar triindevetdeset let. Vendar pa ji človek tega ne bi mogel prisoditi. Ko smo jo obiskali je hčerki Jožici pomagala lupiti krompir. Jožica je dejala: „Ne dajo miru. Kar naprej hočejo nekaj delati, pa jim pustim, kljub temu, da ne naredijo najbolje. Kar naprej pa tudi ne mosejo sedeti.' Marija Močilnik sliši zelo slabo. Z njo smo se pogovarjali s pomočjo hčerke Jožice, ki zelo lepo skrbi za mamo. Tudi vid Marija zelo slabo in to samo na eno oko. Kljub temu pa še vedno rada kvačka. Včasih je kvačkala zelo veliko, dwnes pa dela bolj po spominu. Hčerka je povedala, da nekaj časa kvačka, nato pa para. Ker ne vidi štet, pa pogosto ne naredi prav. Drugače pa je Marija Močilnik še zelo pri močeh. Kakšnih težjih bolezni še ni prebolela. Včasih ima sicer vrtoglavico. Dejala je, da je bilo življenje včasih zelo lepo, kljub temu da so jo na vsakem koraku spremljale težave. Ko je videla in slišala, je lahko vsaj delala, sedaj pa tega ne more več. Vendar pa se nima kaj pritoževati, saj Jožica zelo lepo skrbi zanjo. Ko so jo poklicali na zavod za socialno skrbstvo ter ji ponudili, da dajo mater v dom za ostarele ljudi, je to odklonila. Ne zaupa je nikomur, kljub temu da jo težko pusti v stanovanju samo. Dejala je: „Se v trgovino grem zelo težko. Mama ne dajo miru, pa se bojim, da bi si kaj naredili. Lani so se mi tako opekli! Uh, kako hudo je bilo! Potem pa še pokazali niso. Naslednji dan, ko sem odkrila, je bila roka v velikem mehurju, pri komolcu pa so imeli opečeno prav do kosti. Morali bi v bolnico, pa me je skrbelo, da bi se slabo počutili. S pomočjo zdravnika sem jih lepo pozdravila, vidi pa se jim še sedaj, poglejte!" Jožica je povedala še, da se mama zelo rada pogovarja. Tudi to smo lahko sami opazili. Rada gleda skozi okno, vpraša, kakšno je vreme, pa pravi, da je raje v hiši, kjer je toplo. Poleti pa je zelo vesela, če jo Jožica odpelje pred hišo, kjer gleda sonce. znali, da se danes zelo splača kupovati meso. Mesarji so namreč zelo radodarni, saj je stranka plačala kar 0,38 par manj kot pa je znašala dejanska cena. Verjetno pa ugotovitev, da so mesarji do vseh občanov radodarni, ne moremo posploševati Njihova radodarnost se najbrž kaže le do inšpektorjev. MARKET (ERA): Pri kruhu je nakupovalec privarčeval le dve pari, pri mesu mu je mesar zaračunal dvajset par več, kot pa je znašala dejanska cena, pri pomarančah je bila stranka na slabšem za 29 par, pri hruškah za dvanajst par, pri navandi salami pa je priranila devet par. PRESKRBOVALNICA (ERA): Glede kruha inšpektorji niso imeli nobenih pripomb, za 0,229 kg sira je stranka plačala le 12,30 dinarjev, čeprav je bila dejanska cena višja za 59 par. Pri tej prodajalki bi se prav gotovo splačalo kupiti nekaj deset kilogramov sira naenkrat. Pri solati se je prodajalka „zmotila" v kupčevo škodo za 21 par, pri korenčku pa je bila površnost najmanjša -dejanska cena za 0,169 kg te po-vrtnine znaša 3,39 dinarjev, zaokrožena pa 3,40 dinarjev. Torej cene korenčka brez pripomb, le njegova kakovost je bila slaba. ERINA MESNICA (Velenje): Kvaliteta mesa primerna, dejanska cena enaka označeni. Iz tega sledi, da v tej mesnici še ne vedo, kaj je površnost. MERXOV KIOSK V VELENJU: Pri čebuli in jabolkih ni bolo s ceno niti s tehtanjem ter kvaliteto nič narobe, za korenček pa je stranka plačala dvanajst par več kot pa so izračunali inšpektorji. POSLOVALNICA TRG (ERA): Pri nakupu pomaranč, solate banan in sira je stranka izgubila kar 0,92 par, nekaj si je nato vrnila pri kruhu, saj je za 0,80 kg kruha plačala 4,80 dinarjev, morala bi pa 5,12. KIOSK PESJE (MERX): Tu je bila stranka najbolj zadovoljna -pav gotovo tudi prodajalka, saj ji inšpektorji niso mogli očitati površnosti, pa tudi mandatne kazni ji ni bilo treba plačati kot drugim. S prstom so pokazali le na malce nagnito solato. To pa ne velja za mesnico v Pesju. Mesar je opeharil stranko za dinar (1 dinar); to pa je že kar veliko, ali ne? Seveda so ga nato inšpektorji razveselili z mandatno kaznijo. BLAGOVNICA ŠOŠTANJ (MERX): Trgovina, v kateri se danes, ko moramo vsi skrbeti za stabilizacijo - tudi gospodinjskega proračuna, zelo splača kupovati. Čeprav stranka pretekli mesec ni kupila niti za dva kilograma raznih živil (mesa, posebne salame, kruha in solate) je prihranila - kar dva dinarja, če ne upoštevamo, treh zaokroženih (narobe) par pri solati. Tudi kvaliteta vseh živil je bila primerna. Kot kaže, so v Blagovnici v Šoštanju slabi računarji ali pa je napakam kriva površnost. MERXOVA PRODAJALNA NA KONOVEM: Tudi v tej prodajalni niso najbolje preračunavali in inšpektorji so jih ..nagradili" z mandatno kaznijo. Podobno je bilo v ljubljanski Nami, kjer je največja razlika nastala pri cvetači - stranka je prihranila zaradi površnosti prodajalke devetnajst par, vendar je morala za šunkarico plačati kar 36 par več, kot je znašala dejanska cena. V zvezi s kakovostjo pa inšpektorji niso imeli pripomb. TEHNOMERCATOR je bila trinajsta in obenem zadnja trgovina, ki so jo predpretekli petek inšpektorji ..obdelali". Tudi v tej poslovalnici niso v redu računali. Enkrat na škodo stranke, dvakrat na svojo, pri mesu pa je bila cena pravilna. Tudi v tej poslovalnici so morali plačati mandatno kazen. Kot vidimo so velenjski inšpektorji vključili v akcijo trinajst trgovin. V enajstih so izterjali mandatno kazen. Torej samo v Erini mesnici v Velenju in v kiosku v Pesju prodajalke in prodajalci odgovorno opravljajo svoje delo. Iz te akcije bi morda lahko tudi zaključili, da ne gre za namerno goljufanje, ampak verjetno za površnost oziroma naglico pri opravljanju dela — izračunavanju. Akcija je namreč pokazala, da prodajalke in prodajalci, najbolj pa mesarji, prodajajo živila tudi v svojo škodo. Toda — če nekomu premalo zaračunaš oziroma daš preveč mesa, moraš to izgubo pri drugem pokriti. Da ta trditev velja, se lahko največkrat prepričamo pri nakupu kruha. V redkih prodajalnah kruh Izložb za zdaj še ne kontrolirajo . stehtajo, potem ko ga razrezeju. Zato ni čudno, če včasih prinesemo domov namesto pol kilograma kruha le štirideset ali petinštirideset dekagramov, čeprav nam je prodajalka vzela denar za pol kilograma, sosed se pa smeji, ker je dobil drugo polovico. Zato bi bilo prav, da bi v vseh prodajalnah razrezani kruh tudi stehtali - to smo že opazili v ponedeljek v tistih, i katerih so bili v petek inšpektorji Ii če bi se še spomnili pregovora -hiteti je treba počasi, potem pral gotovo v trgovinah ne bi bilo toliki napak pri blagajni, pa čeprav gre lt za nekaj deset par. Kajti drugi | govor namreč pravi: zrno do pogača, kamen na kam palača! ■■■m Svet občin celjskega območja Na Dobrni se bo v torek sešel svet občin celjskega območja. Na seji bodo obravnavali pripombe na osnutek o družbenem dogovoru o prostorskem planiranju v naši republiki, programu sanacije in razvoja turizma v celjski regiji ter poslušali poročilo o delu sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samo-(ravljanja. Poleg tega se bodo člani sveta občin celjskega bmočja na torkovem sestanku seznanili še z informacijo o delu iniciativnega odbora za ustanovitev območne samoupravne interesne skupnosti za ceste, razpravljali o financiranju dejavnosti regijskega značaja, seznanili pa se bodo tudi o tem, kako poteka podpisovanje družbenega dogovora o skupni in splošni porabi za letos. upra obm hotel oaka GOSTINSKO PODJETJE NAJLEPŠE DARILO V naši občini je le dobrih dvajset odstotkov vseh predšolskih otrok vključenih v vzgojnovarstvene ustanove. Zato je otvoritev novega objekta za otroke pravi praznik za kraj. Tako je bilo tudi v Pesju v začetku tega meseca, ko so materam z otvoritvijo vrtca za SO otrok dali najlepše darilo ob njihovem prazniku. MARJANA JELEN: Imam dva otroka. Eden je star pet let, mlajši dve in pol leta. Starejša punčka je že v vrtcu, mlajšo pa se zdaj vpisala in upam, da bo tudi zanjo v novem objektu, ki je resnično zelo lep, nekaj prostora. Oba z možem sva zaposlena, zato seveda nujno potrebujem varstvo za otroka. Zelo rada bi, da bi obe hodile v vrtec, ker je to za otroke veliko bolj koristno. Marsikaj se nauči, navadi se na druge, ni zaprt vase, kot je to navadno pri otrocih, ki so kar doma. ANICA GLAŽER: Novega vrtca smo se seveda vsi razveselili Zelo hudo je za matere, ki v času službe nimajo varstva za svojega otroka. Vse matere pač nimajo možnosti, da bi jim čuvala otroka stare mame. Tudi jaz i ram dva otroka. Starejša je stara štiri leta in bo sedaj šla v vrtec. Prej ni bilo prostora. Mlajše ima dve leti - pa verjetno zdaj še ne bodo sprejeli Seveda bi zelo rada, da bi bili obe v vrtcu. Veliko več se naučijo kot tisti, ki so doma. Ta razlika pa najbolj pride do izraza v šoli METKA ZAKRAJŠEK: Zadnji čas je že bil, da smo dobili ta prelepi objekt. Otrokom se ne bo treba več stiskati v podstrešnem prostoru, več mater bo rešenih skrbi, kdo jim bo pazil otroka, medtem ko so na delu zelo vesele pa so prav gotovo tudi vzgojiteljice, saj bo sedaj delo z otroki veliko lažje. CVETKA PRITOVŠEK: Imam tri otroke. Eden že hodi v šolo, dva pa sta še predšolska, vendar jih nimam v vrtcu, ker ni bilo prostora. Podobno kot druge matere sem tudi jaz vložila prošnjo za sprejem otroka v vrtec. Prošnjo so ugodno rešili, tako imam za enega že preskrbljeno varstvo. Seveda bi rada, da bi se našel prostor tudi za drugega. FRANC URANJEK: Z ženo si zelo želiva, da bi tudi najinega otroka sprejeli v novi vrtec. Oba sva zaposlena, vendar ne moreva zahtevati od mame, da bo stalno pazila nanj. Pa tudi za otroka je veliko bolje, če obiskuje vrtec, saj je potem veliko bolj pripravljane na šolo kot pa otroci, ki niso v organiziranem varstvu. SLAVKA VAJTHAVZER: Današnja otvoritev tega prelepega vrtca je zame najlepši dogodek, to je pravi praznik Pesja. Koliko let smo se stiskali v tesnih podstrešnih prostorih ... Ker je prostor nad razredom, smo morali seveda zelo paziti, da nismo motili učencev pri pouku. Otrok tudi nismo mogli ločiti po skupinah, ampak so bili vsi - od treh do sedmih let - v eni skupini. Zdaj pa se bo vse to spremenilo, in tako vzgojiteljice kot otroci bomo imeli veliko boljše pogoje za delo. Hvaležna sem vsem, ki so prispevali sredstva, da smo končno dobili ta prepotreben objekt. FANIKA KOŠTOMAJ: Matere so prihajale, prosile, mi pa smo jih morali zavračati, ker smo imeli edini „vrtec" prenatrpan. Zdaj pa so se odprla vrata kar za 80 malčkov. In 80 mamic bo presrečnih. Veseli bodo tudi njihovi otroci, saj je njihov drugi dom, ki smo ga danes odprli, zelo lep. Resnično smo hvaležni vsem, ki so nam dali to darilo za 8. marec. »PAKA« Velenje VABI - da obiščete KAVARNO—SLAŠČIČARNO CENTER, ki vam nudi kvalitetne slaščičarske izdelke, katere vam pripravlja slaščičarski mojster Jože Javomik KSC vam nudi vse vrste alkoholnih In brezalkoholnih pijač in raznih napitkov, - da obiščete RESTAVRACIJO JEZERO in ob zvokih kvarteta DE LECITAS Iz Poljske zaplešete in se razvedrite, — da obiščete kegljišče hotela »PAKA« in preizkusite svoje znanje pri podiranju kegljev, — da obiščete nočni bar hotela -PAKA« in si ogledate zanimiv barski spored, da obiščete bife • TURIST,« ki se nahaja v novi večnamenski dvorani In je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Ob nedeljah ne posluje. Nudi vam gostinske storitve po najnižjih cenah. VSE ZA VAS IN ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO! Cvetka Pritovšek Franc Uranjek Slavka Vajthavzer Fanika Koštomaj