f-yiciuce." NO. 135 Ameriška Domovina - > V ^ ^ZfyPoS iSnfs-r s-0, Af.y .N IN SPIRIT tANGUAG€ ONLY 7/Z Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R mam. CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 19, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Nixon se bo sestal tudi i Mao-Celungom Vesti iz Bele hiše trdijo, da utegne iti Nixon na Kitajsko še pred koncem letošnjega leta. SAN CLEMENTE, Kalif. — Bela hiša je dejala, da bo predsednik Nixon šel na obisk na Kitajsko, kakor hitro bo mogoče tega pripraviti in zanj vse mogoče urediti. Obe strani želita obisk čim preje, da ne bi prišlo do kakih težav, ki bi ga mogle preprečiti. V Beli hiši sodijo, da je najhitrejši možni čas za Nixonovo pot na Kitajsko proti koncu letošnjega leta. Nixon se he bo razgovarjal samo s predsednikom vlade Ču En lajem, ampak tudi s kitajskim vodnikom Mao-Cetungom samim. Ta je bil svoj čas tako partijski kot državni vodnik, uradni predsednik Ljudske republike Kitajske. Zdaj je uradno le predsednik Komunistične partije. Iz Bele hiše je prišlo tudi nekaj podrobnosti o pripravah za Nixonov obisk, ki naj bi tekle od letošnjega aprila. Podrobnosti za Kissingerjev obisk na Kitajskem in še nekatere druge podrobnosti naj bi posredoval predsednik Romunije Ceause-scu, ko je bil pretekli mesec dalj časa na uradni poti po Kitajski. O posredovanju Romunije med Peipingom in Wash-ingtonom ni uradno nič znanega, da pa je nekaj takega bilo, kaže nevolja Moskve na Bukarešto. Moskva je to pokazala pretekli teden, ko je dovolila Budimpešti, da je v svojem časopisju napadla Romunijo in njeno politiko dobrih odnosov s Kitajsko. Večina sveta je objavo Nixo-novega obiska sprejela z zadovoljstvom, četudi ne povsod z navdušenjem. Nacionalna vlada Kitajske na Tajvanu je seveda odločno protestirala, proti obisku pa se je izjavila tudi Južna Koreja. Doma v ZDA so se proti Nixonovi poti na Kitajsko oglasili pretežno konservativni republikanci in splošno znani desničarski vodniki boja Proti komunizmu. ------o----- V Saigonu nastajajo Hove zapreke za volitve SAIGON, J. Viet. — V Južnem Vietnamu imajo sedaj za Volitve, recimo, poldrugega Predsedniškega kandidata. Na prvem mestu je sedanji predsednik Van Thieu, ki ima vse Pogoje za kandidiranje v redu. Za njim pride podpredsednik Ky, ki bi rad kandidiral, pa ni-hia še dosti predlagateljev, kot to zahteva volivni zakon. Tretji kandidat general Van Nlinh je rekel, da sploh ne bo kandidiral, ako ne bo kandidiral tudi Ky. Lahko se torej zgodi, da bo kandidiral le Van Thieu, t° pa ne bi bile nobene prave volitve. Saigonski politični opazovalci si belijo glave, kam naj usmerijo svoja ugibanja. SHOWER& Vremensh prerok pravi: Pretežno oblačno z dežjem in nevihtami. Najvišja temperatura okoli 80. Novi grobovi Frank H. Mervar V soboto je umrl v St. Augustine Manor 81 let stari, splošno poznani rojak Frank H. Mervar s 1105 Norwood Road, rojen v Klečetu pri Žužemberku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1907. Bil je to čas gospodarskega zastoja, zato se je novo-došli javil v 'armado in preživel večji del na Havajih. V armadi se je naučil krojaštva in se je v tem poklicu tako izpopolnil, da'je delal samo oficir uniforme. Ko se je vrnil iz armade v Cleveland, je začel čistilnico oblek na E. 55 St. nasproti gasilske postaje. Posel mu je šel tako dobro, da je imel 6 podružnic v raznih krajih Clevelanda. Ko je prišlo do prve svetovne vojne, je bil vpoklican in je služil eno leto v armadi. Po vojni je bil eden med ustanovitelji Lake Shore Post No. 273 American Legion. Prav tako je bil ustanovitelj Catholic War Veterans pri Sv. Vidu Post 1655. Bil je član Društva Ribnica št. 12 ADZ in Društva sv. Katarine ZSZ. Pokojnik je bil vnet športnik in je pomagal organizirati Slovenian Baseball League in Cuyahoga Valley League. Zapustil je ženo Johnno, roj. Smerke. Bil je oče Franka H. Jr., Mrs. William (Vera Jane), Hickey (Mich.), Lawrenca L. in pok. Johna, 17-krat stari oče, orat Mary Blatnik in Anne Tomšič. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 3.15, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Mary Panages Po dolgi bolezni je umrla v Aristocrat Nursing Home na Pearl Road 65 let stara Mary Pnnages s 15820 Damon Avenue, rojena v Ohiu, vdova po pok. Franku, s katerim je vodila LaSalle Confectionary and Sweet Shoppe dolgo let. Zapustila je nečakinjo Palmyro Rallis in prijateljico Frances Cinkole. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda, na E. 152 St. jutri popoldne ob 12.30. v grško katoliško cerkev na W. 14 St., nato na pokopališče sv. Teodozija. Frank Lipkowski Včeraj zjutraj je umrl v Euclid General bolnišnici 77 let stari Frank Lipkowski z 19803 Tyronne Avenue, rojen na Poljskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1911, mož Agnes, roj. Cielicz- Železniški širajk za enkrat ostal omejen Štrajk je ustavil promet le na progah železniških družb Southern Railway in Union Pacific. WASHINGTON, D.C. — Na poziv zvezne vlade, ki je hotela železniški štrajk preprečiti, so se predstavniki Unije železničarjev razgovarjali s predstavniki železniških družb v petek še preko šeste ure zjutraj, pa žal niso uspeli. Unija je zato začela napovedani štrajk ob določeni uri in promet na železniških progah Southern Railway in Union Pacific je postopno obstal. Nadzorno osobje je nadaljevalo z dostavo obveznih naročenih prevozov. Okoli 48,000 oseb je na štraj-ku, o katerem ne more nihče reči, kako dolgo bo trajal. Med železničarji je huda nejevolja, ker so železniške družbe uvedle nova delovna pravila, ki jih je unija odklonila. Trdijo, da so v petek uvedena pravila še celo ostrejša od tistih, ki so jih unije preje ponovno zavrnile. Nova pravila so uvedle vse železniške družbe, proti katerim unija ni oklicala štrajka. Z uvedbo novih delovnih pravil napovedujejo odpust na tisoče delavcev, za preostale pa zmanjšanje zaslužkov. Zastopnik železničarjev .v Clevelandu je dejal, da je ta ukrep “najdra-stičnejše dejanje, kar jih je znanih doslej v tej industriji”. Jedro spora med železničarji in železniškimi družbami je zahteva družb po spremembi pravil dela, ki naj bi dovolila daljše vožnje za moštva, odpravo posebnih plač za rabo dvosmernih radijskih naprav in več avtomatičnih kretnic. Unija te zahteve odločno odklanja. Southern Railway in Union Pacific imata skupno samo 8.9% železniških" prog v ZDA, prevažata pa 23% vseh deželnih pridelkov. Štrajk na prograh teh dveh družb bo posebno prizadel jeklarne v Birminghamu in pridelovalce pšenice v Kansasu. Tudi federalne banke zvišujejo obrestne mero WASHINGTON, D.C. — Kadar se vse draži na svetu, se draži tudi denar, ki je naj dragocenejše sodobno blago, pri tem pa povsod v veljavi. Kadar rastejo cene blagu, raste tudi obrestna mera za denar. To smo zopet doznali pretekli teden, ko so federalne rezervne banke zvišale svojo osnovno obrestno mero za četrt odstotka na 5%. Rezervne banke pravijo, da ne morejo biti izjema od pravila. Kadar vse banke povišujejo obrestno mero, jo morajo tudi one, kajti drugače bi se pri njih javilo preveč prosilcev za nove ali dodatne kredite. Na drugi strani je treba vpo-števati dejstvo, da je inflacija, odnosno draginja tako dvignila vse cene, da je tudi solidnim podjetjem zmanjkalo obratnega kapitala, kar jih sili, da se zatekajo k bankam, med njimi tudi federalnim. Vse to so znane in razumljive stvari, nerazumljiva je pa politika federalne administracije, ki bi rada vztrajala na nizki obrestni meri, ker upa, da bi cenena posojila poživila sedanji gospodarski zastoj. Kot se vidi, praksa ne drži s federalno administracijo, saj se je celo njen najvažnejši gospodarski organ (federalne banke) odločil, da plava s tokom, in poviša obrestno mero. To je samo dokaz, da čas še ni dozorel za stabilizacijo gospodarstva, kaj šele za ponoven zagc v gospodarskem življenju. ka, oče Walterja, pok. Edwarda, Mrs. Conrad Draxler in Mrs. William Belake, 5-krat stari oče in 3-krat prastari oče, brat Veronike Piasecka (na Poljskem). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo popoldne ob 1.30 na Lake View pokopališče. Tudi plin se bo verjetno podražil WASHINGTON, D.C. deralna komisija za pogonsko moč je dovolila lastnikom vrelcev prirodnega plina na pod- — Fe- SAIGON POZVAL HANOI K USTAVITVI SOVRAŽNOSTI Vlada Južnega Vietnama je danes, na 17. obletnico sklenitve ženevskega sporazuma, ki je končal francosko oblast v Indokini, pozvala Severni Vietnam, naj konča sovražnosti in pristane na združitev obeh Vietnamov na temelju svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorom. SAIGON, J. Viet. — Takojšnje končanje vseh vojskovanja v Vietnamu naj pripravi pot za svobodne volitve pod mednarodnim nadzorom, ki naj bi odločile o združitvi obeh Vietnamov, je predložila vlada Južnega Vietnama vladi Severnega v Ha-noiu. Predlog je bil stavljen danes na 17. obletnico sporazuma v Ženevi v Švici o končanju francoske oblasti v Indokini. Sporazum je predvideval ljudsko glasovanje kot sredstvo za združitev obeh delov Vietnama. Do glasovanja ni prišlo, ker je predsednik Južnega Vietnama glasovanje odklonil, dokler ne bi Hanoi dal možnosti res svobodnega glasovanja v Severnem Vietnamu, kjer je Ho Či-Minh uvedel trdo komunistično diktaturo. Legalizem ovira sodišča LONDON, Vel. Brit. — Na konvenciji Ameriške odvetniške zbornice tu je pravosodni tajnik ZDA John J. Mitchell nastopil za svobodnejši postopek oblasti proti zločincem in kršiteljem zakonov. Slično se je izjavil vrhovni sodnik Velike Britanije Lord Widgery. “Mi v ZDA smo pred položajem, kjer je odkritje krivde ali nekrivde v nevarnosti, da vtone v morju legalizma,” je dejal Mitchell v navzočnosti vrhov-ročju Rocky Mountains višje ce- nega sodnika ZDA W. Burgerja, ne za surov plin. Za podobno Pozval je k preosnovi in preu-dovoljenje se bodo naravno po- j reditvi zastarelega sodnega sis- tegnili tudi lastniki takih vrelcev v drugih delih naše dežele. Ko bo to doseženo, bodo pa plinske mreže poskrbele za višje cene pri prodaji plina na drobno. Tak postopek ni nov. Plin se draži pri vsakem valu splošnega dviganja cen. Lepo število patentov WASHINGTON, D.C. — Thomas Edison je v teku 9 let vložil 370 patentov v glavnem s področja prenašanja in rabe e-lektričnega toka. tema, ki naj pospeši in poenostavi celotni kazenski in sodni postopek. Britanski vrhovni sodnik Lord Widgery je v svojem govoru posebno ostro zavrnil odločitev vrhovnega sodišča ZDA pred leti, da mora policija najprej opozoriti vsakega osumljenca na pravico molka in na pravico pravnega zastopnika. Widgery je dejal da je zanj “zahteva po navzočnosti odvetnika osumljenega tekom policijskega zasliševanja nesprejemljiva”. Pred nami je nov val dviganja življenjskih stroškov CLEVELAND, O. — Pretekli teden ne bo ostal v dobrem spominu vsakemu potrošniku, ki nima nadpovprečnih dohodkov, da krije življenjske stroške. Najprvo je zvedel, da dobimo v Ohiu nemara še državno dohodnino. Zakonski predlog je v poslanski zbornici že sprejet. Mislijo, da bo sredi avgusta zakon pod streho. Seveda se zakona veselijo njegovi zagovorniki, ki trdijo, da bo spravil državne finance Ohia na zdravo podlago, pri tem pa še pomagal sanirati okrajne, občinske in nekatere druge avtonomne javne proračune. Vse to drži, napačno pa je, da se je to zgodilo šele sedaj. Ohajska država je imela zadnjo davčno reformo pod režimom guvernerja DiSalla, guverner Rhodes se ji je načrtno izogibal. Ko je prišel Gilli-gan, je moral zamudo hitro spraviti z dnevnega reda, na- šim davkoplačevalcem pa navaliti novo bilijonsko davčno breme. To bi še nekako prenesli, ako nas ne bi novi direktni davek zadel ravno sredi krize, brezposelnosti in stalnega dviganja cen ter verige nepričakovanih stroškov. Kar mimogrede smo zvedeli, da bo proračun našega Cuyahoga okraja za 25% višji od lanskega. Ni še sicer uzakonjen, pa bo do konca leta. V krizi je tudi clevelandski mestni proračun, ki bo moral naložiti nova davčna bremena, da ne spravi vseh mestnih služb na rob stagnacije. Starši, ki pošiljajo svoje otroke v katoliške šole, bodo morali plačevati šolnino za ljudske in srednje šole. Pri ljudskih šolah bo znašala $100 za šolsko leto. To bo hudo breme za marsikatero družino, ki ima dosti otrok, pa ne primernih dohodkov. Marsikatera bo prisiljena poslati svoj naraščaj v javne šole. Kdor bo v zadregi iskal posojilo, bo v bankah tudi zvedel, da denar sedaj ni poceni. Obrestna mera se je že začela dvigati. Sedanji prvi njeni dvigi niso zadnji. To se bo takoj čutilo v cenah za nove stanovanjske hiše in prostore. Na presenečenja moramo biti pripravljeni tudi pri cenah za potrošnjo, ki so pod javno kontrolo, kot je elektrika, plin, voda, transportna sredstva it. Tako se nam bo morda že prihodnjo zimo zopet začelo dražiti življenje in spravilo marsikatero družino v revščino, ki nanjo ni navajena. Pri vsem tem ne ravno veselem premišljevanju se sliši kar čudno, da se nekateri javni organi zopet pečajo z mislijo, kako bi se uradno ognili besedi revščina. Baje bi jo radi nadomestili z izrazom “stanje z nizkimi dohodki.” Ta ideja ni nova, so jo organi en- krat že hoteli uveljaviti, pa je tisk to nakano označil kot o-troško zaletelost. Čudno je, da isto idejo skušajo spraviti znova v javnost. Beseda revež ni nobena sramota, posebno ne takrat, kadar človek zabrede v revščino brez svoje krivde. Počemu jo torej pobijati, ko je postala ustaljen pojem s tradicionalno vsebino. Mislimo, da bi bilo pametnejše, da bi poklicali na odgovor tiste, ki so od leta 1965 naprej poveličevali inflacijo in videli v njej čarobno palico, ki nas bo rešila vseh nadlog. Kot palica se je imenitno obnesla, toda ne v tem smislu, da nam pomaga iz zavoženega gospodarstva, ampak kot palica, ki tolče po našem narodnem blagru, še posebej pa po hrbtih tistih 25-30% našega prebivalstva, ki nosi glavno breme sedanje draginje in gospodarskega zastoja. LA. Saigon poziva k svobodnim volitvam'pod mednarodnim nadzorom. V tem pogledu se drži dejansko starega stališča predsednika Diema, da naj bodo volitve res svobodne tudi v Severnem Vietnamu ne le v Južnem. Dokler ni mpgoče združitve obeh. Vmtnamov izvesti, naj bi se obe strani domenili o mirnem sožitju. Vlada Južnega Vietnama je sličen predlog stavila že pred dvemi leti, pa ni dobila nanj odgovora iz Hanoia. Hanoi za enkrat še noče imeii nobenih neposrednih stikov z vlado v Saigonu, ki jo smatra za ameriško lutko. Severni Vietnam pozna uradno le “provizorično revolucionarno vlado Južnega Vietnama”, vlado komunistične Osvobodilne fronte. ^ Zadnje vesti BEIRUT, Lib. — Irak je včeraj prekinil z Jordanijo redne diplomatske stike, ker je kralj Husein po 6 dneh bojev s palestinskimi gverilci te ukrotil in njihove ostanke spravil v novo taborišče nasproti meji Izraela. Kakih 50 gverilcev je pobegnilo v Izrael pred jordanijsko vojsko in se predalo izraelskim oblastem. TOKIO, Jap. — Uvodnik v uradnem glasilu Komunistične partije Severnega Vietnama v Hanoiu je včeraj poudaril, da se Severni Vietnam ne bo dal prisiliti k sprejetju kakega dogovora, ki bi ga sklenil Nixon z rdeči Kitajsko. Uvodnik trdi, da je cilj Nixo-nove doktrine razbiti komunistični blok držav in s tem zavreti “narodno-osvobodilna gibanja”. VALPARAISO, Čile. — Pri posebnih kongresnih volitvah je včeraj zmagal kandidat opozicije 65 let stari zdravnik Oscar Marin nad kandidatom Hernandelom Cantom, 31 let starim socialističnim delavskim vodnikom, ki ga je podpirala vladna koalicija. Volitve naj bi bile merilo javnega mnenja napram vladi Allendeja. MADRID, Šp. — Podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew je zastopal ZDA na proslavi “Narodnega dne”, 35. obletnice Francovega upora proti republikanski španski vladi. LONDON, Vel. Brit. — Vlada Velike Britanije je sporočila vladi ZDA, da bo jeseni na zasedanju glavne skupščine ZN glasovala za sprejem Ljudske republike Kitajske v ZN neoziraje se na to, kakšno stališče bodo zavzele ZDA. VATIKAN. — Papež Pavel VI. je včeraj tekom svojega govora z balkona svojega letnega bivališča v Castel Gan-dolfo dejal, da “se dogaja nekaj velikega novega, kar utegne nemalo spremeniti obraz sveta”. Trdijo, da naj bi se to nanašalo na Nixonov napovedani obisk rdeče Kitajske. Iz Clevelanda in okolice Polka festival— V četrtek, 22. julija, bo oil opoldne do polnoči na prostoru Hanna vodometov v mestu poleg Public Hall POLKA FESTIVAL pod milim nebom v okviru proslav 175-letnice začetka Clevelanda. Igralo bo 13 godb različnih narodnostnih skupin, med njimi tudi Veseli Slovenci, Frank Jankovič, Richie Vadnal, Pecon-Trebar in drugi. Postavljene bodo stojnice posameznih narodnosti, kjer bo na razpolago prigrizek, pa tudi dela umetne obrti. Vstop je prost. Festival je pod pokroviteljstvom Nationalities Committee odbora za proslavo 175-letnice Clevelanda. Vsi vabljeni! Prodaja peciva— Podružnica št. 25 SŽZ priredi prodajo peciva prihodnjo soboto, 24. julija od enajste ure dalje v šoli sv. Vida. Članice so lepo prošene, da prispevajo kakršnokoli pecivo, krofe, kolače, kekse, kruh, rezance in drugo, ter ga pravočasno oddajo v šoli sv. Vida. Sedma obletnica— Jutri, v torek ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za pokojnega Michaela Zelle z Addison Rd. ob sedmi obletnici njegove smrti. Iz Afrike je prišla— Iz daljne afriške države Sierra Leone je po dveh letih prišla na obisk k staršem in sorodnikom gdč. Margaret Kolar, naj-mlajša hčerka g. Michaela in ge. Mary Kolar, 1160 E. 71 St. Mlada rojakinja je nastavljena kot učiteljica na višji šoli v mestu Kambiji, kamor se povrne meseca septembra še za eno leto. Želimo ji prijeten oddih v domači hiši in najlepšo zabavo j na počitnicah! I I “Mala Evropa”— i Festival “Mala Evropa” je v soboto in včeraj kar lepo uspel. Sprevod v soboto dopoldne je bil dolg nad pol milje in je privabil večje število gledalcev. Posebno živahno je bilo oba večera okoli Slov. narodnega doma, kjer je bil ples in razne tekme. Sinoči ob devetih so nastopili “Slovenski fantje” pod vodstvom dr. J. Geržinčiča. Ob desetih zvečer, ko je večina ljudi že odšla k počitku, pa so začeli spuščati rakete z umetnim ognjem. Dan enega sveta— V Kulturnem vrtu Fincev in Estoncev je bil zanimiv nastop “Dneva enega sveta” pri katerem je sodelovala v imenu Slovencev gdč. Carolyn Budan. Zapela je dve slovenski pesmi ob spremljanju Maksa Želodca na harmoniki. Psa so ukradli— V noči od petka na soboto je bil ukraden pes črne barve z rjavimi nogami, srednje velikost, na pol volčjak, ki sliši na ime “Pubi” ali “Kepten”. Kdor bi ga videl aji našel, je prošen, da sporoči na tel. 881-2612 proti nagradi. v Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Iz funta premoga PITTSBURGH, Pa. — Moderne kalorične elektrarne so sposobne pridobiti iz enega funta premoga eno kilowattno uro e-lektrične energije. — Pet sodov gasolina ima približno isto količino energije kot ena tona premoga. Ameriška Domovina /V/VI * TO—110 /111 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ihblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ne more posrečiti, čeprav je treba najti dodatno delo le za poldrug milijon brezposelnih. Po računih večine ekonomistov se bo brezposelnost vrtila okoli 6% tudi prihodnje leto, šele 1. 1973 se nam obetajo na področju zaposlenosti boljši časi. Seveda so tudi to le prerokbe in ugibanja, ki v njihovo utemeljenost človek lahko verjame ali pa tudi ne. Kaj mislijo podjetja? Da bodo cene rastle in bodo zato zaslužki dobri, tega ne tajijo. Bojijo se nekaj drugega: potrošnik bo začel “štrajkati,” se ne bo pojavljal na trgu. To je nevarnost, ki še ni stvarnost, pa lahko postane, kot uči povojni gospodarski napredek, ki se je končno zmeraj ustavil, kadar je potrošnik začel omejevati svoje nakupe. Pomanjkanje naročil potrošnega sveta bi lahko nadomestili nakupi javne roke, posebno federacije, toda to vodi v nov val inflacije. Tudi ni izključeno, saj smo z eno nogo že v volivni kampanji za predsedniške volitve. Tako se pri presoji gospodarske bodočnosti lahko opiramo samo na preteklo skušnjo, ta pa ne obeta lepih dni. Seveda pa to še ne pomeni, da bi se mogli vrniti časi, ki so nam še v spominu iz velike medvojne gospodarske krize pod F. D. Rooseveltom. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 135 Monday,.July 19, 1971 Ameriška gospodarska bodočnost ni svetla Amerika pozna trenutno celo vrsto bolečin in težav. Na prvo mesto porivamo vietnamsko vojno, ni daleč za njo draginja, potem pa brezposelnost. Mori nas tudi razburkana politična javnost, ki dokazuje, da dežeela ne premišlja mnogo tegob s potrebno hladno presojo. Do sedaj je bila na prvem mestu vietnamska vojna, ki nas je skrbela. Sedaj se na prvo mesto pomika počasi, toda vedno bolj grozotno gospodarska kriza. Do sedaj ji pod vplivom federalnega optimizma nismo pripisovali odločilne vloge, smo zmeraj upali, da se bo gospodarsko življenje vrnilo v normalen kolosek, akoravno v ne tako blestečem stanju, kot je bilo pred leti. Sicer pa, ali je bilo stanje res blesteče? O tem so mnogi dvomili, toda zgubljali bitke z uradnim optimizmom, ki je bil oblečen bolj v politične cilje kot oprt na stvarnost. Sedaj se je začelo tudi to spreminjati. Ta pojav je bil posebno viden proti koncu preteklega meseca. Takrat je minula polovica sedanjega gospodarskega leta. Kot zmeraj, so ekonomisti porabili to priliko, da so ocenili, kakšna je bila prva polovica letošnjega leta na gospodarskem področju in kaj nas verjetno čaka v drugi. Kar se tiče prvih 6 mesecev, je prevladala splošna sodba, da smo bili pred Novim letom na splošno preveliki optimisti. Je že res, da je pred vsakim novim letom optimizem postal tradicionalen pojav, toda tako pretiravati bi pa stvari ne smeli, kot smo jo. Marsikoga je to zapeljalo, da je računal s koncem krize že v poletnih mesecih. Tega mnenja ni bil ameriški podjetnik, kadar je z nadpovprečno previdnostjo gledal v bodočnost in — imel prav. Gospodarsko gibanje se ni obračalo na bolje. Kar je bilo znakov, ki so to napovedovali, so bili redki in megleni, so se dali razlagati, kakor je kdo hotel. Na začetku sedanjega polletja je presoja gospodarskega stanja in njegove bodočnosti postala stvarnejša. Ne plava več v optimizmu, tudi ne toži o pesimizmu, skuša biti stvarna, predvsem se pa ne ozira na mnenje uradnih ekonomistov. Osnovni vtis vseh vidnejših ekonomistov ne vidi za prihodnje polletje še nobenega izhoda iz krize, akoravno bo javna uprava napenjala vse sile, da kaj takega doseže. Vsi gospodarski tokovi se bodo plazili na dnu krize, le inflacija jih bo reševala, da se ne usmerijo še bolj navzdol. Tako bo inflacija postala zavora za še večji premik gospodarstva v smeri proti globlji krizi. Inflacija bo šla svojo pot in smeri ne bo spremenila. Dočim naš potrošnik omejuje svojo življenjsko raven na vseh oglih in so podjetja skrajno previdna z načrti za nove investicije, se javne uprave vseh vrst še niso navadile, da bi v svojem gospodarjenju omejevale svoje izdatke in da ne bi delale novih dolgov v upanju, da jih ne bo treba kmalu začeti plačevati. Vodilna je v tem oziru naša federacija, ki je njena finančna politika glavni vir za inflacijo. Še zmeraj noče spoznati, da je za kritje novih izdatkov potreben dotok svežih davkov, ne pa najemanje posojil pri federalnih bankah, ki stvarno niso krita z nobenim pravim gospodarskim delom. Razen, ako kdo ne smatra na primer izdatke za vojskovanje za gospodarsko pridobitno delo. Zato cenijo ekonomisti, da nam bo inflacija podražila življenje do konca leta za 2-3%, kar bi pomenilo za celo leto 5-6% ali za še enkrat več, kot bi bilo normalno. Seveda bodo za toliko skušale rasti tudi cene, vendar pa to naraščanje ne bo šlo brez ovir. Uprl se bo potrošnik, ki je radi (prepočasnega dviganja dohodkov prisjljen, da omejuje izdatke na vseh koncih in krajih. Dviganje dohodkov pri potrošnikih ne raste namreč tako hitro kot stroški za vsakdanje življenje. Z draginjo se lahko bori komaj tretjina naših konsu-mentov, to so predvsem unijski delavci, vsi drugi pa v eni ali drugi obliki omejujejo izdatke. Naj vsakdo pogleda samo okoli sebe in ugotavlja, kako so živele družine v njegovi okolici pred par leti z dohodki, ki so bili za tretjino manjši, in kako živijo danes. Življenje vseh teh potrošnikov se v drugem polletju ne bo obrnilo na bolje. Tega mnenja je večina ekonomistov, seveda se pa njihove ocene v odtenkih razlikujejo. To je odvisno od tega, kako kdo sodi, kakšne bodo povečane mezde in plače. Posebnih upov na povečanje mezd in plač ne kaže staviti, kajti to povišuje cene, kar pa odganja kupce. Stalna kriza v gradbeni dejavnosti je najboljši dokaz za to. Dobri niso tudi izgledi za večje zaposlovanje. Federacija se sicer močno napenja, da bi se spravila breezpo-selnost nazaj na povprečno 3.5-4 milijone, toda to se ji kar Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček DULUTH, Minn. — Letos se vremena in sezone res čudno obnašajo. Najbrže kaki kosmati, dolgolasi in brkati “strokovnjaki” sedijo pri aparatih vremen in pritiskajo na “knofe”, ki naj bi pognali vremenska obnašanja naprej v poletno sezono —drugi dan pa pozabijo kako so na katere “knofe” pritiskali, dan preje, pa najbrže pritisnejo na napačne “knofe”, namreč na po-gj.i nazaj in pojavijo se zopet jutra, večeri in noči, ki so take, Kakor v sezoni ob času sv. Matija, ko še led ni razbit. Čas je res, da bi dobili k vremenskim aparatom “boljše” strokovnjake. Tako menim jaz, kako vi? Druge zadeve se vrtijo nekako pri nas kakor po drugih delih naše dežele. Raznih javnih in privatnih potreb je vsak dan več. Požar, o katerem se nekaj poročal že zadnjič, je povzročil več škode, kako so mislili da je tiste prve dni. Da je požar nastal dolžijo, da je premalo kontrolnih paznikov za take zadeve. Tam v tistem okolišu jih bilo le par. Zdaj svetujejo, da naj se zaposli več paznikov, pa tudi bolj skrbno čuječnost, da se ne bodo po gozdih nabirale in kopičile navlake in take snovi, ki ob neprevidnostih posetnikov takih krajev ali takih in takih slučajev nudijo nevarnost za nastanek ognja. Tako je navadno, da ljudje se začno zanimati za take slučaje, ko jih isti vgriznejo in vščipnejo. V državni zakonodaji v St. Paulu se državni poslanci prizadevajo, da bi dobili državi več dohodkov. Inflacija povzroča, da je v kasah vedno premalo denarja za to in ono. Kje ga dobiti? Kje drugje, kakor z davki. Teh je pa v sedanjih časih vse preveč, kakor komarjev v soparnih poletnih večerih. Ampak davčni strokovnjaki so tiči in znajo vedno najti take kraje, kjer se da požeti kaj za davke. Tako bodo zdaj skušali zvišati “Taconite Tex”, (davek na izvoz očiščenih zmletih rud). Teh se v Minnesoti proizvaja mnogo. Predlog je, da se zviša državni davek na to 50% na tono. To bi prineselo državi okrog 16 milijonov dolarjev, kar bo pomagalo državi za kritje vedno višjih stroškov za razne javne potrebe, Rudarske družbe seveda niso s tem zadovoljne in zgleda, da bodo skušale dvigniti cene rudam. To bo pa zopet bolelo nekatere druge in zna pospešiti nekoliko brezposelnost. * RAZNIH MNENJ, NASVETOV IN PREDLOGOV je v naših Z.D. vse polno. Poln jih je tisk, s polnimi ustmi takih mnenj jih uro za uro objavljajo na radijskih in televizijskih oddajah. Preveč jih je. Je nekaj takega, kakor kadar v kakem gostišču postavijo pred gosta z mesom vse preveč razhih prikuh in drugega in ne ve, kaj naj bi najprvo začel zajemati in nositi v usta. Prav nekaka taka podoba je pri tem Najbrže je vzrok v tem, da ker je preveč besed in govorjenja, se potem prav malo, največkrat pa nič ne stori in ne napravi nobenega koraka h kakemu izboljšanju določb in postav o tem in onem. To tako po naših okrajih, državah in tudi v Washingtonu tako. Neke resne autoritete, ki bi, kadar je v kakih zadevah potrebno odločno nastopiti, nastopila in bi uredila kake spore pravično in pošteno za vso javnost ni. Če pa je, pa ne vidi, ali morda radi političnih interesov in zadev, ne nastopa, kakor je potrebno. Zato mnogo važnih problemov ni nikoli rešenih kakor bi morali biti. Vsakih par mesecev nastanejo razne stavke. Zakaj? Kontrole ni nad cenami. Gospodarski špekulanti, vsak za svoje industrijske in druge korporacije lovijo dobičke. To prazni žepe javnosti, ki konsumira proizvounje. Ta zahteva večje dohodke in tega boja ni nikdar konca ne kraja. Ali bi ne mogel zvezni kongres, če bi bil odločen in bi hotel uvesti nekih mej in reda pri tem? Seveda bi — ampak, ampak, proti “stricom”, ki financirajo ob volitvah politične kampanje se je treba tako vrteti, da je “stricom” prav.. To pove precej, če ne vse zakaj tako. Z.D. so dovolj močne y vseh' ozirih, da bi doma na domačih tleh vozile tako, kakor bi bilo najbolje za nje in njih prebivalstvo. To kar se tiče kontroliranja cen in drugih takih problemov, da ne bi naprej in naprej zbadale domače javnosti težave vedno večje draginje in inflacije. Za druge pa bi tudi lahko imeli določene mere in meje. Namreč, kakor vi do nas, tako mi do vas. Ne uvede in ne določi se pa nič, da bi kaj pomagalo v tleh ozirih. Vse je prepuščeno slučajnostim brez vsake prave kontrole. Le kadar kje kaj prehudo vgrizne, se nekaj čuje, a kmalu se vozi zopet po starem. Tudi v drugih zadevah je vse polno pomankljivosti. Za razne kriminalnosti, takih in takih, kaljenja javnega miru in reda sicer imamo nekaj določil na papirju, izvajajo jih pa v vsakem kraju po svoje, v nekaterih kar čudno in smešno. Glede vsega tega je nekako tako prepuščeno tistim, ki povzročajo take Sitnosti in težave, kakor vrabcem na prostem, da frfole in letajo od polja in sedajo na proso, kjer se jim zljubi in ugaja. Čas je, da bi se naša javnost prebudila in da bi na te težave resno pogledala, potem pa zahtevala, da se kaj ukrene in določi ter za tem odločno izvaja določila za koristi javnosti. Dal Bog, da bi se naši javnosti odprle oči glede tega — dokler je čas! * PA ŠE NEKAJ ZA DOBRO VOLJO: —V nekem parku v sončni Floridi sta sedela fant in dekle, ki sta prišla doli v gorke kraje iz severnih krajev. Sedela sta in drug drugemu pravila nekaj takega, kar mladi pari radi drug drugemu pripovedujejo. Ko je fant deklico k sebi stiskal, je ta rekla: “Ti imaš pa v sebi nekaj juž-naškega.” Fant jim pa odgovori: “Imaš prav. Predno sem prišel po tebe, sem jedel banane in pomaranče.” — Mala Marjanca je imela vzrok. — Po veroučni uri, je katehet rekel: “Zdaj pa dvignite roko vsi, ki bi radi šli v nebesa.” Vsi so dvignili roke, razen male Marjance. Katehet jo je vprašal: “Kaj ti, Marjanca, ne bi šla rada z drugimim v nebesa? Marjanca pa odgovori: “Ne smem, mama je rekla, da moram priti po šoli takoj domov.” — Pozdravljeni vsi, pa še drugič kaj. Andrejček. IZ NAŠIH VRŠI PAINESVILLE, O. — Cenjeno uredništvo! V tem pismu Vam pošiljava denarno nakaznico za enoletno naročnino Ameriške Domovine, katero zelo rada či tava, in prilagava dva dolarja za tiskovni sklad. Prisrčno pozdravljava uredni štvo, upravo in vse naročnike Ameriške Domovine. Louis in Jennie Lagina * JOLIET, 111. — Cenjeni! Tukaj Vam pošiljam za enoletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad. Ameriško Domovino zelo rad berem in sem z njo zadovoljen, pogrešam pa novice iz Bele krajine. Bodite lepo pozdravljeni! Joseph Matkovič * EUCLID, O. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam $10, za polletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad. Lep pozdrav vsem naročnikom in uredništvu! Mrs. Frances Klun * CHICAGO-, 111. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Prav radi prebiramo Ameriško Domovino, katera pa zadnje čase zelo neredno prihaja. Res bi rada vedela, kje je vzrok. Lepe pozdrave in mnogo uspeha pri Vašem nadaljnem delu Vam želi Marija Muich •jj CANBERRA, Avstral. —Predragi pri Ameriški Domovini! Tukaj Vam pošiljam za polletno naročnino in prilagam dva dolarja za Vaš tiskovni sklad. Ker. sem bil tri tedne v bolnici, bo morda malenkostna zamuda. Prosim, oprostite. Ameriška Domovina mi je zelo všeč, rad jo čitam in moja žena tudi. Sicer pa imam rad vse izseljeniške publikacije izven Jugoslavije. Enkrat mesečno prejemam “Tabor” iz Argentine. Lepo pozdravljam vse naročnike in bralce Ameriške Domovine, uredništvo in vse osobje. Bog z Vami! Vaš rojak Jakob Božič * MILWAUKEE, Wis. —- Spoštovani! Lepo prosim, dia mi odslej pošiljate Ameriško Domovino samo ob petkih. Stara sem 77 let in moj vid je zelo optešal. Vsak dan sem se veselila Vašega lista in rada sem ga brala. Sedaj pa bom morala branje omejiti. Pošiljam naročnino za petkovo izdajo in prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad. Želim Vam veliko nadaljnega uspeha, s toplimi pozdravi in željami! Hvala! Mary Kvas Vesfi iz Slovenije Litija dobi nov most čez Savo Počasi gre Že lani so začeli obnavljati cesto, ki pelje z Bleda na Pokljuko. Prvi del iz Krnice po naj hujših vzpetinah so razširili. Ker zdaj nadaljujejo z deli, so cesto zaprli. Izletniki, ki hočejo na Pokljuko, morajo uporabljati cesto, ki gre iz Bohinja, ki pa je tudi v zelo slabem stanju. V Djravogradu grade most Štiri doline se stikajo v Dravogradu. Iz vsake drži pomembna cesta: iz Avstrije, iz Maribora, iz Mislinjske in Mežiške doline. Za prehod čez Dravo služi le star lesen most. Veliko je bilo načrtov in prerekanj o novem mostu, ki so ga končno le začeli graditi. Novi most, ki mora biti letos dograjen, bo omogočal tekoč promet. Seveda bodo pa morali Dravograjčani ob mostu in zaradi mostu še marsikaj urediti. Zaradi dotrajanosti so morali omejiti promet čez most preko' Save na 3 tone. Obenem je republiški urad za urbanizem odobril gradnjo novega mostu, ki bo se vzpenjal nad Savo 70 m nižje od starega. Novi most bo dolg 125m, vozišče bo široko 7, kolesarska steza 1, pločnika za pešce pa 1,5 m. Republiški cestni sklad je namenil zanj 4 milijone dinarjev. Še vedno petrolejke V Dravski dolini je “doma” elektrika. Jezovi elektrarn si sledijo od jezera do jezera. Kljub temu je zelo veliko ljudi na Pohorju in Kozjaku, ki si še vedno morajo svetiti s petrolejkami, čeprav vidijo v dolini na stotine žarnic. Ljudje sami nimajo dovolj denarja, da bi tok prišel do njihovih gospodarstev. Gotovo je neskladje, če si morajo ljudje svetiti s petrolejem tam, kjer se proizvaja največ elektrike. Kako bodo uredili dolino Kolpe Občani gornjega dela doline ob Kolpi žele, da bi pristojni slovenski in hrvatski uradi čim-prej dokončali urbanistični načrt te doline. Mnogi bi radi zidali hiše ali letoviške hišice, pa ne morejo dobiti dovoljenja za zidanje. Načrti, ki še niso odobreni, predvidevajo namreč več elektrarn na Kolpi. S tem naj bi tudi dosegli, da bo Kolpa plovna vse do Broda. V Kopru vino v kanale Pred dnevi je v koprske kanale steklo približno 500 litrov vina. Tržna inšpekcija obalnih občin je ugotovila pri pregledu številnih gostišč v Kopru, Izoli in Piranu, da prodajajo ponekod slabo, pokvarjeno in celo zdravju škodljivi vino. V treh mesecih letošnjega leta so morali izločiti približno 4.000 litrov vina, nekaj je bilo takega, da ni bilo primerno niti za predelavo in ga je bilo treba kratko malo zliti v kanal. “Iskra” bo gradila za PTT Na mednarodni licitaciji ju-goslavanskih PTT podjetij za nabavo avtomatskih polelek-tronskih telefonskih central je podjetju “Jskra-Commerce” i uspelo dobiti naročilo za gradnjo 11 takih central, ki jih morajo končati do konca leta 1974. “Iskra” bo postavila takšne telefonske centrale v Beogradu, Titogradu, Prištini, Nišu, Kragujevcu in Titovem Užicu, Sarajevu, Ljubljani, Novem Sadu, Banjaluki in Tuzli. Skupna vrednost teh del bo znašala 697,5 milijona dinarjev. Zagrebško podjetje “Nikola Tesla” je pa podpisalo pogodbo s štirimi hrvatskimi PTT podjetji v skupni vrednosti 104 milijone dinarjev. Se ne izplača Farma bekonov v Hrastju pri Kranju bi lahko vzredila letno 10.000 prašičev. Doslej so jih vzredili le 6000 letno, kar je pa bilo zadnji dve leti nerentabilno. Zato so se ha seji dogovorili, da bodo rejo opustili. Objekte bodo ali prodali ali pa jih porabili za kako drugo dejavnost. Dr. L. Ukmar: Staranje Postaraš se hitro ali počasi. Staranje je v veliki meri odvisno tudi od tebe samega. Dokler obdržiš veselje in voljo do dela, fizičnega in duševnega, toliko časa nisi star, pa naj ti bo še toliko let. Sam vidiš, kako živahno še vedno koraka pred teboj “mladenič”, ki mu je že preko 80 let, a srečaš drugega, ki drsa noge za seboj, a je komaj preko 60 let, da dobiš vtis, kot da ni več za ta svet, da je že dodelal, pa ni nujno, da bi bil bolan, je le ostarel, opešal. Sedaj že skoro vsakdo ve, kako zmotno je mišljenje nekaterih, ki rečejo: “Vse življenje sem težko garal, no sedaj sem v pokoju, sedaj bom pa počival. Pokojnino imam, nekaj prihrankov, hišico, ni se mi treba več ubijati z delom.” Kaj dela tak upokojenec ves dan? Sedi v naslonjaču, gleda televižen, je in pije, pa kmalu opazi, da so mu opešale noge, čez pol leta že toliko, da si ne upa več na cesto. Postaja nervozen, siten, izgublja apetit, spanje, vidno hira in čez kaka tri leta ga ni več med živimi. če hočeš ohraniti telo in pamet zdravo, se moraš na starost še bolj ubijati z delom kot v mladosti, če pa zapadeš v obup in lenobo, je pa hitro po tebi. Samozavest ti pa lahko ubije že malenkost kot na primer: zavrti se ti v glavi, da se loviš za ograjo, pa narediš prehiter sklep: “Zdaj vidim, da sem za v staro šaro. Zavlečeš se v kot, stokaš in premišljuješ, zgubiš veselje do življenja, do svojih otrok in vnukov, hitro hiraš, postaneš v pol leta starček, betežen, v nadlogo sebi in drugim. Pa za malenkost! Kdo drugi si zlomi nogo, pa se ne zna več izmotati iz te nesreče, tretji izgubi prihranke, zopet drugega potare, ko so ga nasilno upokojili. Res hudo je, če ti umre kdo ljubljenih domačih. Žalost te zgrabi za srce, pa ne sprejmi tega, kot da je umrl za te celi svet. Narava je . ljubezniva, pomaga ti pozabiti grenko izgubo z delom in zaposlitvijo, ne pa morda na način, da se sam sebi smiliš, gojiš žalost in iščeš pomilovanja drugih. Če si slab brez pravega, tebi nepoznanega vzroka, zateci se k zdravniku, da ugotovi, če si morda slabokrven, če se te je lotila sladkorna bolezen, ali kaka druga. Zelo mnogo bolezni se da danes pozdraviti, kar je biloJ pred dvemi desetletje še nemogoče. Ne čakaj, da bi popolnoma oslabel zaradi bolezni. Bolezen te tudi lahko potare in Ti vzame voljo do življenja, kot vsaka druga nesreča, čeprav je ozdravljiva. STEFAN ZWEIG: ! ! ! ! 1 *. | Skrivnost, ki žge baronom ali otrokom. Edgar pa je bil že zopet miren. Kesal se je, da ga je tako prevzela strast. Bil je nezadovoljen s samin seboj, saj je prav za Prav hotel barona hladno izzvati, a besnost je bila močnejša °d njegove volje. Mirno, brez Naglice je krenil proti stopnicam. “Oprostite, gospod baron, njegovo neolikano vedenje. Saj Veste, nervozen je,” je še jecljala, zmedena zaradi porogljivih pogledov ljudi, ki so strmeli vanjo. Nič ji ni bilo strašnejše na svetu kakor škandal in vedela je, da se mora zdaj zadržati mirno. Namesto da bi takoj zbežala, je šla najprej k vratarju, vprašala po pismih in drugih vsakdanjih rečeh in nato od-šumela gor, kakor bi se nič ne zgodilo. Za njo pa je bilo slišati tiho šušljanje in pritajen smeh. Spotoma je počasi zadržala svoj korak. Vedno je bila v resnih položajih brez moči in s je tega razračunavanja prav za prav bala. Da je bila kriva, tega novega, tujega, tako značilnega pogleda, ki jo je mrtvičil in ji jemal odločnost. Iz strahu je sklenila, da bo poizkusila zlepa. Kajti vedela je, da je bil v boju zdaj ta razdraženi otrok močnejši. Nalahno je odprla vrata. Deček je sedel v sobi, miren in hladen. Oči, ki jih je dvignil do nje, so bile povsem brez skrbi, niso izdajale niti radovednosti. Bil je videti zelo umirjen. “Edgar,” je pričela kar najbolj materinsko, “kaj ti je padlo v glavo? Sramovala sem se zate, kako le moreš biti tako neolikan, posebno še kot otrok do odraslega! Opravičil se boš pri gospodu baronu.” Edgar je gledal skozi okno. Svoj “ne” je zabrusil tako rekoč ven v drevesa. Njegova odločnost jo je začudila. “Edgar, kaj pa se dogaja teboj ? Saj te več ne poznam. Ti si bil vendar vedno Pameten, priden otrok, s katerim se je dalo govoriti. In naenkrat se obnašaš tako, kakor da te je hudič obsedel. Kaj Pa imaš zoper barona? Saj si ga imel vendar zelo rad. Bil je vedno tako ljubezniv do tebe.” “Da, ker se je hotel spoznati s teboj.” Postalo ji je neprijetno. “Nesmisel! Kaj ti pade v glavo. Kako moreš kaj takega misliti?” Tedaj pa je otrok vzrojil. “Lažnivec je, varalica. Vse dela samo iz preračunanosti in podlosti. Hotel se je s teboj spoznati, zato je bil prijazen z menoj in mi je obljudil psa. Ne vem, kaj je obljudil tebi in zakaj je prijazen s tedoj, toda tudi od tebe nekaj doče, mama, čisto gotovo. Sicer bi ne bil tako enkrat, kako lokavo vedno gleda. O, jaz ga sovražim, tega podleža ...” “Toda, Edgar, kako moreš kaj takega reči.” Bila je zmedena in ni našla °dgovora. V njej se je zganilo čustvo, ki je otroku prtrje-Valo. “Da, podlež je, tega si ne dam zanikati. To moraš sama hvideti. Zakaj pa se me boji? Zakaj se skriva pred menoj ? Zato ker ve, da sem ga spregledal, da ga poznam, tega pod leža!” “Kako moreš kaj takega reči, kako moreš kaj takega reči.” Njeni možgani so bili kakor izžeti, le ustnice so brezkrvno ponavljale vedno isti stavek. Nenadoma jo je spreletel .grozovit strah in sama ni Prav isto; in to vedno močneje nejevolja. Ki ji je govorila Prav za prav vedela, ali pred Edgar je opazil, da je njegov! opomin napravil nanjo vtis. Mikalo ga je, da bi jo priteg-j nil k sebi in si pridobil tovariša v mržnji in sovraštvu do njega. Ponižno je stopil k materi, jo objel in njegov glas je bil od razburjenja kakor priliž-| njen. “Mama,” je rekel, “saj sii morala vendar sama opaziti, da ne namerava nič dobrega, čisto predrugačil te je. Ti si se izpremenila in ne jaz. Naščuval te je zoper mene, le da ai te imel on sam. Prav gotovo i;e hoče prevarati. Ne vem si-! JULIJ nnmnnm 4 ršrsimiisiiifi KOLEDAR društvenih prireditev irniiaduM iMzoižieip, M Hi!291130131! cer, kaj ti je obljubil, vem le, |8. — Štajerski klub priredi piknik v Zeleni dolini. 8. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 14. -15. — Tekmovanje v balinanju v SDD na Recher Ave. 15. — Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke. neka | 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zegnanjski festival v šolski dvorani. da obljube ne bo držal. Varovati se ga moraš. Kdor nalaže enega, nalaže tudi drugega. On je hudobnež, kateremu ne smeš zaupati.” Ta glas, mehak in skoro v solzah, je zvenel kakor iz njenega lastnega srca. V njej se je že včeraj vzbudila in JULIJ 25. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST, 1. — Slov. športni klub priredi piknik za svoje člane na Holiday Sands. 1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 4. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ. močneje. Toda sramovala se je, da bi dala prav svojemu otroku. V zadregi zaradi prev-122^— Društvo Najsv. Imena pri ladujočih čustev si je pomaga la, kakor mnogi, s tem, da je svojemu odgovoru dala robato zunanjost. Vstala je in rekla: “Otroci kaj tekega ne razumejo. V te stvari se ne smeš vtikati. In obnašati se moraš dostojno. To je vse.” Edgarjev obraz se je zopet zmračil, “Kakor ti veš,” je trdo odgovoril, “jaz sem te o-pozoril.” “Ti se torej ne misliš opravičiti?”.. “Ne.” Srepo sta si stala nasproti. Čutila je da gre za njeno avtoriteto. “Potem boš jedel tu v sobi, sam. In ne boš prišel prej k naši mizi, dokler se ne boš opravičil. Te bom že naučila olike. Ne boš se ganil iz sobe, dokler ti ne bom dovolila. Si razumel?” Edgar se je smehljal. Ta potuhnjeni smeh je bil že kakor prirasel na njegove ustnice. V notranjosti je bil jezen na samega sebe. Kako bedasto, da je že zopet skušal izliti svoje srce in je njo, lažniv-ko, še hotel svariti! Mati je odhitela ven, ne da ai ga še enkrat pogledala. Ba- a" se je teh ostrih pogledov. |v Zrcalo, popravila si obleko in Otrok ji je postal neprijeten,Iodhitela navzdol z odločno odkar je čutila, da so njcgove ^rej-nj0 igralca, ki vrže svoj oči budne in da ji je rekel prav zac[njj zlatnik žvenketaje po to, česar sama ni hotela vedeti mjzp Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja. 22. — Društvo Triglav v Mil- waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem. SEPTEMBER 5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Letni banket Slov.naro-dnega doma na Stanley Avenue na Maple Heights. Pričetek ob 4. popoldne. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Večerja in ples pri SDD na Recher Avenue 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. —PAR-FI mladi odrasli klub priredi IV. letni Polka Holiday v avditoriju pri Sv. Vidu. 26. — Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue. niti slišati. Strašno ji je bilo gledati, kako njen notranji glas, njena vest lazi okrog nje podobi otroka, njenega lastnega otroka in jo svari in zasmehuje. Doslej je bil otrok njenemu življenju nekak okras, igrača, nekaj ljubega in iskrenega, često tudi breme, a vendar vedno le nekaj, kar je teklo vzporedno z njenim živ Ijenjem in vselej v njegovem taktu. Danes prvič se je to dvignilo in kljubovalo njeni volji. Nekaj sovraštvu podobnega se je zdaj vedno primešalo spominu na njenega otro-| ka. Toda kljub temu: zdaj, ko je| nekoliko trudna šla po stopnicah navzdol, ji je iz njenih las-l tnih prsi govoril otroški glas:! “Varuj se ga.” — Tega svarila I nikakor ni mogla udušiti. Tedaj se ji je zabliskalo nasproti zrcalo, vprašujoče je pogledala vanj, vedno globlje in globje, dokler se ji niso ustnice rahlo smehljaje odprle in se zaokrožile, kakor bi hotele izreči neko nevarno besedico. Se vedno se je oglašal notranji glas; ona pa je stresla z rameni, kakor bi hotela odvreči vse te nevidne pomisleke, svetlo je pogledala} (Dalje ’prihodnjič) 26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — Ameriška Bratska Zveza priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. 2. — DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. 3. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 9. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 10. — V SDD na Recher Avenue pripravi S.Ž.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop. 17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra John Grabnar. 24. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob 2.30 popoldne v cerkveni dvorani “card party”. 30. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida. 31. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Ne\yburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob ^ 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. 21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v ŠDD na Recher Avenue evž ...Tbgjf d• Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, poa predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540. blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica ini zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD n.a Prince Aye. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarmck, podpredsednica Anna Zalar, tajnica ® Skupinska potovanja « Potovanja posameznikov • Najetje avtov evropskih in ameriških ® Vselitev ali obisk sorodnikov Oskrbi: M. L Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 mi Pogreb je bil iz Pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi v cerkev sv. Jeroma, kjer je sv. mašo zadušnico daroval Father Gallagher. Potem pa smo truplo pokojne prepeljali na pokopališče ALL SOULS in ga tam položili k večnemu počitku. Pokojna je bila članica društva Maccabees št. 10 Carniola Tent. S tem se iskreno zahvalimo F. Gallagher za darovano sv. mašo zadušnico in za molitve v pogrebnem zavodu. Toplo se zahvalimo vsem, ki ob oder naše drage pokojne dali tako lepe vence cvetja, vsem, ki so darovali za sv. maše in za druge dobrodelne namene in vsem, ki so darovali za Dom ostarelih na Neff Rd. Hvala vsem, ki so v tako obilnem številu prišli našo drago pokojno kropit in molit ob njeni krsti, posebno pa vsem članicam društva Maccabees, ki so molile v pogrebnem zavodu za pokoj duše pokojne. — Hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ki so pokojno spremili na pokopališče. — Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Prisrčna hvala pogrebcem, ki so nosili njeno krsto in ki so bili: James Brush, Daniel Brush, Edward Tekavec, John Jerse, Clarence Ryel, in John Sernel. Ljubljena mati, stara mati, tašča in sestra, počivaj v miru v tej blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Draga naša ljubljena mama: to Ti pišemo v blag spomin in v zahvalo! Naše srce je žalostno, ker smo Te izgubili. Vse je kot je bilo, pa vendar nekaj pogrešamo vsaki dan: Tebe, draga naša mama. Bila si nam dobra, predobra mati. Skrbela si za nas s vso svojo ljubeznijo Tvojega velikega srca. In BOG Te bo poplačal za vsa Tvoja dobra dela, ki si jih na tem svetu obilo storila in za vso Tvojo veliko ljubezen, ki smo je bili vsi mi deležni in ki nam še vedno polni naša srca, z večnim veseljem v družbi svojih izvoljenih. In še nekaj: Tvoj vnuk Jimmy zelo, zelo pogreša tisti Tvoj jabolčni zvitek si ga Ti znala tako tako izvanredno in okusno napraviti! Sedaj si pri BOGU in prosimo Te, da boš naša priprošnica pri NJEMU, da se bomo enkrat vsi zopet združili in skupaj uživali veselje novega življenja! Žalujoči: JOHN — soprog CH ARLE S — sin SCHOLASTICA — hčerka CAROLINE por. BRUSH — hčerka DOROTHY por. LAURENCE — hčerka zetje: RICHARD, MILTON 5 vnukov in vnukinj V starem kraju žalujejo za njo sestre PAULINE, JOSEPHINE, TEREZA in brat JOSEPH Cleveland, O., 19. julija 1971. JVaznanilo in JUšah-Oala. Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je umrla naša ljubljena mati, stara mati, tašča in sestra, CAROLINE KONCILJA Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči na dan 18. aprila 1971. leta. Rojena je bila 4. novembra 1897 v vasi Gorni kot v fari Žužemberk na Dolenskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1921. Toplo se zahvalimo zastopnici društva, ki mu je pokojna pripadala, za lepo in ganljivo slovo od svoje umrle sosestre. • J0pl° Se zahvalimo Mrs. Josephine Stwan m Mrs. Pauline Debevec in vsem članicam društva Maccabees za molitve v pogrebnem zavodu. Iskrena hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih bolezni in smrti pokojne bili na pomoči. Posebno pa se srčno zahvalimo njenim prijateljicam: Mrs. Pauline Laurence, Mrs. Frances Nosan, Mrs. Frank Lesar in Mrs. Mimi Perusek, ki so jo vedno obiskovale, ko je bila naša draga pokojna še zdrava, še bolj pa, ko je bila bolehna in ji tako izkazale svojo ljubezen in ji krajšale njene težke dneve. — Srčna hvala Mrs. Josephine Perpar, ki je izvrstno uredila vse posle za pogrebščino, ki je bila v vsakem pogledu nU vrhuncu! Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo tako kartico ni sprejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost!