O kriteriju (Ob Mencejcvi knjigi »Slovenska šola Ko je izdala zadruga Pedagoškcga tiska svojo prvo knjižico »Slovenska šola in učitclj pred sodobnimi nalogami«, ji je posvetil »Učitcljski tovariš« v št. 22. z dne 23. dec. 1937. daljši uvodnik. V isti številki lahko najdcmo na drugi strani članek »Na nova pota«, v katerem si postavlja dopisnik štiri temeljna vprašanja, na katcra odgovarja in pritrjuje mi.slim in zahtcvam pisca Menceja. Kritika Mencejeve knjige je bila objavljena v vsch važnejših slovenskih revijah. Vsc so jo sprejele s simpatijami. Mencejeva knjižica jc prav za prav sklop sodobnih slovcnskih vprašanj. Kdor bi hotel vsc vsebovane probleme obdclati in tolmačiti, bi moral napisati po desctero takih knjižic. —lzdajatcljica (zadruga Pedagoški tisk) snma navaja v uvodnem poglavju »Našc nalogc in naši cilji«, da je knjižica programatičncga značaja. Nobena kritika ni zanikala problemov, ki so nanizani v Mencejevi knjigi. Tcžje vprašanjc bi vsekakor nastalo, ko bi pomislili, da bo treba vse te probleme rcšiti v bližnji ali daljni bodočnosti. Morda ta ali oni sploh nc vidi smisla, zakaj naštevati problemc, ko jih vendar dnevno srečujcmo v življcnju in marsikatercga čutimo tudi na lastni koži. Ko bi Menccjcva knjižica res samo naštevala problemc, bi bila odvcč za marsikoga, ki skuša iz lastnih nagibov dojeti sodobni življenjski ritem. Menim pa, da Mencejeva knjiga ni bila zamišljcna samo kot »ogledalo današnjih dni«, ampak da leži jedro njene zamisli v poglavju »Postavljanje vprašanja vzgojc in izobrazbc«. V navedenem poglavju ugotavlja Mcncej, da ni mogoee reševati sodobnih obrazovalnih vprašanj brcz kriterija. Kdor koli ima v sebi vsa.i nekoliko osebncga etosa, ne bo izvrševal svoje službc kakcr da bi mu bila usojena ko podedovani greh vsemu človeštvu, ampak bo neprestano iskal v družbenih prilikah opravičila za svoje delo. Res je, da je zašlo mnogo ljudi v kaos in labirint, ko so hoteli prisluhniti življenjskim dogajanjcm ter iz njega niso našli izhoda, ncgo so sc njihova spoznanja končala v apatiji radi zavesti, da so osebno ncmočni za rešitev zapletenih sodobnih vprašanj. In vendar jih je mnogo, ki ne klonejo! To so tisti, ki so spoznali, da vodi iz v.sakega labirinta samo ena pot, ki jo je trcba najti. Razlika med življenjskimi in grškimi labirinti je le ta, da je zidani labirnt lc enkratna stavba, zmerom cnaka. iz katcre sc lahko z Arijadninim klobčičem vrneš po isti poti. Življenje pa ne pozna povračanja, ampak samo napredovanje. V labirintu življen.iskih vprašanj ostajajo le tisti, ki hočejo življenjsko problematiko rcševati k njcnemu izhodišču, namcsto da bi sc od njega odmikali. Komur sta znana pot in način od sedanjosti v bodočnost, temu pravimo, da ima kriterij. Vprašanje kriterija se danes nc postavlja samo učiteljstvu, nego vse.j slovenski intcligenci, kar lepo naznačuje Sperans v 3. štcv. letošnje Sodobnosti v članku »Politika in naloge intelektualcev«, ko ugotavlja. da v življenju naroda ne more biti dogodkov, ki bi bili izven interesa intclektualccv. Vprašanje kriterija dobiva vsebino v oblikovanju novega med propadajočo sedanjostjo in snujočo se bodočnostjo. in učitclj pred sodobnimi nalogami«.) Kako postavlja Mcncej vprašan.jc kriterija v svoji knjižici? Obravnava ga na dveh antitezah: individualizem - socializcm, jaz drugi ali osebnost - družba. Individualistično gledanje gospodari svetu skoraj nccprctrgoma, odkar pišemo zgodovino. Njcgova oblika sc jc spopolnjcvala vsc do danes, ko je doseglo svo.j višck in hkrati propast, ker je pokazalo napakc in nasprotstva v toliki meri, da zanikajo upravičcnost njegovega nadaljnjega obstajanja. Idealistična smer je bila v zgudovini mnogukrat prekinjena po socialnih stremljenjih prikrajšanih mas, kar nam potrjuje.jo vclika gibanja sužnjev v starem vcku in kmečki upori srednjcga veka. Toda vse te borbe so stremile za večjo osebno svobodo in so bile socialnc le po zedinjenih akcijah, individualistične pa po svoji idejni usmcrjenosti. Sodobni fašizem skuša znova s svojimi »socialnimi akcijami« ohraniti v masah individualistično smer. Za ccno čistega rasnega posameznika naj propadc »nečisti« rasni matcrial. Takc teorijc rode odpor! Kdo jc tako naivcn, da veruje v odrešilnost take ideologije?! To je skrajni individualizcm, ki ogroža male in jim vsiljujc smrt. Smrt sevcda tistim. ki naivno gledajo in bistva sodobnih osva.jalnih idcologij ne tehtajo. Sredi skrajnega individualizma sc poraja nova miselnost, ki vidi v vsem svetu kolektiv, ki se more urediti tako, da bo živelo vse, brcz osvajanja in prelivanja krvi, brez zaničevanja narodov, ki bi jih bilo treba uničiti radi boljšega življenja kake drugc narodne skupine. To sta stremljenji, med katcrima izbira sodobni rod. Izbira ni težka, kcr je na dlani. da je socialno plemenitejše in cdino pravično. Težko bi prišel slovcnski učitelj do kriterija, če bi moral prebirati filozofije in vrtati po knjigah. Toda naša vas je »okno v svet«, v njej sami lahko spoznamo vse odtenke tistih velikih bojev, ki danes pretresajo svetovni prostor, mnogim v toliko začudenje. Ako se potrudimo spoznati sodobno stvarno stanje na naši vasi, lahko izsledimo v njem tudi vse nedostatke, ki terjajo rcšitve, ne po poti »nazaj«, da bi sc napake šc poostrile, ampak v smeri »naprej«, da bodo izginile. Iz slovenske vasi mora iziti naš kriterij, saj služi učiteljevo delo samo nje.j. Ko si bo pridobil slovenski učitclj kriterij za reševanjc sodobnih perečih vprašanj, takrat ne bo zapadal kot naiven idealist mamljivim vabam raznih koristolovcev. Njegova podoba na vasi ne bo več lutka v rokah vaških intrigantov; takrat bo hodil ravna pota, po katerih hodijo samo borci in tvorei novega časa. Naiven idealist in borec, oba sprejemata udarcc: razlika pa je v tem. da ostaja idealist zagrenjen v svoji razočaranosti, borec pa prcnaša udarcc vzravnanih lic. ker ve, da prihajajo od slabičcv. Razočaran učitelj je podoba smešnosti in pozabljenja ter nosilec Ijudskc pasivnosti; učitelj - borec pa vzbuja spoštovanje in je gonilo ljudske aktivnosti. Če bi Mencejeva knjižica dosegla pri slovensfkem učiteljstvu le to, da bi začelo razglabljati o kriteriju, potem tudi poslednje poglavje v knjižici »Na nova pota« ne bo težka in nepotrebna naloga za slovcnsko učiteljstvo. Vladko Majhen.