Aktualno Ptuj • Razpis Zavoda za turizem zgolj za izbrance
O Stran 2
Ptuj, torek, 31. januarja 2017 letnik LXX • št. 9 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
www.tednik.si
■Stajerskitednik I Stajerskitednik
V središču Ptuj • Načrtujejo novo naselje z 52 hišami
O Stran 4 Knjižničarstvo
Spodnje Podravje
• Regijski spletni portal Kamra O Strani 16 in 17
Šport Rokomet •
Marko Bezjak: »Ne bi bil rad v koži Hrvaške ...«
O Stran 11
Nogomet • Pri
Aluminiju pet novincev, Ganec in štirje Hrvati
O Stran 13
Štajerski TEDNI
Podravje • Športnik leta mestne občine Ptuj 2016
Priznanja najboljšim v prave roke
Vsakoletna podelitev priznanj najboljšim športnikom v mestni občini (MO) Ptuj pomeni praznik športa in je obenem skromna zahvala športnikom in športnim delavcem za njihove dosežke v lanskem letu. Najboljša športnika MO Ptuj 2016 sta Mina Markovič in Peter Balta. Več na straneh 12 in 13.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9
RADIOPTUJ
89,8 »98,2° 104,3 www.rad¡o-ptu¡.s¡
Sp. Podravje •
740.000 € za gasilsko lestev
O Stran 3
Kidričevo, Majšperk •
Varstvo otrok v vrtcih bo dražje
O Strani 5 in B
Podravje •
Tudi brez evropskega denarja živahno investicijsko leto
O Strani 7,8 in 9
sjfivpnskihi
170 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 31. januarja 2017
Ptuj, Podravje • Pojasnila ministrstva in socialne inšpekcije
O razlogih za prepoved nastanitve
V 10 letih delovanja socialne inšpekcije se je ta decembra lani prvič odločila za ukrep začasne prepovedi nastanitve novih vilnosti so bile ključne, da se je inšpekcija odločila za tako odločen ukrep, pa tudi, kakšno je stališče ministrstva za delo, za nično. Kako dolgo nameščanje novih stanovalcev v Ptuju ne bo dovoljeno, za zdaj ostaja uganka ...
8. decembra lani je Domu upokojencev Ptuj na podlagi rednega inšpekcijskega nadzora Tatjana Arnšek, inšpektorica za socialne zadeve, izdala odločbo o ukrepih. O najbolj zaskrbljujočem, prepovedi nameščanja novih stanovalcev, smo že pisali, zanimalo pa nas je, zakaj so se zanj odločili, kakšne so možnosti, da ga odpravijo, do kdaj velja, pa tudi, kakšno je stališče ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kot so pojasnili na Inšpektoratu RS za delo, se ukrep inšpektorice, zoper katerega se je Dom upokojencev Ptuj pritožil, le delno nanaša na prostorske in bivalne pogoje uporabnikov storitve v tem zavodu. »Za načrt približevanja bivalnega standarda predpisanemu in za izpolnitev vseh ukrepov tega nadzora se zavodu začasno prepove sprejemanje novih upravičencev do storitve, in sicer do stanja v zavodu, ko bo jasno organizirano izvajanje storitve v obliki domskega varstva starejših in v obliki posebnega domskega varstva, ko bo jasna struktura uporabnikov glede na vrste oskrbe, ko bo v zvezi s tem jasna in ustrezna kadrovska struktura za izvajanje storitve in ko v zavodu ne bo več štiriposteljnih sob in bodo triposteljne sobe le izjema s strokovno utemelji-
tvijo," je eden izmed ukrepov iz odločbe. Domu so med drugim naložili, da to javno objavi in s to odločbo seznani prosilce za sprejem in upravičence, pri čemer poudarjajo, da to ne velja za krizne namestitve.
Za izrečeno prepoved nastanitve novih stanovalcev naj bi se inšpektorica odločila, da zaščiti uporabnike: „Zaradi ugotovljenih hujših strokovnih napak pri neposredni oskrbi uporabnikov, povezano z zaračunavanjem storitve, pri čemer so bile ugotovljene kršitve pravic uporabnikov, je inšpekcija zavodu v dopisu z dne 9. 1. 2017 dodatno pojasnila, da velja ukrep o prepovedi sprejemanja novih uporabnikov v Dom upokojencev Ptuj kot zaščita pravic upravičencev do storitve do izpolnitve tistih ukrepov iz odločbe o ukrepih, po katerih bo zavod transparentno in skladno s predpisi socialnega varstva izvajal storitev institucionalno varstvo." Ukrep naj bi veljal, dokler ne bo jasna ciljna skupina za posebno institucionalno varstvo z vrstami oskrbe uporabnikov, s prostorskim in strokovnim izvajanjem te oblike storitve, ustrezno kadrovsko strukturo in organizacijo dela in z izračunano ceno po predpisih. „Navedeni ukrep bo socialna inšpekcija odpravila, ko bo zavod izpolnil ostale ukrepe
mmmmmmtmmmmtmmmimmmmimm^
Ministrstvo ima vse
vzvode: zadeva je še v	| reševanju
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in	|
enake možnosti je organ, ki je pristojen za odločanje o	|
pritožbah zoper odločbe socialne inšpekcije. „Konkre-	|
tna zadeva, po kateri povprašujete, je še v reševanju,	|
zato vam podrobnejšega odgovora ne moremo dati,"	|
so pojasnili. Kot pritožbeni organ pa lahko na podla-	|
gi določil zakona o splošnem upravnem postopku v	|
pritožbenem postopku zavrnejo pritožbo kot neute-	|
meljeno, izrečejo odločbo za nično, odpravijo odločbo	|
prve stopnje in s svojo odločbo sami rešijo zadevo ali	|
odpravijo odločbo prve stopnje in vrnejo zadevo v po-	| novni postopek organu prve stopnje.
^¿mmmmimmmmimiimi
oziroma ko bo odpravil ugotovljene strokovne napake,« so še zapisali.
Bivalni standard le eden izmed razlogov
Socialna inšpekcija naj bi Domu upokojencev Ptuj v vseh dozdajšnjih nadzorih (od leta 2005) naročila, da mora do predpisanega roka, to je do leta 2021, preurediti bivalne prostore uporabnikov tako, da bodo usklajeni s predpisanim
bivalnim standardom. Težava so namreč večposteljne sobe, predvsem v novogradnjah. „Dom Ptuj je bil na to še posebej opozorjen v letu 2012 v izrednem nadzoru, v katerem so bile predmet nadzora pritožbe nad poslovanjem zavoda v zvezi z večjimi sobami v matični enoti, kot je predpisan bivalni standard. Vil letih zavod tega ni upošteval, je pa na račun takšnega stanja v matični enoti na Ptuju pridobival dovoljenja ministrstva za novogradnje in je pri tem tudi navajal (v nadzorih v obdobju novogradenj od leta
Kako bo odločilo ministrstvo, še ni jasno; inšpektorat za delo vztraja pri v domu želijo le, da jim podaljšajo čas za odpravo nepravilnosti.
Ptuj • 800 evrov zgolj za pripravo ideje ...
Razpis Zavoda za turizem Ptuj le za „izbrance"?
Konec lanskega leta je Zavod za turizem Ptuj objavil anonimni natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe destinacije Ptuja in Zavoda. A pogoji tega „anonimnega" natečaja so nekatere ponudnike močno razjezili. Petim posebnim izbrancem je Zavod samo za udeležbo plačal 800 evrov, da so pripravili svoje ideje, drugim seveda nič. Poraja se tudi vprašanje, zakaj sploh natečaj oz. zakaj celostne grafične podobe ni naredila oseba, zaposlena na zavodu, ki ima očitno vse kompetence in bi zavodu lahko privarčevala 11.000 evrov.
Zavod za turizem Ptuj je razpisal javni, odprti, anonimni natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe destinacije Ptuj in Zavoda za turizem Ptuj. „Tre-nutno se za promocijo mesta uporablja več grafičnih podob, ki praviloma izhajajo iz grba mesta, a nobena od njih se ni uveljavila kot prepoznavna turistična znamka. Izziv tega natečaja je v prvi vrsti celostna grafična podoba, po kateri bo prepoznano najstarejše slovensko mesto, hkrati pa bo to tudi celostna grafična podoba Zavoda za turizem Ptuj. Namen natečaja je ustvariti turistično znamko
Ptuj, ki bo jasna, prepoznavna in edinstvena, s katero se bo mesto promoviralo na domačih in tujih trgih. Celostna grafična podoba bo turistična znamka mesta Ptuj z logotipom, ki je lahko sestavljen iz znaka in napisa Ptuj, lahko pa samo iz napisa Ptuj," je med drugim pisalo na spletni strani ob objavi natečaja.
Rok za oddajo natečajnih elaboratov je bil 17. oktober 2016, k sodelovanju pa je Zavod nekatere izvajalce, ki se s tem ukvarjajo, povabil in jim njihove ideje, ne glede na to, ali so bile izbrane ali ne, plačal. To precej nenavadno
Foto: Črtomir Goznik
Celostno grafično podobo destinacije Ptuj in Zavoda za turizem Ptuj bo izdelala agencija Zadrga.
odločitev direktorica Zavoda za turizem Katja Gonc pojasnjuje z besedami: „Na natečaj smo povabili izbrane oblikovalce in agencije, hkrati pa dopustili možnost, da se prijavi vsak, ki bi želel sodelovati. Na ta način smo si zagotovili kvaliteto in visok nivo natečajnih gradiv. Natečaj je potekal anonimno, kar pomeni, da so bili vsi predlogi poslani brez navedbe avtorja, tako da se je komisija pri izboru idejnih zasnov osredotočala na kvaliteto, jasnost, izvirnost in prepoznavnost idejnih rešitev osnovnih elementov celostne grafične podobe destinacije Ptuj in Zavoda za turizem Ptuj." Na vprašanje, ali drži informacija, da so sodelovali le povabljeni izvajalci, ki so za izdelavo ponudbe prejeli 700 evrov, Gončeva odgovarja: „Informacija ne drži. Zavod za turizem Ptuj je razpisal javni, odprti, vabljeni, anonimni natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe destinacije Ptuj in Zavoda za turizem Ptuj; kar pomeni da je bil tako vabljeni kot odprti natečaj, na katerega so se lahko
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 31. januarja 2017
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
stanovalcev v DU Ptuj
stanovalcev, in to ravno v ptujskem domu upokojencev. Preverili smo, katere nepra-družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ima vse vzvode, da odločbo proglasi
Foto: Črtomir Goznik
svoji odločbi in ukrepih, medtem ko si
2007 do leta 2014), da bo z novogradnjami uredil bivalne pogoje matične enote," pojasnjujejo na socialni inšpekciji. Ob tem dodajajo, da naj bi v enoti Jur-šinci ob odprtju bila le ena tri-posteljna soba, kar je izjemoma dovoljeno, druge enote pa da so imele ob odprtju le eno- in dvoposteljne sobe, skladno s predpisanim standardom storitve. „Od leta 2014 dalje so se tudi v teh enotah pojavile triposteljne sobe, stanje v matični enoti zavoda pa se v vsem tem obdobju še do danes ni spremenilo," zaskrbljeno ugotavlja inšpekcija.
Ključno: prikrivanje mlajših invalidov in uvrščanje uporabnikov
A bivalni standard uporabnikov je le ena od ugotovljenih nepravilnosti, in kot poudarjajo na inšpekciji, ni ključna za izrek prepovedi sprejemanja novih uporabnikov. „Ključne so ugotovljene strokovne napake pri neposrednem izvajanju storitve, kot je na primer prikrivanje ciljne skupine mlajših invalidov, zaradi česar se tem upravičencem ne nudi posebno domsko varstvo, do katerega so sicer upravičeni. Druga
ključna napaka je napačno uvrščanje uporabnikov storitve institucionalno varstvo starejših v vrste oskrbe, s tempa povezano nepravilno zaračunavanje storitve, povezano tudi z izračunom cene in veljavnimi ceniki zavoda. Na ukrepe, vezane na odpravo hujših strokovnih napak, se zavod ni pritožil oziroma se z ugotovitvami in ukrepi inšpekcije strinja," so še pojasnili.
Da bi ukrepe iz odločbe odpravili, mora zavod upoštevati ugotovitve in najti rešitve: začeti postopno prilagajanje bivalnih prostorov v matični enoti, za kar zavodu ostajajo še štiri leta (odprava štiriposteljnih sob in postopno prilagajanje triposteljnih sob).
Zaskrbljujoč pa je vsekakor podatek, da v 10 letih delovanja socialne inšpekcije niti enemu zavodu niso izrekli ukrepa prepovedi nameščanja stanovalcev, ker da pri drugih izvajalcih storitve institucionalnega varstva ni bilo ugotovljenih takšnih strokovnih napak.
Šemničkijeva: Nepravilnosti lahko odpravimo do konca leta
Direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički na ugo-
tovitve socialne inšpekcije odgovarja: „Izvor vseh nepravilnosti je v preteklosti (pod bivšim vodstvom). Kljub številnim že izvedenim spremembam zadev še nismo uspeli v celoti uskladiti z veljavno strokovno doktrino in predpisi."
Kot pojasnjuje, je bilo konec leta 2014 v Domu 64 mlajših invalidov, sedaj jih je še 48, torej 16 manj. Zanje načrtujejo izvajanje posebnega programa v posebni enoti. „Ker pa gre za zahteven projekt tako s prostorskega kot vsebinskega (konceptualnega) vidika, je to nemogoče urediti na hitro. Glede na dejstvo, da Dom upokojencev Ptuj ima finančna sredstva, lahko z ureditvijo nove enote razrešimo tako problematiko ustrezne oskrbe mlajših invalidov kot tudi tri- in večpostelj-ne sobe. Glede na upoštevanje ukrepa prepovedi sprejemanja se je zmanjšalo število stanovalcev v Domu in smo štiripo-steljne sobe tako rekoč odpravili, danes sta le še dve v enoti Ptuj. Tudi tu pripominjam, da jih je bilo konec leta 2014 še 16, v enoti Ptuj in Juršinci pa smo imeli tudi petposteljni sobi."
Direktorica tudi poudarja, da triposteljnih sob ne morejo odpraviti brez bistvenega zmanjšanja kapacietete, saj jih je v celotnem domu kar 52. Načrtujejo sicer odpravo z novo-
Foto: Črtomir Goznik
^////mmmmvmmmmmmmmmmmmmmmmvmmme
Tri- in štiri posteljne sobe, ki jih (v novogradnjah) ne bi smelo biti
„V nadzoru je bilo ugotovljeno, da je imel Dom upokojencev Ptuj v decembru 2016 še devet štiriposteljnih sob. V delnem poročilu o izpolnitvi ukrepov z dne 17. 1. 2017 je zavod inšpekciji sporočil, da se je število uporabnikov znižalo za 12 oseb, pri tem pa zavod ni pojasnil, ali so s tem odpravljene tudi štiri postelj ne sobe, oziroma ni predložil načrta za postopno zmanjševanje štiriposteljnih in triposteljnih sob do leta 2021," so pojasnili na Inšpektoratu RS za delo.
A kot pravijo, to ni bil ključni razlog za prepoved nameščanja novih stanovalcev; ključno je prikrivanje ciljne skupine mlajših invalidov ter napačno uvrščanje uporabnikov storitve institucionalnega varstva starejših v vrsto oskrbe, s čimer je povezano nepravilno zaračunavanje storitve.
gradnjo v letu 2018, a da to uredijo, potrebujejo čas. „Povečati želimo tudi delež enoposteljnih sob, ki je v ptujskem domu pod povprečjem v Sloveniji, saj je enoposteljnih sob le 25 %, poprečje pa je 43,9 %," pojasnjuje Šemničkijeva.
Direktorica tudi trdi, da pri razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe upoštevajo pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitve, a težave naj bi nastajale, ker Skupnost socialnih zavodov podrobnih
standardov še ni določila. Izdali naj bi le priporočila, standarde pa domovi oblikujejo sami, zato pravi: „Vse, kar pričakujemo od inšpekcije in MDDSZ, je, da nam podaljšajo rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti do konca leta."
Konec novembra 2014 je bilo v Domu 729 stanovalcev, danes jih je 671. Poudarjajo, da so za 10 odstotkov zmanjšali delež stanovalcev uvrščenih v najvišje kategorije oskrbe.
Dženana Kmetec
Zakaj Zavod za turizem še nima spletne strani
Zavod za turizem Ptuj je za prenovo spletne strani plačal 1.900 evrov, a ta še zmeraj ne deluje. „Novo spletno stran bomo objavili v aprilu. Nova platforma je že razvita, trenutno nastavljamo vse vsebine - tako fotografije kot besedila, kar poteka vzporedno s pripravami na Kurentovanje, ki je trenutno naša prioriteta," pojasnjuje direktorica Zavoda za turizem.
prijavili vsi." Navedeno sicer drži, a res je tudi, da niso dobili plačila za pripravo idejnih rešitev vsi sodelujoči, temveč le povabljeni.
Kot je potrdila tudi direktorica sama, je bilo povabljenih pet na-tečajnikov, ki so jim, kot pravijo, bili povrnjeni „stroški" v višini 800 evrov, skupno je to zneslo 4000 evrov. Na natečaju je bila izbrana idejna rešitev agencije Zadrga, katere avtor je Dejan Miletič in ki je za svojo idejno rešitev prejel 7.000 evrov. „V drugi fazi smo z izbranim natečajnikom sklenili pogodbo za izdelavo celostne grafične podobe, kar je bilo opredeljeno v razpisu. Predmet pogodbe zajema izdelavo vseh elementov celostne grafične podobe, ki so
bili navedeni v razpisni dokumentaciji, in tudi izdelavo priročnika celostne grafične podobe destinacije Ptuj in Zavoda za turizem Ptuj," pojasnjuje Gončeva.
Na vprašanje, kako komentira izjavo ene izmed ptujskih agencij, v kateri so zatrdili, da bi rešitev pripravili za 1.000 evrov, je direktorica Zavoda za turizem Ptuj odgovorila le: „Celostna grafična podoba je več kot logotip!" in naštela elemente, ki jih ta vsebuje.
Zakaj niso izkoristili notranjih kadrovskih resursov
Zanimiv pa ni le potek postopka izbire izvajalca na tem nateča-
ju. Pri brskanju za podatki smo prišli še do ene zanimive informacije: Borut Kupnik, zaposlen na Zavodu za turizem kot svetovalec za področje vizualnih komunikacij in odnosov z javnostmi, ima tudi svoje lastno podjetje Kubo. Na njegovi spletni strani je jasno razvidno, da se podjetje ukvarja z izdelavo logotipov in celostnih grafičnih podob. Zakaj torej niso izkoristili notranjih kadrovskih resursov in zakaj Kupnik ni naredil tega v sklopu svojih rednih delovnih obveznosti, namesto da je Zavod za to odštel 11.000 evrov? Gončeva odgovarja: „Za natečaj za CGP celostne grafične podobe destinacije Ptuj in Zavoda za turizem Ptuj smo se odločili, ker smo želeli izbirati med več idejnimi rešitvami in izbrati pravo za turistično destinacijo. Na razpis je prispelo 11 predlogov, za nekaterimi stojijo cele ekipe oblikovalcev, ki so temu namenili več tednov dela. Zaposleni v Zavodu je oblikoval razpis in sestavil strokovno komisijo, ki je predloge ocenila in izbrala zmagovalno rešitev. Vzporedno je Zavod za turizem Ptuj oblikoval grafično podobo za Martinovanje, Ptujsko pravljico, številne oglase, plakate, vabila in brošure, ki so sovpadale z razpisom za CGP."
Dženana Kmetec
Spodnje Podravje • Investicije v gasilsko tehniko
740.000 evrov za gasilsko lestev
Ptujski mestni svetniki so potrdili investicijski projekt za nabavo nove gasilske avtomobilske lestve za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Ptuj.
Vrednost nabave je ocenjena na 740.000 evrov. Sredstva za nakup bodo predvidoma prispevali Mestna občina (MO) Ptuj, Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) ter PGD Ptuj. MO Ptuj bo iz proračunov 2017 in 2018 za nakup namenila dobrih 470.000 evrov, društvo nekaj manj kot 53.000 evrov, pričakujejo pa tudi 240.000 evrov državnega denarja, ki ga bodo poskušali pridobiti na razpisu URSZR. Če na razpisu ne bi uspeli dobiti navedenega zneska, bodo gasilci za sofinanciranje zaprosili še podjetja in ustanove v regiji. »Novo vozilo s hidravlično avtomobilsko lestvijo bi služilo celotni spodnjepodravski regiji. Operativnim gasilcem bi ob posredovanju zagotovili večjo varnost. Avtomobilska lestev bi nam pri posredova-
nju omogočila dober pregled nad situacijo z višine. Vodja intervencije bi tako lahko pridobil pomembne informacije o lokaciji in širjenju požara. Nadalje bi nam oprema zagotavljala tehnično možnost in večjo varnost pri reševanju z višine in iz globine,« pravi predsednik PGD Ptuj Teodor Rajh.
Kot je zapisano v obrazložitvi investicijske dokumentacije, je največja pomanjkljivost enote PGD Ptuj, da nimajo primernega gasilskega vozila za gašenje požarov na višini ter reševanje z višine in iz globine. V voznem parku imajo dotrajano priklopno gasilsko lestev dolžine 14 metrov iz leta 1979. Njeno delovanje je mehansko, na ročni pogon, nima varnostnih elementov, ne omogoča gašenja z višine in naj bi bila zaradi starosti
nevarna za uporabo. Za lestev nimajo varnostnega testa in pridobljenega potrdila o brezhibnem delovanju. Za gašenje na višini gasilci uporabljajo prenosne tridelne raztezalne lestve s podporniki, dolge 14 metrov. S pomočjo obstoječih lestev lahko dosegajo višine do 12 metrov. Vse višine nad 12 metrov ter večji stanovanjski in gospodarski objekti so za reševanje od zunaj praktično nedosegljivi. V Sp. Podrav-ju je tovrstnih objektov več kot 1.900. Ptujčani si prizadevajo za nabavo podobne avtomobilske lestve, kot jo imajo Po-murci. PGD Murska Sobota jo je za nekaj manj kot 940.000 evrov pred dvema letoma nabavilo s pomočjo evropskih sredstev. Med podravskimi enotami imajo tovrstni lestvi v Mariboru in Slovenski Bistrici.
Mojca Zemljarič
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 31-januarja 2017
Slovenija • Zavod Varna pot kritičen do dela Javne agencije za varnost prometa
Katastrofalno stanje prometne varnosti na
Stanje prometa in prometne varnosti na slovenskih cestah je zaskrbljujoče. V zadnjih dveh letih je v prometnih nesrečah življenje strofalnem stanju priča tudi podatek, da se je v zadnjem triletju hudo telesno poškodovalo 2589 ljudi, kar pomeni 430 oseb več
Robert Štaba, predsednik zavoda Varna pot, ki povezuje svojce in žrtve prometnih nesreč, je do stanja varnosti cestnega prometa precej kritičen: »Slovenija
že tretje leto zapored ne dosega ciljev, ki si jih je zadala v resoluciji nacionalnega programa varnosti cestnega prometa do leta 2023, kot tudi ne ciljev obdob-
nega načrta varnosti cestnega prometa, kar nas nedvomno skrbi in žalosti. Neodgovornost za doseganje lastnih ciljev ima za posledico, da se Slovenija odmi-
Umrli v prometnih nesrečah {realno stanje vs. pričakovanja)
130
Realno stanje -^»—Obdobni načrti —Preračunu glede na EU povpr./ mil. preb.
Vir: Zavod Varna pot
Število umrlih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah v obdobju 2013-2016 (primerjava dejanskega stanja s cilji obdobnih načrtov ter primerjava povprečja EU)
ka od evropskega povprečja in s tem zdrave in pozitivne ambicije postati država z višjo stopnjo varnosti cest v EU.«
Vodstvo neprofitne organizacije je prst usmerilo v Javno agencijo RS za varnost prometa (JAVP), ki je bila ustanovljena prav z namenom izboljšanja prometne varnosti. »Prelaganje odgovornosti za povečanje najhujših posledic prometnih nesreč v letu 2015 in 2016 na udeležence v cestnem prometu je sprenevedanje in beg pred slabim delom in vodenjem Javne agencije RS za varnost prometa!« je v sporočilu za medije zapisal prvi mož zavoda. Ob tem je še spomnil, da sta minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in direktor JAVP Igor Velov 18. junija 2015 v Bruslju prejela nagrado Evropskega sveta za varnost prometa za izrazit napredek Slovenije pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah med letoma 2001 in 2014. Prepričan je, da sta
Robert Štaba, predsednik zavoda Varna pot: »Po slovenskih cestah se vozi vozniškimi dovoljenji in izdanimi potrdili o varni vožnji, 2853 voznikov s li ter 1351 vozil s spornimi potrdili o uspešno opravljenem tehničnem
Ptuj • Koliko novih hiš še prenese Ulica Jožefe Lackove
Zraslo bo naselje z 52 novimi hišami
Na ptujskem Beverly Hillsu naj bi kmalu zraslo novo naselje. Mestni svetniki so minuli ponedeljek potrdili osnutek odloka OPPN dveh enot urejanja prostora, v pripravi pa je predlog.
Največ pomislekov je bilo s prometno-tehničnega vidika; večkrat je namreč bilo poudarjeno, da bi bilo najbolje urediti novo cesto, saj da obstoječa Ulica Jožefe Lackove navezave dodatnih 50 hiš ne bo prenesla.
Od 2. novembra do 2. decembra lani je potekala javna razgrnitev dopolnjenih osnutkov dveh odlokov o občinskem podrobnem prostorskem načrtu: za enoto urejanja prostora LV 21 Ptuj -Nova vas, severno od Ulice Jožefe Lackove, in LV20 Ptuj - Nova vas južno od meniških gozdov. Gre
za dve tesno povezani območji, na katerih se predvideva gradnja novega naselja.
Izvedena je bila javna obravnava razgrnjenega gradiva, predloge in pripombe javnosti so na Mestni občini Ptuj obravnavali ter pripravljena stališča do pripomb javnosti posredovali v obravnavo mestnemu svetu. „Vr-tec je dal pobudo, da se zaradi povečane frekventnosti vozil ob razširitvi naselja vzpostavi povezovalna cesta. Odgovor občine je bil, da se pripomba ne upošteva, ker se nanaša na območje, ki ni
predmet obdelave. Ni mi jasno, kako to ni predlog obravnave. Se bodo stanovalci vozili v novo naselje mogoče s helikopterji? Tak odgovor je nesprejemljiv. Vemo, koliko vroče krvi je v Ulici Jožefe Lackove bilo že ob uvedbi enosmernega prometa, in dokler stvari v tej in Vodovi ulici ne bodo rešene, to ni dobra rešitev. Osnutek lahko potrdimo, a le, če se do sprejemanja predloga pripravijo nove rešitve," je dejal svetnik Raj-ko Fajt, ki je prepričan, da je na obstoječo cesto nemogoče navezati 50 novih hiš.
Problem je cesta!
Podoben pomislek je imel tudi občinski odbor za infrastrukturo in je predlagal, da se za obe območji v predlog OPPN vnese varovalka o faznosti gradnje, ki naj se pogojuje z ureditvijo komunalne infrastrukture.
„Razumemo, podpiramo in si želimo novogradenj. To zadevo smo pred leti že imeli na mestnem svetu, pa je padla v vodo. Naj se stvari uredijo, a nujno je narediti vzporedno cesto. Predvidena je že bila povezava do cerkve
Leopolda Mandiča. Na obstoječo infrastrukturo vse to žal ne gre," je vztrajal Fajt. Tudi nekateri stanovalci, ki so podali pripombe v času javne razgrnitve osnutka, so predlagali, da se pred gradnjo nove soseske uredi celotna Ulica Jožefe Lackove, z možnostjo povezave nove ceste mimo cerkve sv. Leopolda Mandiča.
Da je to treba rešiti, se je strinjal tudi ptujski župan Miran Sen-čar, ki pa je optimistično dejal, da lahko to cesto občina uredi v dveh letih in jo spremeni v pet metrov široko cestišče s pločnikom.
Pomislekov pa ni imel svetnik Robert Šegula, ki je dejal, da podpira gradnjo objektov, v osnutku prikazane rešitve se mu zdijo zadostne.
„V 12 letih smo kar nekaj naredili, pa Ulice Jožefe Lackove nismo uspeli rešiti. Ne verjamem, da bo komu uspelo v dveh letih. Tudi če bomo podrli garaže, lope, ograje, ponekod ne bo zadostne širine. Tu so problemi sedaj in bodo tudi v prihodnje. Vedno smo predvidevali povezavo do tega naselja s cesto, ki bi vodila do cerkve Leopolda Mandi-ča, zatikalo se je le pri eni kmetiji, ki je zaščitena. Je pa to vsekakor boljša
42 prostostoječih hiš in pet dvojčkov
Kot izhaja iz občinskega gradiva (dopolnjen osnutek OPPN), je za enoto urejanja prostora LV 21 Ptuj - Nova vas severno od Ulice Jožefe Lackove predvidena gradnja 12 hiš, za LV 20 Ptuj - Nova vas južno od meniških gozdov pa gradnja petih povezanih hiš (dvojčkov) in 30 prostostoječih hiš.
Na tem hribu naj bi zraslo povsem novo naselje, postavlja pa se vprašanje strukture.
torek • 31. januarja 2017
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
slovenskih cestah
izgubilo 250 oseb, kar je več od povprečja Evropske unije. O kata-od izraženega cilja Obdobnega načrta Vlade RS.
Foto: Črtomir Goznik
najmanj 4023 voznikov s ponarejenimi sporno izdanimi zdravniškimi spričeva-pregledu.«
»prestižno« evropsko priznanja minister in direktor JAVP prejela za delo svojih predhodnikov in za obdobje pozitivnih kazalcev pri zmanjševanju posledic prometnih nesreč, ter še očital: »Za dosežek, ki smo se ga veselili v številnih organizacijah, smo odgovornima za varnost cestnega prometa v Sloveniji izrazili čestitke ob želji, da bosta ta trend in aktivnosti tudi udejanjala v prihodnje. Iz njunih govorov ni bilo nikjer zaslediti, da so te učinkovite ukrepe soustvarjali slovenski udeleženci v cestnem prometu, ki so se ravnali skladno s sistemom, ki je očitno pozitivno deloval. Na predstavitvi stanja pa so za porazno stanje zadnjih dveh (treh) let puščice preusmerili: 'Za večino prometnih nesreč je krivo človekovo ravnanje v prometu. Ali udeleženci v cestnem prometu upoštevamo prometna pravila?' Vodstvo AVP se pri tem spreneveda, da državljani in udeleženci v po-
sameznih državah, želeli ali ne, ravnamo v skladu s sistemom, ki nam ga kreirajo odgovorna organizacija in za to odgovorni nosilci najvišjih funkcij v državi.«
Ponarejene vozniške, sporna zdravniška spričevala in tehnični pregledi
V nadaljevanju je izpostavil, da »AVP kot poklicani državni organ ni odpravila posledic ko-ruptivne afere v delovno zaupanem jim okolju in po slovenskih cestah se še vedno vozi najmanj 4023 voznikov s ponarejenimi vozniškimi dovoljenji in izdanimi potrdili o varni vožnji, 2853 voznikov s sporno izdanimi zdravniškimi spričevali ter 1351 vozil s spornimi potrdili o uspešno opravljenem tehničnem pregledu«. Hkrati je opozoril, da
Huje telesno poškodovani v prometnih nesrečah
(realno stanje vs. pričakovanja ReNPVCP)
Realno stanje Pričakovano ReNPVCP

2013 2014 2015
2016
2017 201S
Leto
2019 2020 2021
2022
Vir: Zavod Varna pot
Število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah v obdobju 20132016 (primerjava dejanskega stanja s cilji obdobnih načrtov)
do danes javnost ni izvedela, kaj so naredili za odpravo vzrokov, kaj so naredili za odstranitev tovrstnih vozil in voznikov z naših cest in kako te sistemske luknje vplivajo na stanje varnosti, kulturo, etiko, moralo in delovanje upravljanja varnosti cestnega prometa Slovenije. Vse to je po njihovem mnenju pripomoglo h katastrofalni oceni varnosti slovenskih cest. »V zadnjih dveh letih je način vodenja področja varnosti cestnega prometa iste AVP, ki je prejela prej omenjeno 'prestižno' nagrado EU, povzročil, da je v letih 2015 in 2016 umrlo več oseb od povprečja EU, da je v letih 2015 in 2016 svoje dru-
žine nenadoma zapustilo 250 oseb, kar predstavlja 26 oseb več od izraženega cilja načrta in da se je v letih 2014, 2015 in 2016 hudo telesno poškodovalo 430 oseb več od cilja obdobnega načrta. Ta dejstva in okoliščine zadnjih treh let nas v evropskem merilu ponovno postavljajo daleč od držav prejemnic 'prestižne' nagrade EU in med tiste države, ki jim večletno nedo-seganje lastnih ciljev, ki sta jih potrdila parlament in vlada, ne predstavlja odgovornosti zaveze in obveze. Tako se odgovornost s strokovnega nivoja preseli na politično odgovornost nosilcev javnih funkcij (ministra za infra-
strukturo, predsednika vlade in predsednika države), ki so vsi v okviru svojih pristojnosti zavezani Evropski komisiji, Združenim narodom ..., da bodo ukrenili vse potrebno za zagotavljanje pozitivnega trenda zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč,« je v obširnem mnenju o stanju varnosti cestnega prometa v letu 2016 med drugim zapisal predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba in še ostro zaključil, da bi se »nesposobnost in triletno eksperimentiranje vodstva AVP že lahko zaključilo v dobro vseh slovenskih udeležencev cestnega prometa«.
Monika Levanič
rešitev. Vprašanje pa je tudi, kaj se bo zgodilo, ko se bo po Ulici Jožefe Lackove vozila težka mehanizacija," je bil jasen svetnik Štefan Čelan.
O problemu je govoril tudi Branko Kumer, ki prav tako vidi najboljšo rešitev v tem, da se celotna komunalna in cestna infrastruktura uredita na novo, v liniji.
Kot je razvidno iz gradiva, je načrtovani dostop do LV21 prek skupnega uvoza iz Ulice Jožefe Lackove (ki služi tudi kot glavni uvoz do območja LV20), del manjkajoče parcele pa bi se dodal v območje za LV21. T-križišče, ki bi omogočalo dostop do obeh območij, bi se ustrezno preoblikovalo, a kot kaže, to za ptujske svetnike najbrž ne bo zadostna rešitev. S sklepom so namreč potrdili, da se njihove pripombe vnesejo v predlog, ki ga bodo še obravnavali in takrat bodo imeli zadnjo besedo o primernosti ponujene rešitve.
Dženana Kmetec
i JTS^
Foto: ČG
primerne ureditve prometne infra-
Kidričevo • Povišanje cen varstva otrok v vrtcu Cirkovce
Cene dvignili za od 28 do 37 evrov
Svetniki občine Kidričevo so na januarski seji z devetimi glasovi za in šestimi proti potrdili povišanje cen vrtca v Cirkovcah. Te bodo višje od osem do 13 odstotkov. Razlog za podražitev je predvsem povečanje stroškov za plače zaposlenih.
Nazadnje je bila cena programov spremenjena oktobra lani, a kot izhaja iz gradiva, so se odtlej zvišali stroški za zaposlene (napredovanje zaposlenih delavk v enoti vrtca Cirkovce v plačne razrede in nazive, povečanju stroška regresa), ostali tekoči stroški ter podcenjeni stroški prehrane. Tako je vrtec predlagal zvišanje cen programov za prvo starostno obdobje za 35 evrov, za drugo 37 evrov in za kombinirani oddelek za 28 evrov.
Svetnik Milan Strmšek je v razpravi poudaril, da se je število otrok znižalo za tretjino. »Na eni strani se pogovarjamo, zakaj ni novih vpisov v vrtec in priseljevanja v našo občino, na drugi strani pa imamo podatek, da imajo vrtci v sosednjih občinah nižje cene programov.« Župan Anton Lesko-var je na nasprotovanje svetnikov odgovoril, da če cene ne bodo potrdili, bo morala občina kriti primanjkljaj. »Nisem kriv, da so v Vrtcu Cirkovce zaposlene vzgojiteljice z daljšim delovnim stažem, ki imajo posledično višje plače. Če ne bomo sprejeli višjih cen, potem bodo tudi starši iz kidri-čevskega vrtca prišli do nas. Sicer pa zaposleni morajo imeti plače, račune bo treba pokriti,« je povedal in dodal, da starši plačajo maksimalno tretjino programa vrtca. To pa pomeni, da bo plačilo starša v četrtem dohodkovnem razredu, ki krije 30 % cene programa vrt-
ca, višje za 10 evrov za prvo starostno obdobje. Z županom se je strinjal tudi Miran Golub, ki je poudaril, da so bistveni strošek programa vrtca plače. »Ta strošek pa ni odvisen od ustanove, temveč od strukture zaposlenih. Na to pa vodstveni kader nima vpliva.«
»Če so v zavodu nepravilnosti, podajte ovadbo«
V razpravo se je vključil tudi svetnik Toni Frangež, ki je član sveta staršev OŠ Cirkovce, v okviru katere deluje vrtec. »Že tri
mesece se ukvarjamo s to ceno. Ne, ker bi bili starši proti, temveč zaradi netransparentnega prikaza stroškov. Starši so podali nekaj vprašanj, odgovorov pa do danes še ni bilo. Zato menim, da ta točka še ni zrela za odločanje. Naj starši najprej prejmejo odgovore, da se stvari razčistijo in bodo imeli ponovno zaupanje v zavod. Ob tem je bila tudi v vrtcu izvedena revizija poslovanja in ugotovljene so bile nekatere nepravilnosti. Počakati bi morali na končno poročilo revizije.« Župan se je na Frangeževo razpravo odzval: »Če so v zavodu nepravilnosti, podajte ovadbo.«
Primerjava cen varstva otrok v vrtcih (€)
1 Starostna skupina 1	I.	II.	I Kombinirana 1
Vrtec Cirkovce	455	338,	365
Vrtec Kidričevo	466	340	/
Vrtec Sl.Bistrica	410	299	321
Vrtec Rače-Fram	400	280	300
Vrtec Majšperk	414	325	/
V bran svetniškemu kolegu je stopil Strmšek: »Na dnevnem redu imamo ceno vrtca Cirkov-ce. V občinskem svetu smo zato, da povemo stališče, ne da nas v vsakem stavku, ki se ne sklada z vašimi željami, zabijete. Imamo pravico, da nastopimo. Do nikogar nismo bili žaljivi, vendar ima-
Vrtec Cirkovce obiskuje 75 otrok.
Foto: Mojca Vtič
mo pravico. Ob tem pa moramo narediti nekaj, da se nam število otrok ne bo več nižalo.«
V polemično debato se je vključila tudi svetnica Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce: »Cena programa se dviguje zaradi razlogov, na katere vodstvo nima vpliva. Svet staršev dvomi o pravilnosti izračunanih cen. Moje mnenje je bilo, da jim nisem dolžna pokazati kontov, kartic in računov. A ker nima smisla peljati vojne naprej, saj ne koristi ne staršem, ne šoli, ne občini, še najmanj pa otrokom, bom na prihodnjem sestanku pokazala vse podatke. Ne glede na to, ali sem jih dolžna ali ne. Ne bodo pa vplivali na ceno vrtca.« Bogdan Potočnik pa je glede revizije, ki je bila opravljena, povedal, da so res bile ugotovljene nekatere nepravilnosti: »Šola je podala odgovore, a ne vem, ali so bile v poročilu kakšne bistvene ugotovitve. Če pa pogledamo okoliške vrtce, smo res med dražjimi, vendar bodimo realni in si priznajmo, da imamo tudi najmanj otrok, kar pomeni, da je strošek delovne sile na otroka višji.«
Mojca Vtič
Vir: Občine
174 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 31. januarja 2017
Majšperk • Januarska seja občinskega sveta
O višjih cenah vrtca ter projektih na Ptujski Gori in v Stopercah
Majšperški svetniki so na januarski seji potrdili zvišanje cen vrtca Majšperk za približno 12 evrov, potrdili so tudi idejno dokumentacijo za obnovi doma krajanov v Stopercah in stavbo nekdanje krajevne skupnosti na Ptujski Gori.
Foto: Mojca Vtič
Majšperški svetniki so na januarski seji soglašali s povišanjem cen institucionalnega varstva otrok v domačem vrtcu.
S februarjem bo cena vrtca za prvo starostno obdobje 414 evrov, za drugo pa 325 evrov. Razlog za zvišanje cene vrtče-vskih programov je sprostitev napredovanj, je pojasnila županja Darinka Fakin. Ob tem je občinski svet potrdil tudi poslovni čas vrtca; ta je od 5.30 do 16.00.
Svetniki so obravnavali spremembo idejne dokumentacije obnove doma krajanov v Stopercah. »Izvedli smo razpis za izbiro izvajalcev. Izbrano je bilo podjetje GP Project ING s Ptuja. Najnižja cena je bila nekoliko višja, kot smo jo prvotno potrdili, tako da bo sedaj obnova stala 355.200 evrov, k temu pa je treba prišteti še projektno dokumentacijo in druge stroške. Skupna vrednost projekta je 373.860 evrov,« je pojasnila Fakinova. V okviru projekta, ki naj bi ga začeli uresničevati maja, je predvidena dozidava vhoda v dvorano in stopnišča pri dvorani, preureditev notranjih prostorov v kuhinjo, preureditev sanitarij in dvorane, zamenjava strešne kritine in stavbnega pohištva (okna in zunanja vrata), namestitev izolacijske fasade ter
preureditev ogrevalnega sistema na lesno biomaso.
Občinski svet je soglasno potrdil tudi idejno dokumentacijo za povečanje prepoznavnosti kulturne dediščine na Ptujski Gori - turističnega bisera majšperške občine, ki ga letno obišče tudi 60.000 ljudi. Gre za ureditev stav-
be nekdanje krajevne skupnosti. V njej delujeta turističnoinfor-macijski center in pošta, tam je še prostor, namenjen stalni fotografski razstavi Stojana Kerblerja, in več manjših prostorov, ki se uporabljajo kot skladišče. Te prostore želi občina urediti tako, da lahko služijo tudi druženju, de-
lavnicam ali degustaciji za večje skupine ljudi. Stavba je podkle-tena z obokano kletjo, kar želijo ohraniti za oglede in shrambo kvalitetnih haloških vin v urejeni vinoteki. Predvidena vrednost projekta je 69.890 evrov. »S projektom želimo kandidirati na razpisu LAS Haloze, zato smo ga
tudi pripravili. Na tem razpisu bomo verjetno kandidirale vse občine, vključene v LAS, in zasebni sektor, na voljo pa je zgolj 250.000 evrov. Dejstvo je, da nas v prihodnje čaka tudi druga faza, ko bomo morali obnoviti fasado stavbe in zamenjati okna,« je dodala županja.
Greznice v uporabi le še do leta 2021
Svetnikom je bil predstavljen odlok, ki določa pravice in obveznosti izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, pa tudi obveznosti in pravice občanov. Kdo bo prejel koncesijo za odvoz gošč iz nepretočnih in pretočnih greznic (ki bo obvezen vsaj enkrat na tri leta) in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, še ni znano, saj naj bi občina v sodelovanju z drugimi haloškimi občinami izbrala enega koncesionarja. Za to so se odločili, ker se nadejajo nižjih cen storitev.
V odloku je v skladu z veljavno zakonodajo določen tudi rok za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav za tiste lastnike objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijo. »Za lastnika obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. decembrom 2002 in ni priključen na javno kanalizacijo, je obvezujoče leto za gradnjo male komunalne čistilne naprave leto 2021 oziroma leto prve rekonstrukcije stavbe. Če boste torej že pred letom 2021 obnavljali stavbo in boste za rekonstrukcijo potrebovali gradbeno dovoljenje, bo ob tem zahtevano, da uredite tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Po tem letu, če ne bo prišlo do kakšnih sprememb, bo obvezno odvajanje odpadnih voda v male komunalne čistilne naprave oziroma v javno kanalizacijo. Uporaba pretočnih ali nepre-točnih greznic ne bo dovoljenja,« je pojasnil Milan Železnik, ki je sodeloval pri pripravi odloka.
Mojca Vtič
Ormož • Rok za oddajo vlog na prvi javni poziv se izteka
Za sofinanciranje projektov LAS precej zanimanja
Danes se izteka rok za prvi javni poziv za sofinanciranje projektov prek LAS UE Ormož v obdobju 2014-2020.
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
v
Štajerski
www.tednik.si
Pisne vloge za vsako operacijo posebej morajo prijavitelji dostaviti v Javno razvojno agencijo Občine Ormož do 31. januarja 2017 do 12. ure. Vlogo je mogoče poslati tudi po pošti (priporočeno); v tem primeru se za dan, ko je LAS prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto ali drugo institucijo, ki je pooblaščena za prejem pošte do 24. ure.
Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje naložb iz prvega javnega poziva znaša do 353-361 evrov. Prijavitelji se bodo potegovali za sofinanciranje v višini 85 % upravičenih stroškov (brez DDV); najnižji znesek sofinanciranja je 2.000, najvišji pa 50.000 evrov. Izjemoma lahko dobi en projekt v celotnem programskem obdobju do 150.000 evrov nepovratnih sredstev. V poštev bodo prišli projekti, ki se nanašajo na sofinanciranje naslednjih ukrepov: spodbujanje partnerstev za podporo podjetništvu in kmetijstvu, podpora razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in aktivnosti promocije in trženja na kmetijah pridelane hrane in vina ter proizvedenih izdelkov, podpora razvoju infrastrukture in programov za izboljšanje kvalitete življenja in spodbujanje operacij za ohranitev ali izboljšanje stanja narave in okolja. „Za poziv je precej zanimanja, zato ima Javna razvojna agencija kot vodilni partner LAS UE Ormož v teh dneh veliko dela s pomočjo prijaviteljem pri pripravi
vlog. Prijavna dokumentacija je namreč precej obsežna in zahtevna," je v izjavi za javnost pretekli teden sporočil direktor Zlatko Zadravec.
Za LAS UE Ormož na voljo do 1,3 mio €
Naslednji javni poziv je planiran za sredino februarja 2017, razpisanih pa bo največ do 277.687 evrov sredstev iz Evropskega kmetijske-
ga sklada za regionalni razvoj. Razpis bo predvidoma odprt 60 dni in se bo nanašal na sofinanciranje spodbujanja ustanovitve partnerstev za hitrejši razvoj gospodarstva, delovanje socialnega podjetništva, spodbujanje partnerstva za privabljanje investitorjev na območje LAS UE Ormož, spodbujanje partnerstev za podporo podjetništvu in kmetijstvu, spodbujanje aktivnosti ozaveščenosti o pomenu
varovanja okolja in prilagajanje na podnebne spremembe, podpora inovativnim partnerstvom za med-generacijsko povezovanje in učenje, za izboljšanje oskrbe ostarele populacije na domu in podpora projektom aktivnega vključevanja mladih v družbo. „LAS je upravičen do koriščenja sredstev v višini do 512.420 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in največ do 832.800 evrov iz
investitorjem, kjer bodo zapisani vsi pogoji, sprejeti s posebnim zakonom, ki med drugim določa minimalno število delovnih mest, vrednost investicije in podobno. Če bo šlo vse po načrtih, Canta-rutti pa verjame, da bo tako, bi lahko bil občinski prostorski načrt sprejet 20. februarja, kar bo po njegovem pomemben mejnik do dokončne zagotovitve investicije. Optimističen je tudi glede dogovora s Perutnino Ptuj, ki bi se morala odreči delu kakovostnih zemljišč, najetih od sklada kme-
naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj," je še dejal Zadravec.
Vse informacije o javnih pozivih lahko najdete na spletni strani LAS UE Ormož http://las-ue-ormoz.si/ ali pa na sedežu razvojne agencije v Vrazovi ulici 9 v Ormožu.
Monika Levanič
tijskih zemljišč, da bi te zagotovili kmetom. Kot je dejal, je bil minister Zdravko Počivalšek z njimi v zadnjem času večkrat v stiku, tako da tudi na tem področju gredo zadeve v pravo smer.
Predstavniki kanadsko-avstrij-ske multinacionalke so sicer v četrtek v Hočah svoje načrte in s tem povezan vpliv na okolje predstavili nevladnim in okoljevarstve-nim organizacijam, saj trenutno poteka postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja.
STA
Zlatko Zadravec, direktor ormoške javne razvojne agencije. V celotnem programskem obdobju (2014-2020) bo za LAS UE Ormož skupaj na voljo do okoli 1,3 milijona evrov iz dveh skladov, največ iz sklada za regionalni razvoj.
Hoče-Slivnica • O prihodu Magne Steyr
Urejajo prostorski načrt
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je ob robu petkovega kari-ernega sejma za mlade v Mariboru povedal, da se vsi vpleteni še naprej intenzivno ukvarjajo z zagotovitvijo vseh pogojev za prihod Magne v občino Hoče-Slivnica.
Na območju bodoče proizvodne cone Hoče-Slivnica naj bi najprej zrasla ličarska delavnica za vsaj 400 zaposlenih, v končni fazi naj bi projekt nadgradili na 3000 novih delovnih mest. Državni sekretar je dejal, da še vedno potekajo zelo intenzivni pogovori z lastniki zemljišč. Z veliko večino so že dosegli ustrezen dogovor in so pogodbe pripravljene, vlada pa je občini že odobrila prvo tranšo za odkup zemljišč. Hkrati po njegovih besedah pripravljajo pogodbo med državo, občino in
Foto: Ml
torek • 31. januarja 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Podravje • Tudi brez evropskega denarja v občinah živahno naložbeno leto
Največ denarja za modernizacije cest in gradnje kanalizacijskih sistemov
Čeprav v minulem letu ni bilo (za občine zanimivih) evropskih razpisov za investicije, se naložbena dejavnost ni ustavila. V nekaj občinah Podravja so sicer gradili še na račun prej pridobljenih sredstev po zadnjem razpisu RRP (gre predvsem za kanalizacijske sisteme), večina pa se je v načrtovanih in izvedenih naložbah minulega leta lahko zanesla le na lastna sredstva iz proračuna in denar, ki ga občinam zagotavlja državni proračun po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin.
Foto: Črtomir Goznik
Kaj vse so v lanskem letu naredili po naših občinah, predstavljamo v nadaljevanju sestavka. Predstavljene so le naložbe, ki so bile začete v letu 2015 in 2016, končane pa do konca lanskega leta.
Ptuj
V mestni občini (MO) Ptuj je bila v lanskem letu investicija z najvišjo vrednostjo izgradnja pločnika in avtobusnega postajališča Štuki-Grajena (351.000 evrov). 305.000 evrov so namenili za obnovo strehe na OŠ Ljudski vrt, ministrstvo za izobraževanje je k investiciji primaknilo 39.000 evrov. Obnova ceste v Žabjaku je stala 294.000 evrov, od tega je država financirala približno 100.000 evrov. 209.000 evrov je MO Ptuj namenila za gradnjo sekundarne kanalizacije, 215.000 za obnovo ostrešja na stari meščanski hiši v Prešernovi ulici 29, 278.000 za sistem javne razsvetljave in 273.000 evrov za investicijsko vzdrževanje ter gradnjo cest. V ureditev infrastrukture na po-
kopališču je vložila 51.000 evrov. Za opazovalni stolp ob Ptujskem jezeru je namenila 67.000 evrov, 96.000 za javni mestni potniški promet, 45.000 za povezovalno pot od Term do Mitreja z brvjo čez Studenčnico, 18.000 za košarkarsko igrišče pri dvorani Campus in 47.000 evrov za otroška igrala. Lokalna skupnost je našteto financirala izključno z lastnimi proračunskimi sredstvi 2016, razen javne razsvetljave, cestne infrastrukture in infrastrukture na pokopališču, kar je financirano iz proračunov 2015 in 2016. V dveh letih so za dela na Panorami namenili 106.500 evrov: za geofizikalne raziskave v 2015 46.000 evrov in za ureditvena dela v 2016 60.500 evrov. Evropskih sredstev za naložbe MO Ptuj lani ni pridobila.
Ormož
V občini Ormož so v letu 2016 izvedli modernizacijo 33 odsekov cest v skupni dolžini 12,5 km in vrednosti dober milijon evrov. V Ivanjkovcih so uredili krajevno knjižnico (31.000
evrov), zamenjali parket v telovadnici OŠ Miklavž pri Ormožu (37.000 evrov), obnovili hodnik za pešce na Opekarniški ulici v Ormožu (48.000 evrov), rekonstruirali 950 metrov vodovodnega cevovoda v Cerovcu (70.000 evrov) in 1,5 km na lokaciji Jastrebci-Vodranci (96.000 evrov). 40.000 evrov so namenili za prekritje strehe dveh stanovanjskih objektov v Miklavžu pri Ormožu in enak znesek za sanacijo plazu v Hermancih. Nakup delovnega stroja za potrebe režijskega obrata je veljal 75.000 evrov, nakup gasilskega vozila za PGD Ormož je občina financirala v znesku 39.000 evrov in izgradnjo novega gasilskega doma v Hermancih v znesku 40.000 evrov. Skoraj 100.000 evrov je bil v letu 2016 vložek v izgradnjo tretje faze gradnje širokopasovnega omrežja v naselju Pavlovci. Projekt so začeli v letu 2015 in ga končali lani, celotna vrednost znaša 219.000 evrov. Konec leta so zaključevali tudi gradnjo hodnika za pešce z javno razsvetljavo Ormož-Ivanjkovci. Pogodbena vrednost za projekt je znašala
nekaj manj kot 80.000 evrov. Občina za naložbe v letu 2016 sofi-nancerskega denarja iz državnih in evropskih virov ni prejela.
Gorišnica
V občini Gorišnica so do konca novembra lanskega leta uspešno končali pet naložb v skupni vrednosti 355.000 evrov. Šlo je za investicije v cestno infrastrukturo in kanalizacijski sistem. Država je naložbe v cestno infrastrukturo sofinancirala v vrednosti 40.000 evrov. Evropskega denarja za naložbe v letu 2016 ni bilo.
Destrnik
Občina Destrnik je lani za nekaj manj kot 600.000 evrov kupila prostore za občinsko upravo v novem poslovno-upravnem centru. Nakup so izvedli s sredstvi iz kredita, ki so ga najeli že pred leti. Na lokaciji Mihelič-Kramar so urejali infrastrukturo (kanalizacijo, javno razsvetljavo, cesto in odvodnjavanje) v vrednosti 415.000 evrov, obnovili in as-
faltirali so dva kilometra cest (Svetinci, Ločki Vrh in Levanjci) - 171.000 evrov, 30.000 evrov je veljala obnova parkirišča pri osnovni šoli z ureditvijo igral za otroke prve triade, 35.000 evrov nabava strojne opreme za režijski obrat. Za okrog 40.000 evrov vrednosti del je opravil tudi režijski obrat: parkirišče pri pokopališču, sanacija plazu in odvodnjavanje v Jiršovcih, Za-sadih, Zg. Velovleku, postavitev zaščitne ograje v Jiršovcih ... Vse našteto, razen infrastrukture Mi-helič-Kramar, je občina financirala z lastnimi proračunskimi sredstvi. Za imenovani projekt je prejela 250.000 evrov državnega denarja, od tega 100.000 nepovratnih in 150.000 evrov povratnih sredstev. Evropskega denarja za naložbe občina v letu 2016 ni črpala.
Cirkulane
V letu 2016 so izvedli številne investicije v skupni vrednosti 653.000 evrov. Največja med njimi je bila obnova in asfaltiranje ceste Brezovec-Kruhekov breg
(122.373 evrov, od tega 50.859 evrov nepovratnih sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin), uredili in asfaltirali so tudi cesti Gruškovec Jerenec-Brezovec Kramberger (89.842 evrov) in Pristava-Kumer (42.887 evrov). Rekonstruirali in stabilizirali so teren na lokalni cesti Cirkulane-Zavrč, ki je bil poškodovan v močnem deževju septembra 2014 (59.434 evrov, od tega bodo predvidena nepovratna sredstva iz državnega proračuna za odpravo poplav znašala 48.717 evrov).
Izvedli so tudi okoli pol kilometra sekundarnih kanalizacijskih hišnih priključkov v Dola-nah (52.374 evrov) ter dokončali trim stezo na športnem stadionu v Cirkulanah (38.000 evrov; dre-nažni asfalt so položili predlani, lani pa so uredili še sintetično podlago steze). Vse naštete investicije so bile končane konec leta 2016. Na občini so našteli še nekaj manjših investicij, vrednih manj kot 30 tisočakov: rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Galovič-Veliki Vrh, preplastitev ceste Dolane, izgradnja pod-
8 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 31. januarja 2017
pornega zidu pri Gradiščah 51 a, sanacija plazu ob lokalni cesti Leskovec-Cirkulane in sanacija tlaka na balkonu mrliške vežice v Cirkulanah.
Podlehnik
Ocenjujejo, da so imeli v letu 2016 okoli 390.000 evrov investicijskih odhodkov in 65.000 evrov investicijskih transferjev (od tega 51.000 evrov za Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka Ptuj). Načrtovali so 630.000 evrov investicijskih odhodkov. Sanacijo plazu na cesti Podlehnik-Lesko-vec jim je Ministrstvo za okolje in prostor sicer odobrilo, ker pa sredstev ne bi mogli zagotoviti v minulem letu, dela niso začeli. Vrednost izvedenih investicij je zato bistveno nižja od načrtovane, precej cenejša od načrtovane pa je bila tudi investicija pri kanalizaciji.
So pa lani začeli in končali dve večji investiciji: zgradili so fekal-ni kanal z gravitacijskim in s tlačnim vodom ter prečrpališčem (86.000 evrov, od tega 70.443 evrov iz sredstev 23. člena Zakona o financiranju občin) ter asfaltirali cesto na pokopališče Rodni Vrh, kjer so tudi uredili poti, odvodnjavanje in zaščitno ograjo (31.000 evrov). Ostala sredstva so porabili za manjše investicije, npr. nakup Bezjakove domačije na Gorci in kombija, sanacijo plazu Leskovec, projekt Halo, si za bike itd. V letu 2016 niso prejeli nobenih evropskih sredstev za nove projekte, le povračilo v prejšnjem letu izvedene in plačane obnove Viničarskega muzeja na Gorci v okviru projekta DE-PARK (48.417 evrov).
Videm
Za naložbe so lani namenili 1.527.494 evrov. Največje med njimi so bile: odkup stavbe vrtca v Vidmu (415.673 evrov), modernizacija cestnega odseka Zgornji Leskovec-Trdobojci (243.000 evrov; investicija se bo nadaljevala še v tem letu), rekonstrukcija in prizidek Zdravstvenega doma Videm (173.256 evrov), obnova in dograditev mrliške vežice Leskovec (170.000 evrov; investicijo so začeli predlani, dokončali pa lani), kanalizacija Tr-žec-Jurovci (121.000 evrov) ter izgradnja odvodnega kanala industrijske cone Videm (99.998 evrov). Izvedli so sekundarne kanalizacijske vode Pobrežje (42.616 evrov), obnovili in sanirali mostove v Doleni, Velikem Okiču, Repiščah, Ljubstavi, Tr-dobojcih in Mali Varnici (42.000 evrov), uredili nadstrešnico na igrišču Videm (35.015 evrov), preplastili cesto Soviče (34.500 evrov) in asfaltirali odsek Skela v Doleni (33.000 evrov).
Našteli so tudi številne manjše investicije: obnova domačije Kočar, sanacija Doma Sela in ostrešja Doma Dolena, ureditev kegljišča Tržec in Pobrežje, obnova prostorov Športnega društva Leskovec, most Pobrežje, ureditev javne razsvetljave v Lancovi vasi in Popovcih, ureditev ceste v Lancovi vasi ob vaškem domu, asfaltiranje cestnega odseka Val-ter na Pobrežju itd. Evropskih sredstev niso prejeli.
Zavrč
V letu 2016 so zaključili naložbe v skupni vrednosti 292.002
evrov. Asfaltirali so cesti Turški Vrh-Majur (95.034 evrov) in Hrastovec-Plantek (90.926 evrov; rekonstrukcija se je začela že predlani), sanirali so plaz pod stanovanjsko hišo Rihtarič (62.348 evrov) in sofinancirali izgradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj (40.694 evrov; investicija se je začela 2015). Občina ni prejela nobenih evropskih sredstev, temveč le sredstva po 23. členu Zakona o financiranju občin in sredstva iz državne rezerve.
Žetale
Lani so izvedli štiri investicije v skupni vrednosti 360.637 evrov. Asfaltirali so tri cestne odseke: Krhiče-Kolar, Rtiče-Selo, odcep Boriče (skupna vrednost 150.751 evrov). Sanirali so plaz na lokalni cesti Žetale-Vabča vas, lokacija Pulko (180.122 evrov), zgradili nov most v Je-senici (Nadole; 23.017 evrov) ter porušili dotrajan objekt bivše Pletarne v Dobrini (6.747 evrov). Vse naštete investicije so začeli in končali v letu 2016.
Za asfaltiranje cest so prejeli sofinancerska sredstva skladno z določili 23. člena Zakona o financiranju občin, sanacijo plazu pa je s programom odprave posledic neurja septembra leta 2014 sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor. Evropskih sredstev lani niso pridobili, saj razpisov za namen izgradnje infrastrukture sploh ni bilo.
Hajdina
V občini Hajdina so v letu 2016 zaključili osem naložb v skupni vrednosti 868.071 evrov. Največje naložbe, ki so jih uspeli realizirati, so: izvedba komasacije na komasacijskem območju Hajdina 1 v vrednosti 299.569 evrov, izgradnja sekundarnih odcepov kanalizacije v naseljih občine Hajdina v skupni vrednosti nekaj več kot milijon evrov; od tega je bilo v letu 2015 pokritih 724.426 evrov stroškov in v letu 2016 353.400 evrov.
Med večjimi investicijami so še: izgradnja javne razsvetljave, kar jih je stalo 46.307 evrov, pa ureditev nogometnega igrišča Hajdoše (atletska steza, tribune) v vrednosti 79.659 evrov, izgradnja prizidka h Gasilskemu domu Draženci v vrednosti 34.645 evrov, izgradnja pločnika v naselju Gerečja vas z javno razsvetljavo (49.800 evrov), izgradnja sekundarnih kanalizacijskih odcepov (41.095 evrov) ter izgradnja vodovodnega omrežja (38.000 evrov). Kar nekaj teh investicij je bilo začetih v letu 2015, končanih pa v 2016: komasacija, izgradnja vodovodnega omrežja, izgradnja sekundarnih kanalizacijskih odcepov, ureditev javne razsvetljave ter nogometnega igrišča Hajdoše. V letu 2016 začeti večji investiciji sta dve: izgradnja prizidka Gasilskega doma Draženci ter izgradnja pločnika v Gerečji vasi.
Na evropskih razpisih so za dve investiciji pridobili nepovratna sredstva Evropske unije: izvedba komasacije v višini 245.548 evrov in ureditev kanalizacije, za kar so si sicer sredstva zagotovili že leta 2014. Uspešni so bili tudi na razpisu Fundacije za šport, za naložbo ureditev igrišča v Hajdošah so si zagotovili sofinanciranje 18.246 evrov.
Cerkvenjak
V	občini Cerkvenjak so v letu 2016 poleg nekaterih manjših projektov zaključili tri večje investicije v skupni vrednosti 173.500 evrov, med temi je najtežja modernizacija lokalne ceste Čagona, za kar so v lanskem letu namenili 127.400 evrov. Celotna vrednost projekta, ki so ga sicer začeli že v letu 2015, je ocenjena na vsega skupaj 178.400 evrov. V letu 2016 so se prav tako lotili in h koncu pripeljali preplastitev odseka ceste Smolinci-Zamuda-Slavšina. Za slednjo, vredno 43.100 evrov, so v lanskem letu namenili okoli 31.100 evrov. Zaključili pa so še en dveletni projekt, javno razsvetljavo v naselju Cenkova-Cogetinci v skupni vrednosti 20.000 evrov, od tega so v letu 2016 namenili 15.000 evrov. Pri tem še dodajamo, da za nobeno od naštetih naložb niso prejeli evropskih sredstev.
Središče ob Dravi
V	Središču ob Dravi so za različne naložbe v letu 2016 porabili okoli 190.000 evrov. Poleg manjših naložb, kot so vodovodne prenove, kanalizacijski priključki, investiranje v središko ambulanto, gozdne ceste, optični priključki ipd., so zaključili dve večji naložbi. »Med večjimi naložbami je bila rekonstrukcija dveh cest v Šalovcih v dolžini 1.400 metrov v vrednosti 95.000 evrov (prej makadam, sedaj asfaltna izvedba) ter urejanje vodotokov in jarkov v Obrežu in Godenincih v višini 31.000 evrov. Obe naložbi smo začeli izvajati vietu 2016. Za te naložbe nismo prejeli evropskih sredstev (ker jih ni), smo pa za ceste v Šalovcih pokoristili denar po 23. členu ZFO,« je še pojasnil sre-diški župan Jurij Borko.
Sveta Ana v Slov. goricah
V	letu 2016 so v občini Sveta Ana v Slov. goricah poleg manjših projektov zaključili tri obsežnejše investicije v skupni vrednosti 188.500 evrov. Največja naložba, ki so jo v lanskem letu pripeljali h koncu, je modernizacija štirih občinskih cest v skupni dolžini okoli 1600 m (Dražen Vrh-Triler, Vela, Dražen Vrh Senekovič-Peserl in Dražen Vrh-Majerič). Projekt je ocenjen na 108.000 evrov. Do konca leta so končali še prenovo klubskih prostorov pri telovadnici OŠ v vrednosti slabih 49.000 evrov ter ureditev javne razsvetljave in asfaltiranje dovozne ceste v poslovni coni Žice v skupni višini 31.500 evrov. Za naštete naložbe evropskih sredstev niso prejeli.
Sveti Tomaž
V	občini Sveti Tomaž so v letu 2016 uspeli zaključiti modernizacijo več cestnih odsekov ter izgradnjo širokopasovnega omrežja za vasi Gradišče Mala vas in Zagorje v skupni vrednosti nekaj več kot 313.000 evrov. »Večje naložbe (nad 30.000 evrov), ki smo jih zaključili v 2016, so modernizacije naslednjih cest: Senik-Munda v višini okoli 44.000 evrov, Rakovci-Ci-zerl v vrednosti nekaj več kot 43.000 evrov in Sejanci v višini slabih 54.000 evrov ter izgradnja
širokopasovnega omrežja za vasi Gradišče, Mala vas in Zagorje v skupni višini 85.000 evrov,« je pojasnila direktorica občinske uprave Sv. Tomaž Zinka Hartman in še dodala, da so se vseh omenjenih naložb lotili v 2016 razen modernizacije ceste Se-janci (v letu 2015). Za nobenega izmed naštetih projektov pa evropskih sredstev niso prejeli.
Juršinci
Skupna vrednost investicij v letu 2016 v občini Juršinci je znašala 484.000 evrov. Začeli in končali so več investicij, med večjimi so bile: rekonstrukcija dela ceste Lipovec v vrednosti 78.600 evrov, rekonstrukcija cestnega odseka Gabrnik v višini okoli 51.000 evrov, prizidek mrliške veže v Juršincih v vrednosti 194.500 evrov, zunanja ureditev ploščadi pred OŠ Juršinci v višini okoli 52.800 evrov ter sanacija zemeljskega plazu Bodkovci na občinski cesti (Amur), ocenjena na nekaj manj kot 60.000 evrov. Kot so še sporočili z občine, za nobeno izmed naštetih naložb evropskih sredstev niso prejeli.
Trnovska vas
»V letu 2016 smo izvajali rekonstrukcijo ceste v Bišečki Vrh in zgradili cesto v širini 4 m in dolžini 1300 m, prav tako smo vzporedno s to cesto zgradili stezo za kolesarje in pešce v širini 1,8 m in dolžini 1300 m v višini okoli 300.000 evrov. Na štirih odsekih cest smo izvedli modernizacijo z asfaltiranjem v vrednosti 44.000 evrov. V za-
ključni fazi je izgradnja ceste Trnovska vas-Mohorič v dolžini 750 m, vrednost investicije je v višini okrog 40.000 evrov. Prav tako smo v letu 2016 izvedli čiščenje vodotoka v naselju Črmlja v višini 39.000 evrov. Stroške si delita občina in DRSV,« je večje naložbe naštel direktor uprave občine Trnovska vas Jože Potrč ter še dodal, da je v lansko leto zapadlo plačilo v višini 10 % oz. dobrih 34.000 evrov za kakovostni pregled in prevzem pločnikov v naseljih Biš in Ločič, ki so jih sicer gradili v letu 2015. Za večje investicije, ki so jih zaključili v 2016, so tako skupaj namenili okoli 430.000 evrov. Za nobeno izmed naštetih naložb evropskih sredstev niso prejeli.
Slovenska Bistrica
Občina Slovenska Bistrica je na področju vodooskrbe in kanalizacije v letu 2016 izvedla dela za 1,32 milijona evrov. Projekt ureditve naselja Šmartno na Pohorju je občino stal približno en milijon evrov, v okviru projekta se je uredila fekalna in meteorna kanalizacija ter cesta s pločnikom in javno razsvetljavo. Za posodobitev programske opreme čistilne naprave Slovenska Bistrica so namenili 49.000 evrov. Za nadgradnjo sistema čistilne naprave Pragersko je občina odštela 229.000 evrov. Oba projekta se nanašata na učinkovitejšo izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod, so pojasnili na občini. Med večjimi projekti je bila tudi rekonstrukcija vodovodnega sistema Cezlak v vre-
dnosti 40.000 evrov. Od vseh teh navedenih projektov se je v letu
2015	začel samo projekt ureditve naselja Šmartno na Pohorju, vsi drugi pa so se začeli v letu 2016, ob tem je vse projekt občina financirala iz lastnih sredstev.
Za urejanje cestne infrastrukture je občina namenila približno 730.000 evrov. Za rekonstrukcijo ceste Planina pod Šumikom-Smolarjev mlin je odštela približno 192.000 evrov, za preplastitev dela lokalne ceste Kebelj-Osankarica pa 47.000 evrov. Približno 30.000 evrov so porabili za ureditev Vodov-nikove ulice, enak znesek pa so namenili tudi za izgradnjo pločnika ob Domu za ostarele.
Največ investicijskih sredstev je slovenjebistriška občina v minulih dveh letih namenila za družbene dejavnosti - 2,32 milijona evrov. V letu 2015 je občina začela in lani dokončala prizidek vrtca na Zg. Ložnici v vrednosti 658.836 evrov ter vrtec na Zg. Polskavi v vrednosti 1.349.502 evrov. Obnovila je še prostore vrtca v Marinškovem domu, za kar je odštela 45.500 evrov, sanitarije v OŠ Pohorskega odreda in OŠ Minke Namestnik Sonje (skupna vrednost 199.330 evrov), za obnovo igrišča v Laporju pa je namenila 69.856 evrov. Pod črto, občina je v dveh letih za naložbe, s katerimi so začeli predlani ali lani in so bile v letu
2016	tudi končane, namenila 4,37 milijona evrov.
Majšperk
Majšperška občina je za naložbe, s katerimi je začela 2015
torek • 31. januarja 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
ali lani in so bile dokončane v letu 2016, izvedla 11 projektov v skupni vrednosti 446.891 evrov. Med večjimi projekti je modernizacija javne poti Planjsko-Vil-don v vrednosti 56.204 evrov, izvedba pločnika Ptujska Gora III. faza je stala 90.153 evrov, 122.790 evrov je občina odštela za modernizacijo lokalne ceste Podlože-Medvedce, za preostalo modernizacijo občinskih cest je občina v letu 2016 odštela 121.750 evrov.
Makole
Občina Makole je 2016 izvedla 16 projektov, za kar je namenila 436.012 evrov. Med večjimi projekti je obnova lokalne ceste Pečke-Slovenska Bistrica med krajema Pečke-Mostečno v vrednosti 163.000 evrov. Za obnovo lokalne ceste skozi naselje Varoš so odšteli 60.691 evrov, za obnovo vodovoda v omenjenem naselju pa 25.000 evrov. Sanirali so tudi dva plazova, in sicer v Rovah (28.352 evrov) ter v Mo-tanju (20.536 evrov). Izvedli so še več del na javnih poteh, za kar so odšteli 30.727 evrov in financirali obnovitev prečrpali-šča in vodohrana Štatenberg v vrednosti 38.670 evrov. Za postavitev 21 svetilk javne razsvetljave so odšteli 10.485 evrov ter 10.666 evrov za sanacije terase v vrtcu.
Poljčane
Foto: Črtomir Goznik
Občina Poljčane je v letih 2015 in 2016 izvedla 37 naložb, katerih skupna vrednost znaša 790.700 evrov. Za projekte so pridobili 54.000 evrov. Med večjimi so izgradnja zbirnega
centra za odpadke na območju kamnoloma (280.000 evrov), izgradnja kanalizacije v Zgornjih Poljčanah (230.000 evrov), sanacija plazu na javni poti Lušečka vas-Spodnja Brežnica (35.000 evrov), ureditev javne ceste Lov-nik (27.000 evrov), za asfaltiranje in ureditev fekalne kanalizacije v kraju Krasna pa so odšteli 34.000 evrov.
Markovci
V	Markovcih so zgradili sekundarno kanalizacijo v kraju Bukovci. Skupna vrednost investicije je 217.665 evrov. Gre za izgradnjo kanalov, ki niso bili sofinancirani v sklopu projekta odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju ptujskega polja. Z dokončanjem izgradnje teh kanalov je kanalizacija v naselju Bukovci končana. Za obnovo dela občinskih prostorov so namenili 35.251 evrov. Za nobenega od navedenih projektov niso prejeli evropskih sredstev. Za izgradnjo kanalizacije so koristili sredstva za investicije po zakonu o financiranju občin.
Starše
V	letu 2016 so izvedli tri večje naložbe. In sicer so zgradili kolesarski pas v Loki in Rošnji v dolžini okrog 1,4 km v skupni vrednosti 119.604 evrov. Gradili so tudi sekundarno kanalizacijo. »Ta naložba bo sicer v celoti končana v letu 2017, ker pa dela oddajamo (po posameznih kanalih), bodo v letu 2016 zgrajeni 2,3 km sekundarnih kanalov in tri črpališča v skupni vrednosti 922.188 evrov,« so pojasnili na občini. Ob tem so še 99.619
evrov namenili za asfaltiranje občinskih cest, in sicer so asfaltirali 10.660 m2 površine. Poleg teh večjih naložb pa so izvedli še veliko manjših naročil, so še dodali na občini. Za te naložbe niso koristili evropskih sredstev. Le pri gradnji kanalizacijskega omrežja so izkoristili sredstva, ki jim pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin v višini 32.800 evrov.
Duplek
Občina Duplek je v letu 2016 uredila javno razsvetljavo nogometnega igrišča v vrednosti 38.000 evrov. Ob tem so opozorili, da so se prijavili na razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov, vendar zaradi slabše ocenjenega regijskega pomena sredstev niso pridobili. Za ureditev naravovarstvenega dela v gramoznici v Zgornjem Duple-ku (izgradnjo pregradnega nasipa) so odšteli približno 120.000 evrov. Obnovili so še kulturni dom Vurberk; investicija je obsegala nekaj več kot 100.000 evrov. Občina je vodila tudi projekt obnove vodovodnega omrežja in izgradnje kanalizacije s tipsko malo čistilno napravo za večstanovanjske objekte v Vurberku v vrednosti 93.000 evrov. Ob tem so lani sklenili tudi večji del sanacije OŠ Korena v vrednosti dobrih 440.000 evrov. V 2016 so zabeležili še projekt rekonstrukcije dela državne regionalne ceste Mari-bor-Vurberk-Ptuj v naselju Sp. Duplek. Vrednost investicije je bila 1,3 milijona evrov, od tega je občina prispevala 319.000 evrov, sofinancerski delež Di-
rekcije RS za infrastrukturo pa je znašal 966.500 evrov. Ob tem so predlani financirali še sanacijo plazu na občinski cesti Hrastovec-Jablance-Korena pri domačiji Ruis. Vrednost investicije je 39.700 evrov.
Kidričevo
Za modernizacijo lokalne ceste Apače-Lancova vas je Občina Kidričevo namenila 280.000 evrov, za rekonstrukcijo dveh ulic v naselju Kidričevo so porabili 50.000 evrov. Prav tako so obnovili pet krajših odsekov cest po celotni občini v skupni vrednosti 200.000 evrov. Strošek obnove starega zdravstvenega doma Kidričevo je bil 890.000 evrov, investicijo so začeli v letu 2015. Tribune na igrišču v Apačah so stale 33.160 evrov, ob tem so za posodobitev javne razsvetljave po celotni občini namenili 140.000 evrov. Približno 50.000 evrov so porabili za kozolec za učne namene, poravnali pa so še zadnjih obrok za OŠ Ljudevita Pivka v višini 89.611 evrov. Prav tako so poravnali zadnji račun v višini 50.000 evrov za izgradnjo kanalizacije v kraju Sp. Gaj pri Pragerskem. Projekt je vodila Občina Slovenska Bistrica. Začetek je bil v letu 2015. Predlani so nakazali 200.000 evrov. Izgradili so še več odsekov kanalizacijskega omrežja ter za vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav po celotni občini namenili 44.500 evrov.
Mojca Zemljarič, Eva Milošič, Mojca Vtič,
Monika Levanič, Dženana Kmetec
Ptuj • Pogovor z Antonom Dominkom
40 let podjetja DC Dominko center
DC Dominko, d. o. o., je eden večjih avtomobilskih prodajno-servisnih centrov v Sloveniji. Pred nekaj dnevi so proslavili izjemen jubilej, 40 let podjetja, ki ga je Anton Dominko, poln zagnanosti in mladostnega entuziazma, ustanovil davnega leta 1976. Začel je v majhni delavnici skupaj s še enim pomočnikom, danes pa njegovi podjetji zaposlujeta 75 zaposlenih.
Decembra 1976 je Anton Dominko kupil staro kmetijo Ob Stu-denčnici 4 in se pogumno podal k uresničitvi svojih poklicnih ambicij. Zgradil je manjšo delavnico, v kateri je delal skupaj s še enim pomočnikom. Pred odprtjem lastnega podjetja se je Dominko šolal v Avstriji, kjer si je pridobil ogromno znanja. Nekaj časa je nato delal v Avstriji in Nemčiji, v tovarni Mercedes Benz, vendar o tem, da bi tam ostal, nikoli ni razmišljal. Po enajstih letih in pol šolanja ter dela se je tako kot 26-letni fant vrnil domov in zaživel svoje sanje.
»Samozavestno sem izobesil tablo, da popravljamo avtomobile najboljših znamk; VW, Mercedes Benz in Audi. S kolegom sva začeli delati na dveh kanalih, stranke so bile zadovoljne in so se vračale. Iz vseh koncev bivše Jugoslavije smo jih imeli. Vedno več je bilo dela, zato sem začel dodatno zaposlovati,« se svojih podjetniških začetkov spominja Dominko. Dve leti po odprtju podjetja je sklenil pogodbo in postal pooblaščeni serviser za vozila Mercedes Benz, VW in Audi, kar je bil zanj izjemen uspeh. Še večji uspeh pa je to, da je ta naziv obdržal že polnih 38 let, pa čeprav so zahteve in pogoji izjemno strogi.
Ker je bilo dela vedno več, so prvotno delavnico čez nekaj let porušili in zgradili nov objekt, ki so ga povečali še dvakrat; leta 1988 in 1992. V tistih časih je v
Dominkovem podjetju, ki je bilo takrat le še Ob Studenčnici 4, delalo okrog 35 ljudi.
Ravno ko so novi objekt dokončali, pa je v Slovenijo prišel
Porsche Slovenija, ki je za pooblaščene serviserje izdal še strožja navodila: zahtevali so namreč delitev avtomobilskih znamk. Dominko je tako leta 1995 kupil še stavbo
na Zadružnem trgu, del porušil in uredil ter zagotovil primerne prostore za osebna in gospodarska vozila VW, Audi in Seat.
Leta 2003 so začeli še s tehničnimi pregledi in registracijami, sočasno so uredili še prodajni center za rabljena vozila ter odprli izpostavo v Mariboru, na Limbuški cesti, kjer imajo prodajno-servisno delavnico za vozila Hyundai. »Vesel sem, da nam je uspelo postati pooblaščeni serviser za osebna, tovorna in dostavna vozila Mercedes Benz. Kljub temu da nismo več pooblaščeni prodajalec njihovih novih vozil, smo našli novo tržno nišo in uvažamo leto dni stare
mercedese, ki so kupljeni v tovarni. Smo pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Hyundai, VW, VW gospodarska vozila in vozila Seat. Za vozila Audi pa smo tudi pooblaščeni serviser,« pravi Dominko, ki ima dve podjetji - DC Dominko Center in Dominko, d. o. o.
Posebej ponosen in vesel je, da mu je v podjetje uspelo privabiti tudi sina Zvonka, ki je po končanem študiju pred sedmimi leti prevzel direktorsko mesto, s tem pa tudi velik del očetovega bremena. Anton kot ustanovitelj ostaja lastnik in prokurist ter idejni oče podjetja Dominko.
Nekoč in danes ...
Problem pri zagotavljanju dobrih delavcev - v obeh podjetjih Dominko jih je 75 - lastnik vidi predvsem v šolskem sistemu in dejstvu, da mladina fizično delo pogosto podcenjuje. To sklepa iz bogatih izkušenj, saj je v 40 letih v svojih delavnicah izučil okrog 350 vajencev, dijakov: »Učiti se je treba, da se bo lažje delalo, ne pa, da se sploh ne bi delalo.«
Dela za tiste pridne, pravi, bo vedno dovolj, kar sklepa tudi po tem, da kupujemo avtomobilov bistveno več kot nekoč.
Dominko si želi, da bi se še njegov drug sin, ki študira strojništvo, in hči, ki študira pravo, priključila očetovemu podjetju.
Na vse, kar je dosegel, je upravičeno ponosen, posebej na to, da podjetje, ki ga je ustanovil leta 1976, še danes deluje pod istim imenom. »Že od začetka sem se zavedal odgovornosti, ki jo imam z ustanovitvijo podjetja; do svoje družine in do vseh, ki delajo pri meni,« zaključuje Anton Dominko.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
10 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 31. januarja 2017
Prlekija • Na ljutomerski gimnaziji nova izobraževalna smer
Gledališko-filmsko izobraževanje
Večletna prizadevanja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), da bi pridobila novo izobraževalno smer, so obrodila sadove. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč te dni izdalo soglasje za uvedbo umetniške gimnazije gledališko-film-ske smeri. Osnovnošolcem bo vpis omogočen že z novim šolskim letom.
Po mnenju vodstva GFML sta argumenta, ki sta prepričala ministrstvo o tovrstni odločitvi, tradicija in dosedanje delo na gimnaziji. Ljutomer je mesto prvega slovenskega filmskega zapisa prleškega rojaka Karola Grossmanna in v prleški prestolnici se vsako leto odvija najodmevnejši filmski festival na Slovenskem, na katerem je tudi dozorela zamisel o oddelku umetniške gimnazije. Gimnazija v Ljutomeru je že doslej skozi različne projekte,
izbirne vsebine in učni program med dijaki spodbujala umetniško in medijsko ustvarjanje.
S tem se Ljutomerčani pridružujejo gimnazijama v Ljubljani in Novi Gorici, ki sta do zdaj edini ponujali tovrstno obliko izobraževanja. Program umetniške gimnazije ima v primerjavi s programom splošne gimnazije prilagojen predmetnik, ki večino ur namenja jezikoslovju, humanistiki in izbirnim strokov-no-teoretičnim predmetom ter
praktičnim vsebinam. Velja poudariti, da se tudi ta program zaključi s splošno maturo. Maturantom je na koncu omogočen vpis na katerikoli študijski program, hkrati pa pridobijo veščine, potrebne za opravljanje različnih poklicev prihodnosti.
Dijaki se bodo z novo izobraževalno smerjo v Ljutomeru lahko seznanili na informativnih dnevih v petek in soboto, 10. in 11. februarja.
NŠ
Poljčane • Zimske temperature odvrnile le obiskovalce
Ustvarili glasbeni žarek
Avsenikovi napevi v vokalni izvedbi skupine Jeans in visoke petke z Bistriškega ter operna, klasična in moderna glasba tamburaškega orkestra Majšperk in njihovih gostov so januarja ustvarili glasbeni žarek v cerkvi sv. Treh kraljev v Studenicah.
Turistično društvo samostan Studenice je po živih jaslicah v decembru, prihodu treh kraljev v začetku januarja sedaj pripravilo še koncert Ujemi žarek. »Vesela sem, da ste se odločili, da ta popoldan preživite v naši družbi. Prepričana sem, da smo pripravili program, ki bo pobožal vašo dušo in ušesa,« je uvodoma dejala Maja Bračko, predsednica društva. In res, vrhunsko izvedene pesmi mlade osemčlanske
zasedbe mešanih glasov Jeans in visoke petke, ki jo vodi Neja Skrbiš, so prijetno pogrele peščico obiskovalcev, ki so z obiskom podprli trud ljubiteljskih glasbenikov.
Žal pa pesmi niso mogle ogreti hladnih zidov cerkve. Nizke temperature so jo zagodle instrumentalistom, a so kljub mrazu in premrlim prstom pričarali odlično glasbeno zgodbo. »Koncert je bil čudovito načrtovan.
Foto: Mojca Vtič
V čast nam je bilo igrati v tej čudoviti cerkvi, vendar pa so nizke temperature vplivale na izvedbo. Glasovi lahko pojejo, nekateri inštrumenti pa so odpovedali,« je povedal Drago Klein, vodja majšperških tamburašev, ki je ponovno povezal zven bisernic, bračev .... z glasovoma Petre Turk Rupreht in Benjamina Pregla ter flavtistkama Nastjo Klein in Mašo Majcen.
Mojca Vtič
Foto: arhiv
Prlekija • Ljutomerski gledališčniki znova aktivni
Do solz nasmejali obiskovalce
Gledališčniki KD Ivana Kaučiča Ljutomer so na premieri komedije Vinka Moderndorferja Ko bom oblast obiskovalce nasmejali do solz.
Komedijo je zrežiral Srečko Centrih, ki je tudi zaigral, ob njem pa so nastopili še: Robi Se-menič, Vera Slavič, Jasmina Slana, Andrej Rus, Albin Rožman,
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Urška Osterc, Marko Jerebič in Ljuba Erhatič. Zgodba govori o kapitalistu Anteju in njegovem nenehnem hrepenenju po bogastvu, ki mu ga prinašajo izkoriščane delavke v podjetju. Postati želi tudi poslanec. V zapletih in razpletih se vrstijo komični prizori, ki v mnogočem ponazarjajo aktualne družbenopolitične dogodke v našem vsakdanjiku.
Člani ljutomerske gledališke sekcije so domačemu podjetju Murales podelili gledališko iskrico, namenjeno posameznikom in podjetjem za pomoč, zvestobo in spodbudo. O premiernem nastopu sta gledališčnikom namenila obilo pohval in čestitk ljutomerska županja Olga Karba in predsednik KD Ivana Kaučiča Miroslav Steržaj.
NŠ
S komedijo Ko bom oblast so ljutomerski gledališčniki obiskovalce nasmejali do solz.
Foto: NS
Rogaška Slatina • 15. srečanje družinskih pevcev
Družina poje
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, izpostava Šmarje pri Jelšah, in Kulturno društvo Šentvid pri Grobelnem sta priredila 15. tradicionalno srečanje Družina poje. Predstavilo se je osem družin in skupina Šentviških 5.
Foto: Jože Sepec
Sestre Vidovič, udeleženke vseh srečanj, s predsednico Silvo Mešiček Schmid (na levi)
Nastopile so družine Strmšek (Brinjeva vas pri Zrečah), sestre Jakob (Zavrh nad Dobrno), domača družina Čretnik (Platinovec pri Grobelnem), Anica in Franc Leto-nja (Cirkovce), sestre Vidovič (Ptujska Gora), Katica in Rafael Svenšek (Ptuj), sestre Nedeljko (Savci pri Tomažu pri Ormožu), sestre Kopinske (Cirkulane) in Šentviških 5 (Spodnje Selce pri Grobelnem).
Prepevali in igrali so stare, že skoraj pozabljene ljudske pesmi, ki so jih prepevali ob likofih in domačih praznikih. Nekatere družine so nastopile prvič, druge že petnajstič.
Na začetku je nastopajoče pozdravila Silva Mešiček Schmid, predsednica KD Šentvid, in se v imenu vseh udeležencev iz srca zahvalila Ivanu Drofeniku, gonilni sili in organizatorju vseh petnajstih prireditev.
Po uradnem delu je bilo veselo druženje. Ob slovesu so si zaželeli zdravja, da se naslednje leto zopet vidijo.
Milenka Blaževič
Priporočamo v branje... Alex Van Tol:
Viralni posnetek
Tokrat smo se srečali s kanadsko literaturo ter romanom za mlade in o mladih Viralni posnetek.
Najprej nekaj pojasnil. Prvo: beseda »viralni« v naslovu romana pomeni »virusni«. In ne vem, zakaj ni prevajalka uporabila tega izraza, da bi človek brez slovarja tujk dojel pomen slovenskega naslova. Virusni pa je posnetek (narejen s telefonom) zato, ker se širi po spletu kot virus. Zaradi svoje vsebine, seveda, ki ni nič kaj prijetna za mlado Lindsay. Prikazuje namreč, kako jo je vrstnik -veliki frajer na njeni šoli - posilil, pri tem pa ga je njegov prijatelj snemal, da se je potem lahko razkazoval, kakšen tip je ... Drugo pojasnilo: Alex je pisateljica, ne pisatelj (kar pravzaprav ni niti najmanj pomembno, ampak naj se ve). In tretje pojasnilo: Van v tem priimku se piše z veliko začetnico (pri Ludviku van Beethovnu pa z malo). Še ena cvetka slovenskega pravopisa: namesto da bi sprejeli enostavno pravilo (pa četudi bi metali kovanec in se odločili za eno ali drugo), nas vrli pravopisarji silijo, da se naučimo na pamet za vse priimke z van/ Van na svetu, ali se v nekem primeru pišejo z veliko ali malo. Da se potem lahko profesorji in drugi ocenjevalci izživljajo nad (ne)znanjem maternega jezika.
Ocena: 5.	jš
Športnik leta MO Ptuj
Priznanja najboljšim v prave roke
Stran 12, 13
Šport
Nori športni vikend z »bronasto soboto«
Stran 12
Nogomet
Pri Aluminiju pet novincev, Ganec in štirje Hrvati Stran 13
Rokomet
Nedeljani kljub slabši predstavi do točk
Strani 13
Strelstvo
Kevin Venta s 581 krogi prvič v finale
Strani 15
Rokomet
Bistrovič ponudil odstop, uprava ga ni sprejela
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 25. SP v Franciji
»Ne bi bil rad v koži Hrvaške...«
»Moj cilj je četrtfinale, želje pa precej višje,« je tik pred odhodom na 25. SP v Franciji za Štajerski tednik povedal Marko Bezjak. 30-letni Or-možan pa se je s svojo ekipo v nedeljo popoldan vrnil v Slovenijo z bronasto medaljo! »Občutki so neverjetni, uspelo nam je nekaj neverjetnega. Menim, da bo ta naša medalja odmevala precej časa in da bomo s tem uspehom rokomet v državi dvignili na še višji nivo. To si ta prelepi šport tudi zasluži,« je uvodoma povedal Bezjak.
Reprezentanca za prihodnost
Pred SP smo zapisali, da je to prvenstvo trenutek resnice za Bezjaka, da dokaže, da je sposoben dirigirati slovenski izbrani vrsti. »Imel sem visoka pričakovanja glede svoje igre. Motiva mi ni manjkalo, tudi ponujena minutaža je bila zelo dobra. Verjamem, da sem s svojo igro prepričal, da si zaslužim dres reprezentance. Sam sem zadovoljen s prikazanim - svojim in cele ekipe. V svetovno rokometno orbito smo znova vrgli nekaj mladih nadarjenih igralcev. Imamo zelo mlado in kakovostno reprezentan-
co, ki brez lažne skromnosti v prihodnosti lahko posega po visokih mestih. Ne govorim, da bodo medalje zdaj kar padale z neba, ampak osnova je redna uvrstitev med osem najboljših na svetu in v Evropi. Že naslednje leto na EP na Hrvaškem pričakujem nadaljevanje slovenske rokometne pravljice. Naša zgodba še ni končana,« je bil optimistično razpoložen član nemškega kluba Magdeburga, kamor se mora vrniti že v sredo zvečer. »Verjemite, da bi sedaj dal vse za vsaj 14 dni odmora. Popolnoma sem izčrpan, a v sredo zvečer že moram biti v Mag-deburgu na treningu svojega moštva, saj prvenstvo v Nemčiji nadaljujemo v sredo, 8. 2.. Takšna je pač usoda nas, profesionalnih športnikov.«
Prvenstvo v Sloveniji se nadaljuje že v sredo, 1. 2., in tako bosta na igrišče praktično brez enega samega dneva premora proti Ormožu morala tudi Ribničana Nik Heni-gman in Jan Grebenc. Zares nerazumljiv urnik tekem Rokometne zveze Slovenije.
Bezjak spada med najizku-šenejše igralce reprezentance, zato smo ga povprašali za mnenje o mladih igralcih v ekipi. »V Sloveniji imamo cel kup odličnih mladih igralcev. Borut Mačkovšek je odigral
Najboljši posameznik tekme za 3. mesto na SP v Franciji Marko Bezjak je v domačem Ormožu ponosno razkazoval osvojeno bronasto medaljo.
zelo dobro prvenstvo, Nik Henigman je 'zanimiv material', o Blažu Jancu ni treba izgubljati besed in časa - z eno besedo lahko rečem, da je dragulj. Prihaja vratar Urh Kastelic, navdušil me je Grebenc, ki je izjemno 'igralen'. Če fant popravi igro v obrambi, bo še veliko boljši in koristnejši za ekipo. Tilen Kodrin je dokazal, da spada v reprezentanco. Po letih v srednjo kategorijo spadajo še Urban Lesjak, Darko Cingesar, Gašper Marguč, Miha Zarabec, Blaž Blagotinšek, Matej Gaber, Vid Poteko. Moje mnenje je, da je bil Cingesar naš najboljši oz. najkoristnejši igralec na prvenstvu. Slovenija ima res izjemen potencial.
Nimamo se česa bati, le marljivo moramo delati naprej in ne smemo zaspati na lovorikah. Nadaljevati je treba s sestavljanjem mozaika korak za korakom. Zato je seveda zadolžen naš selektor,« je povedal Bezjak in dodal besedo ali dve o selektorju: »Je nekaj posebnega, v sebi ima nekaj več od drugih, predvsem zmagovalno mentaliteto, ki včasih meji na prepoten-tnost, kar nam Slovencem velikokrat manjka. Dokazal se je v Zagrebu, zdaj v Sloveniji. Vidi se, da trenutno ne dela v klubu, zato je bil v času priprav ter SP spočit in željan uspeha, kar je za nas bilo izjemnega pomena. Zanimiva oseba tako in drugače.«
Hrvati so enostavno »ugasnili«
Tekma za bron je bila nekaj izjemnega. »Res je. Nekaj posebnega in s srečnim koncem. Moram pa to tekmo v miru še večkrat pogledati. Verjemite mi, da se v tem trenutku sploh ne spomnim, kako je prišlo do takšnega preobrata. Imeli smo osem zadetkov minusa v 2. polčasu! Hrvati so takrat enostavno 'ugasnili', mi pa samo nadaljevali svojo igro z visokim tempom. Tak pristop je sicer poznan za Nemce in Dance, ko ne glede na prednost ali zaostanek igrajo svojo igro iz napada v napad ter iz
obrambe v obrambo. Za nas pa je to bila nova, izjemna izkušnja in tega se je treba držati tudi vnaprej. Lahko pa ste tudi videli, kako je šport krut. Govorim za Hrvaško, ki je v dveh dneh doživela huda šoka. Takšne krutosti športa ne bi želel občutiti na svoji koži. En met te loči do finala, a na koncu končaš kot četrti. Kruto. Seveda brez športne sreče ne gre nikjer, nam je bil 'naklonjen' tudi izpad Nemčije proti Katarju. Sicer smo si v tekmi za bron bolj želeli Norvežane, ki so na prvenstvo prišli s posebnim povabilom - kar se mi ne zdi korektno -, na koncu pa igrali veliki finale. Je pa treba priznati, da so Norvežani na prvenstvu igrali zares lep rokomet. Ne motim se veliko, če bi rekel, da so na tem SP pretekli največ kilometrov. So izjemna tekalna ekipa in bodo v prihodnosti zelo nevaren tekmec vsakomur. Sicer pa čestitke Franciji za zasluženi naslov. Menim tudi, da smo se jim več kot solidno upirali v polfinalu,« je še dodal ormoški maestro, ki je na svojih prsih ponosno nosil prelepo bronasto medaljo.
Sprejem
V torek, 31. 1., bo ob 15.00 bo v gostišču Marta v Cvet-kovcih sprejem za Marka Bezjaka in Mateja Gabra, ki sta soigralca v reprezentanci in zeta pri družini Sok iz So-dincev; ta je tudi ena izmed organizatoric sprejema za bronasta športnika. Sprejem bo zagotovo odlično obiskan, kar si fanta tudi zaslužita.
Uroš Krstič
Rokomet • SP v Franciji
Prva slovenska medalja s SP
Nikola Karabatic - najkoristnejši igralec
Zanimivo je, da med idealno sedmerico prvenstva ni nobenega Slovenca. A nič ni narobe, to je lahko tudi dokaz, da smo prava ekipa, v kateri je pomemben sleherni rokometaš. Po besedah Marka Bezjaka bi si izbor v idealnih sedem zaslužil Darko Cingesar. Najkoristnejši igralec je znova Nikola Karabatic. Zasluženo. Fantastičen igralec tako v obrambi kot v napadu. Levo krilo: Jerry Tollbring (ŠVE) Levi zunanji: Sander Sagosen (NOR) Srednji zunanji: Domagoj Duvnjak (HRV) Desni zunanji: Nedim Remili (FRA) Desno krilo: Kristian Bjornsen (NOR) Krožni napadalec: Bjarte Myrhol (NOR) Vratar: Vincent Gerard (FRA) Najboljši strelec: Kiril Lazarov, 50 golov (MAK) MVP: Nikola Karabatic (FRA)
V nedeljo zvečer se je zaključilo 25. SP, ki je tretjič v zgodovini (1970, 2001, 2017) potekalo v Franciji.
1.	FRANCIJA
Naslov so pričakovano in zasluženo osvojili Francozi, saj se lahko pohvalijo z izjemno generacijo, ki je osvajala naslove svetovnih prvakov že v letih 2009 (Hrvaška), 2011 (Švedska), 2015 (Katar), 2017 (Francija). 4/5. Izjemno. Fe-nomenalno, Težko ponovljivo.
2.	NORVEŠKA
Srebro je odpotovalo na Norveško, ki se je v Franciji
pokazala v lepi luči. Visoka, fizično močna, mlada in še odlično tekalna ekipa. Mogoče tudi ekipa prihodnosti. Ponavadi bron pomeni več kot srebro. Bronasti prvenstvo zapustijo z zmago, srebrni s porazom.
3. SLOVENIJA
Bron si je po prikazanem skozi celotno prvenstvo zaslužila Slovenija. Gre za izjemen in zgodovinski uspeh, s katerim so se fantje vpisali v zgodovino slovenskega športa. Medalje enostavno ne padajo z neba. Je pa to nagrada za minulo delo in vložek v rokomet vsaj v zadnjih desetih
letih. Ekipo namreč sestavljajo igralci, ki so v preteklosti osvajali medalje na kadetskih in mladinskih EP in SP. In zapomnite si, da se bo tradicija visokih uvrstitev nadaljevala, saj imamo Slovenci odlične mlade generacije. Na roko nam je šel izpad Nemcev proti Katarju, kar smo s pridom izkoristili. To je naša prva medalja z osmih svetovnih prvenstev, ki smo se jih udeležili. Imamo zanimivo reprezentanco za prihodnost, iz ozadja pa že prihajajo mladi nadarjeni igralci. Tako bo tudi v prihodnosti, saj reprezentance letnika 1996, 1998 in 2000 premorejo nekaj zu-
najserijskih igralcev.
Ta medalja reprezentance veliko pomeni vsem klubom, saj lahko kratkoročno računamo na porast otrok za treniranje rokometa, seveda
pa morajo klubi znati to čim bolje izkoristiti. Ne gre se zanašati na pomoč RZS, ampak bo treba zavihati rokave kar v klubih samih. Zanimivost: v Ormožu je bilo že v času
prvenstva na treningih nekaj več otrok, in če le eden novih obrazov ostane v tem športu, je namen medalje dosežen. Tudi za sponzorje na lokalni ravni upam, da bodo sprevideli, da se splača vlagati v rokomet in otroke, ki nato prerasejo v izjemne športnike in navsezadnje ljudi. Da ne pozabim: to je prva medalja v samostojni državi v članski kategoriji v kolektivnih športih na svetovnih prvenstvih! Dokaz, da je rokomet številka 1 med kolektivnimi športi v Sloveniji.
4. HRVAŠKA
Četrti in brez medalje so ostali sosedje iz Hrvaške, ki so se nekje morali zelo zameriti sreči. Takšne smole ne privoščiš niti najhujšemu sovražniku.
Uroš Krstič
12 Štajerski
Šport
torek • 31. januarja 2017
Šport
Športnik leta 2016 v MO Ptuj
Nori športni vikend Priznanja so romala v prave roke
Slovenski ljubitelji športa so imeli konec tedna veliko razlogov za zadovoljstvo, krona je bila zagotovo osvojena bronasta medalja rokometašev na svetovnem prvenstvu. Ta se je napovedovala že skozi celotno soboto, znaki so bili za tiste, ki so jih želeli (hoteli) videti, očitni.
Začelo se je s tretjim mestom Ilke Štuhec na smuku v Cor-tini d'Ampezzo, s čimer Mariborčanka ohranja prednost vodilne v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala. Lara Gut prednost sicer počasi zmanjšuje, a 77 točk vodstva bi na zadnjih dveh preizkušnjah morala zadostovati za mali kristalni globus.
Naslednji bronasti znak je bilo 3. mesto deskarja na snegu Žana Koširja na tekmi svetovnega pokala na Rogli. Tržičan se je na tekmovanja vrnil po več kot enoletnem premoru zaradi poškodbe, boljšega scenarija vrnitve pa si ne bi mogel zamisliti niti sam.
Vsi znaki o nadaljevanju bronaste sobote so bili v soboto zvečer močno zamegljeni, ko so Hrvati proti Slovencem v tekmi za končno 3. mesto na SP vodili z osmimi goli prednosti (16:24). Marsikdo je takrat preklopil na kakšen miren sobotni večerni film, a to je bila napaka, zamudil je epski preobrat. Še nekaj minut pred koncem je bil izid 24:29 za naše južne sosede, nato pa so izbranci Veselina Vujovica s serijo 7:1 spisali eno najlepših poglavij slovenskega športa. Končni izid 31:30 je pomenil neskončno veselje Slovencev na eni in neskončno žalost Hrvatov na drugi strani. Šport pač lahko na istem igrišču izvabi iz zmagovalcev solze veselja, iz poražencev pa solze žalosti ...
Nedelja je bil nov dan za veselje, tokrat ljubiteljev smučanja. Ilka Štuhec je prvič v karieri ubrala zmagovalno liniji na superveleslalomu za svetovni pokal in pred svetovnim prvenstvom ohranja visok nivo forme. Prav neverjetna je njena letošnja preobrazba v serijsko šampionko!
Ob koncu ne morem mimo tega, da ne bi stavek ali dva namenil tenisu. Odprto prvenstvo Avstralije je namreč postreglo z zaključkom, kakršnega lahko spišejo samo velike osebnosti športa. In Roger Federer, Rafael Nadal ter Serena in Venus Williams to so! To so namreč letošnji finalisti turnirja v Melbournu, njihova starost pa je 35, 30, 35 in 36 let ... Finalni obračuni z istimi udeleženci so bili na sporedu ob njihovih vrhuncih karier leta 2008, čez devet let pa jim je uspelo podvig ponoviti. 23 zmag na grand slamih za Sereno in l8 za Rogerja sta športna presežka največje vrednosti. To zmorejo le največji .
Jože Mohorič
Rokomet • RK Drava
Po sistemu toplo-hladno
VIDOVEC - DRAVA PTUJ 26:25 (17:13)
DRAVA PTUJ: S. Žuran, M. Žuran 4, Gregorc 1, Sabo, Štumber-ger, Lesjak 2, Jerenec 8, Šalamun 5, Hrupič 5. Trener: Ivan Hrupič.
Zdesetkana ekipa Drave je v četrtek opravila zadnji test pred nadaljevanjem prvenstva v 1. A državni ligi. Hrvaška ekipa je dobro začela in povedla 5:1. Sledilo je obdobje dobre igre Ptujčanov, ki so se približali na 11:12, a so kljub temu na odmor odšli z zaostankom štirih zadetkov. V drugem polčasu je Drava lovila Vidovec in med tem tudi izenačila, vendar so na koncu domačini minimalno zmagali. Na tekmi se je pri gostih poznala utrujenost, saj je trener Ivan Hrupič lahko rotiral le osem rokometašev. Ti so igrali po sistemu toplo-hladno, saj so v obeh polčasih nekaj minut igrali dobro, nekaj minut pa slabo in v »slabih« minutah naredili precej tehničnih napak.
V Dobovi sestaviti dobrih šestdeset minut
Skoraj mesec dni in pol je trajal premor v 1. A državni ligi zaradi nastopa slovenske rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. Z mednarodne scene se to sredo vračamo na domačo sceno, na kateri igralce Drave čaka težko gostovanje v Dobovi. Domačini so trenutno le malo nad območjem izpada in podobno kot Ptujčani zelo potrebujejo vsako točko. Trener Drave Ivan Hrupič ima pred tem gostovanjem težave z igralskim kadrom zaradi poškodb, kar pomeni, da mu vsak zdrav igralec pride še kako prav. Tako v Dobovi najverjetneje ne bo mogel računati na vratarja Belca ter oba levokrilna igralca Maroha in Janžekoviča, medtem ko bo izkušeni Bračič stisnil zobe. Želja v ptujskem taboru je, da odigrajo vseh 60 minut tekme na visokem nivoju, izboljšajo realizacijo in naredijo manj tehničnih napak, kar bi jih lahko pripeljalo do pozitivnega rezultata, ki bi bil za ekipo zelo dobra motivacija za nadaljevanje prvenstva.
David Breznik
Vsakoletna podelitev priznanj najboljšim športnikom v MO Ptuj pomeni praznik športa in je obenem skromna zahvala športnikom za njihove dosežke v lanskem letu. V primeru priznanja za življenjsko delo na področju športa pa se pogled usmeri še veliko dlje v preteklost. »Pri mojih letih mi nagrada pomeni res veliko in je največja, kar sem jih doslej prejel,« je dejal Ivan Klarič, letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo.
Uvodne besede župana MO Ptuj Mirana Senčarja so poudarile pomen športa, čeprav je denarja zanj vedno manj. »Za nami je še eno športno uspešno leto in res smo lahko ponosni na rezultate naših športnikov, ki so pomemben del predstavitve MO Ptuj v širšem slovenskem prostoru in tudi zunaj meja domovine. Ob tem je pomembno, da so vrline športnikov - vztrajnost, delavnost, iskanje napredka ... - pomembne za vso družbo, za vsa področja našega življenja. Tudi zaradi tega si bomo prizadevali, da bomo v okviru zmožnosti zagotavljali pogoje za razvoj športa tudi v bodoče,« je med drugim dejal župan Senčar.
Moralna podpora ni dovolj ...
Precej kritičen pa je bil direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj, ki vedno glasneje opozarja na težave financiranja športa. »Zavedamo se, da denarja ni nikoli dovolj za vse, za kar bi ga potrebovali, a le moralna podpora našega ustanovitelja, MO Ptuj, ni dovolj za izpeljavo prireditev. To nas le še dodatno podžge. Prav zato se zahvaljujemo sponzorjem in donatorjem, brez katerih ne bi šlo,« je dejal Mertelj, obenem pa se obrnil k športnikom: »S skromnimi priznanji se zahvaljujemo športnikom in vsem tistim, ki skrbijo zanje in za celoten šport. Na vrhu nagrajencev so podobna imena kot v preteklih letih, kar kaže na kontinuiteto dela.«
Foto: Črtomir Goznik
Najperspektivnejša športnika MO Ptuj sta Maja Bedrač in Žan Viher (oba Atletski klub Ptuj).
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Klarič (v sredini) je prejel priznanje za življenjsko delo na področju športa; posebno je bil presenečen zaradi toplega odziva vseh v dvorani.
To še posebej velja za Mino Markovič, ki je osmič prejela priznanje za najboljšo športnico MO Ptuj. »Vse zbrane lovorike športnice Ptuja so zame lep dosežek in so pokazatelj uspešne kariere. Ta traja že precej dolgo, kljub vsemu pa je vsako priznanje v domačem kraju posebna čast. S plezanjem sem se spoznala na Ptuju, postalo pa je pomemben del mojega življenja. Tako bo tudi v prihodnje, čeprav sem se že ukvarjala z mislijo, da bi se umaknila iz tekmovalnih krogov. Po premisleku pa sem znova spoznala, da mi priprave in tekmovanja še vedno veliko pomenijo. Zares uživam z ekipo, v kateri je konkurenca precej močna, meni pa pomeni neizmerno zadovoljstvo, da se še lahko enakovredno kosam praktično z vsemi najboljšimi plezalkami sveta. Glavni tekmovalni cilj sezone bo julijsko evropsko prvenstvo, pa tudi nadaljnje tekme svetovnega pokala, na sezono pa se znova pripravljamo po nekoliko spremenjenem programu, kar mi daje veliko energije. Letošnja sezona prinaša nekatere spremembe pravil, zato bo posebej zanimivo,« je dejala Mina, trikratna zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in
nosilka bronaste medalje s SP lani v Parizu.
Drugič je priznanje romalo v roke padalca Petra Balte, najboljšega v moški konkurenci. »Priznanje pomeni, da me moji Ptujčani spremljajo in da so opazili moje uspehe, kar mi je zelo všeč. Imam ta privilegij, da sem član najboljše ekipe na svetu (Elan Slovenija, op. a.) in da treniram z najboljšimi petimi fanti, ki si drug drugemu pomagamo, se med sabo motiviramo in potiskamo proti vedno višjim ciljem. Lani je bil naš cilj ekipna zlata medalja na SP, kar nam je uspelo. Zavedam se, da imam najboljšega možnega sponzorja, to je Slovenska vojska, zaradi česar so vrhun-
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša trojica v moški konkurenci: Peter Balta (v sredini), ob njem Tilen Vidovič in Aleš Golob.
ski rezultati lažje dosegljivi.
Tudi v Aeroklubu Ptuj delamo zelo dobro, stvari se spet postavljajo na svoje mesto. Zavedati se je treba, da je padalstvo zelo drag šport, vsi rekviziti so dragi . Nam že dolga leta uspeva zagotavljati solidne pogoje in tako bo - upam - tudi v prihodnje. Podmladek je prav tako uspešen, mladinec Marko Veselič je bil lani npr. z mano na SP in je dosegel dober rezultat. A padalstvo je specifičen šport, za vrhunskost so potrebna leta izkušenj,« je vtise strnil kapetan državne reprezentance.
Za njim je na drugi stopnički pristal Tilen Vidovič, član Brodarskega društva Ranca Ptuj: »Priznanje mi pomeni zelo veliko, saj na tem odru nisem stal že nekaj let, vse od leta 2012. Občutki so bili spet dobri. Stvari gredo v športu hitro naprej, tudi sam pri sebi opažam napredek. Sedaj so pred mano novi cilji; nisem sicer uspel z uvrstitvijo na OI 2016, pa ciljam na OI 2020. Nenehno razmišljam o tem, kako bi lahko napredoval, kje so še rezerve, pa čeprav malenkostne. Do Tokia 2020 imam na voljo veliko časa, v naslednjih letih pričakujem še večjo suverenost pri svojem veslanju. Vsako sezono moram sicer gledati zase, letošnjo bom začel z nastopi na tekmah svetovnega pokala, potem z nastopi na članskem EP in SP. Tukaj se bo tudi najbolj pokazalo, kje je trenutno moje mesto in koliko sem v zadnjem času napredoval.«
torek • 31. januarja 2017
Šport
ŠtajmkiTEBKlK 13
V konkurenci najboljših ekip sta slavila ženski rokometni in moški boksarski kolektiv. V imenu ŽRK Aklimat Ptuj je priznanje sprejela Barbara Borovčak: »Priznanje bi morale prevzeti igralke, ki so si lani pod vodstvom trenerja Saša Petka priborile napredovanje v 1. ligo in bi jim ob tej priložnosti še enkrat čestitala za uspeh. Tudi meni osebno je olajšala odločitev, da sem se vrnila v matični klub. Srečna sem, da je do tega prišlo. To priznanje nam vsem v klubu pomeni veliko, vsako pojavljanje imena kluba pri podelitvah nagrad pomeni veliko zadovoljstvo,
Nogometaši Aluminija so se v nedeljo odpravili v hrvaško Istro, kjer bodo ta teden nastopali na turnirju Istra Winter Cup 2017. Na pot je z moštvom trenerja Slobodana Gruborja odšlo pet novincev.
Še po prijateljskem srečanju z Muro pri Kidričanih ni bilo potrjenega nobenega prihoda, tudi Agam Spahic, ki je z ekipo treniral nekaj dni, ni dobil zelene luči. Ob koncu prejšnjega tedna pa so si informacije iz tabora Aluminija sledile kot plaz. Prvi je k prvoligašu iz Kidričevega pristopil Derrick Mensah. Gre za 21-letnega Ganca, ki je nazadnje igral za norveški Haugesund, pred tem za češka kluba Karvina in Ba-nik Ostrava, med drugim pa je imel podpisano pogodbo tudi s slovitim Atleticom iz Madrida. Za klub Jana Oblaka sicer ni nikoli zaigral, po prihodu iz Afrike pa je bila Španija vendarle njegova
obenem pa je velika motivacija za nadaljnje delo.« Z nagrado so zadovoljni tudi v BK Ring, iz katerega je Ivan Puč-ko mlajši povedal: »Nagrada je odsev trdega in kvalitetnega dela vseh v klubu, tako tekmovalcev kot rekreativcev in trenerjev, vsekakor pa nam pomeni zadovoljstvo. Lani smo osvojili naslov ekipnih državnih prvakov, še posebej dobro pa nam kaže tudi v letošnji sezoni. Tega smo zelo veseli predvsem zaradi tega, ker imamo pomlajeno ekipo.«
Med vsemi nagrajenci sta bila največ odobravanja publike deležna prejemnika nagrade za posebne dosežke in
prva evropska postaja. Prvi temnopolti nogometaši v dresu Aluminija je sicer igralec zvezne vrste.
Prihodu Ganca so sledili še štirje Hrvati. Najbolj je ljubiteljem nogometa na našem območju poznan vratar Matija Kovačic, ki je doslej branil barve Zavrča. 22-letnik je bil do izstopa Zavrča iz 2. lige eden najboljših članov moštva, ki se je nato razkropi-
za življenjsko delo, Damjan Habjanič in Ivan Klarič. Njuni zgodbi sta lahko navdih in zgled mnogim, ki se ukvarjajo s športom. Damjan Habjanič je ob tem povedal: »Že ko sem prejel vabilo na prireditev, je bilo zame prijetno presenečenje, nisem mogel verjeti, da se mi to res dogaja. Priznanje mi ogromno pomeni, na nek način pa se tudi zavedam, da sem si ga tudi zaslužil - res sem vložil veliko časa in truda, konec koncev pa sem s tem najbolj pomagal prav sebi. Še enkrat pa bi se rad iskreno zahvalil Ivanu Pučku, ki mi je sploh omogočil to, da sem dobil to priznanje. Ko gle-
lo po celotni Sloveniji. Drugi »znanec« iz Zavrča je Sanin Muminovic, za haloškega prvoligaša je igral v prvi polovici leta 2015. 26-letni igralec zvezne vrste je nazadnje igral v 2. hrvaški ligi pri ekipi Novigrada, pred tem pa je mednarodne izkušnje nabiral tudi pri norveškem Valdresu.
Iz hrvaške 2. lige - iz NK Sesvete - prihaja tudi izkušeni Vedran Mesec. 28-le-
dam naprej, je moj prvi cilj saniranje poškodbe kolen, nato pa znova treningi in udeležba na naslednjem velikem maratonu - želja je Tokio.«
Cvetje v jeseni
Glavni »zvezdnik večera« je bil Ivan Klarič, ki je na prireditev prišel precej bolan. A je stisnil zobe kot že mnogokrat v življenju in doživel glasen aplavz zbranih v dvorani Gimnazije Ptuj. »Ko sem izvedel, da bom prejel nagrado za življenjsko delo na področju športa, sem veliko razmišljal o tem. Pomislil sem na vse v klubih in društvih, ki so mi dali prilo-
tni ofenzivni vezist se dobro znajde pred tekmečevimi goli, saj je bil v jesenskem delu letošnje sezone drugi strelec hrvaške 2. lige. Pred tem je bil tri leta član luksem-burškega Ettelbriicka, v domovini pa je bil še član številnih manjših klubov (Sesvete, Maksimir, Zelina, Segesta).
Za doseganje golov bo zadolžen tudi Mateo Panadič. Mladi 22-letni napadalec ima znan nogometni priimek, njegov oče je namreč nekdanji hrvaški reprezentant Andrej Panadič (član zagrebškega Dinama, nemškega Ham-burgerja, avstrijskega Sturma, japonske Nagoye...). Za Mate-om je kljub komaj 22 letom že pestra nogometna pot, saj je poleg hrvaških klubov Lokomotiva, Gorica, Radnik in Vrapče nosil še drese ekip Avstrija Dunaj II in Schalke 04 II, nazadnje pa je bil član švedskega Assyriska.
S tem je okvirna slika moštva iz Kidričevega za drugi del sezone 2016/17 znana, novinci pa bodo poskušali trenerju v naslednjih tednih dokazati, da si kateri izmed njih zasluži mesto v začetni enajsterici.
Jože Mohorič
žnost, da sem se udejstvoval bodisi kot igralec, trener ali funkcionar in so mi pri mojem delu nudili podporo - to je priznanje tudi zanje. Prav tako priznanje delim z vsemi podjetniki, ki so mi zaupali in me podpirali pri mojih navijaških podvigih, praktično želim nagrado deliti z vsemi na Ptuju. Pri mojih letih mi nagrada pomeni res veliko in je največje priznanje, kar sem ga doslej prejel. Posebno sem bil presenečen zaradi odziva gledalcev v dvorani, ko so vstali in mi zaploskali - takšne občutke doživljajo tudi športniki ob velikih uspehih. Res lepa hvala vsem!«
Velika Nedelja -Alples Železniki 34:31 (15:15)
RK VELIKA NEDELJA: Zoreč 8, Kolmančič 10, Bombek 2, Topolovec, Mavric, Bezjak 1, Prapotnik 1, Bokša, Preac, Sok 6, Škrjanec, Lorenčič 2, Šulek, Kosi 1, Gašič 3. Trener: Matjaž Hanželič.
Prvenstvo v 2. DRL se bo sicer nadaljevalo šele v soboto, a so rokometaši Velike Nedelje nastop z zaostalo tekmo proti Alplesu začeli že teden dni prej. Tekma se je pričela s slovesnostjo, saj je kapetan Tadej Preac odigral svojo 200. tekmo v dresu Velike Nedelje, za kar je prejel spominsko sliko od vodstva kluba (na fotografiji) ter velik aplavz od zvestih navijačev.
Velikonedeljčani so upali na nove točke in jih na koncu tudi vknjižili, vendar veliko težje od pričakovanj. Cel prvi polčas so bili v vodstvu gostje, saj so domači zaigrali nekoliko slabše ter s tem omogočili tekmecem nekaj »lahkih golov«. Kljub zaostanku treh zadetkov se domači niso predali, ampak so v končnici
V zahvalnem govoru je Klarič nanizal nekaj številk, ki se marsikomu zdijo zares impresivne. »Odigral sem več kot 500 tekem v nogometu, več kot 800 v malem nogometu, igral sem na 110 igriščih doma in v tujini, na stara leta pa se ukvarjam z veteransko atletiko - to je zame nekakšno cvetje v jeseni,« je v svojem slogu končal Klara.
Prireditev je vodil Kristijan Šmid, s svojimi nastopi pa so jo popestrili člani kvarteta violin iz Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju, člani Plesne šole Mambo in društva BeeFit.
Jože Mohorič
zaigrali nekoliko bolje, kar je bilo dovolj, da so do odmora izenačili.
V nadaljevanju tekme je bilo potrebnih samo 8 minut, da so si domači priigrali prednost štirih zadetkov. Vendar tudi to ni bilo dovolj za mirno nadaljevanje, saj so se gostje po treh zaporednih zadetkih vrnili in naredili nadaljevanje tekme zelo zanimivo ter predvsem nervozno za obe ekipi. Do konca so domači le strnili vrste in v zadnjih desetih minutah zaigrali tako, kot znajo. Priigrali so si vodstvo petih zadetkov, kar je na koncu zadostovalo za zmago in veselje v športni dvorani v Veliki Nedelji.
Po koncu tekme ni bilo veliko časa za slavje, saj si je bilo treba ogledati tekmo reprezentance, šele potem je bil čas za veselje.
Naslednjo tekmo Velikone-deljčani ponovno igrajo pred svojimi navijači, tokrat proti Metliki. Obe ekipi sta doslej zbrali po 12 točk in zasedata 3. in 4. mesto na lestvici 2. SRL. Pomoč s tribun je več kot potrebna, zato v soboto ob 19.00 vsi vabljeni v veliko-nedeljsko športno dvorano.
JankoMeško
Peterica novincev, ki bodo spomladi nosili dres Aluminija: Derrick Mensah, Matija Kovačič, Mateo Panadič (spodaj) ter Sanin Muminovic in Vedran Mesec (zgoraj).
Nogomet • NK Aluminij
Pri Aluminiju pet novincev, Ganec in štirje Hrvati
Rokomet • 2. SRL (m)
Kljub slabši predstavi točki
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 24. januarja 2017
Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm
V končnici tudi večni prvaki - Poetovio Plindom
Liga malega
nogometa
Generali
REZULTATI 11. KROGA: ŠD
Destrnik virtuozi - EHM Team 0:3 (b. b.), Poetovio Plindom 0807300 - ŠD Draženci 4:1, Andiamo Pizza - Hajdina 6:8, Trcko - MŠD Ptuj 2:3, ŠD Rim - Bagerkom 2:0, ŠD Ptujska Gora - KMN Draženci 0:5.
1.	KMN DRAŽENCI 11
2.	ŠD RIM	11
3.	POETOVIO PLIND. 11
4.	BAGERKOM
5.	ANDIAMO SAŠ
6.	TRCKO
7.	DESTRNIK VIRT.
8.	EHM TEAM 0. ŠD PTUJSKA GORA 11
10.	HAJDINA 11
11.	ŠD DRAŽENCI 11
12.	MŠD PTUJ 11
9	1 1	51:20	28
8	2	1	38:13	26
7	3	1	51:24	24
6	1 4	28:24	19
5	3	3	43:30	18
6	0 5	41:32	18 5	0 6	31:32	15 3	1 7	17:28	10 3	1 7	21:45	10 3	0 7	30:44	9 2	1 8	23:48	7 2	1 8	20:57	7
Kot zadnja si je nastop v končnici priborila ekipa Poetovio Plindom 0807300.
Zadnji krog lige malega nogometa Generali je prinesel pričakovan razplet glede uvrstitev v končnico. V središču 11. kroga so bili »večni« prvaki lige Poetovio, ki so si z zmago kot zadnji zagotovili končnico tekmovanja in bodo tako ponovno v boju za najvišja mesta oz. naslov prvaka. Že prej je bilo jasno da v končnici z najboljšim izhodiščem starta-ta ekipi KMN Draženci, ki je v zadnjem krogu rednega dela visoko ugnala Ptujsko Goro, in Rim, ki je v 11. krogu premagal Bagerkom.
Poetovia je ekipa, ki je z redkimi izjemami serijski zmagovalec lige malega nogometa Generali, toda letos bodo
imeli Ptujčani res izjemno konkurenco. V zadnjem krogu rednega dela na tekmo ponovno niso prišli igralci Destrnika, zaradi česar jih bo doletela kazen, saj se jim je to letos primerilo že drugič. V poplavi zadetkov je Hajdina premagala Andiamo, Trcko pa je nekoliko presenetljivo klonil proti ekipi MŠD Ptuj.
Ekipe, uvrščene v končnico tekmovanja:
1.	KMN Draženci (3 točke)
2.	ŠD Rim (1 točka)
3.	Poetovio Plindom 0807300 (brez točk)
tp
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 7. KROGA: Kro-vstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD Zg. Pristava Bar Incognito 0:7, EHM Team - ŠD Lancova vas člani 4:6, ŠD Pobrežje člani -KMN Majolka člani 1:4, NK Videm mladina - NK Tržec R21 2:4; prosta je bila ekipa ŠD As.
1.	MAJOLKA ČLANI 6 6 0 0 31:10 18
2.	ŠD ZG. PRISTAVA 6 5 0 1 34:13 15
3.	ŠD AS	6 4 0 2 39:21 12
4.	NK TRŽEC R21 7 4 0 3 20:23 12
5.	ŠD LANCOVA VAS 6 3 0 3 29:24 9
6.	PETROVIČ SELAN 6 3 0 3 23:20 9
7.	ŠD POBREŽJE 6 2 0 4 17:22 6
8.	VIDEM MLADINA 6 1 0 5 14:42 3
9.	EHM TEAM 7 0 0 7 18:50 0
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Dve zaključni zogi nista bili dovolj za zmago ...
ZOK GSV Zava Ptuj - Mozirje 2:3 (12, -14, 23, -19, -14)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavbar, Gričnik, Čabrian, Gajser, Emeršič, Pušnik, Toplak, Ma-lovič, Kocmut. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek.
Dobri dve uri sta se ptujska in mozirska odbojkarska ekipa borili za vsako žogo, točko in končno zmago. Kanček
več sreče so imele v končnici gostje, pri katerih so bile
med tekmo najučinkovitejše Kamelnikova, Bukovčeva in Cigaletova.
Uvodni niz je minil v znamenju domačih igralk, saj so si hitro priigrale občutnejšo točkovno prednost, do katere so prišle predvsem s prodornim servisom. Na drugi strani mreže so imele gostje slab sprejem in tudi v polju niso bile konkurenčne posameznim dobrim zaključkom akcij Buričeve, Gajserjeve in Pušnikove. V drugem nizu
smo videli popolnoma spremenjeno sliko, saj so Mozir-čanke bistveno dvignile nivo igre. Ptujčanke so imele velike težave pri sprejemu in kasneje pri razvoju akcij, saj jim v napadu ni steklo. Razigrane gostje so odlično pobirale žoge v polju in učinkovito zaključevale akcije za izenačenje v nizih s 14:25. Zelo izenačen je bil tretji niz, v katerem so Ptujčanke z nizom povezanih točk prišle v sredini niza do občutnejše prednosti
2. DOL vzhod (ž)			
REZULTATI 13.		KROGA:	
ŽOK GSV Zava Ptuj		- Mozir-	
je 2:3, Benedikt	- Celje 0:3,		
Kajuh Šoštanj -	Swatycomet		
Zreče 1:3, Braslovče		- Svol-	
ley Vuzenica 3:1, Kostmann			
Slovenj Gradec -	Prevalje 0:3,		
Nova KBM Branik II -		ZOK Lju-	
tomer 3:1.			
1. NKBM BRANIK II 13 11	2	36:15	33
2. PREVALJE 13 11	2	33:12	32
3. GSV ZAVA PTUJ 13 8	5	33:15	28
4. ŽOK LJUTOMER 13 9	4	31:15	27
5. BRASLOVČE 13 8	5	29:22	23
6. MOZIRJE 13 8	5	28:22	22
7. SVOL. VUZENICA 13 7	6	24:29	17
8. CELJE 13 6	7	22:26	17
9. SLOV. GRADEC 13 4	9	18:29	14
10. SWATY. ZREČE 13 3	10	16:33	10
11. BENEDIKT 12 2	11	11:35	7
12. K. ŠOŠTANJ 13 1	12	9:37	4
Športni napovednik
Rokomet • 1. A DRL (m)
17. KROG: Dobova - Drava Ptuj, Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož (SREDA ob 19.00)
DB
Nogomet • Prijateljska tekma
Dravaši niso bili pravi
Foto: Črtomir Goznik
VETERANI
REZULTATI 7. KROGA: JP
Team - ŠD Zg. Pristava veterani 3:5, ŠD Lancova vas veterani - Gostilna Kozel ŠD Selan 2:11, KMN Majolka veterani - ŠD Pobrežje veterani 6:4; prosta je bila ekipa Joe Fer-nandes Copy Sitar veterani.
1.	KOZEL ŠD SELAN 6 6 0 0 33:8 18
2.	KMN MAJOLKA 6 4 0 2 39:23 12
3.	JP TEAM 6 3 1 2 26:28 10
4.	LANCOVA VAS* 6 2 1 3 21:30 7
5.	ŠD ZG. PRISTAVA* 6 2 1 3 18:25 7
6.	JOE FERNANDES 6 1 1 4 16:28 4
7.	ŠD POBREŽJE 6 0 2 4 16:27 2
* zaradi končnice lige je o uvrstitvi odločalo medsebojno srečanje.
Darko Lah
MONS CLAUDIUS - DRAVA PTUJ 3:1 (2:0)
DRAVA PTUJ: Trajkovski, T. Golob, Roškar, Gajic, Lesko-var, Kukovec, Romih, Perger, M. Golob, Šalamun, Rujovic. Trener: Simon Sešlar.
Na igrišču z umetno travo v Rogatcu je Drava odigrala svojo drugo prijateljsko pripravljalno tekmo. Trener ptujskih nogometašev Simon Sešlar je lahko računal le na enajsteri-co igralcev, ki je tako dobila priložnost za dokazovanje vseh 90 minut igre. Tokrat jim ni šlo dobro, saj so naredili preveč napak pri podajah in organizaciji igre.
V prvem polčasu so bili do-
mačini boljši tekmeci in so po dveh napakah gostujoče obrambe dosegli dva zadetka. Ob tem so imeli še kakšno priložnost, medtem ko Ptuj-čanom igra ni stekla. Bolje so zaigrali v drugem polčasu, ko je po podaji Šalamuna zadel Matic Golob. Po znižanju rezultata je bil Šalamun sam pred vratarjem, a priložnosti za izenačenje ni izkoristil. Domačini so ob koncu tekme dosegli še pravi evrogol za končno zmago 3.1.
V sredo se bodo pripravam Drave priključili trije igralci iz Celja, med njimi tudi najboljši strelec ptujske ekipe v jesenskem delu prvenstva Adnan Bašic.
David Breznik
Futsal • 2. SFL
Gostom zadostovalo pol ducata zadetkov
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ZOK GSV Zava Ptuj so znova odigrale dramatično tekmo, na koncu pa osvojile eno samo točko.
petih točk. Tako je bilo vse do 23:19, ko so dovolile, da so se jim Mozirčanke popolnoma približale. V odločilnih trenutkih je odgovornost prevzela Cvirnova in z dvema točkama domačinkam ponovno priborila rezultatsko prednost. A sledilo je hitro izenačenje na 2:2 v nizih, saj so igralke trenerke Marijane Horvat Gojkošek v četrtem nizu naredile preveč osnovnih napak. Sledil je peti, odločilni niz, ki so ga bolje začele odbojkarice Mozirja. Hitro so povedle 2:6, vendar je sledila serija dobrih servisov Pušnikove in odigranih akcij za re-zultatski priključek na 7:7. Po tem se je igralo po sistemu točka za točko do 12:12, nakar so si domačinke priigrale dve točki prednosti in s tem dve zaključni žogi -14:12. A ta prednost jim ni zadostovala, saj so bile v zaključni drami Mozirčanke bolj zbrane in so s serijo štirih zaporednih točk prišle do zmage s 14:16 oziroma z 2:3 v nizih.
Nepopolna ptujska ekipa je doživela drugi zaporedni poraz, potem ko je na obeh zadnjih tekmah bila zelo blizu zmage. Na obeh tekmah so odločale malenkosti, predvsem kakšna boljše ali slabše odigrana točka v končnici.
David Breznik
REZULTATI 12. KROGA: FC
Hiša daril Ptuj - ŠD Mlinše 3:6, Futsal klub Dobrepolje -Velike Lašče 1:5, FSK Stripy -Dlan Logatec 0:2, FC Ivančna Gorica - Gorica Futsal Klub 5:2, Kebelj Pizzeria Salama -KIX Ajdovščina 2:4.
1.	FSK STRIPY 12 10 1 1 31
2.	FC IVANČNA GORICA 12 9 1 2 28
3.	ŠD MLINŠE	12 7 2 3 23
4.	GORICA FUTSAL KLUB 12 6 3 3 21
5.	VELIKE LAŠČE 12 6 1 5 19
6.	KEBELJ SALAMA 12 4 2 6 14
7.	FK DOBREPOLJE 12 4 2 6 14
8.	FC HIŠA DARIL PTUJ 12 3 2 7 11
9.	KIX AJDOVŠČINA 12 2 1 9 7
10.	DLAN LOGATEC 12 1 1 10 4
FC Hiša daril Ptuj -ŠD Mlinše 3:6 (0:1)
STRELCI: 0:1 Dolinšek (19.), 0:2 Lipovšek (21.), 0:3 Lipovšek (30.), 1:3 Pihler (30.), 1:4 Lipovšek (31.), 1:5 Džombic (34.), 1:6 Lipovšek (36.), 2:6 Letonja (38.), 3:6 Braček (40.).
FC HISA DARIL PTUJ: Zu-
panič, Braček, Osterc, Kraut, Ramadani, Kavaš, Jaušovec, Letonja, Krajnc, Pihler. Trener: Andrej Šprah.
Tretje uvrščena ekipa ŠD Mlinše iz Logatca je bila v soboto premočan tekmec za domačo ekipo FC Hiša daril. Skoraj celoten prvi polčas je minil brez zadetkov, šele minuto do konca je gostom uspelo minimalno povesti. Prednost so povišali v prvi minuti nadaljevanja, kar je domačinom še dodatno otežilo delo. Strelci so se dokončno razigrali v zadnji četrtini srečanja, ko je padlo sedem zadetkov. Pri tem so bili uspešnejši gostje, pri katerih je bil s štirimi goli najučinkovitejši Tim Lipovšek.
Konec tedna bodo Ptujčani gostovali pri vodilni ekipi FSK Stripy.
JM
Šahovski kotiček
Štajerska kadetska liga
Organizatorji so izvedli že peti krog (od desetih) štajerske kadetske lige. Tokrat je nastopilo najmanjše število mladih do sedaj v starostnih konkurencah do 12 in do 15 let, saj jih je bilo skupaj 64 iz 29 osnovnih šol. Ptujsko območje sta zastopala le dva šahista iz OŠ Olge Meglič Ptuj v konkurenci do 15 let, kjer so nastopili mladi letnikov 2002, 2003, 2004 in nekaj tudi 2005. Med 26 nastopajočimi je Luka Hodnik s 3 točkami osvojil 16. mesto, Alen Benko pa 25. z 1,5 točke. S tremi osvojenimi medaljami so bili najboljši učenci OŠ Tabor I iz Maribora, dve so osvojili učenci OŠ Šmarje pri Jelšah. Prepričani smo, da bomo v naslednjem krogu lahko ponovno poročali o uspešnih nastopih mladih iz osnovnih šol Ljudski vrt Ptuj, Gorišnica, Hajdina, Žetale ...
Silva Razlag
torek m 31. januarja 2017
Šport
Štajerski	15
Strelstvo m MT München 2017
Kevin Venta prvič v finale Münchna
Od 25. do 28. januarja se je v Miinchnu tradicionalno zbrala svetovna strelska elita na največjem in najmočnejšem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem na svetu. Tekmovalo je 50 reprezentanc, med njimi tudi 27-članska slovenska odprava. Za reprezentanco so nastopali tudi štirje zelo uspešni spodnjepodravski člani: Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak ter Ormožana Urška Kuharic in Kevin Venta. Vsi si poskušajo priboriti mesto v reprezentanci za letošnji zimski vrhunec sezone - EP z zračnim orožjem v domačem Mariboru (od 6. do 12. marca).
Kevin Venta zelo uspešen s 577 in 581 krogi
Med člani s pištolo se je v Munchnu odlično odrezal najboljši slovenski strelec s pištolo, Ormožan Kevin Venta, saj se je prvi dan tekmovanja s 577 krogi uvrstil na 15. mesto in le s štirimi krogi zaostanka za finalisti dosegel svojo najboljšo uvrstitev na tem prestižnem tekmovanju. V svojem drugem nastopu v Munchnu pa je s 581 krogi (po serijah 95, 97, 99, 98, 95, 97) poskrbel za prvi vrhunec v slovenski reprezentanci in si kot osmouvrščeni v kvalifikacijah priboril še prvo uvrstitev v finale.
V zahtevni konkurenci z dvema srbskima predstav-
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožan Kevin Venta si je med finalnim streljanjem na največjem in najmočnejšem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem na svetu, v Munchnu, pristreljal odlično 8. mesto, kar je bila ob Živi Dvoršak najboljša slovenska uvrstitev.
nikoma, Rusom, Italijanom, Slovakom, Azerbajdžancem in Islandcem se finale našemu državnemu rekorderju s 585 krogi ni najbolje posrečilo. S tremi zadetki v osmice v prvih 12 strelih je mladi Ormožan dosegel uvrstitev na 8. mesto, kar pa je vsekakor velika vzpodbuda pred začetkom sezone svetovnih pokalov in predvsem marčevskega vrhunca z EP v Mariboru. »Kvalifikacije sem znova začel nezanesljivo in nervozno. Do zadnjih dveh serij sem zbral več poguma, odlagal pištolo takrat, ko ni šlo, in s takšnim načinom
dosegel visok rezultat. Je pa takšno streljanje trajalo predolgo, saj mi je na koncu za zadnjih 16 strelov ostalo le 16 minut časa. Takrat pa nisem smel več komplicirati, vsak strel sem poskušal izvesti tehnično pravilno in v hitrem tempu. Zadnji strel je bil izjemno težak, saj mi je zaradi odlaganja nemirne pištole na koncu ostalo le še 30 sekund časa. Z malce sreče se je končalo srečno - s strelom v devetico. Dosegel sem odličnih 581 krogov in se z 8. mestom uvrstil v svoj prvi finale na tako močni tekmi! V finalu sem
se zavedal, da bo med veliko bolj izkušenimi strelci za boljša mesta treba streljati močne desetice. Prvič na tovrstnem tekmovanju med svetovno elito pa mi ni uspelo ohraniti mirnosti. Naredil sem več napak in prvi izpadel ter osvojil 8. mesto. Sem pa izredno zadovoljen, dobil sem super izkušnje za naprej,« nam je po koncu odličnega nastopa v Munchnu zaupal ormoški ostrostrelec. Zmagal je nam dobro znani Slovak Juraj Tučinski pred Srbom Grgicem.
Mladi Ptujčan Sašo Stojak
Rezultati:
člani - pištola, 2. dan:
1.	Juraj Tuzinsky, SVK 582 + 240,6 (575)
2.	Dimitrije Grgic, SRB 586 + 239,2 (581) 8. Kevin Venta, SLO 581 + 115,0 (577)
60.	Sašo Stojak, SLO	567 (567) 21. Jože Čeper, SLO ml. 568(555)
člani - puška, 2. dan:
1. Max. Dallinger, BAY 628,6 + 250,6 (628,6) 37. Željko Moičevič, SLO 623,8(618,5) 47. Robert Markoja, SLO 622,8(616,4)
61.	Benjamin Jodl, SLO 618,8(618,2)
je kot drugi najboljši slovenski predstavnik med člani v svojem drugem nastopu na obeh preizkušnjah dosegel po 567 krogov in osvojil 57. in 60. mesto ter posledično zelo pomembne izkušnje iz tega čaščenega tekmovanja, ki je zelo dober pokazatelj pripravljenosti pred začetkom EP.
Majda Raušl s 378 krogi rekordno v letošnji sezoni
V ženski konkurenci s pištolo je bila drugi dan tekmovanja najboljša v naši reprezentanci Ptujčanka Majda Raušl, ki si je z letošnjim osebnim rekordom s 378 krogi priborila 36. mesto in za finalistkami zaostala za pet krogov. Zmagala je domača favoritka Stefanie Thurmann, ki se je s 382 krogi za las uvrstila v finale kot osma, nato pa zablestela z 18 dese-ticami v finalu in slavila pred Poljakinjo Klaudijo Bres. Raušlovi prvi dan tekmovanja streljanje ni šlo tako dobro od rok, saj je s 362 krogi osvojila 73. mesto, bolje sta se odrezali preostali Slovenki Denis Bola Ujčič in Katja Vodeb s 373 in 369 krogi na 52. in 62. mestu.
članice - pištola, 2. dan:
1. Stefanie Thurmann, GER383 + 242,8 (384) 36. Majda Raušl, SLO	378 (362)
60.	Denis Bola Ujčič, SLO 371 (373)
61.	Katja Vodeb, SLO	371 (369) 17. Jagoda Tkalec, SLO ml. 373 (374)
članice - puška, 2. dan:
1. Snježana Pejčic, HRV418,5 + 249,7 (417,6) 8. Živa Dvoršak, SLO 418,5 + 120,8 (414,2) 38. Urška Kuharič, SLO 414,6 (413,8) 50. Klavdija Jerovšek, SLO 413,3 (406,1) 57. Sonja Benčina, SLO 412,6 (413,7)
Urška Kuharič potrjuje status druge najboljše Slovenke
V ženski konkurenci s puško je zelo dobro streljanje vnovič potrdila ormoška strelka Urška Kuharič, saj si je drugi dan tekmovanja s 414,6 kroga pristreljala dobro 38. mesto in za finalistkami zaostala za slabe tri kroge. Z osebnim rekordom v sezoni pa je zablestela naša najboljša strelka in dvakratna olim-pijka Živa Dvoršak, ki je z visokimi 418,5 kroga postavila četrti najboljši rezultat v kvalifikacijah, nato pa v finalu podobno kot Kevin Venta po nezbranem streljanju in nekaj napakah osvojila končno 8. mesto. Kuharičeva se je dobro borila tudi prvi dan tekmovanja in s 413,8 kroga osvojila 44. mesto, za finalistkami pa znova zaostala za slabe tri kroge. Z dvema najboljšima rezultatoma v kvalifikacijah je znova blestela mlada Čehinja Nikola Mazurova, ki je s 419,9 in 420,5 kroga deklasirala konkurenco in enako kot Hrvatica Snježana Pejčic osvojila zlato in srebrno odličje - izjemno!
Simeon Gonc
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Bistrovic ponudil odstop, uprava ga ni sprejela
ZRKAklimatPtuj -Ž.U.R.D Koper 26:33 (12:14)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Pušnik, Mateša 4, Kac, Kreft 1, Ivančič, Kolednik, Bo-rovčak, Selinšek 9, Majcen, Markovič, Korotaj 7, Gomilšek 5. Trener: Nikola Bistrovic.
Ptujske rokometašice nikakor ne najdejo prave igre, ki bi napovedala lepše čase. Po solidnem odporu proti Krimu so tokrat v uvodnem krogu druge polovice prvenstva doma klonile proti Kopru, čeprav so pred tekmo pričakovali zmago - nenazadnje so v uvodnem krogu prvenstva slavile na Obali. A tega niso potrdile na parketu, očitno je, da nekatere igralke igrajo le za osebno statistiko, da o kemiji znotraj moštva ne govorimo. Treba bo pošteno zavihati rokave in v naslednjih tekmah krepko dvigniti nivo igre. Zdi se, da je boj za mesta pod vrhom tabele izgubljen in da Ptujčanke čaka trd boj za mirno prvoligaško plovbo.
Prvi del igre sicer še ni nakazoval kasnejšega potopa, res pa je, da so že v tem delu Primorke diktirale tempo. V 8. minuti je bilo 2:5,
*Kmat
/ '^ftuj m I
{	\pTAlM ^ g
J
V
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Selinšek (ŽRK Aklimat Ptuj)
toda z mini serijo 4:0 so se domačinke vrnile v igro in povedle. Po izenačenih minutah so nekaj minut pred koncem gostje spet nekoliko stopile na plin in vodstva do polčasa niso več izpustile iz rok. Uvod drugega polčasa je minil v izenačeni igri, vseskozi je bilo izenačeno ali pa so za gol vodile Koprčanke. Ob
poravnanem izidu pri 23:23 v 50. minuti pa se je domača igra v hipu povsem sesula. Na krilih Petrinje, ki je bila nerešljiva uganka za domače ro-kometašice - zadela je kar 10 krat - so Primorke ušle na +3 (23:26), nato pa v končnici le še potrdile zmago. Pri domačinkah je mnogo pomanjkljivosti, tokrat gre pohvaliti le
vratarko Križančevo, ki se je vrnila po daljši odsotnosti.
Po tekmi je odgovornost za slabe rezultate in slabe igre nase prevzel strateg Nikola Bistrovic in upravi ponudil odstop. Kljub temu bo po tehtnem premisleku najverjetneje ostal na klopi Ptujčank. Vsekakor pa si bodo morali v taboru ptujskega ženskega kolektiva naliti čistega vina in se temeljito pogovoriti kako in kaj. Pred njimi je pester teden, sestankov v ŽRK Aklimat Ptuj bo očitno kar nekaj...
tp
1. A SRL (ž)
REZULTATI 12. KROGA:
Aklimat Ptuj - Ž.U.R.D Koper 26:33 (12:14), Ljubljana -Branik 46:23 (23:7), Krka
-	Zelene doline Žalec 25:18 (13:6), Mlinotest Ajdovščina
-	Zagorje 19:23. Srečanje Velenje - Krim Mercator je bilo preloženo.
1. KRIM MERCATOR 10	10	0	0	20
2. ZAGORJE 11	10	0	1	20
3. MLIN. AJDOVŠČINA 11	6	0	5	12
4. CELJE C. MESNINE 10	6	0	4	12
5. ZEL. DOLINE ŽALEC 11	6	0	5	12
6. KRKA 11	5	1	5	11
7. LJUBLJANA 11	5	0	6	10
8. AKLIMAT PTUJ 11	4	0	7	8
9. Ž.U.R.D. KOPER 11	3	1	7	7
10. BRANIK 11	2	1	7	5
11. VELENJE 10	0	1	9	1
Nogomet • NK Videm
Sila pester začetek priprav
Prejšnji ponedeljek so priprave na drugi del sezone pričeli tudi nogometaši Vidma. Trenutno tretji najmočnejši nogometni kolektiv z območja MNZ Ptuj se je podal v dober mesec in pol dolgo pripravljalno obdobje, katerega glavni cilj je izboljšati pozicijo iz jesenskega dela prvenstva. To bo vse prej kot lahko. Še pred kratkim se je namreč zdelo, da večjih kadrovskih pretresov glede odhodov v taboru rumeno-ze-lenih ne bo, a trenutno kaže drugače ...
Za igranje pri naših severnih sosedih se odločata David Kajtna in Rok Pinta-rič. Transferja za njiju sicer še nista potrjena, in če bi se morebiti kaj zalomilo, bosta morda vseeno nadaljevala svojo športno pot pod halo-škimi obronki. Prav tako potekajo razgovori z branilcem Mihaelom Leskovarjem, ki ne skriva želje po odhodu, toda o tem v klubu zaenkrat nočejo ničesar slišati. Poleg tega treningov - razen ob koncih tedna - zaradi službenih obveznosti ne moreta obiskovati Sašo Gerečnik
in Domen Murko. Na srečo sta se v moštvo, ki se v prvi vrsti želi okrepiti, vrnila odličen hrvaški branilec Alen Kostanjevec in mladi vezist Žan Hliš, ki je bil nazadnje član Drave. V Vidmu še naprej intenzivno iščejo tudi vratarja, pogovori potekajo s kar nekaj kandidati, obenem pa je zelo verjeten prihod še katerega hrvaškega igralca. V klubu so želeli na posojo katerega izmed mlajših igralcev Aluminija, omenjata se predvsem Klajnšek in Zorec, toda tudi tadva bosta svojo srečo najverjetneje poskušala v Avstriji. Vse to govori, da bo zimski prestopni rok zelo pester vse do konca, to je 15. februarja.
Nogometaši Vidma trenutno največ vadijo na igrišču z umetno travo, uporabljajo pa tudi telovadnico. Ob treningih bodo do začetka prvenstva, ki se prične sredi marca, odigrali šest prijateljskih tekem, prvo že v soboto, ko se bodo ob 14. uri v Slovenski Bistrici pomerili z domačim superligašem, ekipo Kety Emmi Bistrica.
tp
1G Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 31-januarja 2017
Ptuj • Koncert Ne bodi kot drugi
Feri in Ditka navdušila
V Mestnem gledališču Ptuj (MGP) so januarja pripravili dva literarno-glasbena večera. Nastopila sta eden najboljših literarnih ustvarjalcev sodobnega časa Feri Lainšček in nadarjena mlada glasbenica Ditka.
V Mestnem gledališču so januarja poskrbeli za glasbeno-literarno poslastico: v dveh razprodanih večerih so gostili pesnika in pisatelja Ferija Lainščka ter mlado glasbenico Ditko.
Ditka ni samo pevka in glasbenica, temveč tudi avtorica glasbenih del. Potem ko je pred leti besedilo Lainščkove pesmi Ne bodi kot drugi skozi čutno Ditkino glasbeno interpretacijo v slovenskem glasbenem prostoru postalo velika uspešnica, sta pesnik in glasbenica ponovno združila moči in ustvarjalni nav-
dih. Predstavljata se s poezijo in glasbo, projekt pa nosi enak naslov kot njuna skupna uspešnica, Ne bodi kot drugi. Na koncertu se prepletata ljubezenska lirika in avtorska glasba.
Ditka in Feri Lainšček se zadnja tri leta z glasbeno-literarni-mi dogodki uspešno predstavljata po vsej Sloveniji. K nadgradnji
skupnega nastopa je prispeval novi album Ne spreminjaj me, ki je izšel septembra 2016. Na njem je deset uglasbitev pesmi Ferija Lainščka, za katere sta glasbo napisala Ditka in njen oče Gorazd Čepin. S svojo avtorsko glasbo se je glasbenica večkrat uspešno predstavila tudi v tujini.
MZ
Spodnje Podravje • Regijski spletni portal Kamra
Digitalne zbirke kot zanimive
Digitalizacijo nekateri imenujejo kar tretja industrijska revolucija, čeprav ni omejena bro zavedajo tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer vsako leto na spletnem portalu
Vodja domoznanskega oddelka ptujske knjižnice Mira Petrovič je pojasnila, da so portal Kamra pričeli aktivno graditi že pred dobrim desetletjem: »Vsako leto dodamo nekaj digi-
talnih zbirk, v katere vključujemo gradivo iz arhivov, muzejev, društvenih in zasebnih zbirk. Posamezno zbirko oblikujemo na neko temo v obliki zgodbe. Zbirke večinoma pripravljava s
Kaj je Kamra?
Leta 2008 je deset osrednjih slovenskih območnih knjižnic ob pomoči ministrstva za kulturo vzpostavilo regijski spletni portal Kamra (www.kamra.si), ki ponuja digitalizirane vsebine s področja domoznanstva. Informacije so tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih organizacijah, ki so za neko področje najkompetentnejše. S por-talom upravlja Osrednja knjižnica Celje, sodeluje tudi Združenje splošnih knjižnic, sedeži regijskih uredništev pa so v osrednjih območnih knjižnicah.
Namen Kamre ni arhiviranje velikih količin digitaliziranega gradiva (kot pri Digitalni knjižnici Slovenije), temveč objavljanje manjših, ciljno izbranih lokalnih digitalnih zbirk. Multimedijski elementi (fotografije, video in avdio zapisi itd.) so vedno opremljeni s spremnimi besedili. »Na Kamri spoznavamo zgodbe, ki so za neko območje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti,« so pojasnili upravljavci portala.
/
»Spominska obeležja NOB so najbolj Kamra.
Foto: MZ
Ormož • 14. Vincekovanje privabilo 100 pohodnikov
Pohod med vinogradi
Tradicionalnega 14. Vincekovanja s pohodom med vinogradi v Podgorcih, ki ga zvesto prireja tamkajšnje turistično društvo, se je udeležilo čez 100 pohodnikov iz vse Slovenije.
Po jutranjem okrepčilu in nekaj napotkih se je okoli 100 udeležencev minulo soboto pri jutranjih temperaturah krepko pod ničlo podalo na večkilometr-sko pot po vinski turistični cesti št. 14. »Nekaj pred 10. uro smo krenili na pot, najprej na Cvet-kovski breg, kjer nas je pričakalo sonce in prvi izmed gostiteljev, Jože Cvetko. Poleg dobrega vina je na prvi postojanki pohodnike navdušila cimprača gospodarja Lenarta Hanželiča, ki smo si jo lahko tudi ogledali. Pot smo nadaljevali do Strjancev, kjer sta nas pogostila domačina Janko in Anica Marinič, nato pa do Ritmerka k Martinu in Tereziji Kukovec, kjer
je bila daljša postojanka. Poleg malice je bil tudi čas za izvedbo programa rezi vinske trte s kulturnim programom. Vsak udeleženec je dobil tudi spominsko rozgo. Po končanem programu je sledila vrnitev v Podgorce. Na poti sta nas pogostila še Miran Petek in Drago Notersberg,« je strnila predsednica TD Podgorci Natalija Volmut in postregla še z nekaj zanimivimi statističnimi podatki: najstarejši pohodnik je bil star 76 let, najštevilčnejša skupina pa je štela 16 pohodnikov in je bila iz Hoč (Planinsko društvo Skalca).
A z vrnitvijo se prijeten dogodek še ni končal. Pohodniki so se polnih vtisov zbrali v kulturni
dvorani, kjer so se okrepčali s kislo juho, nato pa nadaljevali druženje vse do poznega večera. Organizatorji so namreč tudi letos pripravili kviz o pohodu. »Poleg domačih gasilcev, kulturnikov in drugih sodelujočih moram še posebej pohvaliti Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar. Ti so namreč letos za tiste, ki so se na pot v Podgorce odpravili z vlakom, na postajališču v Oslu-ševcih omogočili ogled zbirke predmetov in muzeja s tematiko železničarstva in življ enja v preteklosti,« je še dejala Volmutova in zatrdila, da bodo tradicijo zagotovo nadaljevali.
Monika Levanič
Zadovoljni pohodniki na postojanki v Ritmerku.
Cirkulane • Vračilo klopotca
Pri sv. Ani bo letos vse po pravilih
Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze so v društvenem vinogradu pri cerkvi svete Ane nad Borlom pripravili tradicionalno Vincekovo rez, nato pa se odpravili v Cirkulane -odkupit lastni klopotec ...
V Velikem Vrhu rez vinske trte vsako leto prikaže strokovnjak. Letos so to nalogo zaupali Romanu Štabu-cu s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, blagoslov rezi pa je opravil dekan v cerkvi sv. Barbare Emil Drev. A prvo letošnje opravilo v vinogradu je bilo tokrat pravzaprav le uvod v veselo druženje v stari večnamenski dvorani v Cirkulanah. Zakaj?
Ker člani DVS Haloze društvenega klopotca lani do martinovega niso pospravili, kot veleva običaj, so to namesto njih postorili »varuhi klo-potca«. Ti so v sporočilu v verzih, pribitem na drog klopotca, pojasnili, da lahko haloški vinogradniki svoj klopotec odkupijo z jedačo in pijačo za vso druščino. Dali so celo natanč-
ne napotke, česa na veselici ne sme manjkati. Ker bi klopotec v nasprotnem primeru razsekali za drva, je predsednik DVS Haloze Edi Hojnik napovedal, da bodo zahteve izpolnili.
In so jih res. Spekli so odojka, jagnjetino in purana ter poskrbeli za žlahtno kapljico, muziko in ples. »Tatovi« od blizu in daleč so v Cirkulane prinesli kar nekaj klopotcev vseh velikosti in oblik, slednjič pa se je med njimi le našel pravi. Ostal je nepoškodovan (z vsemi 84 deli, kot haloškemu klopotcu pritiče), za vsak slučaj so ga tudi preizkusili. Gospodarji klopotca, ki so za svojega predstavnika imenovali Zvonka Arnečiča, in varuhi klopotca, ki jih je zastopal Jernej Golc, so se tako le pogodili.
Bojda bo letos klopotec pospravljen pravočasno.
Dogodek je DVS Haloze pripravilo v sodelovanju s Kulturnim društvom Cirkulane, Turističnim društvom Cirkulane in Radioklubom Cirkulane. V bogatem kulturnem programu so nastopili Mladi veseljaki, ljudski pevci iz Cirkulan, dramska in folklorna sekcija kulturnega društva ter sekcija starih običajev turističnega društva (katere člani so se izkazali za varuhe klopotca). Sodelovali so tudi gostje: sekcija za ohranjanje starih običajev iz Društva upokojencev Spodnja Kungota, pevski zbor Prostovoljnega gasilskega društva Zlatoličje in KUD Opcine Bednja.
Eva Milošič
* - - < «
Foto: Sandi Kelc
Klopotec iz Velikega Vrha s svojimi gospodarji in varuhi (ne, to dvoje tokrat ne pomeni istih oseb ...)
torek • 31. januarja 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
lokalne zgodbe
le na gospodarstvo. Pomembnosti digitalizacije slikovnega in pisnega gradiva se do-Kamra objavijo nekaj novih digitalnih zbirk.
množično zastopana skupina javnih spomenikov v slovenski zgodovini,« so zapisali na spletnem portalu
sodelavko in regionalno urednico Kamre Melito Zmazek, iščeva pa tudi zunanje sodelavce.«
Število letno dodanih digitalnih zbirk si sicer želijo povečati, a gre za precej zahtevno delo, poleg tega pa poudarek dajejo kvaliteti in ne kvantiteti. Najnovejša med trenutno 23 digitalnimi zbirkami za območje Sp. Podrav-ja obravnava spomenike narodnoosvobodilnega boja (NOB) na Ptujskem. Petrovičeva je napovedala: »Letos bomo pripravili še popis spomenikov NOB na ormoškem območju in računamo na sodelovanje Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož.«
Spomin včasih zaide
Po evidenci Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj je na območju nekdanje ptujske občine, danes razdeljenem v 16 občin, 112 spomeniških enot NOB, od tega največ kamnitih napisnih plošč. V digitalni zbirki sta jih popisala Petrovičeva in Stanislav Lepej, aktiven član in nekdanji predsednik ptujskega združenja borcev za vrednote NOB. Avtor je pojasnil, da je gradivo zbiral že v prejšnjem stoletju: »Obšel sem vsa spominska obeležja v takratni skupni ptujski občini. Pri vsakem od njih sem naredil zabeležko o lokaciji, posvetilu itd.«
Na njegovo pobudo je leta 2005 ob 60. obletnici osvoboditve izpod fašizma in nacizma,
^¡//////////////////////////^^^^
|	Prispevajte v skupno
|	zakladnico spominov!
Spletni portal Kamra poleg digitalnih zbirk ponuja
I	tudi uporabniški vmesnik Album Slovenije, namenjen
|	zbiranju digitalnih kopij fotografij iz družinskih albu-
|	mov, pa tudi pisem in dokumentov. V poštev pride
|	gradivo, nastalo pred obdobjem digitalne fotografije,
|	z območja Slovenije ali zamejstva oz. povezano s Slo-
|	venci po svetu. Pri Kamri prijazno vabijo k sodelovanju,
|	da takšni spomini ne bi ostali le zasebni oz. da se ne
I	bi porazgubili.
Sodelovanja si želijo tudi v Knjižnici Ivana Potrča na
|	Ptuju, je poudarila Mira Petrovič: »Če ima kdo npr. fo-
|	tografije svojega dedka iz prve svetovne vojne in jih je
|	pripravljen deliti, jih lahko z zelo enostavno registracijo
|	javno objavi. Deliti je mogoče karkoli, vendar mora biti
|	skladno z avtorskimi pravicami, gradivo pa pred objavo
|	na spletu pregleda še regijski urednik.« Pričevanja po-
|	sameznikov bodo tako postala pomemben del zapiso-
|	vanja in vrednotenja zgodovine.
izšel zbornik Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, ki zajema tudi popis spomenikov. »Natisnili smo tisoč izvodov zbornika, imamo pa jih samo še nekaj. Knjige se včasih izgubijo, tudi spomin včasih zaide. Zato je dobro, da so vsi spomeniki z opisi digitalizirani,« je poudaril Lepej. Zdaj že razmišlja o novih projektih; morda bo zapisal svojo življenjsko zgodbo.
Predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak je pojasnila, da je
i
bila digitalna zbirka spomenikov NOB eden ključnih projektov lanskega leta: »Zveza združenj borcev za vrednote NOB vzpostavlja spletni zemljevid vseh spomenikov, obeležij in grobov NOB po celotni državi, odziv je zelo dober.« V ptujskem združenju se že pripravljajo na občinsko proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, največ pozornosti pa bodo letos posvetili 75. obletnici padca Lackove čete v Mostju.
Eva Milošič
Foto: CG
Markovci • Izbrskano iz matične knjige
Zlatoporocenca Kristovic
V soboto, 21. januarja, sta si pred matičarjem in pričami po 50 letih zakonske zveze zlati da izrekla Marjeta in Konrad Kristovič iz Stojncev 21.
Zlata nevesta Kristina je bila rojena 20. julija 1946 v Stojncih, zlati ženin Konrad pa 26. februarja 1944 v Zabovcih. Poročila sta se leta 1967, dom in družino sta si ustvarila na Kristinini (Kovačevi oz. Toplakovi) domačiji v Stojncih. Sta starša štirih otrok: hčerk Anice, Metke in Saške ter sina Mirana. Hčerki Saški ni bilo dano živeti, umrla je kmalu po rojstvu. Oče Konrad je hodil v službo, nazadnje je bil zaposlen v Savi Kranj, kjer je dočakal zasluženo upokojitev. Mama Kristina je bila gospodinja, doma je skrbela za dom in družino. Jesen življenja zakoncev Kristovič danes razveseljuje pet vnukov (Nataša, Ama-
dej, Eva, Kaja in Lana) ter prav-nuk Liam. Njihovega obiska se kot dedek in babica vsakič zelo razveselita. Medtem ko babica Kristina v prostem času z radostjo poskrbi za vnuke in pravnuka, zadovoljstvo ji je tudi skrb za vrt, pa ima Konrad še eno veselje - glasbo. Že več let je član Hišnega ansambla DU Markovci, skupine pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Kristinin hobi je čebelarjenje, je pa tudi članica Društva podeželskih žena občine Markovci.
Obred civilnega dela zlate poroke zakoncev Kristovič je opravil markovski župan Milan Ga-brovec, ki je jubilantoma v imenu občine namenil tudi protokolar-
no darilo. Cerkveni obred zlate poroke je bil v cerkvi sv. Marka, opravil pa ga je farni župnik Janez Maučec.
Zlatoporočenca sta nam ob jubileju zaupala še eno zanimivost: 50 let, odkar sta poročena, sta naročnika Štajerskega tednika. Takrat je naša medijska hiša mladoporočencem ob poroki podarila brezplačno polletno naročnino. Po preteku tega časa sta postala redna naročnika in to zvestobo ohranjata še danes. Na naše zveste naročnike smo v uredništvu zelo ponosni, hkrati pa jim nadvse hvaležni, da spremljajo in podpirajo naše delo.
MZ
Zlatoporočenca Marjeta in Konrad Kristovič v družbi župana občine Markovci Milana Gabrovca ter prič ob zlati poroki, vnuka Amadeja Majcenoviča in vnukinje Nataše Vidovič
Sl. Bistrica • Slovenske šole se lahko postavijo ob bok tujim
Profesorji po inovativne metode in novo znanje v tujino
Spoznavanje novih pristopov v podajanju znanja in nagovarjanje aktualnih tematik sta izziva, s katerima se srečujejo tudi profesorji. Da pa bi se s temi izzivi lažje spoprijeli, se je slo-venjebistriška srednja šola prijavila na razpis Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter uspela.
»Želeli smo pridobiti novo znanje, izkušnje, spoznati inovativne metode poučevanja, ne nazadnje pa preveriti, na kateri točki smo mi,« je povedal Marjan Kampuš, profesor in koordinator projekta. Izkušnje so uspeli pridobiti (oziroma jih še pridobivajo) na enotedenskih delavnicah, ki so bile organizirane v okviru projekta Erasmus+ v Španiji, Veliki Britaniji in na Češkem.
»Ugotovili smo, da veliko pou-čevalnih metod, ki so bile predstavljene, že uporabljamo. Ena izmed delavnic je bila vsebinsko in jezikovno integrirano poučevanje. Ta način izobraževanja pri nas že poteka, saj pri pouku angleškega jezika naši dijaki obravnavajo zgodovinske ali geografske teme, torej združujejo znanje več predmetov. Naši zaposleni pa niso spoznavali le metod poučevanja, naša psihologinja se je udeležila delavnice za obvladovanje stresa in preprečevanja izgorevanja zaposlenih, tudi delavnico obravnave multi-kulturnih vprašanj v izobraževanju bomo obiskali, saj na naši šoli opažamo povečan vpis dijakov iz drugih držav,« je povedal Kampuš.
Cilj projekta pa ni samo pridobitev novega znanja, temveč tudi izmenjava izkušenj z drugimi profesorji iz Evrope. »Morda na podlagi teh srečanj nastanejo tudi kakšni drugi projekti, kot je izme-
njava dijakov. Vsekakor projekt ni tek na kratke proge, temveč delo na dolgi rok,« je še dodal.
Na razpisu programa Erasmus+ 2015 je bilo v okviru ukrepa mobilnosti šolskega osebja odobrenih 30 projektov zavodov, organizacij, vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Med podravskimi šolami je uspela le Srednja šola Slovenska Bistrica. Za izvedbo omenjenih 30 projektov je bilo dodeljenih 463.859 evrov.
So pa slovenske šole množično vpete v mednarodno sodelovanje, saj sodeluje že kar 96 % srednjih in 72 % osnovnih šol, so s podatkom postregli na centru RS za mobilnost in evropske programe. Prepričani so, da mednarodno sodelovanje močno prispeva k profesionalnemu razvoju učiteljev in ravnateljev in da s projekti prihajajo v domovino primeri dobre prakse iz tujine na področju poučevanja.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Foto: MZ
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 31. januarja 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Cvetoč vrt celo poletje
Zima končno vsaj malo popušča in kmalu nas bo že gnalo na prosto. Ne pozabite, dokler je zelenica mokra in blatna, ne obrezujte. S hojo in tlačenjem naredite več škode kakor koristi. Res so večji sadovnjaki že polni rezalcev, prav tako je v večjih vinogradih že skoraj vse obrezano. A kmetje nimajo na razpolago veliko ljudi, saj je obrezovanje strokovno dokaj zahtevno delo, zato je treba začeti dovolj zgodaj. Na vrtovih pa vse porežete v enem dnevu in se še prav nikamor ne mudi.
Še vedno je dovolj časa, da delo na vrtu v miru načrtujete. Kaj, kdaj in kam boste sadili na zelenjavnem vrtu, ste si zdaj že narisali, zdaj pa prihaja še okrasni del vrta.
Okrasni vrt
Pri urejanju vrta je ena najpomembnejših zahtev, da bi naš vrt cvetel kar največ časa. Prav to cvetenje zahteva nekaj načrtovanja, kombiniranja, predvsem pa poznavanja osnovnih zakonitosti na vrtu.
Osnova vrta je zelena trata, ki daje primerno ozadje vsemu, kar nam vrt nudi. Je platno, na katerega potem narišemo najprej ogrodje, osnovno risbo, potem pa še drobne malenkosti, ki pa naredijo sliko privlačno in zanimivo.
Ogrodje vrta tvorijo prav gotovo drevesa in grmovnice. Nekatere med njimi ustvarjajo barvne kompozicije z različnimi barvami listja, posebej lepo nam popestrijo jesen, druge nam turobne zimske dneve lepšajo s pisanim lubjem ali posebnimi, nenavadnimi vejami. Mnoge nam polepšajo bivanje na vrtu tudi s cvetenjem.
Cvetje na vrtu
V vsakem vrtu se prav gotovo najde kotiček, kjer bodo pisane cvetlice našle svoj prostor. Izbor cvetlic je tudi pri nas že izredno širok, le dovolj poguma moramo zbrati in poseči tudi po nekaterih manj znanih in poznanih cvetlicah. Vendar dajejo piko na i na vrtu prav gotovo pisane cvetlice.
Cvetlice ločimo predvsem po tem, koliko časa nas razveseljujejo s svojim cvetenjem. Tako jih grobo razdelimo v štiri različne skupine: • ENOLETNICE, ki jim
vrtnarji rečejo tudi sezonsko cvetje
•	DVOLETNICE, ki prav tako sodijo med sezonsko cvetje, a potrebujejo za cvetenje dve leti
•	TRAJNICE, ki so na vrtnih gredicah dalj časa
•	CEBULNICE in GOMOLJNICE
Samo če boste posadili rastline iz vseh štirih skupin vrtnega cvetja, bodo vaše gredice harmonične in v cvetu večji del leta. Med seboj se namreč te skupine dopolnjujejo, ne izključujejo.
Kako kombinirati, izbrati, koliko naj cveti
Velikokrat me ljudje sprašujejo, koliko cvetja je še lahko na vrtu, kdaj je vrt »kičast«, kdaj je cvetja preveč. Moje mnenje je, da narava ni nikoli kičasta: tudi na naravnem travniku, ob robu gozdov in jas v vsakem letnem času najdemo tudi cvetlice. Cvetja na vrtovih in balkonih pa naj bo toliko, kot je všeč vam.
Zdi pa se zelo pomembno, da se naučite tole: vrta nimate za druge, ampak zase. Vrt naj bo tisti košček narave, na katerem si v današnjem času, ko samo hitimo in norimo, pogosto tudi kot kure brez glave, lahko naberete duševne moči, na katerem pozabite na stresne trenutke, službo, težave. Zakaj bi si potem delali probleme s tem, kaj drugi mislijo o vašem vrtu! Ce je vam všeč, da je na vrtu samo zelenje,ki vas pomirja in vam vrača moči, naj bo vaš vrt ena sama zelena trata. Ce imate radi grmov-nice, posadite jih toliko in tiste, ki so vam všeč. Je že lepo in bližje naravi, če so posajene v skupinah, ne pa raztresene kar tja v en dan po trati, a vedno jih posadite tako, da bodo vam povedale svojo zgodbo. Enako velja za cvetlice: če vam
mm
ti
Foto: Miša Pušenjak
Naravi najbolj podobno oblikovanje okrasnega vrta: trata je platno, drevnina ogrodje, gredica pa paša za oči
je všeč morje cvetja na gredici in na balkonu, jih posadite mnogo, takrat se boste v večini odločali za premnoge vrste in sorte iz široke kolekcije enoletnic in čebulnic. Mogoče samo majhno opozorilo: cvetje naj le ima eno rdečo nit, lahko je povsem pisano in različno, lahko je v enobarvnih tonih, lahko v kontrastnih barvah. Naj pa bo usklajeno z barvo fasade. V zadnjih letih so se pri nas pojavile fasade z močnimi barvami. S tem ste se omejili pri izboru barv sezonskega cvetja, pa tudi trajnic.
Lahko pa vam je všeč taka zasaditev, ki posnema naravno rast: vedno nekaj cvetočega, a vendar umirjeno. V tem primeru vam bodo prišle bolj prav dvoletnice in trajnice, s katerimi boste samo popestrili nasade grmovnic, skal-njake in gredice. Umirjenost lahko dosežete tudi samo z izbiro barv na vrtu: vrt posadite v eni sami barvi, ki dopolnjuje osnovno zeleno
barvo. Že samo zelenje z izbiro rastlin, ki imajo različno oblikovano listje, različne zelene barve listov, iglic, nekatere tudi cvetov, lahko dosežemo, da bo naš kotiček narave res prostor, na katerem si bomo odpočili po napornem dnevu ali tednu v službi. Ce se nam zdi zelena barva le nekoliko dolgočasna, jo lahko popestrimo samo z dodatkom pisanolistnih rastlin. Najdemo jih tudi med trajnicami in enoletnicami, zraven pa dodamo samo belo cvetje. Tudi med trajnicami jih je kar nekaj belo cvetočih. Še vedno dokaj umirjen videz vrta dosežemo, če osnovni zeleni barvi dodamo različno cvetje in rastline, vendar vse v odtenkih ene barve, ki je lahko roza, plava ali tudi rdeča. Rumena in oranžna barva sta že tisti, ki dosežeta precej razgiban in živ učinek. Kombiniranje barv na vrtu je izredno zanimivo, pravzaprav je meni najljubši čas leta ravno pozna zima oz. zelo zgodnja
pomlad, ko se odločam, kaj bom v tem letu posadila na gredice. Vsako leto se odločim drugače. Kar nekaj let sem se odločala za eno samo barvo, ki sem jo samo kombinirala z njej ustreznimi barvami. Lansko leto pa sem se, mogoče predvsem zato, ker je bilo moje pomladansko razpoloženje zelo slabo, odločila za pisan vrt, v katerem sem skombinirala močne rdeče in rumene barve z umirjeno belo. Moram reči, da sem z učinkom zelo zadovoljna.
Predvsem pa vam priporočam, da posadite vsako leto vsaj eno ali dve novi rastlini, cvetlici, ki ju še ne poznate oz. ju še niste imeli na svojem vrtu. Seveda se je dobro o njih nekoliko pozanimati tam, kjer kupujete svoje rastline ali seme. Nekoliko že morate poznati zahteve novincev v svojem vrtu. Videli boste, koliko bolj z veseljem in zanimanjem boste pričakovali in spremljali rast novih, nepoznanih rastlin, v kakšno zadovoljstvo vam bodo, če bodo lepo uspevale. Ce pa bo uspeh slabši, boste bogatejši za eno izkušnjo. Moram pa reči, da novosti, ki jih naši vrtnarji vsako leto prinašajo v Slovenijo, niso bolj občutljive rastline, ampak ravno obratno: pogosto so to manj občutljive rastline. Zal se nove stvari pri nas zelo težko prodajo, mnogi vrtnarji obupajo in tako je pri nas zelo težko priti do česa novega.
Leto na cvetočem vrtu
Koledar cvetenja na vrtu pričnejo čebulnice. Prve zacvetijo ja-rice: s svojo rumeno barvo nam prikličejo pomlad, ki pogosto nato še kar dolgo okleva, preden se resnično usidra pri nas. Njim sledijo nizki irisi, ki so lahko tudi modre ali manj pogosto bele barve. Kmalu za njimi zacvetijo pomladanski žafrani, pri nas bolj poznani kro-kusi. Torej nas prve na prihajajočo pomlad spomnijo čebulnice. Takoj za njimi se že pričnejo prebujati dvoletnice. Prve si po težki zimi običajno opomorejo mačehe. Ze dolgo niso samo okras grobov, ampak jih sadimo tudi v okrasne posode in cvetlična korita na oknih. Ze nekoliko poznejšo pomlad pa umirijo drobne, modre cvetlice naših babic, spominčice. Tudi te so dvoletne - posejane ali zaseja-
ne so bile v preteklem letu. Kmalu sledijo čebulnicam in dvoletnicam še pomladi cvetoče trajnice. Šele kasneje, proti koncu junija, se v polnem sijaju na vrtu razbohotijo tudi enoletnice. Tudi jesen navadno zaključijo pozno cvetoče trajnice in čebulnice. Mnoge enoletnice namreč rade podležejo boleznim in škodljivcem ali pa preprosto prenehajo cveteti, če nismo primerno skrbeli zanje. Trajnice potrebujejo precej manj skrbi, seveda pa nam dodatno skrb tudi zelo rade vračajo.
Delo v zelenjavnem vrtu
Še vedno ni nič novega. Cesar niste uspeli posejati pretekli teden, posejte v tem tednu. Mogoče bi samo nekoliko bolj poudarila, da je v rastlinjakih zdaj resnično treba posejati bob in grah. Ker je že toplejše, vsaj tako nam trenutno obljubljajo vremenarji, posejte še rukolo, špinačo, blitvo in predvsem mesečno redkvico. Kar nekaj je tudi rastlin , ki jih posejemo za sadike, med njimi pa ni ničesar novega, zato si poglejte seznam iz preteklega tedna.
Delo v
prezimovališču
Mnogi še vedno delate svoje potaknjence in jih prezimujete v neogrevanih a svetlih prostorih. Tam prezimujejo tudi številne posodovke. Do sedaj ni bilo veliko dela, le občasno jih je bilo treba zaliti, seveda. Zdaj pa se bo delo počasi začelo. Najprej vsi, ki to želite, čim prej porežite oleandre. Oleandrov sicer ne obrezujemo, saj ne prenašajo dobro rezi. Predvsem pa vsaka rez povzroči zapoznelo cvetenja ali pa cvetenje sploh izpade. To je zato, ker oleandri cvetijo najbolje kar na istem mestu, kakor so cveteli lani. Ko jih porežemo, se morajo najprej obrasti, les se mora postarati, šele potem nastavijo nove cvetove. Ce jih boste rezali dovolj zgodaj, bodo proti konca poletja morda zacveteli. Prav tako ne pozabite: zračenje je najboljši varstveni ukrep, da rastline ne zbolijo. Zdaj, ko je toplejše, boste lažje vsak dan vsaj za pol ure odprli okna in v prostore spustili svež zrak.
Miša Pušenjak
FEBRUAR	3	R?	¡VH	■■■■■■ Svečan
si SREDA 1 lenac	05. («den	H	-1 ČETRTEK 1 U lulijana	
**-j Četrtek Marija svKniu			»1 rj PETEK 1 / Si Ivin	
PETEK Z) Blaž		m	SOBOTA Simeon	a
SOBOTA Andrej	fiü 05:20	m	"1 Q NEDELJA 1 —J Julijan	H
1— NEDELJA Agata			J Leon	
r- PONEDELJEK 04 wden O Dora			<-1 TOREK ¿.— 1 Irena	od 09.00
I-? TOREK / Sonfni rahod 07:17 / Egidij Sondni iahodl7;16			SREDA s / Marjeta	m
SREDA U lanez, Slovenski kulturni praznik		#	ČETRTEK Marta	
Q ČETRTEK _J Polona			/ PETEK ¿J~\ Matija	
<1 PETEK 1 U Viljem		u	SOBOTA Sereii	
SOBOTA Marija	a		NEDELJA Andrej	a 14:00
-1 —\ NEDELJA 1 ¿— Damijan		m	^fl PONEDELJEK i- / Gabrijel	09. teden
A PONEDELJEK 1 —J Katarina	07, teden	do 09 OO od 10:00	*")Q t0REK Z-O Roman	Pust
Vi
TOREK Valentin
15
SREDA lurka
m
Cvetje in oljnice
Podtalni plodovi Koraije, i
«5
Plodovke in sadje
Paradižnik, paprika, grah
Listnate rastline
Solate, iflit, Ohrovi motovileč. tvci-si j.bliiva.
ía fcoUiiarje. gnojimo 2 mineralnimi gnojili. Opravimo ¡irtijjflíkropljenjí 03 4i*«iv - breskvi ' '(odravosii. Z gojenjem» nasadih oljk juiíne-drugi polovici meseca.
iz Sttwrwc« Miroindl h 3.1 zstoltu A|da, vrcOKie

KGZS - Napajanje telet
Kako deluje prebava
Poznavanje delovanja prebavnega sistema pri teletu lahko pomaga vzrediti zdrava teleta brez pomoči dragih dodatkov h krmi.
Kako tele sesa v naravi
Ko tele sesa pri kravi, vedno sesa počasi ter z iztegnjenim vratom, pri tem proizvaja obilico sline. Ta položaj zapre požiralnikov žleb, tako da mleko steče mimo vampa v siriščnik. Ko mleko vstopi v siriščnik, encimi (renin in drugi) sesirijo mleko. Sirotko tele iztisne naprej v tanko črevo za nadaljnjo prebavo. Sirno zrno, ki ostane, encimi počasi razgradijo, preden nadaljuje pot v tanko črevo, kjer se hranila resorbirajo.
Slina - teletov najboljši prijatelj
Slina, ki se tvori pri počasnem sesanju, uravnava pH v siriščniku in pomaga pri usirjanju mleka. Vsebuje potrebne encime, kot je lipaza, potrebna pri razgradnji masti, pomembnem viru energije. Slina ima naravne antibiotične lastnosti, je teletova prva in glavna obramba pred infekcijami. Če tele pije napoj hitro, ne proizvede zadostnih količin sline, ki je potrebna za dobro usirjanje mleka. To privede do pojava, ko teleta sesajo drug drugega za ušesa, popek in vime, da bi proizvedla zadosti sline, ker se to ni zgodilo, ko so sesala. Opisani pojav imenujemo navzkrižno sesanje.
Ko tele prehitro pije in požiralnikov žleb ne zmore požirati, zaide napoj v vamp, kjer se skisa in fermentira v odsotnosti encimov, to pa privede do prebavnih motenj - napenjanja. Pri hitrem napajanju in nezadostni tvorbi sline se mleko prav tako ne sesiri popolnoma in neusirjeno prehaja v tanko črevo. Takšno mleko je v tankem črevesu hrana za bakterije, ki povzročajo prehranske driske.
Prehranske driske pri teletih
Vzrok prehranskih drisk je pogosto stres zaradi slabih praks pri vzreji. Prehranske driske so preprosto končni rezultat prevelike oskrbe laktoze v črevesu zaradi prehitrega prehoda mleka skozi siriščnik, zato encimi ne uspejo razgraditi vse laktoze, preden preide v tanko črevo. Patogene bakterije uporabijo obilico laktoze kot hrano za pretirano razmnožitev, s tem pa poškodujejo črevesno steno. Zaradi poškodb odtekajo telesne tekočine v črevo, kar dodatno poveča dehidracijo teleta.
Svetovalna služba: Igor Tumpej, univ. dipl. inž.
Vir: KZ Ptuj
torek • 7. februarja 2017
Na sceni
Štajerski TEDNIK 1
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Po domače Štirka
Naj nas spoznajo tudi Ptujčani
Ptuj, kjer se je leta 1969 rodil najstarejši festival narodno-za-bavne glasbe Slovenije, je bogatejši za nov narodno-zabavni ansambel Po domače Stirka, ki ga na nemško govorečem območju poznajo pod imenom Four Live Band. Sestavlja ga pet odličnih glasbenikov in prijateljev, ki so se povezali v skupnem cilju: ohranjati in gojiti kvalitetno narodno-zabavno glasbo ter jo deliti z vsemi njenimi ljubitelji.
Na njihovem repertoarju so skladbe Avsenikov, Lojzeta Slaka in druge všečne narodno-zabavne skladbe. Štiriglasna vokalna izvedba jim omogoča širok in pester izbor skladb. V repertoar vključujejo tudi zabavno glasbo, odvisno od tega, na kateri prireditvi nastopajo, tudi zato velik poudarek dajejo šovu. Čim prej se želijo predstaviti tudi s svojimi skladbami. Razmišljajo tudi o udeležbi na katerem od festivalov, še posebej ptujskem. Zelo si namreč želijo, da bi jih bolje spoznali tudi na Ptuju, da bi dobili priložnost nastopiti na katerem od ptujskih glasbenih dogodkov. Trenutno jih veliko bolje kot na Ptuju poznajo v preostalih delih Slovenije in v tujini.
Ansambel Po domače Stirka vodi Ptujčan Miran Skok. Igra ki-
Ansambel Po domače Štirka
Foto: Stanko Kozel
taro in poje, povrhu je še animator in povezovalec programa, skratka vezni člen ansambla. Že v osnovni šoli je njegov pevski talent prepoznala prof. Greta Glatz. Dvajset let je nastopal v znanem duetu Victory, glasbena presenečenja je delil s Pojočim telegramom, nastopal je v TV-oddajah, nekaj časa je bil tudi TV-voditelj. Ptujčan je tudi Vlado
Meško, ki igra bariton, bas, kitaro, bobne in tudi poje. Glasbeno kariero je gradil kot član ansamblov Komet, Karavans in Alpen Adria musikanten (Avstrija). Z njimi je prepotoval velik del Evrope, gostovali so tudi na Japonskem ter skupaj posneli več zgoščenk. Znan je po svoji dobrodelnosti, skrbi pa tudi za to, da je vzdušje v ansam-
blu vedno prijetno in zabavno. Od Svete Trojice prihaja Ivan Ornik, kitarist in vokalist, nekdanji član ansambla Dinamika, na katerega ga vežejo številni uspehi. Njegov prefinjeni zven kitare je mogoče prepoznati na številnih zgoščenkah, saj pri studijskih snemanjih kitare pomaga tudi drugim ansamblom. Damijan Balog igra bas kitaro, kitaro in je tudi vokalist. V glasbi je pristal že pri petnajstih letih. Sodeloval je v skupini Veter, z Božidarjem Wolfandom Wolfom, Tomažem Kozlevčarjem in Natalijo Verboten ter nastopil na več festivalih. Stanislav Stuhec, doma je v Gabrniku pri Juršincih, je harmonikar, klaviaturist in vokalist. Preden je postal član ansambla Ekart, enega vrhunskih slovenskih ansamblov narodno-zabavne glas-
be, je sodeloval z več slovenskimi in tujimi ansambli. To je bilo izjemno uspešno obdobje z veliko nastopi doma in v tujimi, trdo in zagnano delo je bilo nagrajeno z odmevnimi festivalskimi zmagami (Ptujski festival, Števerjan, Polka - valček). Redno so nastopali v Hiši Avsenik v Begunjah, nastopi z legendarnim Slavkom Avsenikom pa so nekaj, česar ne bo nikoli pozabil. Stanislav Štuhec se je podpisal pod številne skladbe, prvo pod naslovom Pozdravljeni, rojaki je ustvaril pred odhodom na turnejo po Avstraliji. Z Ekarti ga je pot vodila še na turneje po Kanadi in ZDA. Bil je tudi član Dinamike. V svet glasbe je popeljal tudi svoje otroke Klavdijo, Dejana in Damirja.
MG
Iz naše preteklosti
v
m ur cakania na m
V prvih treh letih petletnega jugoslovanskega gospodarskega plana so bili načrti realizirani brez tujih posojil. Odobrena posojila dveh ameriških ustanov: Banke za izvoz in Valutnega fonda, prav tako pa od Mednarodnega fonda bo mogoče realizirati šele v letih 1950/1951, je v novoletni poslanici, v kateri je ljudstvu zaželel vse lepo v letu 1950, povedal maršal Tito. V letu 1949 je propadel poskus politične osamitve države, za kar so se v OZN trudili predstavniki ZSSR. Vlada FLRJ je šla odločno po poti vodenja samostojne zunanje politike.
Kljub velikemu angažiranju delovnih ljudi za realizacijo petletnega plana krajevne oblasti in partijske organizacije ponekod niso bile uspešne pri mobilizaciji delovne sile za težko industrijo. Ljudska fronta je imela nalogo, da v letu 1950 naredi vse, da se premaga pomanjkanje delovne sile.
Odgovornost za nadaljevanje graditve socializma na Ptuju so pre-
vzeli novoizvoljeni odborniki Mestnega ljudskega odbora, ki mu je predsedoval Janko Vogrinec. V borbi proti birokratizmu se je ta odločil, da bo na seje vabil tudi ljudstvo, da predlogi in sklepi MLO ne bodo ostali samo na papirju, temveč živa stvarnost, ki jo bodo volivci s ptujskega območja sprejeli in dosledno izvajali. V Vičancih so se odločili, da bodo odprli nov premogovniški rov, s čimer bodo omogočili izkop okrog 7000 ton premoga. Okrajna popisna komisija se je zavzela za temeljite priprave na popis živine, perutnine in panjev, ker še marsikje ni prodrlo spoznanje, kako pomembna je za naše gospodarstvo statistika: pošteni delovni ljudje ničesar ne prikrivajo, za špekulante pa je evidenca neprijetna . KLO se morajo resno in odgovorno lotiti te pomembne gospodarske akcije. Glasilo Naše delo je naročnike, ki niso poravnali naročnine za leto 1949, črtalo s seznama naročnikov, ker: „Kdor skupnosti ne daje, od nje tudi ne more prejemati."

Težko do otroškega vozička
Pošiljke vozičkov so v letu 1950 prihajale redkokdaj kljub občutnemu porastu novorojenčkov. Prijav za odkup vozičkov z nakaznicami je bilo več deset. Na voljo je bilo le osem vozičkov. Okrajni odbor AFŽ Ptuj je imel izjemno težko delo, da je nakaznice pravilno razdelil. Nabavili so jih Majda Korošec, Bojan Rakela, Julka Kaučevič in Frančka Meglič iz Ptuja, Anica Hlupič iz Mestnega Vrha, Ivanka Ržen iz zadruge Osojnik, Anica Petek iz Starš in AFŽ Ormož.
(mmie
Qv$podnif$U& vanstacc ptujskega ohvafa
združena & pexzltuht<jc oitt od 16. do 23. oktobra 19H9
Razstavni prostor; MLADIKA odprta dnevno
Razstava od 8. do 18. ure

mam
Foto: Fotografija je iz zbirke fotografij Franca Goloba
obletnico obstoja. Majšperški tekstilci so prejeli prehodno zastavico za leto 1949, saj so svoj letni plan izpolnili s 125 odstotki. Na Ptuju je začela obratovati sušilnica za les. Švicarija in Ljudski vrt na Ptuju sta začela propadati zaradi malomarnosti. 3000 gledalcev si je 2. aprila 1950 ogledalo revijo konj na Tur-nišču. Kmete iz Slovenskih goric je obiskala potujoča trgovina Okma iz Slovenj Gradca ter podeželju približala različne industrijske predmete: metražno blago za oblačila, galanterijo in drugo.
Ze v petdesetih letih prejšnjega stoletja so se zavedali promocijskega vidika ptujske vedute, ki je vabila tudi na 1. gospodarsko Zametki Aevoklubtt razstavo ptujskega okraja.
Primanjkovalo 295 stanovanj
Za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi je potreben dvig komunalne dejavnosti. V letu 1950 je samo na Ptuju primanjkovalo 295 stanovanj. Kot novo kmetijsko kulturo v ptujskem okraju so začeli sejati pivovarniški ječmen. V Mestnem muzeju so se odločili, da bodo izvedli vse potrebne ukrepe za zaščito arheološkega najdišča na gradu.
Dan po svečnici je Naše delo pozvalo fante iz Spuhlje, Zabov-cev, Nove vasi, Bukovcev, Stojncev, Borovcev, Dornave, s Pobrežja, od Vida in iz Lancove vasi, da pripravijo kožuhe, zvonce in ježevke, pluge, piceke in ruse, da bodo na pust dostojno ponovili tukajšnje pustne
običaje. Dekleta pa morajo poskrbeti, da bodo kurenti in orači okrašeni z rutami in barvastimi trakovi. Kdor dela in ustvarja, naj se tudi veseli ob narodovih običajih!
Kandidata za Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ za okraj Ptuj sta bila tovariš Dušan Kveder in tovariš dr. Jože Potrč. Na predvolilnih zborovanjih je bilo še posebej poudarjeno, da si naše ljudstvo zasluži, da ga vodijo najboljši sinovi jugoslovanskih narodov; takšna sta bila tudi ptujska kandidata.
Z odvažanjem snega iz mesta so preprečili poplave v kleteh, odvažali so ga s konjskimi vpregami.
Na Okrajnem ljudskem odboru Ptuj so se zavzeli za povečanje izdatkov za prosveto, zdravstvo in socialno skrbstvo. 19. marca 1950 je Zadruga Osojnik proslavila četrto
V Krčevini pri Ptuju je 27. aprila potekal letalski miting Aerokluba iz Maribora, ki si ga je ogledalo 1000 ljudi. Z mitingom so želeli dokazati, da je tudi v neposredni bližini Ptuja mogoče začeti vzgajati prave Titove letalce in padalce.
Na Ptuju so pred mesnicami čakali med pet in sedem ur. Številni nasveti in predlogi ljudstva glede načina delitve mesa so bili brez pravega učinka. Mnogi, ki niso hodili gledat, kdaj se bo delilo meso, so večkrat ostali brez njega.
Železniški most čez Dravo na Ptuju je dobil nove opornike. V Strnišču bi radi imeli osnovno šolo. 28. maja so na Ptuju odkrili spominsko ploščo 20 talcem. Abonenti menze na Ptujski Gori so bili nezadovoljni s ceno hrane na mesec in ker jim je poslovodkinja odvzemala cele živilske nakaznice. Pričakujejo,
da bo ljudska inšpekcija končno vzpostavila red. V Cirkulanah pa so imeli težave zaradi pokvarjenih zvočnikov.
Velemojster Vasja Pirc je 20. maja odigral šahovsko simultan-ko proti 40 ptujskim šahistom. Na Ptuju je potekal že tretji festival politike, gospodarstva in kulture. Oblastno podjetje Sadje in zelenjava na Ptuju je tudi v letu 1950 imelo velike probleme pri prevozu odkupljenega sadja in zelenjave, ker ni imelo nobenega lastnega prevoznega sredstva. Potrošniška zadruga na Ptuju je začela graditi trinadstro-pne hiše. Mnogi so se spraševali, zakaj je že dve leti zaprto kopališče na Ptuju, ki so ga zaprli zaradi bojazni pred epidemijo. Nekateri so predlagali, da bi novega uredili na desni strani Drave, nasproti zaprtega kopališča. Gomila je bila iz leta v leto bolj priljubljena izletniška točka, vsako leto v začetku julija so pripravili tudi Turistični dan. Okrajni ljudski odbor Ptuj - Poverjeništvo za prosveto in kulturo je razpisalo avdicijo za gledališke igralce v Okrajnem gledališču Ptuj. V drugi polovici julija je bilo v Ljudskem vrtu pri Ptuju odprto moderno kegljišče za domače in mednarodne kegljaške tekme.
Zadnja številka glasila Naše delo v letu 1950 je izšla 23. junija, od številke 19 do 25 zaradi tehničnih težav tudi v manjšem formatu in manjšem obsegu. Odgovorni urednik je bil Jože Vrabl.
Pripravila: MG
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 31. januarja 2Q17
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—»	NEDELJA	PONEDELJEK
zelenjavno-mesna	gobji golaž,	prežganka,	porova juha, ocvrti	bograč,	juha,	cvetačna juha,
enolončnica,	polenta,	pečena svinjska	sir, zelenjava na	figov kolač	svinjski medaljon	piščančji zrezek
postrgača,	jabolčni zavitek	rebra, slan krompir,	maslu s šampinjoni,		v čebulni omaki,	v korenčkovi omaki,
kompot		motovilec,	radič s fižolo v solati,		rizibizi, solata,	svaljki, solata,
		sadje	palačinke		krof	puding
Postrgača
Sestavine: 1 vrečka suhega kvasa, 40 dag moke, 2 žlici olja, 1 jajce, 2,5 dl mleka, 1 čajna žlička sladkorja, 1/2 čajne žličke soli; nadev: 10 dag zaseke ali ocvirkov, 4 stroki česna, po želji še 10 dag sira za pice.
Iz moke, kvasa, jajca, soli, sladkorja, olja in mleka zagnetemo testo in ga položimo v pomo-kano posodo, da vzhaja. Vzhajano testo položimo na desko, rahlo pregnetemo in zvaljamo na 1/2 cm debelo v velikosti ploščatega pekača. Pekač namastimo in nanj položimo testo. Lahko pa testa ne valjamo, ampak kar vsipljemo v pekač (namesto masti in moke ga prekrijemo s papirjem za peko) in z roko raztegnemo po pekaču (ni treba od roba do roba, lahko samo oval v sredini pekača). Testo namažemo z zaseko ali ocvirki in strtim česnom ter po želji posujemo s sirom. Pečico segrejemo na 220 stopinj in spečemo. Ponudimo k enolončnici. Ali pa jo pojemo kar tako ... (Mimogrede: postrgačo poznamo pod mnogimi različnimi imeni: gerpa, postržjača, palenka, opalenk ... Ne glede na poimenovanje je okusna.)
Figov kolač
Sestavine: 120 g masla, 120 g sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 2 jajci, 300 g moke, 1 zavitek pecilnega praška, limonina lupina, ščepec soli, 100 g suhih fig, 1 dl mleka.
K penasto umešanemu maslu dodamo sladkor, rumenjaka in naribano limonino lupino. Ko zmes naraste, narahlo primešamo sneg iz beljakov in moko, v katero smo vmešali pecilni prašek in sol. Nazadnje vmešamo na kocke narezane fige. Testo podevamo v namazan in pomokan model za šarklje. Pečemo 40 minut pri 200 stopinjah.
Potrošnikov zoom • Topljeni sir v lističih
To ni pravi sir!
V tokratno primerjalno ocenjevanje izdelkov je bilo vključenih enajst vzorcev topljenih sirov v lističih različnih proizvajalcev in trgovskih blagovnih znamk.
Ob pregledu seznama sestavin so na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave (MIPOR) ugotovili, da vsebujejo izbrani topljeni siri v lističih le od 48 do 55 % sira, na štirih vzorcih vsebnost sira sploh ni bila zapisana, kar 10 od 11 izdelkov vsebuje fosfate, nekateri tudi barvila. Topljeni sir v lističih pa ni poceni: za kilogram ocenjevanih sirov v lističih so odšteli od 4,45 do 13,27 evra.
Kako naredijo topljeni sir
Znano je, da topljeni sir izdelujejo, da bi porabili sire, ki zaradi tehnoloških napak (nepravilne oblike) ali nepravilnega zorenja sira ne bi prišli na prodajne police in bi lahko končali v hrani za živali ali celo v smeteh. Mešanici zdrobljenih ali naribanih sirov (trdih, poltrdih, mehkih) dodajo še druge mlečne in nemlečne sestavine, kot so mleko, smetana, sirotka, mleko v prahu, maslo, začimbe, sol, aditivi in arome.
Tehnološko pomembni aditivi pri topljenih sirih so emulgirne soli, ki omogočajo nastanek in ohranjanje homogene zmesi. Pripravljeno mešanico nato talijo s segrevanjem in mešajo, da dobijo homogeno tekočo zmes, ki jo, oblikovano v lističe, zapakirajo v plastično folijo in ohladijo. Topljeni sir je zelo obstojen, do enega leta, in je tudi priročno pakiran za lažjo rabo v gospodinjstvu in gostinstvu.
Le polovico je sira
V primerjalnem ocenjevanju topljenih sirov v lističih smo ob pogledu na seznam sestavin ugotovili, da vsebujejo od 48 do 55 % sira. Na 4 vzorcih vsebnost sira ni bila zapisana. »Zanimivo je, da se nobeden od proizvajalcev ni odločil, da bi potrošniku razkril informacijo o vrstah sira v izdelku. Izdelek €.c.o.+ se je po sestavi razlikoval
od drugih topljenih sirov, saj je vseboval največ rekonstruiranega posnetega mleka. Med netipične topljene sire v lističih smo uvrstili tudi Mercator klasik in Hofmeister Snack Toast, saj sta oba namesto masla vsebovala 14-16 % palmove maščobe,« je predstavila ugotovitve Nika Kremic in dodala: »Dejstvo, da so proizvajalci namesto masla uporabili palmovo maščobo, nas ne preseneča več, saj je to postal trend in proizvajal-
Blagovna znamka / Ime izdelka Proizvajalec / Prodajalec Kupljeno v
		d)			A
	O				o
	o	m			LU *
	s	(D			S
	03 _Q O	C _Q O	TO 0	to 0 0	§3
o	>W ro 5	>W	o		HF
		ro E (D	S	-S ol (0	LU O fc ? O. Û-
		>o			A Z
		ro Z			LU O O
30% 30% 30% 100%
Tipični topljeni sir v lističih
Land Fettine
Rezine topljenega sira
Alpenmark toast
Topljeni sir
Milbona toast
Topljeni sir v lističih
Tuš toast
Masten topljeni sir v lističih
Jošt toast
Topljeni sir v lističih
Meggle Toast
Topljeni sir v lističih
Zott Toasty toast
Topljeni sir v rezinah
Happy cow alpine
topljeni sir - lističi
Netipični topljeni sir v lističih
Mercator klasik
Lističi iz sira in rastlinske maščobe za toast
Via Cuneo, Italy
Bonifaz Kohler GmbH, Nemčija
Schreiber & Rupp Gmbh, Avstrija
Prodajalec: Engrotuš d.o.o., Slovenija
Distributer: Ljubljanske mlekarne d.d., Slovenija
Schreiber & Rupp Gmbh, Avstrija
Zott se&Co. KG, Nemčija
e.c.o.+
Topljeni sir
Hofmeister Snack toast
âlLLR ] D\mA/y HM/lDuN P CSčobo
Gebr. Woerle Ges.m.b.H., Avstrija
Schreiber & Rupp Gmbh, Avstrija
Eurospin
19 12 2,25
Distributer: Scamark-c.s. France
Schreiber & Rupp Gmbh, Avstrija
150 0,96 6,40
18 13 2,25
28 16 2,25
++ ++
žni kot korenje. »Slednji imajo dodana barvila karotene in/ali izvleček paprike. Prav vsi topljeni siri pa vsebujejo emulgirne soli, predvsem E 339, E 341, E 450 in E 452, tj. fosforjevo kislino, fosfate in di-, tri- ter polifosfate, in E 331, natrijeve citrate,« sporočajo iz MI-POR-ja.
ci tovrstne cenene surovine uporabljajo praktično vsepovsod.«
Kar 10 jih vsebuje fosfate, nekateri tudi barvila
Izdelki se med seboj razlikujejo že na prvi pogled. Nekateri topljeni lističi so svetlo rumene barve, drugi pa oran-
Topljeni sir v lističih ni poceni
Vir: MIPOR
++ zelo dobro (80 - 100 %) + dobro (60 - 79 %) o povprečno (40 - 59 %) - pomanjkljivo (20 - 39 %) - nezadovoljivo (0 - 19 %)
Za kilogram ocenjevanih sirov v lističih smo odšteli od 4,45 (€.c.o.+) do 13,27 evra (Jošt toast). Med najbolje ocenjenimi topljenimi siri v lističih so cenejši izdelki. »Če primerjamo cene topljenih sirov s cenami navadnega poltrdega sira, lahko ugotovimo, da so cene primerljive. A treba je poudariti, da je navadni sir kakovostnejši in bolj zdrav,« opozarja Nika Kremic.
Rdeča luč za prehranski profil
Skupna ocena prehranskega profila topljenih sirov v lističih je nezadovoljivo, saj vsebujejo kar nekaj maščobe, nasičenih maščobnih kislin in veliko soli. Zato na inštitutu svetujejo, da namesto topljenega sira v toplem sendviču uporabite poltrdi sir (npr. trapist ali tilzit), ki je kakovostnejši, a se bo ravno tako lepo stopil, posebno če ga sami grobo naribate. »Uživajte sire v sklopu uravnotežene prehrane. Vsak dan naj bi zaužili 2-4 enote mleka in mlečnih izdelkov, pri čemer 30 g težka rezina sira predstavlja 1 enoto ali porcijo. Zaradi visoke vsebnosti soli in nasičenih maščobnih kislin ter fosfatov priporočamo, da dnevno ne zaužijete več kot dveh rezin (30 g) topljenega sira v lističih.«
400 1

+
250
23
15


o
200
17
11

+
o
150
24
15
+

o
150
24
15
+

o
E.Leclerc
150
24
15
t
tt
o
E.Leclerc
150
22
15
t
t
150 1
t
+

E.Leclerc
200
17
12

o
150
25
16
+
o
v lističih
torek • 31. januarja 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da so prizadevanja občanov za to, da v njihovi ulici uredijo pločnike, res velik prispevek k varnosti pešcev v prometu. Zlasti pozimi, ko se občinam j... za občane in gledajo le, kako bodo prihranile kak evro. Tudi tako, da NE počistijo pločnikov. (Fotografija je povsem simbolična, ker se to, kar je na njej prikazano, dogaja na Islandiji, ne na primer pri sv. Vidu...)
Govori se
... da je takoj po prisegi novega ameriškega predsednika pričelo deževati. So bile to solze radosti ali se je celo nebo razjokalo nad Ameriko? Ali pa, kot je dejal eden od duhovnikov: dež je po Bibliji znamenje božjega blagoslova. Zdaj pa naj vsak izbere razlago po svojem prepričanju.
... da so nedavno pri neki reviji proglasili Slovenko leta. To je postala ženska, ki je šest dni ultra tekala po Nepalu. Bolj po našem okusu bi bila Slovenka leta tista ženska, ki uspe z minimalno plačo 365 dni na leto
Prireditvenik
preživeti svojo družino, pa pri tem ohraniti še kaj optimizma. Po letošnji izbirni logiki bo Slovenka leta 2017 oseba, ki se je nekoč poročila z bogatim Američanom, sedaj pa si skupaj z njim prizadeva, da bo Amerika velika dežela.
... da ima ptujski župan svoje mesto tako rad, da si je novo hišo omislil tam, od koder bo imel vedno lep pogled na mesto - na Ptujski Gori. Od tam
se ne bo videlo, kje so pločniki neočiščeni ali katero fasado bi bilo treba popraviti. Še vrteška ravnateljica bo daleč od njegovih oči.
... da so v teh dneh najpogostejši odgovori Ptujčanov na vprašanje, kaj bodo za pust: vrečka! Navdih so dobili po edinstveni novoletni smreki, ki je letos krasila Slovenski trg. Pa še nihče jim ne bo mogel očitati, da odpadkov niso reciklirali.
jKJ*-Foto: Tajno društvo PGC
... da seje slovenski državni rokometni reprezentanci na nedavnem svetovnem prvenstvu v Franciji zelo poznalo, da je njen trener pristen Črnogorec. Zakaj bi dečki 60 minut delali in garali, če pa lahko vse opravijo v zadnjih desetih minutah! In so ga ubogali. Hrvaški večvredno-stni kompleks jim je seveda pri tem prav tako pomagal.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
8						6	2	
					5			
			4	8			5	
		7		2			6	
		9	3		8	1		
	8			9		3		
	9			1	4			
			7					
	6	2						1
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	GGG
Bik	vvv	©	€€	GGG
Dvojčka	VV	©©	€€€	G
Rak	VVV	©©	€	GG
Lev	VV	©©©	€€	GGG
Devica	V	©©	€€€	G
Tehtnica	VVV	©	€€	GGG
Škorpijon	V	©©	€€€	GG
Strelec	VV	©©	€€€	GG
Kozorog	VVV	©©©	€	G
Vodnar	VVV	©©	€	GG
Ribi	V	©	€€	GGG
Torek, 31. januarja
11:00 Ormož, občinska avla: otvoritev likovne razstave
Ko roke sledijo sanjam 15:00 Pesnica, kulturni dom: delavnica LAS Ovtar Slovenske gorice
Sreda, 1. februarja
15:30 Sladki Vrh, sejna soba večnamenske društvene zgradbe: delavnica LAS Ovtar Slovenske gorice 19:00 Ptuj, mestni kino: ogled filma Maraton in pogovor z maratoncem Mirkom Vindišem
Četrtek, 2. februarja
18:00 Ptuj, grand hotel Primus: predavanje Po poti sprememb za boljši jutri, brezplačno 23:00Mezgovci, pred gasilskim domom: 10. prva brazda - oznanilo začetka fašenka; ob 24.00 pok pokačev, povorka oračev v Dornavo, sprejem oračev pred občinsko stavbo, predaja občinskega ključa
Petek, 3. februarja
18:00 Središče ob Dravi, OŠ: potopisni večer Poučuj
(Tanzanija) - meditiraj (Tajska) - občuti (Etiopija) 18:00 Velika Nedelja, dom kulture: Območno srečanje odraslih gledaliških skupin - Linhartovo srečanje 2017, predstava Korenčkovi 18:00 Rogaška Slatina, grand hotel Rogaška: odprtje razstave Branka Gajšta
Mestni kino Ptuj
Sreda, 1. februarja: 19:00 film Maraton in pogovor z
Mirkom Vindišem Četrtek, 2. februarja: 19:00 Liffe po Liffu: The Beatles,
osem dni na teden Petek, 3. februarja: 16:30 Bučko; 18:00 Liffe po Liffu: Loving; 20:20 Razcepljen
Štajerski 1	PEB	INI	IK
www.tednik.si			
ÉÍ3stajersk¡tedn¡k	-Stajerskitednik		
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 31. januarja do 6. februarja 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Naudaru.
RADIOPTUJ
lam v srednjo šolo?
V četrtek ob 16. uri z Anemari Kekec.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
s TTn*ii,r i		
Jvfl^k iHL L"		tlSl v,, m-'- t
		
•	i -	
¡4} p J y ■ -.^iff'-tj?* , \ f ' [ i		
'a _ mm	i» r^E^^i	
		
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te-dnik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Teja Šuen, Runeč 59 a, 2259 Ivajnkovci.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
■■■
Foto: CG
22 Štajerski
Zanimivosti, poslovna sporočila
torek • 31. januarja 2017
Juršinci • V Bodkovcih smučarski skoki
Rekord skakalnice pri 18,5 m postavil David Kvar
Mladi zagnani vaščani Bodkovcev so na pobočju tamkajšnjega športno-rekreacijskega parka minulo soboto prvič organizirali tekmovanje v smučarskih skokih. Odziv je bil odličen.
Kot je povedal predsednik športno-rekreacijskega društva Bodkovci Stanislav Viher, so ugodne vremenske razmere in snežno odejo izkoristili za pripravo smučarskih skokov. V športno rekreacijskem parku Bodkovci so jih pripravili prvič. Okrog 100 gledalcev je videlo zanimivo prireditev, na kateri je nastopilo 17 skakalcev; najstarejši je bil domačin Tone Ciglarič (šteje 48 let), najmlajši, Leon Bec, pa 15 let. Tekmovalci so se preizkusili v treh serijah, šteli sta dve najboljši.
V članski konkurenci je zmagal David Kvar (ŠD Polenšak) z 31 metri v seštevku posameznih dolžin skokov (obakrat 15,5 metra), drugi je bil Matej Kostanje-vec (Padalski klub Ptuj), tretji pa Dušan Rižnar (ŠRD Bodkov-ci). Pri mladincih je s skupno 23,5 metra (12 m in 11,5 m) zmagal domačin Miha Žnidarič (ŠRD Bodkovci), za njim se je uvrstil Anže Sagadin (ŠD Po-lenšak), tretji pa je bil Leon Bec (ŠRD Bodkovci). Pri veteranih je slavil domačin Vlado Bratec (ŠRD Bodkovci) z 28,5 metra
Sveti Andraž v Slov. goricah •
Prvo organizirano žakljanje
(14,5 m in 14 m), na drugo mesto se je uvrstil Andrej Žnuderl (Gomila), na tretje pa Tone Ci-glarič (ŠRD Bodkovci). Po končani tekmi so izvedli še skoke za rekord skakalnice in nekoliko zvišali zaletišče. Postavil ga je David Kvar iz ŠD Polenšak z 18,5 metra dolgim skokom.
Ves čas tekmovanja, pa tudi po končanem tekmovalnem delu in ob podelitvi pokalov je bilo na prizorišču pestro. Otroci so se sankali, prireditelji pa so poskrbeli tudi za pijačo in
Odličen začetek za tradicijo
V zabavnem tekmovanju v hitrostnem spustu z napolnjenim žakljem s senom po Brunče-čoven bregi v Vitomarcih se je poizkusilo 35 tekmovalcev.
Foto: Stanislav Viher
jedačo. Tekmovalce so pogostili z bogračem, vse obiskovalce pa z okusnimi picami iz krušne peči, ki so jo zgradili v parku. »Naš namen je bil, da se z občani družimo. Odziv je bil zelo dober, prišli so iz celotne občine, pa tudi širše, iz Ptuja. Glede na dober odziv bomo tovrstno tekmovanje zagotovo organizirali tudi v prihodnje in dodali še petmetrsko skakalnico za najmlajše,« je zadovoljno sklenil predsednik Stanislav Viher.
Monika Levanič
Predzadnjo nedeljo v januarju je Turistično društvo Vitomarci prvič organiziralo »žakljanje«. V hitrostnem spustu po dobro utrjenih progah na »Brunčečoven bregi«, kot ga imenujejo domačini, se je pomerilo 28 tekmovalcev in sedem tekmovalk. Zabaven dogodek, ki je mnogim obudil spomine na otroštvo, je privabil več kot 70 gledalcev.
Najboljši trije so prejeli pokale, organizatorji pa so poskrbeli tudi za tople napitke in možnost izposoje polnjenih žakljev. »Žakljanje smo organizirali zato, ker se nam zdi pomembno, da obudimo stare običaje, se družimo ter med občani naše in drugih občin (obiskali so nas občani občin Cerkvenjak in Trnovska vas) ustvarimo dobro kemijo. Obiskovalci so bili zelo zadovoljni. Kar nekaj nam jih je ponudilo pomoč pri organizaciji drugo leto, zato ni razloga, da ne bi takrat (če bo primerno vreme) izvedli prireditev še širše,« je zadovoljno dejal predsednik turističnega društva Kristijan Majer.
Monika Levanič
Foto: arhiv
Prvi trije v moški konkurenci (z leve): Rok Dolinar (2 Branko Lorenčič (1. mesto) in Marko Rautar (3. mesto)
TD Vitomarci
mesto),
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
FINALE
Športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj
Sobota, 18. februarja, ob 18.00
VSTOPJEPROST!
RADIOPTUJ Štniprchi
^ sg.a-gs.eHO^ ut'tyC/i di\ts
/C
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
fi PILOT
Simply Write
©[^ai
SMORE
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 31- januarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d.
Tel. 051 667 170._
UGODNO PRODAMO drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
KUPIMO TRAKTOR Zetor, Ferguson, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal ali podobno. Tel. 051 639 777._
KUPIMO traktor, znamka ni pomembna, lahko je v kompletu z vsemi priključki. Telefon 041 235
349._
PRODAM 2 telički simentalki, stari 3 in 4 mesece. Telefon 031 840 282. PRODAMO 2 telički simentalki, stari 14 dni, cena po dogovoru. Tel. 031 858 808.
PRODAJAMO svinjske polovice in meso lastnih prašičev in odoj-kov. Možen je tudi nakup živih prašičev od 25 do 100 kg. Informacije in naročila na tel. 041 212 408, Kmetija Požegar.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si.
Štajerski TEDNIK
zmtovim pogledom na dogajanje
ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.

iBiMrärajSa m »a mMmBEB
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
08:00 20 let Društva Kmetic Drami i k 09:10 Gostilna pri Francetu 10:10 Destrnik, oddaja i/ preteklosti 12:00 Vid™ strani 15:00 Italijanska trgovina - v iivo 18:00 Koncert tamburaiev KUD MajSpetk 20:00 Otroci pojejo - 2. pollinale 21:30 Pozdrav sosedu- l.del 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.slptv.si
08:00 Zimska opravila na Polcnšaku 09:1 i Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video si ran i 15:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Športnik leta MO Ptuj 2010 21:30 Utrip Ormoia 23:00 Video strani
SIP
Koši cen bal v Slovenija vasi i let Noncta PGD Zlaloliije Glasbena oddaja Video strani
Italijanska trgovina - v živo Otroci pojejo - 3. poltmalc Kronika ¡7 občine llajdina K oš i cen bal v Slovenija vasi
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.sr
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing; Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
VITIVA, d. d., podjetje za proizvodnjo naravnih ekstraktov s sedežem v Novi vasi pri Markovcih 98, Markovci pri Ptuju,
vabi k sodelovanju nove sodelavce na delovnem mestu:
procesničar v formulirnici
Opis delovnih nalog:
•	priprava, doziranje surovin in končnih produktov,
•	pakiranje produktov,
•	vzdrževanje proizvodnih in pomožnih prostorov in
•	pomoč v proizvodnji. Pogoji:
•	poklicna ali srednja izobrazba tehnične smeri,
•	najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj,
•	ročne spretnosti,
•	motiviranost in resnost.
skladiščnik
Opis delovnih nalog:
•	količinsko prevzemanje blaga,
•	skladiščenje in izdaja blaga,
•	preverjanje spremnih dokumentov in izpolnjevanje evidence o prevzemu in oddaji blaga,
•	organiziranje in nadziranje prevzema materialov iz skladišča,
•	preverjanje stanja zalog,
•	skrb za urejenost in čistočo v skladišču,
•	skrb za ustrezno ločevanje in deponiranje odpadkov. Pogoji:
•	srednja izobrazba,
•	najmanj 12 mesecev delovnih izkušenj,
•	znanje MS-orodij Word, Excel,
•	pasivno znanje angleškega jezika,
•	motiviranost in resnost.
Če izpolnjujete navedene pogoje in želite delati v urejenem okolju, pošljite svojo ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 15. 2. 201 7 na naslov: Vitiva, d. d., Nova vas pri Markovcih 98, 2281 Markovci, ali na elektronski naslov: tsostaric@si.frutarom.com.
'.?.* W ©
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
TOREK 31. januar 8:00 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:30 Utrip Ormoža 9:45 Pomurski tednik 10:15SKL S03E17, pon 10:40 Kuhinjica, pon, 11:0S Glasba za vse, pon. 11:35 SekvBnca, pon. 11:50 Zapuščina Stetke Cobelj, pon. 12:00 Ptujiska kronika, pon, 56. Nled narodna
12:25 i
pustna povorka, pon. 15:20 videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sport(no): Bojan Kocjan, pon, 13:55 Glasbena osmica [tuja), pon. 19:30 Povabilo natoo:
Danijel Milošič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pogled nazaj, pon. 20:50 Boksarski magaiin S02E03, pon. 22:00 Ptujska kronil<a pon. 22:20 Kurentova svatba, pon. 23:35 Videostrani
ČETRTEK 2. februar
7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Regi Gorišnica, pon. 9:05 SKL S03E17, pon. 9:30 Okus PosaNja, pon. 9:45 fcjuhiniica, pon. 10:10 Sportlno): Bojan Koqan, pon. 10:40 Povabilo na kavo: Branko Brumen, pon. 11:10 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Cista umetnost-januar, pon. 12:45 Glasba za vse, pon. 13:15 Charlie Chaplm festival, pon. 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal
18:35 Povabilo na kavo: Branko Brumen, pon.
19:05 Zgodba o gradu Turnišče, pon.
19:35 Pogled nazaj, pon.
2Q;Q0 Ptujska kronika, pon,
20:25 Portal, pon.
20:35 Glasbena osmica (tuja)
21:05 Povabilo na kavo: Branko Brumen, pon.
21:35 Pol stoletja norosti in bolečine, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon.
22:25 Boksarski magazin S02E03, pon.
23:45 Videostrani
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, infofflpetv.tv. www.petv.tv
SREDA 1. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pion, 8:00 Utrip ormoža, pon. 9;15 Pomurski tedmk, pon, 9:25 SKL S03E17, pon. 9:50 Okus Posavja 10:05 Kuhinjica, pon. 10:30 Kurentova svatba, pon. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Povabilo na kavo:
Danijel Milošič, pon. 12:55 Sport(no): Bojan Kocjan, pon. 13:25 Pogovor z
Marijo Hernja Masten, pon, 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: Branko Brumen 18:55 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:30 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Gostilna »Pr Francet«, pon. 21:25 Okus Posavja, pon. 21:40 Cista umetnost - januar, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Regi Gorišnica, pon. 23:25 Videostrani
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj« Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, ko pošle so tvoje moči, zaprl trudne si oči, le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, dragi mož, več med nami ni.
SPOMIN
1. februarja mineva eno leto žalosti, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek
Stanko Čuš
IZ HLAPONCEV 24
Hvala vsem, ki vas vodi pot tja, kjer njegov dom rože krasijo in sveče mu v spomin gorijo. Žalujoči: žena Zatika, sin Stanko z družino, mama Marija ter brata Franc in Ivan z družino
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela, ko pošle so tvoje moči, zaprla trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
V SPOMIN
30. januarja je minilo deset let, odkar si nas zapustila, draga žena, mama, babica in tašča
Marta Gašparič
IZ GORNJIH KLJUČAROVCEV 9
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
V 77. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta
Silva Meglic
NAZADNJE STANUJOČA V DOMU UPOKOJENCEV PTUJ
Od pokojnice smo se poslovili 24. 1. 2017 v ožjem družinskem krogu. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za zgledno opravljeno storitev.
Žalujoči: tvoji najdražji
Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Matija Zorec
upokojenec Pekarne Ptuj
IZ VINTAROVCEV 48, DESTRNIK
Pogreb pokojnega bo v četrtek, 2. februarja 2017, ob 14. uri
izpred mrliške veže na pokopališču na Destrniku.
Žara bo položena v mrliško vežo dve uri pred pogrebom.
Žalujoči: žena Kristina, sin Matija in hčerka Kristina
z družinama
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
kovo i;
JUTRAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah<@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Poljčane • Neurejeno lastništvo ceste povzročilo spor
Osebna kronika
Lastnika parcele sosedu omejevala dostop do hiše
Občina Poljčane se tako kot večina slovenskih občin srečuje s problemom lastništva občinskih cest. Neurejeno lastništvo je v Poljčanah medsosedske odnose skrhalo do te mere, da je morala posredovati tudi policija.
Rodile so: Mojca Novina, Jelovice 18, Majšperk - deček Miha; Sara Radulovic, Mali Vrh 47, Šmartno ob Paki -deček Alex; Jasna Muzek, Zgornja Pristava 9, Ptujska Gora - deklica Nina; Lissani Ribeiro, Slomškova ulica 7, Ptuj - deček Lian; Mateja Vinkovič, Gorišnica 146 B, Gorišnica - deček Vito; Sandra Pušaver, Tlake 38, Rogatec - deček Teodor; Petra Škvorc, Sodinci 65, Velika Nedelja - deklica Žana; Karmen Primožič, Markovci 72, Markovci - deklica Amanda. Umrli so: Alojz Štumberger, Gradišča 140 A, roj. 1950
-	umrl 20. januarja 2017; Jožefa Špindler, roj. Radolič, Starošince 1, roj. 1935 -umrla 21. januarja 2017; Silva Vrbnjak, roj. Štrafela, Sp. Hajdina 66 A, roj. 1946
-	umrla 21. januarja 2017; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11, roj. 1935 - umrl 21. januarja 2017; Marjeta Bezjak, roj. Vajda, Bukovci 126, roj. 1923 - umrla 22. januarja 2017; Marijana Petek, roj. Luci, Sv. Tomaž 42, roj. 1933 - umrla 25. januarja 2017; Kristina Ojsteršek, roj. Fišer, Lovrenc na Dr. Polju 113 A, roj. 1933 - umrla
24.	januarja 2017; Pavlina Hriberšek, roj. Potisk, Apače 151, roj. 1923 - umrla 25. januarja 2017; Frančiška Malek, roj. Pulko, Sp. Hajdina 50, roj. 1924 - umrla
25.	januarja 2017; Franc Lokovšek, Gradišča 20 A, roj. 1943 - umrl 20. januarja 2017.
Infrastrukturno ministrstvo sicer občine poziva, da intenzivneje pričnejo reševati problematiko kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo prek zasebnih zemljišč. Tako ministrstvo na občine apelira, da poskrbijo za ureditev lastninskih razmerij ali izvzamejo zemljišča iz kategorizacije občinskih cest. A občine zaradi velikih obremenitev občinskih proračunov, vedno večjih stroškov za izvajanje zakonskih nalog in vedno manjše povprečnine zelo težko in počasi rešujejo problematiko kategorizacije občinskih cest.
Cesta deli zemljišče na pol
V občini Poljčane se je ta problematika izkazala za zelo perečo tudi zaradi medsosed-skili sporov, ki jih je povzročilo neurejeno lastništvo cest. »Leta 2014 sva postala solastnika nepremičnine v Kajuhovi ulici. Ugotovila sva, da preko najinega zemljišča poteka javna pot, ki je bila kategorizirana leta 2008, ko še nisva bila lastnika. Odločanje se sedaj vleče že več kot dve leti. Prejela sva pisna in ustna zagotovila občine, da bo cesta izvzeta iz kategorizacije, saj sva naredila novo cesto ob robu zemljišča. Na zemljišču imava namreč namen graditi,« je pojasnila solastnica zemljišča Monika Jeza. Zanikala je, da bi preprečevala dostop družini Gajs, in še enkrat poudarila, da si s partnerjem želita le, da se zaplet uredi, saj da sta sedaj omejena pri lastninski pravici ter opažata motenje posesti in uničevanje zemljišča.
A kot pravijo, je največja težava v podrobnostih. Te je pojasnila direktorica občinske uprave Občine Poljčane Karmen Furman: »Zadeva se res vleče že dve leti. Prizadevali smo si, da se cesta prestavi na rob zemljišča, zato je bilo tudi izdano potrdilo, da bo cesta izvzeta iz kategorizacije, a tik pred zdajci so se pojavile nove finančne zahteve lastnikov.« Župan Stanislav Kovačič je dodal, da občina od lata 2014 ni urejala kategorizacije: »Nimamo denarja, da bi vsako kategorizacijo delali posebej. Sicer pa je zahtevani znesek za naše razmere visok. Zahtevi po izplačilu odškodnine za cesto občina lahko prisluhne, vendar po cenah, ki jih imamo.« Neuradno
naj bi lastnika za novo cesto zahtevala 15.000 evrov.
Divji zahod ali poljčanska kultura?
Mnenje v imenu druge zainteresirane javnosti je občinskemu svetu predstavil še Franc Jug: »Cesta je vselej potekala po tej trasi. Govori se o eni hiši, eni osebi, vendar je družina Gajs petčlanska družina, poleg njih pa nas je še 15 lastnikov drugih zemljišč. Ob tem so skorajda vsi prebivalci v ulici podpisali peticijo proti izvzetju kategorizacije. So pa prejšnji teden lastniki celo začeli fotografirati ljudi, ki se tam vozijo.« Ob tem
naj bi lastnika cesto, ki je sicer kategorizirana, a brez urejenega lastništva, zaprla in s tem onemogočila dostop do hiše družine Gajs. »Pred našo hišo je zapornica, od nas sta lastnika zemljišča zahtevala 6000 evrov. Je to divji zahod ali poljčanska kultura?« je na prejšnji seji vprašal Edvard Gajs.
Da se občina lahko loti urejanja kategoriziranih cest, potrebuje najprej enotna merila, ki bodo podlaga za ugotavljanje, ali je neka cesta javna cesta ali ne. Svetniki so na januarski seji sprejeli sklep, da pri kategorizaciji v prihodnje upoštevajo merilo, da je javni interes izkazan, ko je javna cesta v uporabi s kategorizacijo iz leta 1997 in vodi do najmanj enega objek-
legenda:
Ceste
Dlt^LVU «STB ^^m K ' filoccM«
-i. K: . . '¡i. O&CmSKF CESTI li . lefeln ibnii , -„'
LK i IdtdlrK »ir/ . r
_ L c ■ leorhlne cmta
1P ■ javne pMi KJ	M KotciDTO
_ LG. umni rnMtne«ne
K4T- uindkl ODStK
'',!—<• CCSt
KAT' otntaka OITCF*
Gozdne c«Lc
Foto: PISO
ta s hišno številko ter pri tem omogoča izključni dostop do najmanj dveh zemljišč različnih lastnikov. To med drugim pomeni, da je cesta, ki je povzročila pravcati medsosedski spor, pri katerem je morala posredovati tudi policija, ostala (za zdaj) kategorizirana.
A kot je predlagal svetnik Vin-cenc Zobec: »Kategorizacija naj
se prestavi na novo cesto. Pridobili boste vi, lastniki zemljišča, in tudi drugi. Usedite se skupaj in se pogovorite, ne da trošite denar po nepotrebnem. Zavedati se moramo, da smo prišli na ta svet brez vsega in tudi odšli bomo z njega brez vsega, zato se ne krampajmo zaradi takih stvari.«
Mojca Vtič
v I Štajerski	T	ED	INI	IK
www.tednik.si				
ÉiSstajerskitednik		^Stajerskitednik		
Napoved vremena za Slovenijo
Če je svečnica topla, sneg prinaša, " je mrzla, ga pa odnaša.
Foto: MZ
Medsosedski odnosi se nemalokrat skrhajo tudi zaradi cest.
Danes bo oblačno, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Predvsem v zahodni, južni in deloma osrednji Sloveniji bodo padavine. Meja sneženja se bo večinoma dvignila nad okoli 1000 m nad morjem, le na območju Julijskih Alp bo lahko nižje. Zaradi mrzlih tal bo krajevno nastala poledica. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, na Primorskem do 4, najvišje dnevne od 3 do 8 stopinj C.
OBETI
V	sredo bo večinoma oblačno, predvsem v južni polovici Slovenije bodo občasno še padavine, po nižinah bo deževalo.
V	četrtek bo pretežno oblačno, spet bo zapihal jugozahodni veter. V zahodnih krajih bodo občasno rahle padavine, drugod bo večinoma suho.