khajajo 1. ÍD 15. vs&cega nieBcca. Cena jim je z» celo Kdor želi kako oznanilo v „Doleujske Novice" aa-leti) 1 gld.j za pol lota 50 kr. ^— Naročnino in dopise tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrato S kr za sprejema J. Krajec V Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr.
H koncu leta 18^1.
7, današnjo Številko so (iovrSile „Dolenjske Novice" sedmi letnik. Sedem let ni sicer ravno velilvii dobil, ali za »as list je starost, kakorsne vsaj ])oče!kotn iii mogel jiriřakovati. Kes, livala Boj^fii in vrlim rodoljuiřom, ki so nas podpirali! „Novice" niso oslabele jiiti po vsebini — niti po številu narořnikov. Tein ponienljivejše je, da se število ni zmanjkalo, dasi so zajtrledali v tem času trije nasini „Novicam" podobjii listi beli dan — dva na Kranjskem eden pa na Stiijerskem. To nam je dokaz, dii so „Dol Novice" ])Otrebne in koristne, ter da hodijo pravo pol.
liadi teg-a i>odenio Ře tialje izdajali list v do-seilanjej obliki za jeden goldinar na leto. Ravnali se bodemo kakor doslej po geslu; ^Vse za vero, dom, cesiirja. Zvesto lioĚemo hoditi po potu,
katerega nam kaže katoliška vera, z gnjusom se bodemo obračali od vsega, kar diši po novoseg-îiem brezverskem liberalizmu, ki sili tudi med naš ljubljeni n;)ro(l — celo po nekaterih listili. „Kovice" se sicer ne bodo stavile temu boju na ielo; tega namena si niso dale in rndi prostor jim tega ne dopuí^ča, pač pa bodo vselej poučevale naše drage Dolenjce v tem duliu, priporočale vselej dobro in blago — pa tudi naravnost svarile pred voikoin, ako bi se vrival mordii v ovíjej obleki. Kesnica in časni, ter večni blagor našega naroda jim bode prvo, naj bi tudi bi!o nekojim neljubo.
Časi so hudi — posebno še za Dolenjce; trtna uš in druge uinie delajo grozne skrbi našim gospodarjem, tisoče naših bratov se tudi peha onstran širokega morja v .\meriki po podzemskih jamah, da si prisluiiijo nekaj krajcarjev, katerih
Kako so sloni usmrtujejoí
tlz Kodiovegft glasila za živiiio-^dravilstvo.)
(Kdiiec.)
V Cerknem v Knrhesiji hoteli so isto tako usmrtili velikiinskega zdivjanega slona, iVajpoprej so poskusili s strupom, katerega so mu podali na kruhu (žemljij. Toda ker mu strup ni Škodoval, sklenili so ustreliti ga.
Šest najboljših strelcev stopilo je pred voz, 8 katerega so se odvzele prednje deske, da se je videla slonova glava. Ňa to so začeli strelci streljati in sicer vsi naenkrat, meréÊ živali v okň. Kroglje so slona sicer zadevale, pa velika» se za to iii zmenil.
Tako so streljali vanj celi dve uri, in ko-neČiio je jel velikan omahovati. Pal je, pa skočil znovič po koncu, zdrobil voz popolnoma ter začel korakati prosto po dvorišči. Na nogi imel je privezano močno vrv, za katero je pograbilo veliko število moških ter poskušalo vreči slona na tla. Toda zaman; noga se ni premaknila z mesta, pač pa se je utrgala vrv. Toda ker so mu brž od
začetka bili izstrelili oko, je bilo moč dovolj blizo približali se živali in takó se je ta po nekoliko smrtnonosnih strelih zgrudila na tlil in pogijiila. Ta slon bil je 5^4 vatla visok in 8(iO() funtov tpžak.^
Še bolj zanimivo je bil usmrten slon v Mnrtî na Švicarskem, To je bilo dné líB. junija IHfíT. Ob nri zjutraj odpovedal je neki slon svojo ])okorščino; pograbil je svojega vodjo z rilcem, dvignil ga za 15 čevljev visoko, na to pa mu l)rebodel prsi z zobom.
Za tem se je slon podal nazaj v kletko, pa kmalo potem zdrobit vrata. Ni kazalo druzega, neg-o umoriti ga. Ker strup za to niso spoziiali za primeren, poslali so prošnjo v orožarnico v Freiburg, naj jim ta dopošlje top z strelivom, ki je tudi v petek dospel. Med tem pa so pripravili barikade okolo ceste, zastavivši jo s kakimi senenimi vozovi. Hrano za slona in posodo z vodo pa 80 nastavili takó, da je slo», přišedši iz kletke, moral iti za kakih 100 korakov daljave mimo topa.
Slo» je prišel na prosto, pa se kmalo zopet vrnil, A na novi klic prišel je vèn znovič ter
jim domovinH iie obeta. V teii razmerah je g'o-toTo potreben liober svet. „Dolenjske Novice" so ga. dajale doslej zlasti v gospodarskem oddelku Triid ni bi! zastonj ; marsikje vidimo že sami dober plod. Tudi za prihodnje imamo obljubljeno T tem pod))oro od nioia, ki je zveden strokovnjak in ima tudi za pravu srečo iiaSili rojakov viieto srcé. —
Prepriíaiii smo, du nas bodo na^i rodoljubi podpirali v naieni prizadevanju z naroťVvanjem, priporočevaiijeni lista — pa ludi z dopisi. Gladiva sicer listn nikakor in" pomanjkovalo, ali vendar pogrešamo d< pisov od neke siraiii, od katere bi jih smeli iiajveř pri('''akovati ; v novem letu naj se Jias tndi ti Ijolje spominjajo. DeUijmo skupni za prospeb na5e lepe Dolenjske, zd srteo milega našega naroda.
Listu smo priložili postni ček, ker je tako najcenejša posiljatev denarjev. Za vsako poSiljatev prosimo tri krajcarje za poštnino priložiti. — Cena listu pa je, kakor dosedaj, za vse leto 1 gld , za Ameriko 1 gld. 50 kr.
S^C^ Razposiîjevaiije „Dolenj.skili Novic" preide sedaj v druge roke iti .<íe bo vííc z največjo pozornostjo vršilo.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Državni zbor se le vedno posvetuje o različnih stvareh. Nasi poslanci se vestno potegujejo za naše koristi. Posebno moramo imenovati zadnji čas gospode Povšeta, Pfeiferja in FerjanČica, ki so govorili res za naše deželne koristi — o uravnavi voda, osušenju ljubljanskega barja itd. Gospod I'feifer pa je polagal vladi na srce, n:ij vendar skrbi, da se bode tMsti dobiček zemljiSč prav cenii, ko bode po preteku 15 let, leia I8i)<>., nova cenitev. Pritrjevali so desničarji njegovemu izvr.stneniu govoru. Skoda, da radi pomanjkanja prostora ne moremo o tem več govoriti. Judovski liberalci prav posebno sovi'a/ijo {losianca knfza Liechtenstajna, ker jiiti drobi debelo resnico. Kazal jim je, kako so podkupovali — in najraje bi ga uropili v žlici vode. Prave večine v državnem zboru še veinlar ni, in je menda ne bode, krivi so Mladočelii, s katerimi se Poljaki nočejo zve-zati; L levičarji pa \i mnogih vzrokov tudi ne marajo hoditi; — tako je vse negotovo in vlada bode dosegla, kar bode ravno hotela. — O Mbulo-čebih govore Česki listi sann, da med njimi ni prave edinosti. Bog daj Slovanom slogo — sicer bodemo le podlaga tujčevej peti!
Istrske Italijane, bolj prav labone, je tako razjezilo, da je zmagal slovanski državni poslanec dr Laginja, da skušajo vsemogoče načine, kako bi škodovali tamošnjim Hrvatom in Slovencem. Zmenili so se, da od njih ne bodo ku-
začel jesti. Namerili so vanj top in sprožili ga. Ozval se je strašan grom; oblak pralni in dima dvignil je s tál. a tudi orjak tresel se je nekaj časa, naposled pa je telebnil na tla. Kri je obilno lila iz obširne rane. Ko so poskusali streljati nanj iz karabinov, se je opazilo, da se kroglje kože niti prijele niso. Ta slon nabaja se še sedaj v muzeju v liernu. Tebtal je 8000 iuntov.
Novejši slučaji usmrtenja diviib slonov izvršili so ee 1. 1884 v Tonkingu, 1.'1886 v Hamburgu, 1. 188!) v lierolinu. Zanimiv je slučaj, kako so hoteli umoriti slona v Beroliiiu. V ta namen so pripravili zadrgalnico iz ^U palca debele vrvi iz žice, katero so mu vrgli okolo vratu. To vrv so potegnili potem skozi železni obroč in potem skozi na pol odprta kletkina vrata na prosto, kjer je 42 mož hotelo s koloturniki vrv k sebi potegniti. Toda kmalo s početka naletel je slon s takšno moČjo na obroč, da se je oboje strgalo in zdrobilo poprej, ne da bi bilo pustilo na koži kakšnega sledii za seboj. Ker se ta poskus ni posrečil, odstopilo je ravnateljstvo od daljšili priprav in slon je ostal živ.
Na Dunaju umorili so velikega slona 1883 1.
in sicer s strupom cyankalijem, katerega so mu })odali na krulm, nalaéč za to pripravljenem. Prvi in drugi grižljaj je pogoltnil slon nemudoma, v katerima je bilo strupa, da bi /.adoičeval za otrov-Ijenje (>14 ljudi; treiji grižljej pa mu je izpai iz gobca. Na to se mu je brzo dalo piti votle in jesti jabolk, pa preteklo je več minut in slon je ostal .še miren, /a tem je začel stresati, z glavo a to s početka nekoliko niaiij, potem pa vedno močnejše. Cez kake četrt ure je slon, kakor prevzet od nevidne moči skočil kviško, zastokal tako grozno, da je to prešinilo navzočim kosti in mozeg, na kar je kakor od strele zadet, zvrnil se na tla, da se je kar zemlja stresla pod njim. Strmenje in gibanje med navzočimi bilo je veliko, vsi so mislili: sedaj pak sedaj mora slon poginiti.
Toda med groznim stokanjem začela je lomiti slona huda božjast, pri čemur mu je glavo močno nagnilo nazaj na vrat. Rilec njegov se mu je mahoma stegnil kviško, pa zopet zvil kakor polževa lupina. Oči so mu odrevenele, zarudele in izstopile, dihanje je postalo težko in zategnjeno. Gobec se mu je Časih odpiral, časih krčevito stisnil. Toda smrti ni bilo. še le Čez kakib 37—3i) minut
povali vina; tirjajo posojila i^azaj, koje so jim dali ti dobrotniki po 15, 20 procentov. Tu je pař dolžnost ^avediiili narodnjakov, da pomagajo djaiisko teiti trpinom,
Maši bratje KorošCi se bolj in bolj zavedajo. 1'ri obiiiiskih volitvah zmag-ujejo tudi v obcinali, kjer so imeli prej nemrurji veřino. To peče liberalne Nemce, da kar btísiié.
Kaj je novega po širokem svetu?
V Italiji se je vnelo hudo beserlioenje, ker je na.s avstrijski poslanec Tirolec Caliiigi-r v dele-g'acijali djal, da je treba resiti rimsko vprašanje, to je zagotoviti papežu polrebiio prostost. To jim bode rana na telesu, dokler liode tako kakor je sednj.
Bolgari hočejo dovoliti svojemu prejšnjemu knezu, hrabremu Hateidiergn letno jjlíjřo, da mn pokažejo svojo hvaležnost.
Govori se, da se je Rusija lîjedinila s papežem v tem, da se za vse ruske katolike imenuje eden níídskof.
Ruski car je baje rekel, da nikdar in nikoli ne bode pritrdil, da bi se njegova samovlada spremenila v vstavno, kakorina je na priliko naša Avstrija,
Kusija ima [iajve(^"o nadlogo z grozno lakoto, ki tare cez 40 milijonov Rusov, liila je sliiba letina — in žita se je preveč izvozilo na tuje. Vlada je pozneje ali prepolno prepovedala izvřtžanje ; nekateri trgovci so pa žito nakijpiČili, ki g^a seilaj stiskajo, da bi tako iz lakote vlekli
po zavžifji strupa, ko je bil slon od bolečin ves s peno pokrit, bilo je videti na njem, da pojema. Vendar to usmrtenje bilo je Se najnaglejše izmed vseh doslej opisanih, ki se je tudi popolnoma posrečilo. Zamorjeni ta slon bîl je '2 1)5 met. visok, 3 20 met, dolg ter je tehtal okolo 3525 kg. Danes ga je mnči videti v natorno-zgodovinskem muzeju na I.iunaju.
Iz teh opisanih slučajev je razvideti, da prizadeva usmrtenje slona veliko truda lastnikom zverinjakov, ko je vendar žival že zaprta in je laliko izbirati za njo naČin smrtni, kakosen se komu poljubi. Kakova težava mora biti potem s popolnoma divjimi sloni, si lahko vsak misli. A T obličji takošnega orjaka-soseda mora živeti Človek v domovini velikanskih slonov. Prebivalci teh pokrajin imajo pač pogostoma priložno.st, poskušati, kaj je strah pred nevandmi živalmi, o katerih mi tukaj ěe pravega pojma nimamo. Ker živimo v dosti srečnejših razmerah, moramo pař zarad tega le dosti bolj ljubiti lepo svojo domovino, zemljo slovensko, spominjaje se večkrat nezgodam izpostavljenih svojih sobratov v Aziji in Afriki.
dobiček. Vlada ruska sedaj pošilja okrog uradnike, da popišejo in tudi vzamejo žito, da se razdeli med stradajoče. Lakota je taka, da od nje ljudje bolehajo, mro; taka, da tu in tam jedo — travo. Bog nas varuj lakote!
Povedali smo vže, da je bila v Braziliji, velikej državi južne Amerike, vstaja. Govorilo se je, da m" bila krvava, ali sedaj pa je dognano, da je tekla kri : bilo je nekaj sto ranjenih in pobitih Predsednik Fon eska jih je dal nad 1000 zapreti in mnogo u.smrtiti. Bivši pred par leti ])regiiani brazilijski cesar je umrl v Parizu.
Piše se nam;
Iz Novega Mesta. — Niš „Sokol" je priredil diié 5. decenabm Vakor vsako leto todi letoB svoj „Miklavžev veéerV Bil je ta večer dobro obiskao, poseboo je bilo miadiae mnogo. Točke sporeda eo se dobro vršile, seveda je naâel največ zanimanji, toda cbjednem tudi strahu pri mladini Miklavž a svojim spremstvom, kateri je otroke spraševal ter jih je tudi obdaroval.
Drugi dan, to je aedtljo dné 6. t. m. pa je bila obdarovana šolska mladina v Citalaici z lepim Buknjem za gorko zimsko obleko in trdnim uaojem. Ztaoo je, da vsako leto naš Trli „Sokol" naprosi veiS odličnih gospa, katere za blagi sa-marijanaki namen prosijo milodarov. Dobile so jih do sedaj tudi vedno obilo, upimo isto tuđi T bodoče. Letos je bilo obdaroianih 15 dečkov in 18 deklic, kar je gotovo lepo število za naše mestece in tudi dokazuje marljivost goapejinega odseka.
Zbralo se je ta din omenjeno število uboge Šolske mladine nekateri z roditelji, veleč g. pater Florentin, gospe: Guštinova, Pauser-jeva in PoljanČeeva, učiteljica gdč. Cla-rici in trije odborniki „Sokola'. Veleč, gospod vodja ljudske šole pater Florentin je blagovolil spregovoriti nekaj besed zbrani mladini ter omenil, da Miklavž tudi ubcge mladine ni pozabil ter da bode mladina vsled prizadevanja „Sokola", blagih gojpá in mnogih dobrotnikov obdarovana, za kar se pa aaj hraležna kaže s tem, da bode pridna ter Bogu in ljudem dopadljiva. Priporočal je mladini, da naj se obrača do vsemogočnega z molitvijo za svoje dobrotnike.
Otroci 80 bili zeló veseli svojih darov. Go-spodičiBa učiteljica Clarici se je v kratkih b«-sedah zahvalila v imenu obdarovanih nčenk.
V istini je to blagi čin našega „Sokola" in Migih gospa ter upamo, da ga bodo tndi v bodoče gojili. Bog jim povrni stoterokrat ves trndi Iz $mlhela pri Novem Mestu. — Znana je gorečnost g. župnika v Šmiheln. Vsako leto nas razveseli s kako novo večjo — v povišanja
slave božje, dušno in telesno korist Bvojim tari> nom. Letos je preskrbe! žnpnijskej cerkri krasno obleko — lepe presne slike.
Gospnd A-oton Ce j, slikar, zdaj tukaj stanujoč, je napravil v časa od 7. julija do konca novembra t. 1. ca presni zid te le slike: V kapeli na listaej strani (kapeli sv. rožnega venca) je naslikal 15 skrivnosti svetega rožnega venca. To delo ie bilo težavno, ker ni bilo lahko dobiti prave simetrije. Gjsp. slikar pa je res pogodil izvrstno. Djal je vesele in žalostne skrivnosti okoli dveb oken — častitljive pa na obok. Okoli okna pri zakristiji so te le slike: Augelj Gabrijel stoji pred preblaženo devico Marijo ter jo pozdravlja ID ji oznanja, da bo rodila Sina Božjega. — Marija stopi v hišo Cahsrijevo kjer jo sveta Elizabeta pozdravija. — Rojstvo Jezusovo v Betle-bemskem blevcn. Na viâavah prepevajo angelji in t hlevu pobožni pastirji molijo novorojeoega Iz-veličarja. — Marija 40 dni starega Jezusa prinese v tempelj in sveti starček Simeon ga vzame v naročje. — Marija ISktnega Jeznsa po tridnevnem iskanji najde v tempeljnu.
Na nasprotni steni so okoli okna slike, katere predstavljajo skrivnosti žalostnega dela svetega rožnega venca: Jezus na oljskej gori poti krvavi pot. — Jezusa bičajo. — Jezusa s trnjem kronajo. — Jezus nese težak križ na goro Kal-varijo in Jezus na križu.
Obok te kapele je razdeljen v pet delov, katere ločijo lepi ornamenti. Tu vidiš Jezusa, ki je kakor premagovalec smrti in hudiča ostal iz groba, okoli groba pa prestrašene vojake.
Če se ozreš na stran proti cerkveni ladiji, zagledaâ lepo podobo nagega zveličarja, ki se vzdiguje v nebesa ; spodaj pa vidiá glave apostolov, ki žalostni gledajo za svojim Gospodom. — Nad oknom pri zakristiji se ti na oboku predstavlja poslanje sv. Duha. — Nasproti cerkveni ladiji je Marijino vnebovzetje, v sredi oboka pa Marijino kronanje v nebesih.
Vse slike so čedne, res lepe, vsacemu všeč, kedor jih vidi; vendar presegajo gotovo v lepoti vse druge slike častitljivega rožnega venca. Te poslednje podobe so krasnejše, ker je imel gospod slikar več prostora kakor pri prvih,
V kapeli na evangeljski strani je altar žalostne Matere Božje. Ta vidiš na oboku štiri slike : MarijaJezusavtempeljnu daruje in sveti starček Simeon jej prerokuje, da jej bo meč pres anil srce. Na tej podobi poleg Marije zapaziš tudi sv. Jožefa, in poleg sv, Simeona staro, pobožno vdovo Ano. — Druga slika predstavlja beg v Egipt. Marija sedi na osUčn in sv. Jožef, ki osliča vodi, kaže z roko, da bo-deta kmaln na cilju popotovanja. — Tretja kaže Marijo, ki sreča Jezusa s križem obloženega. Me-
nim, da je ta med vsemi slikami najlepša. — Četrta slika kaže 12 letnega Jezusa v tempeljnu med pismouki, ter Marijo in sv. Jožefa, ki sta ravno stopila v svetišče božje. Kapela ima tudi lepe okraske (ornamente), v sredi oboka pa je srce, prebodeno od sedem mečev. Lepe so podobe T prvej kapeli, Še krasnejše v drugej, reČi smemo, da mojstersko delo.
Ali gotovo presega vse, slikarija na oboku cerkvene ladije. Tu je v sredi podob» sv. Frančiška Pavlanskega, kateri je v Šmihelu visoko čislan in do katerega ima verno ljudstvo posebno zaupanje. Svetnik je na oblakih in kaže 2 eno roko v nebesa, z drugo pa na sedem alegoričnih ženskih podob, katere so pod njim. Te pomenijo poglavitne čednosti Sv. Frančiška Pavlanskega. Svetnik kaže z eno roko v nebesa, z drugo pa na te podobe, kar ima brez dvoma ta le pomen: Te mene v nebesa peljejo, s temi Čednostmi sem si prisluMl nebesa Srednja ženska podoba drži v desnici kelih in v levici križ, pomeni trdno vero sv. Frančiška P. Poleg te stoji na levej ženska, ki ima oČi porzdignene proti nebu, roke na prsih pobožno sklenjene, spodaj pa je kadilnica, iz katere se dim vali. Jasno je, da pomeni nepretrgano, gorečo molitev svetnikov0. Poleg ženske, ki kaže molitev pa stoji druga, ki v enej roki drži vrč, v drugej pa hlebček kruha ; prestavlja ved ni post sv. Frančiška P. Pod to pa vidiš zopet mater z detetom, ki ga misli dojiti. Ta pomenja ljubezen in sladko prijaznost tega svetnika. Na desnej srednje podobe ženska križana drži roke, v katerih ima majhen križ, v kateri ima svoje oči vprte. Pod nogami ima zemeljsko krogljo (zemljo). Ta pomenja sv. Frančiška P. ljubezen do križa in do uboštva. Poleg te na kraju ima ženska T desnici zlato krono, v levici pa kačo, ki s svojim gobcem drži svoj rep. Glava je začetek, rep konec. Ta kolobar (kača) pomeni stanovitnost, krona pa plačilo za stanovitnost. Pod to je sedma podoba — sedeča ženska, ki ima v svojem naročju pleteničico in v njej dva goloba, pod nogami pa žezlo in kraljevo krono. To kaže, da je bil sv. FrančiSk PavL krotak, priprost, čist kakor golob, in da je vse pozemeljsko z nogami teptal, je čast in bogastvo sveta imel za — blato. Na oboku v presbiteriji je simbolična podoba, ki nam predstavlja vero, upanje in ljubezen; križ vero, sidro upanje, srce pa ljubezen. To je prelepa slikarija v šmihel-skej cerkvi. Meni vsaj je jako všeč. Pojdi pogledat — všeč bode tudi Tebi.
Sklepaje pristavim le še to-le: Eedor ima potrebo preskrbeti si lepih slik v cerkvi ali kje drugej — obrni se do g. Ceja v Novo Mesto, ne bode mu žal. Gospod je jako marljiv, postře-
áea in ne drag. Kcdor pa ne Terjame, naj pride ter se prepriča z kstnimi oČmi, kar bode gotoro bolje kakor sama beseda v „Dol. Novicab".
Domafie Testi.
(Premeščenje.) Gosp. otrajni glavar vitez pl. Schwarz je prestavljen iz Novega Mesta v Paria v Istriji, Na njegovo megto semkaj pride g. Oton vitez Frilaal pl. Vesteneck. Ta gospod Dam je dobro zaan vže iz prejšnjega službovanja v Novem Meatu. Z ves-îljem ga bodemo pozdravili kot okrajnega glavarja
(Politični obhod dolenjske železnice) zaukazalo je vis. c kr. ministerstvo za trgovino z daé 22. novembra t. I. in priobčenim odlokom vis. deželne vlade v Ljubljani duć 28. novembra in se vršiti ob času, ki se áe posebej določi in sicsr od Grosapljega do Trebnjega v zvezi z razlastitvenim obravnavam in poizvedbo gledé ogojevaraib naprav. Valed tega razpoloženi so delni operati pri zadetih kata^tralnih občinah z vsemi narisi in z zaznamki cest in vodotokov z glavnimi raKmerami dotičaib prehodov in umetnih atavb, ter z spiski potrebnih zemljilČ in praric, kakor tudi imen in biFaliŠČ razglaSencev, ter z spi<3ki za ognjevarne naprave pri dotičnih županstvih, in sicer operati katastralnih obi^in; Mali Videm, St. Štefan io Velika Loka pri županstvu vVelikiLoki, operat katastralne obSine Trebnje p» pri županstvu v Trebnjem, kjer bodo razgrnjeni skoz 14 dni, počenSi od 9, decembra t. 1. do 23. decembra t. I,, da jih vsakdo lahko pogleda.
(Ogenj.) Dûé S. decembra pričel je okolo 8. nre zvečer goreti kozolec g. Zurca (štem-burja) blizo Drske ter je pogorel. NaSe gasilno društvo zbralo se je jako urno, toda ker ni bilo večje nevarnosti ni šlo na prostor požara.
(„Dolenjsko pevsko društvo") imelo bode v saboto dué 19. t, m. svoj redni občni zbor ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu". Vspored: 1. Poročilo dosedanjega odbora (tajnika, blagajnika in arhivarja); 2, volitev predsednika; 3. volitev odbora ; 4. volitev revizorjev blagajne ; 5. slučajnosti. — K obiloi udeležbi uljudno vabi vae izvršujoče in podporne člane	odbor.
(Novorojeno dete umorila) je neka 38 let stara dekla v Ločni ter ga zagrebla v podstrešji v pleve, toda kmalu so jej prišli na sled ter jo orožniki odveli v preiskovalni zapor tukajšnje okrožne aodmije, kjer jo čaka zaslužena kazen.
(Blagi čin.) Vrla gospa Josipina Hočevar v Erákem bode za bDžiČnico obdarovala učence tamošnje meščanske šole s toplo obleko, bploh je storila ta blaga dobrotaica vže nešte-
vilno mnogo za trpeča človeštvo — vzlasti še za krško mesto tolik.o, da so jej pač meščani dolžni vedno zahvalo.
(PreSirnov večer) prirejen po Kostanje-viškem bralnem društvu dnć 8. decembra bil je dobro obisUn. Gostje došli ao iz Novega Mesta, Št. Jerneja, Krškega in drugih bližnjih krajev. Čudili smo se močnemu zboru, poBebno obilo zastopanemu po ženskem spoln. Vse točke so se dobro vršile, posebno pa krasni bariton samospev 8 spremljeranjem na glasovirju „Mornar"^ predaval je jako izborno g. Ed. Trček, kateri je objednem jako marljivi pev»vodja temu mlademu zboru na Dolenjskem. Želimo, da bi se petje tudi nadalje uspešno gojilo ter našlo dokaj posnemalcev v naŠi domovini. Hvala pa gré na vsak način marljivo delujočemu odbora bralnega društva za prelepi zabavui večer, kateremu naj Še drugi sledijo,
(Grozna nesreča) se je zgodila v Ba-kercu, v ambruškej župniji: Neki tamošnji gospodar se je napravljal na lov ter je usedši ae h kosilu položil nabito puško na posteljo. Štiriletni otrok natihoma zleze k poškí, napne petelin«, puška se sproži in ves naboj zadene staro mater, ki je bila takoj mrtva.
Matica Slovenska") je razposlala svojim članom letošnje knjige. Eazveselila nas je a prelepim darom treh knjig: „Letopis za 1. 1891 ; „Zgodovina Novega Mesta" pa povest „Pegam in Lambergar' smo prejeli. — Za nas novomeSčane je še posebno veselo to, da ste dve knjigi spisali naši gospodje in pa, da ena popisnje ravno našo zgodovino. G. dr. F. Detel» ravnatelj nam pripoveduje v prekrasne) besedi svojo povest Pegam in Lmbergar tako mično, da ne odložiš knjige, dokler je nisi prebral do konca. Dejal je nam neki gaspod, ki je pač zveden mož: v slovenskem jeziku je nimamo i.% povesti, ki bi bila tako lepa, kakor je Pegam in Lambergar. Bog daj gospodu ravnatelju krepko zdravje, da nas bode še mnogokrat razveselil s podobnimi plodovi svojega uma. — Nekaj veČ pa moramo spregovoriti o drogej knjigi „Zgodovina Novega Meata" — kajti popisuje takorekoč nas. — Marljivi gospod pisatelj prof. Vrhovec, ki je popisal vže svoje rojstno mesto Ljubljano^ nam je podal tu v prekrasnej obliki knjižico, koje more biti vesel vsak novomeščan, da vsak Slovenec. Jako se je moral paČ truditi, da je nabral o našem malem mesteca toliko gradiva ; a ne podaja nam samo suhoparnih dogodkov, knjiga je prepletena z mičnimi dogodbicami, pripovedkami, ki delajo berilo ne samo podučno, ampak ob enem tudi kratkočasno. Kdor koli je pre-čital knjigo mi to brez dvoma rad potrdi. — Najprej ti gospod pisatelj popisuje lego in okolico Novega Mesta, kaže II. najstarejša zgodovino, po-
pianje III. staro meato, t katerem oddelku naiteva pod 16 àteTilkami cerkye, samoetane, javne zgradbe itd. Sledi IV. doba odi. 1365—1580 od osta-aoTitve po Rudolfa do lntroTe vere. V. doba od ustanoTljenja Karlovca do Marije Terezije do fran-coïke TÍade. VII. FriDcozje v NoTem Mestu. H koncu dodaja pod VIII. Še posebej zgodovino novomeškega kapiteljna in pod átev. IX. zgodovino novomeških ŠđL — Po vseh teh dogodbah vodi Čitatelja gospod pisatelj tako — zlasti ko podaja kulturno aliko, da kar vidiš poCenjanje naŠib prednikov. Dodatek ima še doslovno tri za zgodovino Novega Mesta važna pisma. — NovomeĚřani, Bežite po tej lepej knjigi, zanimivala vas bode. Videli bodete vrline pa ttidi slabosti svojih pred-nikoT. Prve posnemajte, dmzih se varajte!
(Novomeške ulice in trgi,) katerih imena so se v teku let do čistega pozabila, bodo zopet po občinskem sklepu imena dobili To živo potrebo so čutili posebno tujci ; težko je komu kaj dopovedati, kdor imen biânih lastnikov ne pozna. Knjige ima na prodaj v Novem Mestu KrajČeva knjigaroa; prva po 60 kr., druga pa 1 gld. 20 kr.
(Krasen vinograd.) Kdor pride v Šmar-jeto in mu čas dopušča, ogleda naj ei nov vinograd gosp. Pergarja, imenovan „Ravnik" pod Kogom. Takih, tako mogočnega rezja trt se ne Tidi vsak dan, že celó dsndanaâni ne, ko etrapena Tosa (peronospera) tako gospodari. Ta vinograd je pač najlepši doliaz, kaj goveji gnoj pri trti
in kako čez vae baaljivo da je škropljenje. Gospodu Pergarju Čast!
(Ječmena) pridelanega letos iz hanaškega semena, pošljejo naj se Uiorci v namen prodaje Todstvu kmetiŠke šole na Grmu.
(IzLivna T Boani) sporoča „Glasnik jngOBlavenskih franjevaca", kako dobre, da izvrstne orgije sta tamo letoa postavila naša rojaka, brata Zupan iz Kamne Gorice pri Kropi. Profeior o. A. Oengić jib h7ali tako v omenjenem listu, da smemo bratoma le Čestitati.
Srebrna prlmica mil. škofa Vrtina.
v predzadujeiu listn smo omenili, ila je bil pre-íastiti mil. gospod Tertio, ákof iz Markéta v severuej Ameriki ta v Mesía. Prepričani smo, da bode nagim Dolenjcem jako drago, ako ZTedo, kako so tega na-»(.ga itiienitnega rojaka poCautili tudi Amerikanci ob priliki, ko 80 1. septembra obhajali 25l6tnico avojega masnišips " damo jim radi tega tukaj nekaj vrstic iz „Anieii,____loga Slovenca".
Izvanredna slavnost vrSiU se je dnć 1. septembra t- I. v mentu Marquette, Alieh. Izvanredna, po-Tdarjem t trojnem pomenu besede, kajti bil je to 1. xaieljeni dan sa tukajšnjo škofijo, imenovano: Saul Ste. Maric and Marquette; bil je 2. vesel trenotek za -wo rodovino blagorodnih Vertinov; in 3. bil je pocofltii praznik za yeo Slovence, naj vže žive na starem sli pa novem svetu. Dolgo popřeje yrSile so se priprave
za to srebrno priraico. Djbovni skoíije imeli so posvetovanja, kako bi najdostojneje ob tej priiiki poia-stiii svojega višjega pastirja. Soglasno so sklenili pri; ljubljenemu vladiki omisliti v znak spoštovanja in žasti novo pontifikalnn opravo, ter se sobrati na slavnostni dan kolikor možno v dvorcu škofijskem. Kesili so d^no si nalogo. Od »seh strani prostrane škofije prihajali 80 dušni pastirji — mnogo )ib je bilo tudi od drogod doé 31. avgusta v mestu Mar(iuelte O kako žiřabuo je bilo oni veier in ves drugi dan v Skoiiji, ter ca okolu! V pritličnih prostorih skofijske cerkve sobrala se je pod noć dahováíina in se poklonila nul. škofu. Adreso na domačega vladiko preéital je župuik Tomaž A ti ici d [íanoocka-a. Kazpostavljeui a j bili ondi tndi od duhovništva darovani predmeti Ti so bili naročeni v Parizu na Fraucozkem. Povsem iiuo pa dovršeno delo. Veljali so ti darovi čez '^.000 dolarjev.
Nato je hila skupna večerja. Tam bi bilo potrebno, da bi imel ćlovek več oči, uses iu jezi''«*' To vam je bilo skoraj kakor nekdaj na binkoituo nedeljo v Jerníaíenm, govorilo hc je : acgleski, irancozki, nemški, italijanski, poljski, čeiki, — da tudi slovanski. Bili smo 80 v (.bcdniei, ko jame godba svirati. — In dolgo, dolgo v pozrti» unč vabilo to je to ubrano sviranje, glasuo pojtevauje, smehtjajoie govoričenje, ter živahno gibanje.
Prava slovesnost se je pa vršila dač 1. septembra. Po 10 uri dopohidnč bil jc veličasten sprevod iz škofiji» Î veliČBStao katedralo. Pred 12 leti je pogorela stara cerkev; dandanes se nekateri trdijo, da je to učinil hudobni Človek. Na pogorišču vzrastla je nova krasna ékoHjska cerkev ; vlani je bila sv. Petru na čast posvečeua. V nji sedaj počivajo telesni ostanki Friderika Harage. lUdi požar» morali so prenesti krsto tega velikega misi j ona rja ia škofa v palačo _ško-fuvo; a pred viacskem prelržili so jo zopet nazaj. ^
Sprevod je bil jmvsem sijajen, Naftel sem 57 dnhovnov in te le prelate : .Moneiguoro Zeiliuger, opat Ločnikar, škofje; Mark, Foley, Vertin in nadškof Ka-tzer iz Milwaukee.
JobiUot opravljal je sv. daritev nove zaveze čistim, močnim, ginjenim giasom. Pridigal je znani govornik ékol Follfy iz Detroit a. Vsi cerkveni prostori 80 bili napolujeui. Okolo ea»^' ure popoliidnć uerkvena slavnost dokončana. V istem vsporedn nazaj. Nato sknpni obed. —
Zvečer prikipelo pa je navdušenje do vrbunea. Godba se je nastanila v spodnjih prostorih škofije. Popevke vsakovrstne razlegalo so se na okolu .... celo: ,Hej Slovani", in „Naprej zastava Slave",
Mil, godovnjak pozivali so mene, naj poiščem in skupaj spravim vae slovenske gospode. Zbrali smo se v škofovi privatni sobi. Lepo nas je bilo videti rojake iz staro naae cčetnjave! Navzoči 80 bili: sta-riši Škofovi, opat Rernard Ločnikar iz Coilegeville, Minn,, (introniziran lani 27. avg.) Jožef Hnh, goner»!-vikar Škofijo Delulh, Minn.; dekan Čebul, rev. Erlach, rev, Ant, Režek (imel primico 13. jul, 1890 v Hancock) in pa moja malenkost. Marsikaj smo so bratovski pomenili; izpraznili tudi kupice šampanjca na zdar mile nam domovine slovenske I Mil, škoť sami navduševali so naH, češ, naj kako domačo zapojemo I latinito moram priznati, to bil je pravi brato-ljobja večer! Prevzviàeni vladika Jaticz Vertin porodili so se 17. jnlija 1844 1. v vaai Dobličo pri Ornomlju na Dolen skem. Pri bisi se jo reklo „pri Gorčakovib". Na t stem mestu jo sedaj šolsko poslopje, Darovala jo je namreč družina preselivši se v daljno Ameriko dobrodejnim učnim nar
niCDoiii. Gimnazijo obiskovali so siioť v Novem Mestn; Igletai mladeuió pa pud&li hu m Htariši iez atlautiški ocej&Q. Pobožni in za pravo «reéo svoje dece vneti Btariéi popro8i)o tedanjega škoía lUraga, naj bi blagovolil vaprojeti nadarjenega in ubaželjnega sina v kako duhovan scmenišíSe. Kadi voljo so uatreže tej želji. V Saleaijannin-u v Miiwnukee zvrsijo bogoslovne vede najboljšim mi»uhoai. Škoi Fr Uaraga {t 19. januarja 1867) poBveiili so jib v niašnita dué SI, avgusta IStiti 1. in ísiiřer zadnjega pred avojo smrtjo. Službovali so 5 let v Iljughtduu m 0,ez 7 let v Negauuee. Ko so SB pa mil. àkof Jgnneij Mrak (rojen Iti. oktobra 1810 i. v Poiianali na Gorenjukem) radi starosti odpovedali tezapui »Inžbi škofovski, bili so od sv Očeta izbrani naslednikom. Slovesna inrrouiiacija vraila se je 14. septembra 1879 1 Navzoči so bili nadškof Mihael Heiss in ékoía Borge^s in Spalding,
Kot vladika imajo neumrljivo zashige za novo krasno katedralo iu zlasti razširjenje prate sv. voru po razsežui škofiji. O koliko je za njihovega vladauja VKraNtlo novib eerkvd in misijonskih kipehc, koJiko spreobrnilo drugovercev k edmo izveličaloi s*, veri!
Sedaj ima skolija o6 dušnih pastirjev, 50 cerkva, 65 misijo iskib pttstaj, 17 katoliških sol s 4000 uiecci, 1 dekliško višjo izobraževaluieo, 2 ustanova na sirote (eno za dečke in euo pa za deklice,) a bolnišnice, vseh rim katoličanov pa do 60.000 duš.
Starisi prevzviSenega škoia se žive in bivajo v mesta tlaococku. Pred tremi leti obhajali so kaj slovesno zlato poroko. Oče Jožef Vertin, bil je vedno delaven, podjeten, pobožen ter za vse dobro vnet mož; daudaues se Še ukvarja s Irgoviui.» in je se precej trden; mati Marija je pa blaga žena, le bolezen jo vže nekaj let sem ter tje nekoliko nadleguje. Večni jima daj duiakati na zcndji se dijamantne poroke!
Stařeji brat škofov, Josip ima obsežno prodajal-nieo (ravno sedaj uovo zida) v mestu Hed-Jacketu; mlajâi brat Jurij je pa vUdí umrl na Veliki pondeljek v Chicagi zapustivši doma v ílaucocku vdovo in tri otrodičo; ena sestra Marija, omožena liusch, preselila se je pred kakimi tremi leti v boljšo deielo — tje kaj gori, kjer je kriaijanom pravi veliki dom.
Mil, skoť 00 visoke rasti, iepe čvrste postave, zdravega života in jasnega, prijaznega obraza.
12. septembra podali so se ua romanje v većno meato Rim, da se poklonijo «v. očetu Leonu XIII. Spremljata jib dnbovua Nemee Fanatin dr. Vitali, Italijan. V znamenje, kako jih spoStujejo verniki škofje podarili 80 jim za potovanje 400J dolarjev, to je — čez 8000 goldinarjev.^
Vsegamogořni jim dodeli srečnim in zdravim povrniti sa nazaj; veliko, veliki> let se modro, ter sadu-nosno vladati od Boga izročeno Čredo škofije Marijuelte in učakati zlate maŠe. Bog daj!
.loaip Zalokar.
*	(V severej Ameriki) v meatn San Antonijo v državi Taksa« jc umrl bogatin Johu T a v o h i g, ki jc zapustil okoli 3 milijone dolarjev ~ torej će& 6 milijonov v našem denarja katoliški cerkvi.
*	{Čud n i 1 j u d j e.) V severnej Ameriki ne nekateri ljudje „tomperenelarji" srdito bojujejo zoper vèako upijanljivo pijačo. Nekateri delajo tu takove Denparaeti, da j nu fj Amerikanski Slovene" po pravici liravi bedaki in bedakinje. N. pr. g lliingertost v Cheteriji je dobif jabolk, kakor prej še nikdar ne. Kaj s Madjem početi? Napraviti jabolčni mošt — ae mn je zdelo grob. Jabolka podariti sosedom, bi bil» tudi greh, ker bi ti delali iz njih jabolčni most — kaj ai izmisli „bistra glava" jabolka pomeče v vodo — bedak! — Ako njegovo drevje tako pogrcsen «ad rodi, zakaj ga ni vžc zdavnaj posekal?
(Uganola) „Olej ljuba žank», danes sem ituel srečo na lova ter ti prinesem štiri zajce." — „Ni mogoče! prodajalec divjačine je pač razprodal?"
Razue vesti.
»(Pomanjkanje žeuinov,) V dunajskem dri. zboru zahteval je dnč 6. novembra poslanec Uof-mann višjih učilišč za dekleta, da bi ono mogle se pripraviti na prislužek svojega vaakdanjega kruha. Govornik je dejal, da na dunajskem predmestji Wie-den tri pctiue deklet ne more gojiti upanja, da bi se omožilo vsled statistično dokazanoga pomanjkanja ženinov, V Avstriji presega število žensk število možkih •M poldrugi miljon, Ko bi se tudi prisilili k ženitvi vsi samci, bi vendar se vedno ne zmaujkalo starih devic.
V mesecu novembru v Novo Mesto vraĚujoča 8b pisKti. :
Wiliíinder, Nordamerica (rec.) — Dragulj Gabr., Baiern (reo.) — Jobann Darove, Seutlar Nord America
—	Bojane Franc, St. Paul Nord Amerika. — Sterbenc Maria, Chicago Nord America. — Anna Terzan, Lljub-Ijana. — Janez Kreso, G Lasič. — Jo^eť Bozj», Giîra. ~ Micula Antic (?), — Jeroni Ogulin C?) — Strema Antim Gelnenkircben , D eats sb land, Westpbalen. — Auna Kovftćič, Atcram, — Hortense Schodak, Praui.
—	Josef Koleno. Triest, — Frančiška Wutscher, Zlatar. — J)ban Malnar, Manistiqae. — Tischltr, Wien.
—	Johan Ilrastar, Wieu. — Majer, Hamburg. — Ma-ior, llambnrg. — Grabner Joaei, Mima Peč. — Marija Prime, Triest. — Johann Gersak, KiJaigsberg St Peter.
—	Janeic, Laibach. — Brez imena Wieii. — Jakob Misie, Ljubljana. — Galimo Giocomo, Agram, -Agnes Goiobie, Calumet, — Miha Majerle, Leadville.
—	M Marsebatek, Laibacb. — Johan Longer, Laibach.
—	Franc Kočovar, Turško (neodposlano.) — Franc Dnbler, Metlika. — A Papež, Trtfl'en.
Listnica uradntitva,
átef. Št, ne inureiiio sprojoti, ker ne moremo delati prepira. Ne ])0niagalo bi iiii, marvei 1(! šk(»(lovalo. Da je tako ravnanje nespaiiifitin} iu Škodljivi) je gotovo — ali vemlar, poravnajte iiied aeboj?
Loterijski! srećke,
Gradec 5. decembra 15 81 58 80 68 Trst 12. „	12 22 14 81 25
Zahvala.
LTdano podpisani odbor šteje si v sveto (3ol-žiiost, <]a se tem potom zahvali v prvi vrsti hla-g-ini gospein za požrtvovalno delovanje pri nabiranji milodarov za preskrhljerije zimske obleke za iibog-o šolsko mladež; vsem darovalcem milo-darov; g. vodji ljudske šole za naklonjenost, ujetjov iriliod ill nagovor o priliki obdarovanja, ter vsem, iateri so pripomogli do lepega vspelia bodisi z dejanjem ali i obrim svetom. Vsem kličemo: „Povrni Bog-! i" Na zdravje!"
V Novem Me,stu, dné 12. dec. 1891.
Odbor „Sokola",
Žt. 1B2	[249-1]
Kazglas zniajševalne dražbe.
v pondetjek, dnć 4. proeenea od 10—12 ure do-jKiIdné bode pri trškem predstojništvu t Žnženiberkn zmanjševali!a dražba za zidanje sodnega poslopja t Žnžemberkn in morebitDega sodnikovega staDoranja T njem.
Izklicna cena za sodno poslopje jo 2069 J gld. in 38 kr., za isto z mogočim dragim nadstropjem, t katerem ima biti sodnikovo stanovanje, 2Û610 gld. ill 78 kr.
E tej obravnavi vabijo se podjetniki s pristavkom, da 86 pri tržkem predstojnika Florijinćić-n Franca v 2nžemberkn, čit. 2 ob navadnih dnevnih arab lahko ogledajo na^rt, občni upravni in podrobni zgradbeni BVeti (pogoji).
Ysak dražileo ima pred začetkom nstne obravnave položiti pet odstotkov izklicne cene (20693 gld. in S8 kr.) kot odstopniao (skesnino.)
Eedor bi zgradbe ne dostal, dobi odstopoino pre-esej nazaj, ti^ti ki jo dostane^ mora jo pa zvišati na deset od Btotkov tistega zneska, za kateri je zgradbo prevzel, potem ko se je prevzetje odobrilo.
Pismene ponudbe, kolekovane s kotekom 60 kr. sprejemajo se le do začetka ustne obravnave pri podpisanemu predstojnistvn. Iste morajo biti zapečatene ter sestavljene t smislu § 3 obfnib in § 6 posebnih zgradbeuib uTetov, predmet mora biti imenovan, kakor T razglasili z njimi iLora 80 poloj'.itt ó odstotkov varščine in sicer od vsega odobrenega zneska, toraj ima znaàali ista 1280 gld 54 kr.
Trsko p r e d « to j u i H t v o v Žužemberku, dné 10. decembra 1891.
Franc Florijančič.
Zagovor.
Prodaja železnine.
Vtjled prenehanja knez Auerspergove Želez-ninske tovarce na Dvom, prodali se bodo od sedaj nadalje vsi zaostanki železnine tudi na drobno in sieer po g. Wiillaâeku na Dvoru.	c!>4ó-1)
Zahvala in priporočilo.
Podpisani uljudno naznanja, da bo si. jana-arjem líjd2 zapustil gostilao v Kalčičevi hiši ter so ob jednetn zahvaljuje vsem svojim p. n gostom za v njega stavljeno zaupanje in obilen obisk.
Nadalje pa tudi naznanja stavnenm občinstvu, da bode prevzel s 1. januarjem 1S92 gostilno v Ska-bernetavt hiâl ter si vedno prlzader&l svojim gostom z najboljšo .jtdjo in pijačo točno in v njih zadovoljnost postreči.
Uudolfovo, 14. deeembra.
(248—1)
Valentin Žura,
gostilničar,
Hrastov les.
Na poslano „Svarilo" v „Dolenjskih Novicah" 1 dné 15. nor. t. 1. ét. 22 odgovarjam v čast svoje trgovine sledeče:
Pri meni kupljene peronospora brizgalnice od kmetijske podružnice v Mokronoga, so bile naročene od ravno iste tvrdke (firme) od katere sem mnogo brizgalnic prodal drugim vinogradnikom t popolnû zaduvoljsost in priznanje.
Da so pa bilo brizgalnice Mokronoški kmetijski podružnici nepovoljne, kriva je tukaj noznanost vpo-rabljenjn kjer pridejo Ijndje, kateri niti pojma nimajo o snaženja, tem manje pa o pravilni rabi stroja. Po vsaki rabi se mora sesalka (pumpa) izćistiti in posušiti.
Sprevidi se to, da se ni ravnalo pravilno pri štirih brizgalnicah iu so morale biti po vsaki rabi poplavljene; take poprave pa ne more zvrSevati vsak navadni ključar (ilosar), ampak treba je tu zvedenega ^Moutour-ja".
Da bi pa tovarna (fabrika) v svojo škodo in dobro ime (Kenomće) le meni mdenkost štirih brizgalnic poslala, ne bod beden človek niti odobraval, tem manje pa verjel, to tem mislim, da sem dovelj povedal slavni podruinici v Mokronogu na UJfillO ff Svarilo" in som jej jako hvaležen la njeno priporočilo. Pristavljam še, da jaz nisem „Peronospera-Spritzentabrikant" io tudi ne „Klempner".
Krško 21, novembra 1891.
150—250 dravea, stoječ, pripraven za žago, s volarje, stavbe, itd. je na prodaj po jako nizki ceni. Janez Boben, posestnik v Stranski Yasi, hišna 6t. 7., posta Semič,	(24SJ—1)
^^^^^^^ V hiši štev. 43 '
V Novem Mestu ste dve prijazni stanovanji z vso bišuo opravo tatioi za oddati; jedao obstoji iz jedno aobe, dtngo iz dveb sob — Več se izvé ravno tam.
^GOSTILNA
v biši st. 75 na glavnem trgu, v Novem Mestu se oddá s 1. jau. ali pa tndi s 15. junijem 1892 v najem. Več povč A Rajec urar v Novem Mestu, (201-5)
otvoril je deUlnieo za mizarstvo v lastni biši ob liki eosti poteg Grma iu se priporoča slavnemu občinstvu za cenjena naročila pri stavbah, kakor tudi za hišno opravo.	(218-4)
"	Tvrdka
A. Zwenkel in dr.
Sevnica, Štctjersko,
priporoča dobre gabrove in bukovo kopita in sicer; moške par od 35 kr. naprej, ženske komad „ 17 „ „ otročje „ „ 13 „ . kakor tudi polena za ikornje (Stieielbijlzer) po najnižji ceni.	(228—3)
II, StanzeVj
trgov«o z mežanlm blagom.
MMm mm fFođulf
Pepina Turk v Rudolfovem hiš. št. 18, prodaja
iz proste roke hišo s tremi sobami, kuhinjo, vrtom m hosto. Kupna oena vsega je 1200 goldinarjev. (816—8)