g t. 39. Maribor, dne 26. septembra 1912. Tedaj XLVX Ust ljudstvu ¥ pouk in nabavo* Jalaja vsak Setrtek In velja s poStnlno vred In v Maribora * pošiljanjem na dom za celo leto 1 K, pol leta 2 K In za četrt leta I K< Naročnina za Nemčijo 5 K, is droge brrenanld^t Beftsl« 6 K, Kdor hodi sam pon], plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: SpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora.» — List se dopoSilja da odpovedi« Udje »Kat4 Sdanuega draživa" dobivajo list brez posebne naroCnine» Posamezni listi staneio 10 vin9 *— Uredništvo: KoroSka cesta itev< 5, -h Kokopisl se ne vrafiajo, m Upr&vniStvoi KorofelSr cesta Štev. 5, vsprejema naročnino, lnserate ln reklamacije, ¡¡Se ¡BMrate se pladnje od enos topne petttvrste s» enkrat IS ais« m dvakrat 25 vin., za trikrat S5 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseratS se sprejemajfc Ha srede zjutraj *-> S8* zaprte reklamacli6 so poStnlne prostea 0&n£inj& itgvflka obsega 10 strfiali Slava SlomŠeku! Dne 24, septembra 1862 je izdihnil Slomšek svojo preblago dušo» 50 let je od tega,, kar krije njegovo truplo črna zemlja, a spomin nanj ni izginil, niti otemnel, temveč z vedno večjo jasnostjo vstaja in živi med slovenskim ljudstvom. Ni nam treba danes pisati životopisa o SlomŠeku, govornikom ni treba razlagati, kaj je bil Slomšek, vse to bi se zdelo paši javnosti odvefi. Ob 501etnici njegove smrti ne poizvedujemo več o življenju in delovanju Slomškovem, ampak mi slavimo to življenje in, delovanje. Naša slovenska zemlja odmeva od slavtospevov, ki done nepozabnemu lavaaitinskemu Škofu Antonu Martinu Slomše-ku! Kako to, da je ostal spomin na SlomŠeka tako Živ med slovenskim ljudstvom? Res je, da je mnogo pisal, a velika večina ljudstva za to niti ne ve. Res je, da je zapel mnogo pesmi, a velika večina jih ne pozna, in Če jih tudi poje, ne ve, da so SlomŠekove. Res je, da je v plamteči besedi ozpanjeval Čast božjo in ljubezen' do slovenske domovine, a veČina nas tega ni slišala. Ta|ke reči vedo in si zapomnijo oni, ki proučujejo slovstveno delovanje v preteklosti in narodno zavedanje na&ega ljudstva, a med Širokimi sloji ne ostane spomin na take podrobnosti.. In vendar, Slomšek še vedno živi po vseh slovenskih krajih v srcih našega ljudstva. Kako to? Slomšek je globoko in nesebično ljubil svoje slovensko ljudstvo. Ni ga človeka, ni ga klevetnika, ki bi si upal tajiti neizmerno ljubezen Slomšekovo do slovenskega narojda. Liberalci vse omažejo s svojim blatom, pred Slomšekovo narodno ljubeznijo omahne občudovaje tudi pajbolj hudobna liberalna roka. Niti posilinemci, niti socialni demokratje se mu ne upajo blizu. Apostolu nesebične ljubezni do naroda, velikanu narodne ljubezni, Antonu Martinu SlomŠeku, se vse spoštljivo klanja. Slomšek nas je ljubil in vse, kar je govoril, pisal in. delal, je storil iz ljubezni do nas! Tega se zaveda ljudstvo, glas o tej ljubezni gre od ust do ust, dan ga sporoča drugemu dnevu, leto drugemu letu, in tako se dogaja, da spomin na SlomŠeka med našim ljudstvom ne pojema, ampak živi in raste! Naše Slomšekove slajvnosti so visoka pesem Čiste in neomadeževane ljubezni njiegove do našega ljudstva. Mi ne pademo v slabost nekaterih njegovih životopiscev, ki ga hočejo narediti za prvega pesnika, pisatelja ali govornika, ne, mi slišimo iz vsega njegovega življenja in delovanja samo besede nedosež-ne ljubezni do slovenskega ljudstva in vemo, da so zaradi tega Slomšekove besede in dela našemu narodu tako omiljena, priljubljena in nepozabna. Veliko pesniških' besed se sedaj rabi v proslavo Antona Martina SlomŠeka. Nam se zdijo samo primerne besede pevca narodne ljubezni, Simona Gregorčiča, ki kliče: Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak! N.aši Časi potrebujejo učencev SlomŠekovih! Zasnovali smo mogočne politične, prosvetne, gospodarske organizacije. Božji blagoslov bo počival na njih samo tedaj, ako nas bo pri delu v teh organizacijah vodil SlomŠekov duh, požrtvovalna in nesebična ljubezen do ljudstva. Kdor dela za lastno Čast, za lastno gmotno korist, naj ne imej prostora med nami! x Ljudje, ki iščejo sebe in ne narodove blaginje, so nepremostena ovira za vsak napredek, onemogočuje-jo vsak uspeh. S čisto ljubeznijo delajmo med našim narodom za vero, materin jezik, izobrazbo, dušni in gospodarski napredek. Potem bodo naša dela sama pela: Slava SlomŠeku ! Po evharističnem shodu. Velik in lep je bil uspeh evharističnega shoda. To nam spričujejo izjave udeležencev, ki so prinesli z Dunaja najlepše spomine. Četudi je skoro neprestano deževalo, vendar hvalijo udeleženci potek velikega evharističnega slavja. Pa tudi na zunaj, tako-rekoČ na celi svet, je napravil evharistični shod velik vtis. Celo liberalni, v svobodomiselnem duhu pisani listi, pišejo, kako lepo se je ta veličastna prireditev v proslavo svetega Rešnjega Telesa obnesla. Graški nemško-liberalni list „Tagespost" je po shodu priobčila v številki od 17, septembra lep Članek, v katerem opisuje v lepi besedi veličastno evharistično procesijo. Celo protestantovski listi v Nemčiji so pisali o evharističnem slavju dostojno in pošteno. Le liberalni „Slovenski Narod", glasilo liberalnih učiteljev ip advokatov, je bil toli predrzen, da je v neslanih Člankih skušal smešiti evharistični shodi. Se nekaj o procesiji. Procesije se je udeležilo 150.758 oseb in sicer so tukaj vštete samo one osebe, ki so bile uvrščene v organizirane čete. Oni del procesije, katere se je u-deležil cesar s člani dvora, je bil sam dolg 2 kilometra. Ljudje, ki so videli člane-cesarskega dvor,a, so se Čudili lepemu vedenju in pobožnosti, s katero so sledili Člani cesarske hiše procesiji. Pri procesiji so bili navzoči tudi skoro vsi člani avstrijskega plemstva: knezi, groii, baroni, vitezi; nadalje člani vlade, deželni predsedniki, mnogi državni poslanci, med njimi: skoro vsi slovenski, člani gosposke zbornice itd. Tujci so posebno občudovali naše Orle, katerih se je udeležilo procesije do 200. Korakali so v štirih kolonah, po 16 v eni vrsti. Celo pot so jih Dunajčani in tujci burno pozdravljali ter so pravili: „To so lepe Čete! Kako lepo korakajo!" Celo nemški listi so pisali o nastopu Orlov pri procesiji: i„Prav posebno pozornost so vzbujali slovenski in češki Orli po svojem krasnem nastopu." Enako je tudi vzbujala zanimanje skupina v Špalirju, v kateri so stala slovenska dekleta v narodni noši, v pečah ip avbah, Bilo jih je blizu 100. V Špalirju stoječ so pele litanije Srca Jezusovega in druge pesmi. Ena je držala tablico na drogu z napisom: „Slovenke". Ta četa slovenskih deklet je vzbujala izredno pozornost. Bilo jih je v resnici lepo videti. Kakor hitro je prišel kak del procesije do slovenskega špalirja, so takoj vsi udeleženci pogledali na stran, kjer so stala slovenska dekleta. Gospodi-je v uniformah so jim salutirali. Cesar in prestolonaslednik sta iz voza z živahnim zanimanjem opazovala slovenska dekleta. Dekleta so ju z robci mahaje živahno pozdravljale. Tirolcev, Hrvatov, Cehov, Poljakov in drugih narodov je bilo zelo mnogo v narodnih nošah. Zal, da se v tem oziru nismo mogli vsi Slovenci postaviti, ker stara, lepa narodna noša pri pas Slovencih, razven pri ženskah na Kranjskem leto za letom bolj gineva. Listi pripovedujejo razne dogodke, ki so se dogodili pri veliki, slovesni procesiji. Vse je Želelo videti voz, v katerem se je vozila monštranca z Najsvetejšim; posebno željno so ljudje čakali na voz, v katerem sta se vozila cesar in prestolonaslednik. Ko se je bližal cesarjev voz v ulici "VVollzeile, se je prerivala iz množice, ki je stala v špalirju, ubožno oblečena žepa z dežele. Prerila se je do stotnika, ki je poveljeval četi topniČarjev. Zaklicala je, ko je zagledala cesarjev voz: „Toj, cesar! 'Jaz ga še nisem nikdar videla. Prosim lepo, gospod častnik!" Stotnik je za hip ostal trdno na svojem mestu, potem pa se je skoraj neopaženo v toliko premaknil, da se je lahko žena prerila naprej. Cesar se je ravno v tem hipu zahvaljeval množici za burne pozdrave. Ko je bil voz mimo, je rekla žena proti stotniku: „Naš cesar pa dobro izgleda." — Radi hudega dežja so bili posebno starejši ljudje že vznevoljeni. Nek star tirolski kme-tič v narodni noši s Pusterske doline je bii že ves premočen ter se je hotel vrniti pod kako streho, brez da bi Čakal procesijo. V tem pa že pride glas, da se cesar skoraj-pripelje. „A, ti AndrejČe", pravi Tirolec sam s seboj, „če 821etni cesar "pa ljubo Bogu zamore vzdržati v tem vremenu, boš pa Še tudi! ti vzdržal." In ostal je do konca. Obče občudovanje je vzbudil veliki križ, ki so ga nosili seboj tirolski udeleženci. Bil je oni križ, ki je marsikomu znan izza časa hudih bojev domoljubnih Tirolcev pod Andrejem Hoferjem proti Francozom in Bavarcem. Ta zgodovinski križ so posili visoko v zraku krepki Tirolci seboj pri slovesni procesiji. Pred križem so se klanjale množice, celo generali in drugi odličnjaki. Odhod papeževega odposlanca z Dunaja. Kardinal Van Rossum se je dne 1-7. septembra ob %9, uri zvečer s posebnim dvornim vlakom odpeljal z Dunaja v Trident na Južnem Tirolskem, kjer bo ostal nekaj časa kot gost tamošnjega škofa in bo blagoslovil temeljni karnep nove cerkve Najsvetejšega zakramenta. Ob slovesu z Dunaja so papeževega odposlanca spremljali kardinal Nagi in drugi odličnjaki, Van Rossum je rekel ob slovesu: „Kaj t a ¡k o velikega, k!ot je bil dunajski kongres, Še nisem doživel. Dunaja in- Avstrije ne pozabim nikdar." Prevažanje udeležencev. Dunajska poulična električna železnica (tramvaj) je dosegla za Časa dunajskega evharističnega shod.a velik napredek. Od 7. septembra, torej še precej pred kongresom, pa dO ponedeljka 16. septembra, ni padlo število onih, ki so se s tramvajem vozili po mestu, pod 854.000. V soboto, dne 14, septembra, pa se je peljalo s tramvajem 1,213,000 oseb. Se nikdar ni bilo takega prometa na dunajskem tramvaju. V torek, dne 1/). septembra, ko je prišel na Dunaj papežev odposlanec, je bilo na tramvaju 896,000 ljudi, v nedeljo, na dan sprevoda pa 902.000 oseb, dasi je bil promet na glavni progi za nekaj ur ustavljen. Salonski (gosposki) vozovi, v katere stopajo tujci, da si o-gledajo mesto, so prevažali na dan po 446 oseb, proti 94 osebam, katere se navadno s takimi vozovi vozijo. Lahko si mislimo, da so imeli tudi dunajski izvoščeki dokaj posla. Izvoščeki pravijo, da so za evharističnega kongresa izvozili več kakor ob jubilejnem slavnostnem sprevodu leta 1908. V Marijino Celje. Mnogo udeležencev evharističnega shoda se je z Dunaja podajo na božjo pot v Marijino Celje. Z Dunaja namreč vozi v Marijino Celje električna Železnica in je torej dohod od tam v Marijino Celje lož-ji, kot od naše strani.. Prve dpi po sliodu je vozilo v Marijino Celje po 40 piosebnih vlakov. Tri dni po shodu je bilo v Marijinem Celju gotovo nad 50.000 romarjev iz vseh delov sveta. Tudi tukaj je bila vsled velike mpožine romarjev povsod velika gnječa. Tudi mnogo Slovencev se je v posebnih gručah' udeležilo romanja v, Marijipo Celje, V Četrtek zvečer je bila veličastna rimska procesija, Katere se je udeležilo 200 duhovnikov in 10.000 vernikov z gorečimi svečami. Red je bil tudi tukaj kakor na Diunaju vkljub velikanskim množicam ljudstva vizloren. Slovenka o kongresu. Iz Rajhenburga piše udeleženka: Evharistični kongres na Dunaju je bdi pač tako veličasten, da nam ne bo izginil pikdar iz spomina. Posebno prijaznost in potrpežljivost DunajČanov nam je jako dopadla. Kjerkoli so videli Dunajčani, da potrebujemo pomoči ali nasveta, so takoj prihiteli na pomoč,. Vkljub skrajno slabemu vremenu so vendar udeleženci veselega obraza in z živo vero se udeleževali službe božje in zmagoslavno si ogledovali znamenitosti prestolpega mesta. Da pa bo naš mednarodni evharistični kongres obrodil stoteren sad, hočemo vsak v svoji domovini z veliko vnemo in z živo vero delovati na prospeh in počeščenje evharističnega Kralja. * » * Končan je sicer evharistični shod, a pozabljeno to slavje ne bo nikdar. Ravno ta veličastna prireditev v proslavo Najsvetejšega je pokazala, da je katoliška cerkev največja in najmočnejša, pa tudi najsrečnejša organizacija svetja! Evharistični shod je pokazal, da združuje vse, revne in bogate, visoke in nizke ena misel: ljubezen do Zveličarja, skritega v presvetem Rešujem Telesu. Politični og r — Dne 19. s e p t e mtb r a: Trgovinski minister dr. Rossler je danes naznanil, da odstopi. Listi poročajo, da bo za njegovega! naslednika imenovan ravnatelj avstrijske poštne hranilnice dr. Schuster pl. Bonnott, — V Opatiji se je vršil shod zaupnikov Vseslovenske Ljudske Stranke in Hrvatske stranke prava, Shoda so se udeležili najodličnejši voditelji obeh strank. Ustanovi se skupni hrvatsko-slovenski izvrše-valni odbor, ki bo imel nalogo, da skrbi za vzajemnost Hrvatov in Slovencev. ^Dne 20. oktobra pa se vrši v Ljubljapi skupni shod vseh hrvatskih in slovenskih državnih in deželnih poslancev, Tri pripadajo omenjenima- strankama. — Politično ozračje na Ogrskem je po zadnji burni seji državnega zbora žeto razburkano, Razjariena manjšina preti, da bo Šla na Dunaj, ko bodo tam zborovale delegacije in bo napravila kraval. Socialni demokratje pretijo, da bodo u-prizorili v Budimpešti velik1 štrajk. — Poroča se, da hočejo skleniti Bulgarija, Srbija in Grška medsebojno zvezo, ki ima namen, da bi se v slučaju vojne s Turčijo omenjene države podpirale. — Dne 20, septembra: Cesar je imenoval ravnatelja poštne hranilnice, dr. Rudolfa Schusterja pl. Bonnotta, ki je rojen leta 18:55, za trgovinskega ministra. Nemški listi pozdravljajo Schusterjevo imenovanje, ker je — Nemec* Za poljedelskega ministra pa je imenovan senatni predsednik upravnega sodišča, Ceh Franc Zenker. Novi minister je rojen leta 1856 in je baje v kmečkih rečeh dobro poučen. — Sklicani so sledeči deželni zbori: koroški in šlezijski na 24. septembra, nižjeavstrijski na 25., in predarlski na 30, t. m. Nekateri druigi bodo sklicani meseca oktobra. — V Galiciji se vrše pogajanja med Poljaki in Rusini zaradi deželnozborskega volilnega reda. V dunajskem občinskem svetu je prišlo danes mecl krščanskimi socialci in socialnimi demokrati do veliko rafctuke, ker je veČina dovolila podporo za katehetski shod. — Ogrski višji policijski nadzornik Pawlik je došel na Dunaj, da si ogleda poslopje ogrske delegacije, da bo znal ukreniti vse potrebno, Če bi hotela opozicija ogrskega državnega zbora motiti zasedanje delegacije. — Ogrska opozicija trdi, da je minister LuKač uporabil 3 milijone državnega premoženja za volitve. — Dne 21. septembra: Cesar je danes zaprisegel v cesarskem dvorcu novoimenovana ministra dr. Schusterja in Franca ZJenKerja. Danes popoldne se je vršil pod Stiirgkhovim predsedstvom ministrski svet, katerega sta se udeležila tudi oba nova ministra. — Člani ogrske delegacije so imeli danes dopoldne posvetovanje. Za predsednika je določen Lu-dovik pl. Lang, za podpredsednika pa grof Avgust Zichy. Opozicija, na čelu jej grof Karolyi, namerava, pomnožena z vseučiliščniki, se podati na Dunaj, da napravi v delegaciji rabuko. Policija pripravlja velike varnostne odredbe. — Nevarno je obolel Češki kar toliško-narodni državni poslanec P. Silinger. — V Chemnicu na Nemškem se vrši strankarski shod socialne demokracije, — Pri Tuziju v Albaniji se je vršil boj med Turki in Malisori. Turki so imeli enega mrtvega in sedem ranjenih, Malisori pa 17 mrtvih in 21 ranjenih, — Dne 22. septembra: Na Dunaju zborujeta prihodnje dni avstrijska in ogrska delegacija. Danes so došli na Dunaj ogrski opozicionelni poslanci, ki imajo namen, motiti prihodnjo sejo ogrske delegacije. Madžarski dijaki in na Dunaju stanujoči Ogri so ogrske nezadovoljneže sprejeli na kolodvoru z velikim veseljem. Policija vzdržuje red. — V Bosni je prišlo med Hrvati in Mohamedanci na eni ip Srbi na drugi strani do hudih nasprotstev glede deželnega zbora. Spravna pogaganja so se izjalovila, ker Srbi nočejo sprave tako dolgo, dokler bo skupni finančni minister Bilinski glavar Bosne. — Listi poročajo, da so se mirovna pogajanja medi Turki in Italijani zopet razbila^ — Dne 23. septembra: Cesar je danes sprejel v avdijenci ogrskega ministrskega predsednika LukaČa, ki mu je poroČjal o političnem položaju na "Ogrskem. — Policija, kije stražila hodnike v palači, kjer zboruje delegacija, je večini opozicionalnim poslancem zabranila vhod. Na galerijo je došlo le 9' o-pozicionalnih poslancev, na Čelu jim grof Mihael Ka-rolyi, vso druge je policija potisnila nazaj. Ko se je začela seja delegacije, je grof Karolyi zaklical z galerije: „Jaz protestujem proti tej delegaciji, ki je ne-postavno izvoljena", in vsi njegovi tovariši so zaklicali: „Mi protestujemo!" Nastal je velik šunder. Starostni predsednik je nato izjavil, da obiskovalci galerije nimajo pravice govoriti. Člani opozicije so nato sami radi zapustili galerijo. Na ulici so bili sprejeti od tovarišev z viharnim pozdravljanjem. Opozicionelni poslanci so nato še po ulicali klicali na koraj-žo proti večini in Lukaču, — Na Bolgarskem so prekinili velike vojaške vaje, kar je- baje v zvezi z bližnjo vojsko na Balkanu. Čete, ki so se udeleževale manevrov, so se baje posijale na turško mejo. — V Srbiji dan za dnevom raste navdušenje za vojsko s Turčijo. — Dne 24. septembra: Pri nadomestni volitvi za deželni zbor v Ljubljani dne 24. septembra sta bila izvoljena kandidata liberalne stranke, Ribni-kar in Reisner. — Cesar je danes slovesno spreiel avstrijsko in ogrsko delegacijo. Predsednika avstrijske in ogrske delegacije sta izrazila cesarju imenom delegacij udanost. Cesar je imel prestolni govor, v katerem se je zahvalil za izraze udanosti in zvestobe. Cesar je na kratko omenil polMiČen položaj in je izrazil željo, da se ohrani mir. Splošno se je opazilo, da cesar dobro izgleda. Hrvaški delegat Spinčič je vložil na skupno ministrstvo interpelacijo radi kričečih razmer na HrvaŠkem. Ko so se izvolili razni odseki, se je seja zaključila. — Listi poročajo, da se mirovna pogajanja med Turki in Italijani še niso razbila, ampak da se nadaljujejo. Liberalci proti kmetu. Stara želja kmečkega prebivalstva je, da bi se obrti, kakor: tesarska, mizarska, zidarska in enake proglasile na deželi za prosto izvršujoče obrti, da bi ne bilo potrebno pri vsakem malenkostnem popravilu in manjšem delu pri kmečkih stavbah biti odvisnemu od raznih mestnih stavbenih mojstrov. Dosedanji o-brtni in siavi eni red za Štajersko je namreč tako prikrojen, da je vsa;: posestnik po postavi vezan, vsako popravo ali izvršitev kake nove stavbe, to je tesarska, mizarska in zidarska dela izročiti kakemu stavbenemu mojstru, ki pošlje kmetu svoje dražje, mnogokrat mestne delavce, računajoč še poleg tega svoj mastni zaslužek. Posestnik, ki najme za popravila svoje stavbe ali za napravo nove bajte ali svinjaka domačega rokodelca, ki pa ne de],a „pod mojstrom", je v nevarnosti, da ga zadene občutna Kazen. Posebno lansko in letošnje leto se dogajajo take kazni v veliki meri. Poglejmo si sitnosti, ki jih ima kmet, ako ga je kdo zatožil pri mojstru, da je izročil delo domaČemu rokodelcu. 1. Mojster mu piše najprvo grozilno pismo; 2, orožniki mu lazijo okrog hiše in ga trdo iz-prašujejo kot kakega hudodelca; 3. ima neštevilno potov do politične oblasti; 4, tam se nanj pritiska na vse mogoče načine; 5, naloži se njemu in domaČemu rokodelcu občutna denarna globa ali pa celo zapor. Gotovo je tudi, da je domač rokodelec najmanj za polovico cenejši kot mestni ali oni, ki dela „pod mojstrom"; domaČi delavec na tudi ne gleda na to, da bi se moralo delati po socialnodemokrašKi navadi samo od 6. do 6. ure, ampak on pride zjutraj poprej in tudi zvečer dalje potegne. Poleg tega pa še domači rokodelec pOzna želje kmeta in uravna delo tako, kot kmet želi. 'Mestni delavec pa| se še mnogokrat norčuje iz kmetovih zahtev, češ: „Jaz znam boljše". Dolgoletna želja kmečkega ljudstva torej je, da se te razmere spremenijo tako, da bi bilo prav za našega kmeta. Te svoje želje je izrazil naš kmet tudi svojim poslancem, da je ti skušajo uresničiti. In res so poslanci Kmečke Zveze, kakor vselej, tako tudi v tej zadevi, stopili na stran našega ljudstva. Že v seji dne 9, novembra 1908 je Štajerski deželni zbor z veČino glasov sprejel predlog kmečkih poslancev, da se par. 6 obrtno-stavbnega reda iz leta 1898 tako iz' premeni, da bo prav kmečkemu prebivalstvu. Ker je nemško-nacionalni deželni odbor ravno tak nasprotnik zahtev kmečkega ljudstva kot slovenski liberalci, je zadrževal vso zadevo, da se le omenjeni sprejeti predlog ni uveljavil, V seji štajerskega deželnega zbora dne 22. septembra 1910 je predsednik K. Z., poslanec Roškar, vložil na c, kr. namestništvo in dež. odbor dobro utemeljeno interpelacijo, v kateri se zahteva, naj vlada in deželni odbor skrbita, da omenjeni predlog postane pravomočen in da se potem vendar enkrat nelia pritiskati na naše ljudstvo z dosedanjimi ostrimi določbami obrtno-stavbenega reda. A nemški liberalci in nacionalci so bili gluhi za želje našega kmeta in se protivijo, da bi se obrtno-stavbeni predpisi na deželi omilili. Naši slovenski liberalci, ki se bodo pri bodočih volitvah za deželni zbor zopet hli-nili kmečkemu ljudstvu kot njegovi „najboljši prijatelji", gredo glede spremembe stavbenega reda roko v roki z liberalno-nacionalnimi Nemci, Kmet, to ti pove dovolj! Liberalcu je seveda ljudska želja deveta briga. Posebno pa mrzi liberalec to, za kar se zavzemajo naši poslanci. Taka „nemila usoda" je zadela tudi zahtevo, da se obrtni in stavbeni red prilagodi kmečkim zahtevam. Na shodu Kmečke Zveze pri Sv. Kun-goti na Pohorju dne 25* avgusta t. 1. se je sprejela med drugimi tudi resolucija, v kateri se zahteva, da, se naj mizarstvo, tesarstvo in druge obrti proglasijo pa deželi za proste obrti. Liberalci so takoj zagrabili za to resolucijo in udarjajo po naši stranki in naših poslancih, češ, da hočejo ti-le oškodoValti obrtnike, Najprvo se je zaletelo v to zahtevo glasilo liberal. učiteljev in advokatov, „.Slovenski Narod", z dne 31, avgusta; za njim je napolnil svoje prostore celjski „N. List" z dne 5. septembra t. 1, s sledečo novico: „Prijatelji obrtnikov. Na shodu klerikalnega poslanca Pi-Šeka pri Sv. Kungoti na Pohorju je bila med drugim sprejeta resolucija, katera zahteva proglasitev mizarstva, tesarstva, zidarstva itd. za proste obrti. To resolucijo si naj vtaknejo vsi obrtniki teh strok', ki se dajo izrabljati za klerikalno politiko, za klobuk, da bodo vedeli, kje imajo svoje prijatelje. Morda se povabi g. Pišeka, da na prihodnjem obrtnem shodu prevzame kak referat?!" S temi stavki je celjski liberalec mnogo povedal. Priznal je javno, da je liberalna „,Narodna stranka", ko je glasilo je „Narodni List", nasprotnica kmeta in kmečkih zahtev. Nadalje je tudi odkril celjski liberalec svojo dušo, ki želi kmečkemu ljudstvu samo Škodo. Napravil pa je nadalje Še globok poklon mestnim obrtnikom-mojstrom. Nočemo se prerekati z neumnimi liberalci, škoda je Časa. Mi le pravimo: Oni kmetje, ki še pri volitvah v deželni in državni zbor volijo liberalne Kan- didate, vtaknite si „Slovenski Narod" z dne 31. avgusta 1912 in „Narodni List" z dne 5. septembra 1912 za klobuk. In vi obrtniki na deželi, ki celo sami glasno zahtevate, da se obrtni in stavbni red spremeni tako kot želijo kmetje, tudi vi si zapomnite, da je liberalec bil in ostane vaš sovražnik, ker klečeplazi samo za milostpimi pogledi mestnih veleobrtnikov in mojstrov. Zopet nov dokaz, da liberalna stranka ne gazi samo naših verskih in narodnih načel, ampaik pobija celo najvažnejše zahteve našega kmečkega, obrtniške-ga in delavskega ljudstva, Liberalec je političen ne-sramnež v vsakem oziru, liberalec je bil in ostane Škodljivec ljudstva! Razne novice. $3aiim naročnikom! Vse one naročnike, ki jim s 1. oktobrom poteče naročnina, kakor tudi tiste, ki še dolgujejo naročnino za nazaj, uljudno opozarjamo, naj poravnajo dolžno naročnino, V krog naših mnogobrojnih naročnikov vabimo vse dobro misleče Slovence. „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 krone, za Četrt leta pa 1 K. UpravniŠtvo, * Godovi prihodnjega tedna: 29. nedelja: IS. po Biukostih, Mihael, nadangelj. 80. poudeljek: Hieronim. 1. oktober: torek: Remigij, škof. 2. sreda: Leodegar, škof. 3. četrtek: Kandid, mučen k 4. petek Frančišek Berafinski. 5. sobota: Placid in tovariši. Iz srednješolske služibc. Gospod dr. J. Kotnik, poizkusni kandidat na celovški realki,') je imenovan za suplenta na realko v Gorici. Iz šolske službe. Imenovani so: provizorična učiteljica v Norici Marija Rojnik za definitivno isto-učitelja in šolskega vodjo pri Sv. Joštu na Kozja-ku; provizorična učiteljica v Mürzzuschlagu Gabrijela Windisch za stalno učiteljico v, Kapelah; stalna učiteljica v Sčavnici Marij'a Woka'un za \ učiteljico pri Sv. Ožbaltu na Dravi; provizorični učitelj v Po-brežju Anton Legat za stalnega učitelja istotam; u-čiteljica-suplentinja v Pobrežju Amalija Rojko za u-čiteljico istotam; prolvizorična učiteljica v Razvanju Mariija Anetzhuber za stalno učiteljico istotam; pomožna učiteljica ročnih del v Rogaški-Slatini Marija Kit za učiteljico ročnih del istotam ;i provizorična učiteljica v Laznici Lujiza Kollmann za stalno uči-ieljico istotam; stalni učitelj v Rogatcu Franc Pava-lec za stalnega učitelja v Knittelieldu. t— IPrestav-ljeni so: nadučitelj v Dobjem ¡Vjalentin Pulko< kot nadučitelj Ivi Gorico; nadučitelj v Gorici Jakob Knal-lič za nadučitelja v Dobjem. — Vi začasni pokoj ste stopile: stalna učiteljica v LaSIfem¡ trgu Alb. Sun-tara in stalna* učiteljica pri Sv. Vidu tik Planine Gosipina Bezlaj. — Povodom upokojenja se je izreklo priznanje za mnogoletno, zelo povodno /delovanje na šolskem polju naflfučitelju Karolu Marčiču v Letušu. * Matevž Rajši). Pri Sv. J|urju v Slovanskih goricah je v soboto, dne 21. septembra zjutraj, umrl, zadet od Kapi, vpokojeni nadučitelj Matevž Rajšp, star 74 let. Rajni je bil vzor pravega ljudsKega učitelja. Bil je vselej odločen katoličan in zvest, zaveden sin slovenskega naroda. Naši stranki, našim listom in društvom je bil posebno naklonjen. Skoraj 50 let je učiteljeva] našemu narodu v Slov. goricah. Blizu 40 let je bil najdučitelj v St. Jurju v Slov. goricah. U-speh njegovega učiteljevanja se pozna daleč na okrog. Šentjurska župnija nam je r%vno po učitelju RajŠpu dala mnogo odličnih mož, ki so se vzgojili pod skrbnim njegovim vodstvom. Rajnega je vse ljubilo. Vse občino šentjurske župnije so že pred leti imenovale očeta Rajšpa za Častnega občana. Blagi pokojnik je kot učitelj živel z ljudstvom in bil tudi ž njim enakih misli. Novodobni, pogubonosni libeijalni nauki niso našli pri RajŠpu trohice prostora. Zato pa ga je ljudstvo tudi tako ljubilo. Pogreb, ki je bil zelo veličasten, se je vršil dné 23. septembra v St, Jurju. Navzoči so bili 3 duhovniki, mnogo učiteljstva ter skoraj vse prebivalstvo obširne domače župnije. Vrli prijatelj, katoliško misleči učitelj, naj ti bo žemljica lahka! * Nad 500 novih naročnikov je dobil „Slovenski Gospodar" v zadnjih treh tednih. Novi se še vsak dan oglašajo. Najbolj sta se postavili župniji: Sv.. Križ na Murskem polju, kjer je „Slovenski Gospodar" pridobil v tem kratkem času nad 60 novih naročnikov, ki so list -tudi vsi vnaprej plačali, in Vuzenica, , od koder smo dobili te dni zopet 15 novih prijateljev, tako da znaša število novih naročnikov v tej obmejni župniji skoro 40. Mnogo je župnij, iz katerih nam'je došlo po 5 do 10 novih naročnikov. Vsem našim prijateljem, ki se tako trudijo za ratzširjenje našega lista: Hvala! * Soc. demokratje pomagajo liberalcem. Pri deželnozborski volitvi v Ljubljani, ki se je vršila pretečem torek, sta zmagala liberalca. Reisner in Ribni-kar edino-le s pomočjo socialno-demokraških glasov; le na ta način je bilo mogoče, da sta liberalca prodrla brez ožje volitve. Kandidata Slov. Ljudske Stranke sta dobila: dr. Pogačnik 1002 glasova, Ivan Kre-gar 999 glasov. Glasovi S. L. S. so se pomnožili za 230 glasov. Mi napredujemo, a liberalci morajo iskati pomoči pri socialnih demokratih'. * Število katoliško mislečih učiteljev je na Slovenskem vedno več, liberalnih pa manj. Samo lansko leto je število učiteljev, Ki So člani liberalne u- čiteljske „Zaveze", padlo na Kranjskem za 53. Kranjski učitelji vedno jasneje spoznavajo, da bodo le tedaj vredni imena „učitelj", če bodo z ljudstvom enih misli. Slovensko ljudstvo spoštuje katoliško misleče u-čiteljstvo in ga posebno veseli, če učitelj ne zametuje verskega prepričanja ljudstva. Tudi na Štajerskem bi bilo želeti, da bi se vrste katoliško mislečih učiteljev pomnožile. Kako lepe uspehe bi lahko dosegla šola, Če bi Šli pod krščanskim praporom roko v roki duhovnik, učitelj in ljudstvo. Boljše bi bilo ne samo za deco, ampak zavladala bi tudi lepa zastopnost med učiteljstvom in ljudstvom. * V Solnogradu se je vršil od 22. do 25. septembra III. avstrijski proti alkoholni shod. Glavna predmeta tridnevnih razprav sta bila „Alkohol in vojaštvo" ter „Oskrba pijancev". Tudi zastopnik slovenske protialkoholne organizacije, urednik „Bogoljuba", č. g. Kalan, je podal poročilo o treznostnem gibanju na Slovenskem. Ker je bil predsednik avstrijske zveze protialkoholistov, dvorni svetnik profesor Weichselbauer zadržan, je vodil zborovanje slovenski poslanec dr. K r e k. * Zadružna Zveza nam javlja sledeče: Vse članice Zadružne Zveze v Mariboru se opozarjajo na to, da je gospod nadrevizor PuŠenjak za dalj Časa uradno odpotoval, Zaradi tega odpadejo pred kratkim naznanjeni uradni dnevi vsaki ponedeljek. Ko se gosp. PuŠenjak vrne, se bo to javilo v listih. Velika loterija „Slovenske Straže." Zadnjič že smo opozorili, v „SI. Gosp." na veliko loterijo, katero s 1554 krasnimi dobitki v skupni vrednosti 20.000 kron prireja ravnokar naša vrla „Slovenska Straža" ina korist revnim slovenskim otrokom, katere domovini hoče ugrabiti tujec. Med dobitki so razni kmetijski stroji velike vrednosti. Žrebanje bo že začetkom meseca novembra, zato hitite z ^nakupovanjem srečk. — Ena, srečka veljaj samo eno krono. — Najbolje je, če Čitatelji „,S1. Gosp." ondi, kjer se srečke v prodajalnah ali trafikah ne dobi, prevzamejo v svojem kraju "nabiranje onih, ki hočejo kupiti srečke ter na po-lo papirja v ta namen napravijo toliko takih prostorčkov, kolikor jih rabijo in izpolnijo, na primer,: Srečke, Slov. Straže' naročajo iz ..................— (tu se napiše kraj) 1 2 3 4 Janez Kovač Peter Klepec Marija Unčar Ivan Petek posestnik čevljar hči posestnika sin posestnika 1 K 1 » 2 » 1 » Skupno pet srečk — pet kron pošljejo na naslov ki naj se Ivan Kovač, posestnik v Ta zapisnik naj se pošlje „Slovenski Straži", istočasno pa tudi denar po poštni položnici. '— Tudi po društvih agitirajte, da ljudje srečke hitro naroče! Naročnikom „SI. Gosp," največ sreče pri srečkanju! * Orel v Pragi. Iz Prage poročajo, da se je tam ustanovil Orel. * Živinski sejmi v Ptuju naj bi se vršili glasom vseh nemških koledarjev (mohorskega g. Ornik iz ljubezni do katoliških slovenskih kmetov ne upošteva) kakor tudi po najbrž iz koledarjev prepisanem sporočilu „Gospodarskega Glasnika" vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Ustno izročilo pa. trdi, da se taki sejmi vršijo že ob 'torkih, torej imajo daljni kmečki kupci občutno škodo vrhu jeze, ako se z vlaki od cfaleč pripeljejo v Ptuj na sejem še-le v sredo. Naj se sejemski dnevi bolj natančno obznanijo! * Za sadjarje. Deželni odttor štajerski razpisuje v današnji številki „Slovenskega Gospodarja" oddajo sadnih drevesc iz deželnih drevesnic. Na razpolago je skupno 50,000 komadov jabolčnih, hruševih in pritlikavih sadnih drevesc. Naročila se naj vlagajo na deželni odbor do 15, oktobra t. 1. Natančneje v oglasu. * Vinska letina. Iz poročil, ki prihajajo iz raznih avstrijskih vinorodnih kronovin, je posneti, da letos splošno ne bo ugodna vinska letina,. Na Tirolskem, Goriškem in v Dalmaciji bodo imeli, kakor poročajo listi, letos mnogo boljšo trgatev kot lansko leto, in tudi vina bodo tam več pridelali. Pri nas na Štajerskem, na Kranjskem in Nižjem Avstrijskem pa bo vinska trgatev radi zadnjega deževja glede dobrote mnogo zaostala za lansko. Vina bo pri nas po nekod tudi manj kot lani. Na Ogrskem bo baje letos vino mnogo boljše od lauskega, a prideiek' bo za tretjino manjši, ker je uničila mnogo grozdja grozdna plesnoba. Na podlagi podatkov iz posameznih dežel bo letošnja vinska letina v primeri z lansko sledeča: Na Štajerskem letos 460.000 hI, leta 1911 je bilo 402 tisoč 706 lil; Nižje Avstrijsko letos 400,000 hI, 1. 1911 742.306 hI; Koroško letos 80 M, leta 1911 75 hI; Kranjsko letos 110,000 hI, leta 1911 224991 hI; Tirolsko letos 870.000 hI, leta 1911 583.094 lil; Predarel-sko letos 600 hI, leta 1911 920 lil; Goriško in Gradi-ščansko letos 350.000 hI, leta 1911 2521007 hI; Trst in okolica letos 6.600 hI, leta 1911 7.080 hI; Istra letos 465.550 hI , leta 1911 407.467 Id; Dalmacija letos 1,330.000 hI, leta 1911 1,056.920 lil; Češko letos 4000 hI, leta 1911 10y340 lil; Moravsko letos 112.500, lani 147.668 hI. Slkupno se bo letos pridelalo v Avstriji o-krog 4 milijone hI vina proti 354 lil lanskega letat — Iz Hrvaškega se poroča, da pričakujejo tamošnji vi-norejci razun Zagorja in PljeŠivice, ugodno vinsko letino. * Pride vanje sladkorja k vinskemu moštu. Vinogradniki nas povprašujejo, ali se sme letošnjemu vinskemu moštu pridjati sladkorja ali pa se mora naznaniti sladkanje na okrajno glavarstvo. Vinogradnikom naj služi sledeče pojasnilo: Paragraf 5 rnovega vinskega zakona dovoljuje, da sme vsak svoj mošt ali vino sladkati, če se izkaže za to potreba. Letos pa bo sladkanje potrebno, ker bo imelo vino izredno mnogo kisline v sebi, a malo naravnega sladkorja. Kdor hoče svoj mošt ali vino sladkati, mora prositi pristojno c. kr. okrajno glavarstvo za dovoljenje, navesti mora vzrok sladkanja, n, pr. zaradi nedozorelo-sti grozdja, gnilobe, toče itd. ter množino za sladkanje namenjenega mošta in sladkorja. Tozadevne prošnje, ki so kolka proste, vloži lahko posameznik za-se ali za več skupaj potom županstva, ali tudi naravnost na pristojno c. kr, okrajno glavarstvo, in sicer v Času od začetka trgatve do konca novembra, Glavarstvo reši take prošnje po zaslišanju kletarskega nadzornika takoj ter jih tudi takoj dostavi prošnjiku potom pristojnega županstva, ali Če prošnjik želi, tudi naravnost njemu po pošti. Prošnja, ki se vloži za sladkanje mošta in vina, se glasi približno tako-le: „G., kr. okrajnemu glavarstvu v Mariboru, Podpisani Ivan. Bračko, posestnik v Št. Petru niže Maribora, hišna Štev, 16, nameravam osladiti svoj letošnji vinski pridelek, in sicer približno 30 hektolitrov z 1% (ali 2, 3) sladkorja ter prosim na podlagi par. 5 vinskega zakona tozadevnega dovoljenja. Vzrok: Nepopolna dozoritev grozdja, gniloba, toča in preobilna kislina (ali premalo sladkorja), St. Peter, dne 4, oktobra 1912. Ivan Bračko, posestnik v Št, Petru, hišna Štev. 16." — Kdor hoče letošnji mošt sladkati, naj prosi za dovoljenje vsaj 8 dni pred trgatvijo, prosto mu je potem, Če hoče sladkati ali ne. Vsak pa, ki je dobil oblastveno dovoljenje, mora najkasneje do 15. decembra i, 1. sporočiti zopet glavarstvu, če je svoj mošt ali vino sladkal ali ne, koliko hektolitrov ter koliko sladkorja je porabil. To naznanilo naj se glasi: „C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Podpisani I-van Bračko, posestnik v Št. Petru, hiš. štev. Ij6 naznanjam, da sem dodal svojemu moštu na 30 hI 2% pesnega (to je navadnega sladkorja). — Ali pa: Podpisani naznanjam, da sem opustil nameravano sladkanje., V Št. Petru niže Maribora, dne 25. novembra 1912, Ivan Bračko, posestnik, hiš. Štev. 16." — Kdor bi sladkal mošt ali vino brez oblastnega dovoljenja ali napovedi ter bi pri prodaji to nalašč kupcem zatajil, se strogo kaznuje. Taka vina se ne sinejo prodajati kot popolnoma pristna, marveč kot zboljšana vina, Sladkor, ki se prideva moštu ali vinu, ni davka prost. — Natančneje, kako se sladka vino in kako se z istim postopa, pa se najde v „Gospodarskih Novicah" iz leta 1910» * Zakupna oddaja ovsa in kruha za III. vojni kor se bo vršila po tem-le redu: v Celju 1. oktobra, v Slov, Bistrici 2. oktobra, v Radgoni in Mariboru 5. oktobra, v Ptuju 21. oktobra. Ponudniki se naj v to svrho takoj oglasijo pri pristojnem okrajnem glavarstvu, kjer dobe natančneje podatke. * Čebelarska razstava v Celju je bila v četrtek, dne 19. t. m. zatvorjena. Uspeh razstave je bil v vsakem oziru lep. Ob zatvoritvi so se razdelila darila. Odlikovanih je bilo 91 razstavljencev. * Vseslovanski čebelarski shod, kji se je vršil preteSeni mesec v Moskvi na Ruskem, se je sijajno obnese,!. Shoda se je udeležilo 200 ruskih, 320 bolgarskih, 32 Čeških, 34 srbskih, 4 rusiiiski in 3 hrvaški Čebelarji, Leta 1913 se bo vršil vseslovanski čebelarski shod v Pragi, leta 1914 pa v Zagrebu. Za vlč. župnijske in druge urade, posojilnice itd. tOb novem letu je navadno velikansko dela v tiskarni, tako da ga tiskarna komaj zm:feuje. Stranke morajo včasih po 14 dni čakati na izvršitev. Zato prosi podpisano ravnateljstvo vse vlč. župnijske urade, da že zdaj pogledajo, če bo treba za velikonočno izpraševanje naroČiti spovednih, oziroma obli afjilnih listekov, ali če se bodo rabili kmalu kuverti itd. ter naj vse take reči takoj zdaj naročijo, da se delo opravi naprej in se ne naikupiči vse za m,esec december in januarij. Istotako prosimo tudi p. n. posojilnice, da pregledajo tudi že zdaj svojo zalogo tiskovin, hranilnih in posojilnih knjižic, kuveriov itd. in da že zdaj naroČijo vse potrebno. ¡Mnogokrat se hranilne knjižice in druge tiskovine naročijo Še le tedaj, ko nobenega komada več ni v "zalogi in potem pridejo zavodi v zadrego, ker po zimi se rabi za izvršitev naročila Večkrat po 14 dni. iAko torej p. n. župnijski uradi, posojilnice in drugi zavodi potrebne tiskovine že zdaj naročijo, storijo s tem samim sebi in nam veliko uslugo. NaroČiti je treba zdaj tudi črnilo, ker se po zimi radi mraza ne more pošiljati. Ravnateljstvo tiskarne sv. Cirila. * Z« Slovenska Stražo so darovali stanovalci druge sobe v semenišču v Mariboru prvi dvekron^ki novec. — Gg. stsbaj Jožef in Gajšek Karol sta darovala za Slov. Stražo 2300 obrabljenih znamk. Hvala mladim rodoljubom) * Izkaz posredovalnice občeslovenskega obrtnega dru-tva v Celju. Iščejo se: 4 učenci za mizarsko obrt, 4 za kovaško obrt, 6 za pekarsko obrt, 1 učenec za kolarsko obrt, 1 za tkalsko obrt. I za sed larsko obrt, 2 učenca za krojaško obrt Nadalje išče 6 učencev kiju čavničarske mojstre Opozarjamo stariše, posebno revnejše, ki želijo dati svojega sina v uk kakemu obrtniku, da večina mojstrov zgoraj navedenih obrti prevzame učence za celo učno dobo v popolno oskrbo tako da imajo stariši skrbeti k večjemu le za obleko. Posebno priporočamo m. jstri, ki išče učenca za tkalsko obrt. Dotični je v.l narodnjak, ki hi vzgojil učenca v spretnrga in narodnega obrtnik». Ker ima razen velike mehanične delavnice še raz a dr^ga podjetja, želi dobiti fanta, kateremu bi labko po nekaj letih zaupal to dela'nico v nadzorstvo in oBkrbo. Starišj ki hočete /.asigurati svojemu sinu eksistenco ne zamudite ugr.dne prilike Mariborski okraj. m Maribor. V torek, dne 24. septembra, to je na obletnico smrti nepozabnega Slomšeka, je vlč. g. prof. dr. Lukmaji služil v kapelici na mariborskem mestnem pokopališču, kjer počiva truplo velikega a-postola, sv. mašo. Slovenska Straža je položila na grob krasen venec svežih rož s trobojnim trakom, na katerem se je blestel napis: „Apostolu SLovencev — Slovenska Straža!" — Danes dopoldne se je vršila v stolnici lepa cerkvena, slovesnost na Čast spominu nesmrtnega Slomšeka. m Maribor. Cesarju je dal mariborski Orel letos tri rekrute. Odvzeta sta nam načelnik in podna-čelnik ter še en brat. Na zdar! m Sv. Magdalena-Maribor. Meseca avgusta 1912 je bilo 11 porok, 33 rojencev, 33 mrličev; v katoliško cerkev so se vrnile 4 osebe. m Studenci pri Mariboru. Izvrstno priporočilo za bodoče občinske volitve so napravili Nemci v Studencih pri Mariboru s tem, da so imeli preteklo nedeljo, dne 22. t, m. protestantovsko „službo božjo". Upamo, da bo to izvrstno priporočilo za. bodoče občinske volitve. m Selnica ob Muri. Dne 18. septembra je zgorela koča Leopolda FakiČa, ki stanuje v CrniŠčinah pri Štrasu. Raznesla se je takoj govorica, da je sam zažgal. Na podlagi teh govoric je bil Fakič v CrniŠčinah od orožništva prijet in se ga je izročilo mariborskemu okrožnemu sodišču. m Sv. Lenart v Slov. gor. Naš župan Sollag pa res skrbi za dobre ceste. Pojdite in poglejte tisto cesto, ki pelje prooti Šetarjevi. Par volov ne potegne trebušastega nemčurskega funfarja iz blata. In 'tudi za brvi skrbe ti velenemci prav lepo; tista brv na Gobovnici bi bila že tudi popravila potrebna, a prej je že ne bodo popravili, dokler se ne bo kak nem-čurski trebušček skopal v mrzli vodi. Temple in šole znate staviti za slovenske kmečke žulje. Kaj nam koristijo kmetom šulferajnske nemške Šole, ceste pa zanemarjate, namesto da bi na cesto navozili plrodec, raje blato nanje navozijo, da človek Še peš ne more priti naprej. In za svoje napise na mesnicah in krčmah lepo skrbe, da ne bi bilo kaj napačno napisano v njihovi germanšcini. Posebno se odlikujejo Sollagg, Krainz, Schifko in drugi. m Sv. Benediktv Slov, gor. SlomŠekova slav-nOst dne 22. septembra se je dobro obnesla. Prihitelo je dokaj ljudi, večinoma domačinov, poslušat naše vrle tamburaše in pevce. Po^asftili so nas s svojim obiskom zastopniki AntonovČanov, prihiteli so fantje od Sv. Lenarta, da,, imeli smo celo goste iz Dunaja in Koflaha. TamburaŠi kakor pevci so svojo nalogo vkljub temu, da se vadijo še-le kratek čas. izvrstno rešili. Govor č. g. Bosina, ki nam je očrtal Slomšeka kot pisatelja, pesnika in rodoljuba, je vzbudil splošno zanimanje in navdušenje za slovensko stvar. Tudi vrli igralci in igralke so svoje vloge izvrstno rešili in izzvali med gledalci mnogo smeha, želeti bi bilo, da bi se domačini za take domaČe, narodne prireditve nekoliko bolj zanimali kakor se je zgodilo tokrat. Kajti veliko smo jih pogrešali, ki bi bili lahko prišli, posebno takih, ki drugače kaj radi zabavljajo, Češ: pri nas pa se nikdar nič ne priredi. Sedaj smo se potrudili in se pridno vadili ter jih povabili, pa jih vendar ni bilo. m Sv. Benedikt v Slov, gor. Več odbornilkov — če kdo želi, navedemo prihodnjič njih imena — ki so se udeležili takratne občinske seje, ve, trdi in priča, da se je g. nadučitelj v resnici obrnil do občine za neko podporo njegovemu sinu, da je dal tozadevni predlog na glasovanje g. župan" Vakaj sam, pa- seveda ž njim ni prodrl, ker je bila večina nasproti. In vendar v zadnji Številki tega lista g. Vakaj z lastnim podpisom zatrjuje, da se pri občini o tem nič ne ve. G. Vakaj, mi pa ostanemo vkljub temu pri svoji prvotni trditvi in pokličemo, Če želite, zoper Vas na, pričo Vaše odbornike. Vprašamo pa Vas poleg tega: Kje je pri Vas samostojnost? Ali bi podpisali tudi Vašo lastno smrtno obsodbo, če bi g. nadučitelj rekli? m Sv. Martin pod Vurbergom. Tukajšnje Gospodarsko izobraževalno društvo je priredilo na kva-terno nedeljjo predstavo „(Trije tički", "katera se je prav izvrstno obnesla. Igralci so dobro rešili svoje vloge. Posebno se še zahvaljujemo našim faranom kakor tudi našim sosedom od Vurberga, od Sv, Barbare in od Št. Janža; tudi se zahvaljujemo našemu pevskemu zboru in gg. organistojna od Vurberga in od Št, Janža, katera sta se udeležila naše veselice s celim pevskim zborom. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Preteklo nedeljo, to je dne 22. septembra, se je vršil v gostilni gospoda Autorja zelo lepo obiskan shod. Na povabilo gospod!a A. Hauptmana so se zbrali najuplivnejšii in najuglednejši možje iz vseh sosednih občin. Poslanec Pišek in gospod A. Hauptman sta poročala o novi zakonski vladni vodni predlogi. Živahna razprava ki se je razvila, je trgala tri ure. Sklenile so se važne resolucije in vsi zborovalci so izrazili željo, da se o prvi priložnosti zopet skliče shod, na Katerem bi se posvetovalo o krajevnih gospodarskih zadevah, posebno o ribstvu in cestah. m Raz vanje. Naš pristaš nam piše, da sumijo tamošnji kmetje, da nasprotniki nalašč ovajajo slovenske kmete, naj se jim naloži osebno-dohodninski davek. Mnogo zadolženih kmetov se spravi s tem novim davkom v denarno stisko. To je pa že od sile, da liberalci in nemškutarji na deželi niti napram u- bogemu slovenskemu kmetu ne poznajo več bratoljub. ja! m Fram. 601etnico je obhajal preteklo soboto g. Matevž Koren, kmet v Morji, nad1 20 let župan te občine, naš vrl pristaš in naročnik „Slovenskega Gospodarja" od začetka. Mnoga Še leta naj Bog Vas živi! m Sv. Peter niže Maribora. Dekliška zveza priredi 29. septembra po veeemičah v samostanski šoli Slomšekovo slavnost. Prijazno ▼abimo vse častilce Slomšekove. Vstopnina 20 vin. m Sv. Martin pod Vurberiom. Naznanjamo, da bomo 29. t. m. po večernicah zopet ponavljali igre „Trijt tičkr. Ptujski okraj. Ptuj. Za soboto, 'dne 21. t. m. so sklicali so-cijalni dtemokrati v restavracijo ,„Elefant" shod"1 železničarjev. Govoril je tudi Kopač iz Tfrsta. Sa>i tega shoda pa je bil popolnoma drug, kakor bi človek mislil, Če je preje čital plakate. Po noči, oziroma Še zjutraj, so povsod trosili svoje „Josefsblatter." Mi jim le kličemo: škoda za papir in za trud! iTukaj ne boste nič opravili. — Srečke „Slovenske Straže" se prodajajo v Ptuju v kmečki posojilnici. — V petek okrog 9. zvečer je začelo goreti na' podstrešju Senčarjeve trgovine. Dobro je bilo, da se je ogenj hitro zadušil, ker bi bila sicer nevajrnost veliaa za mesto. Gasilcem ni bilo treba priti na lic© mesta. p Ptujske novice. Umrla je v Ptuju dne 21. septembra M. Remitz, hišna posestnica v Meščanski ulici; bila je vsled svoje delavnosti in miroljubnosti povsod priljubljena. N. v m. p.! — Letošnja trgatev obeta zelo malo; kar je nekoliko zrelo, gnije, drugo grozldje pa je Še skoro trdo in kislo. — Vteliko Slom-Šekovo slavnost priredi Krčevinsko bralno društvo v ptujskem Narodnem Domu v nedeljo, dne 29. septembra. Na vsporedu je slavnostni gov vori potovalni učitelj g. J. Jurančič. Ob enem bo tudi ustanovitev čebelarske podružnice. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Lepo se glasi geslo: „Svoji k svojim". A kdo od Muropoljcev ter prebivalcev Slovenskih goric se ga drži? Nasprotniki pa, o tem smo prepričani, poznajo, kjer se gre za žep, le svojce. Kako se obnašajo naši nasprotniki proti poštenemu kmečkemu ljudstvu, je pokazal 18. avgust, ko je bila znana slavnost v logu. Taki, ki bd naj bili izkazali hvaležnost preprostemu ljudstvu, so nam pokazali očitno svoj kisel strankarski obraz. Za danes nikogar ne i-menujem, le to rečem, ljudsko mišljenje naj tudi tisti spoštujejo, ki od ljudstva žive. 1 Gor. Radgona. Naše Bralno društvo je minulo nedeljo, dipe 22. t. m, obhajalo lepo Slomšekovo slavnost, Slavnostni govornik domači kaplan vlč. g. Ivan Luskar je v krasnem govoru razložil pomen Slomšekovih slavnosti ter njegove nevenljive zasluge za slovenski narod. Mladenič Jak. SlaviČ je dekla-mira! pesmico: „Slomšeku v spomin". Peter Potočnik, organist, je na kratko razložil pomen igre in na podlagi Slomšekovega izreka: „Kam se nagne mlado drevo", izpregovoril mladini nekaj lepili besed. Nato je sledila igra: „Don Manuel ali Ave Marija", kojo so uprizorili fantje MladeniŠke zveze. Lepo so rešili vsi fantje svoje vloge. Pevski zbor pa je zapel nekaj mičnih pesmi. Nato je sledila prosta zabava, s Šaljivo pošto, tamburanjem in petjem. Tako smo proslavili velikega in nesmrtnega Slomšeka, h koji slavnosti je vkljub precej neugodnemu vremenu prišlo vse polno ljudi. Lepa hvala pa tudi vrlim mladenkam, ki so tako krasno okinčale slavnostni prostor, osobito Slomšekovo podobo. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Lepo se je obnesla pri nas Slomšekova slavnost minulo nedeljo. Nova dvorana za društvene prireditve, od zunaj in znotraj z venci ozaljšana, je bila natlačeno polna največ domačega, a veliko tudi sosednjega občinstva iz,Ljutomera, Veržeja, Sv. Jurija ob Sčavnici in od drugod. Bralno društvo, ki je priredilo to slavnost, se Čuti dolžno, zahvaliti se javno pred vsem načelstvu in nadzorstvu križevske posojilnice, ki je blagovolila s skromno pomočjo Bralnega društva pozidati pa svojem posestvu prostorno društveno dvorano. Zahvaljuje se Bralno društvo nadalje obema govornikoma g. VI. PuŠenjaku in Č. g: Fr. Stuhecu, od katerih je prvi govoril, kolika pridobitev za križevsko mladino je nova dvorana, pozival navzoče k sodelovanju pri Slovenski Straži, drugi pa pripovedoval, kjakšna naj bo slovenska mladina po želji rajnega, nepozabnega Slomšeka. Hvalo je dolžno Bralno društvo tudi vsem tistim, ki so brezplačno pomagali staviti dvorano, bodisi z vožnjami, podavanjem, denarjem ali kakorkoli. K lepemu gmotnemu uspehu te slavnosti pa so veliko pripomogle one gospe, gospodične in gospodinje, ki so darovale društvu razno pecivo, za kar jim bodi na tem mestu izrečena srčna zalivala, "Končno gre Kvala neumornim razprodaj alkam cvetlic, peciva, razglednic ip drugih reči društvu v korist, kakor tudi vsem dekletom, ki so napletle toliko množino vencev, vsem pevcem in igralcem. Počastil je našo slovesnost slavni pevski zbor od Sv. Jurija ob Sčavnici in je pri prosti zabavi dovršeno podal veliko mičnih pesmi. Hvala mu! — Odbor Bralnega društva. 1 Iz Murskega polja. V Ljutomeru imamo celo vrsto obrtnikov in, trgovcev, ki se kažejo nam kmetom povsod prijazne in naklonjene, to so Franc Sršen, Ferdinand Herzog, Lene, priden lesni trgovec in mizar Jožef Velnar, gostilničar Franc Sever in drugi. Pri teh tudi dobim „Slovenskega Gospodarja" ter isem dobro postrežen. Upamo, da se nam trgovec g. Alojz Vršič ne bo izneveril, akoravno njega sin' predseduje novemu liberalnemu pevskemu društvu? Ljudstvo je dosedaj zmiraj rado zahajalo v to hišo. Tudi vsi brez izjeme spoštujemo vrlega kleparja Franca Rižnarja, ker je zelo dober in vrl obrtnik, ki zasluži našo podporo. Opazovalec dolgih let. 1 Mala Nedelja. Umrl je tukaj nagle smrti Iv. Karba, posestnik in dolgoletni lončar pri Mali Nedelji, star 67 let. V ponedeljek, dne 9. t. m. zjutraj je še vestpo v svoji delavnici opravljal svoje delo. Ob y210. uri pa ga je pri delu nagloma zadela kap. Popoldne je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče in v sredo zvečer ob 9. uri je mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil v soboto, dne 14. t. m. zjutraj ob navzočnosti domačega Č, g, župnika in Č. g. kaplana. Pogreba se je udeležilo veliko ljudstva, kateri so ranjkega čislali in spoštovali. Sveti mu večna luč! 1 Sv. Juri] ob Sčavnici. Tukajšnje bralno društvo in podružnica Slovenske Straže priredita v nedeljo, dne 6. oktobra ob vsakem vremenu skupno veliko slfnost v prid Slov. Straži. S slavnostjo je združen tudi mladeniški shod Spored se vrši približno tako-le: Zjutraj ob pol 10. uri cerkveni govor, govori veleč. g. dr. Hohnjec, ob 10 uri slovesna sv. maša potem takoj mladeniško zborovanje v društvenih prostorih. Popoldne po večerniesh ravno tam Slomšeko a slavnost, govori, petje, deirlamacii«. gled igra. itd. Natančni spored še pride. Prosta zabava v novi gostilni g. Lasbahejja 1 Gornja Radgona. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 29. t. m. pop. po večerni ati na vrtu gostilne g. Kampuš Slomšekovo slavnost z deklamacijami in gled. igrama „Marijin otrok" ter Slomšeku ob pet desetletnici". Med p sameznimi točkami petje Slomšekovih pesmi in t&mburanje V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost v čitalnici. Vstopnina 30 vin. Slovenjgraški okraj. s Marnberg. Kakor je že poročala „Marbur-gerca", v istini pobirajo med kmeti podpise marnberški mogotci in pjihovi hlapci protestantovskega značaja zoper zdravnika g. Appela, Da bo g. deželni odbornik profesor RobiČ v Gradcu ob nastavljanju distrikt-.nih zdravpiklov vedel, od kod ta gonja zoper starega, ljudomilega, nad vse postrežljivega zdravnika, rojenega Marnberžana in Nemca, javno pribijemo, da le zaradi katoliškega verskega prepričanja in življenja g. Appela, ki ni, pa nikoli ne bo trobil v Soberjev rog. Torej pozor vam, ki zapeljani podpisujete prote-ste zoper krščanskega moža in vestnega zdravnika. 1 s Sv. Duh na Ostrem vrhu. V pedeljio, dne 22. t. m. se je vnel po službi božji dimnik na tukajšnjem šolskem poslopju; precej ljudi je prihitelo na pomoč in ker je v taki sili vsak junak, je nevarna reč srečno iztekla brez škode. — Meseca oktobra nas zapusti fant Rudolf Nudi, voditelj fantovskega društva, ter bo odslej služil cesarju pri vojakih. ¡Marljivo se je trudil za novo zastavo za Alojzijevo društvo naših hrabrih fantov. — Dne 6. oktobra se vrši po službi božji poučljiv govor za Katoliško izobraževalno društvo, s Šmartno pri Velenju. Prav zelo lepo se je v nedeljo, dne 21. septembra, vršil pri nas po 1. opravilu v Društvenem domu shod S. K. Z. Shod je otvo-ril kot predsednik vlč. gospod župnik Cizej s prisrčnim pozdravom. Poslanec dr. Verstovšek poroča o državnem in deželnem zboru. Poročilo se vzar me soglasno na znanje in poslancu j izrečejo volilci svoje .popolno zaupanje. iNato zaključi gospod predsednik shod. s Iz dobravske okolice. „Kdor išče, ta najde", pravi pregovor. Tako je tudi zdaj našel, kar je že dolgo iskal, neki šmiklaivŠki liberalec. Prav napredni bratec mu je privoščil nekaj prav gorkih v gostilni pri kolodvoru v Dovžah, tako, da jih ne bo zlahka pozabil, potem ga je pa še postavil na zrak, da se je tam ohladila njegova, že itak prevroča liberalna kri, s Dravska dolina. Gospodje občinski predstojniki remšniški, Šentjanžki in gradiščanski, lepo vas, ki se javno kažete Slovence, v vas lasten dobrobit prosim, pišite tudi svoje uradne vloge na c. kr. okr. glavarstvo v svojem jeziku, kakor vas ga je učila dobra mati. Veste zakaj? Ker romajo vaši akti v spa-kedrani, nepopolni, včasi celo nerazumljivi nemščini, gospodom uradnikom, žandarjem, občinskim tajnikom 'itd, iz rok v roke, ki se vam porogljivo smejijo. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Zupani, vi ste najmanj od koga odvisni, nastopite kot možje za svoj rod! s Dravska dolina. Nasedejo pri nas nekateri osebno pošteni možje v svojo veliko škodo, ker zaupajo preveč liberalcem ali pa nemSkutarjem. Danes v svarilo dvoje zgledov: Vnet pristaš „Narodnega Lista" je istega leta 1909. naročil marsikomu, a ne plačal. Sedaj pa tirjajo za precejšnjo svoto vse tiste, ki ga niso vračali iz strahu pred „gospodi" Dravske doline. Ti prisiljeni naročniki spoznavajo sedaj sami pošteno ravnanje „Slovenskega Gospodarja", ki se je temu ali onemu poslal v par Številkah sicer na ogled, pa je ostavil dopošiljanje, od koder ni bilo trdnega naroČila. Ni se usiljeval nikomur in ljudje nimajo zavoljo njega nobenih plačil. — Nemškutarjem pa je zaupal in se močno opekel dober, pošten slovenski kmet, ko je podpisal nemško, torej sebi res nerazumljivo pogodbo s slovenjegrašKim glavarstvom. Po tej pogodbi mora prepustiti za bornih 200 K pesek na svojih njivah in pašnikih za dobo 10 let, kolikor ga hočejo rabiti za državno cesto ob Dravi. Ker takega drobca ni blizu, bi ga bil na kubični meter drago prodal. Tudi so mu zamolčali, da bodo z njegovim peskom cesto na treh mescih prelagali, torej nenavadno veliko porabili njegovega materij ala, ter mu Še dvoje kolovozov izpodkopali. Isti kmet je Šel v svoji zaupljivi dobroti na limanice glede peska tudi nemškemu inženirju nemške tvrdke, ko je zidala nov most. Nauk: varujte se liberalcev in nemškutarjev! s Sv. Martin ob Paki. V nedeljo, 29. septembra se priredi Slomšekova slavnost. Ob 10. uri slovešna sv. maša s pridigo o Slomšeku, ob 3. uri popoldne se slavnost nadaljnje na vrtu g Franca Pirtušek v ' Rečici. Na vsporedu je slavnostni govor, deklamacije, petje, srečolov, ribji lov itd. V nedeljo vse na slavnosti s Št. Peter na Kronski gori. Naš poslanec dr. Verstovšek priredi v nedeljo 29. septembra po rani maši pri nas shod K. Z. Pojdimo ga poslnfat. s St. Janž pri Dravogradu. V nedeljo, dne 29. septembra po pozni sv. maši priredi pri nas Kmečka zveza političen shod. Govorit pride naš poslanec dr. Verstovšek. Volilci pridite na shodi Konjiški okraj. Konjice. S 1. septembrom t. 1. je prevzel tukajšnjo gostilno v Narodnem domu zavedni Slovenec gospod Zdravko Vasle, bivši gostilničar in ur ar v Mozirju. Izvrševal bo gostilniško in urarsko obrt in ga kot zavednega Slovenca in vestnega obrtnikia kar najtopleje priporočamo. k Prihova. Dne 19. t. m. so bile pri nas občinske volitve za občino GruŠovje. V novi odbor so izvoljeni sledeči možje, ki so vsi vrli pristaši Kmečke zveze: Anton Pučnik, (P,avel Kokolj, Franc Brglez, Mihael Krajnc (v III. razredu); Franc Cernec, Mlakar Alojz, Anton Brglez, Jakob Rebernak (v II. razredu); Jožef Jesenek, Jakob Sitar, Karol Humer, F. Flis (Dobrova) v I. razredu. Opazili smo pri teh volitvah veliko malomarnost in nezavednost volilcev III. in II. razreda, ki so ostali doma ali so se pa dali od drugih pregovoriti, da niso prišli na volišče, Četudi je bilo deževno vreme in. torej za volitev ugodno. Iz, vasi Razkotec n. pr. ni nobeden volil; edini, ki je bil prišel, ni imel ptooblastila, pa tudi ne volilne pravice. Zato pa tudi ta vas nima nobenega odbornika, nima človeka, ki bi se potegoval za njihove koristi in pravice. Ker ste sami tako hoteli, se vam ni zgodila nobena krivica,. k Zreče. SamiČna Krajnc Marija je v ponedeljek zvečer iz Loč prišla obiskat svojo sestro, gospo AVinterjevo, a po polnoči je tu nepričakovano umrla. k Grušovje. Ziadnji teden so bile pri nas občinske volitve, Agitiralo se je in se Se agitir,a proti sedanjemu uglednemu in vrlemu županu s tem strašilom, da bode baje morala občina po zopetni (7krat-ni) izvolitvi g, Pučnika za župana plačevati imenovanemu 40 vin. pokojnine (penzijona) na dan. Prosimo slavno uredništvo, naj pove, ali se nahaja kje takšna državna ali deželna ali občinska postava? (Opomba uredništva: Tako neumne postave ni!) Dokler pa ni pokojnina določena v postavi, je župan ne more dobiti. Občinski odbor pa take postave ne more skleniti, ker je c. kr. okrajno glavarstvo (in deželni odblor?) ne potrdi. Kdor še sedaj veruje takim kvantam, je podoben čudaku, ki hoče kupiti na sejmu 5 krav za en groš. k Ž< in na Nemško 32 kom. Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 315 komadov manj kot prejšnji teden. Cene trdne. Poročilo o sejmn zaklane živine dne 20. septembra 1912 v Gradcc. Pripeljalo se je 433 telet in 8-12 prašičev. Med tednom pa 233 telet 1487 prašičev. Skupaj 666 telet S36fc prašičev. Cene za 100 kg. mrtve teže: Zaklana teleta po kakovosti 120—142 kron. Zaklani prašiči po kakovosti 154—166 kron in ovce po kakovosti 80—110 ki on. Prignalo se je 77 telet in 85 prašičev več kakor prejšnji teden. Cene pri teletih so padle. Silv. Fonfana ml. Maribor Tegetth&ffova cesta kupuje in izmenja vse deželne pridelke po naj- 1016 višjih cenah. Zahvala. Za vse obile dokaze sočutja in tolažbe povodom bolezni in smrti našega ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma očeta 1068 Peter Repnik, posestnika v Smartnem na Pohorju, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo čč. gg. dušnima pastirjema, posebno Č. g, župniku za pretresljiv nagrobni govor, nadalje vsem sorodnikom, znancem in prijajteljem. Končno vsem, ki so se v tako ogromnem številu udeležili pogreba. Šmartno, dne 23. septembra 1912. 1068 Žalujoči ostali. Kari Keciančič umetnš in stavbeni kamnoseški mojster» w NlaHbaru Schillerstrasse 25, izdeluje marmornate oltarje, prižnice, podobe, nagrobne kamne, grobišča, fotografije na porcelan, svetilke (laterne). ograje itd. 632 Vežika zn8oga nagrobnih kamnov. HoVeriec ^riraci Skaza St. Ulrich Groden Tirolsko. Atelir za vsa umetna cerkvena oela. 838 '«»UTOcn, SioveDske cenike zastonj in franko. Za vsaki poljubni kip originalne foto grafije, za oltarje itd. originalne načrte pošljem hitro in brezplačno Velika zaloga sv. razpel in olnato tiskanih na platao navle-čeno. Vsakemu, tudi najmanjšemu naročila pri-datek. Pri večjem naroČilo iu promptnem plačila primeren popust Cone brezkonknrenčne. Zahvala, Za vse izraze globokega sočutja, ki sva jih' sprejela ob smrti najinega, nepozabnega sinka 1067 Boris-a, kateri je dne 22. t. m, po kratki bolezni v 4. letu svoje dobe mirno zaspal, izrekava vsem najino najtoplejšo zahvalo. V Ljutomeru, dne 23, septembra 1912, Fedor in Marija Kukovec. Zahvala. V svojem imenu in v imenu svoje hčerke oziroma zeta, se prav prisrčno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so mojo drago ženo, oziroma ljubeznjdvo mater Elizabeto Gornik, v njeni bolezni tolažili ter jo spremljali k večnemu počitku» Studenci pri "Mariboru, dne 21 IX. 1912. 1056 Alojzij Gor pik. Kmetje hmeljarji! Dve sušilnici za hmelj sta na prodaj. Obe sta srednje velikosti, torej pripravni za hmeljarje, ki pridelajo do 15 stotov hmelia. Sedaj, ko je hmeljski čas za leto 1912 min 1, sta na predaj zelo po ceni (prihodnje leto, tik pred novo hmeljsko sezijo, bi bile namreč dražje). Preskrbite si dobro sušilnico za mali denar pravočasno, da nam prihodnje leto na bo treba nabaviti si nove in drage sušilnice. 1041 Več se izve t kolodvorski restavraciji t Žalca. Drože (kvas) iz vinskega cveta zajamčeno čiste, brez vsakega dragega dodstka, prodaja in razpošilja od 3 kg naprej, ceneje od vsake konkurence tovarna vinskega cveta in droi 1052 v Račjem, Štajersko. Zahvala. Dne 10. t. m ponoči mi je zgorela viničarija. „Vza-jercna zavarovalnica v Ljubljani" mi je takoj izplačala vso zavarovalnino; zato vsem priporočam to edino slovensko za-varovalnih, katere glavni zastjp za Spodnje Štajersko se nahsj» v Maribora, Blnmergaase. V Framu, dne 23. sept. 1912. 1062 Fr. Muršifc župnik in -osest. urinr Dva pridna čevljarska pomočnika se takoj sprejmeta pri g Karolu Nerat, čevljarski mojstfr Koroška cesta 90, Maribor 1054 Pridnega učenca sprejme takoj g. KlokoSonik Melhior, pekarna Ma ribor, Meljska cesta 28. 1029 Krepek mesarski učenec lz dobre hiše se takoj sprejme pri Juriju Schrott. Gornja Gosposka ulica 36 Maribor. 1040 Proda se iz proste volje lepo malo posestvo bltau lepega trga in ob glavni cesti, po nitki ceni. Vet pove upravnlštvo tega list* 1066 Dninarji in žensai delavci, če tudi neučem se proti dobremu plačilu sprejmejo. Dopisi na: Spinnerei Rohrbach in Neunkirchen »n der Siidbahn. N. Oesterreich. 1057 Kože in volno kupuje g, Grinetz, Gosposka ul 7. Maribor. 1048 Učenec se sprejme pri g. Grinetz, Gosposka uiica 7, Maribor. 1049 Na prodaj je srednje, dobrobdela-iio posestvo en in pol ure od 56 a-rib.ra. K posegu spadajo njive, travniki s tamo sladko kitno, lesa dovolj, sadonosnika obilo, ker je samo imenitno sadje, se lahko proda kg. po 24 do 80 vinarjev Po sestvo leži od farne cerk e Zgor. Sv. Kurgota 10 mii>ut, . d g i> ne ceste 4 minute. Gispcdarsna po slopja so vsa z opeko k> ita, celo posestvo leži na ravnem. C na se izve pri posestniku K. Š»l»u un, Zg Sv. Kongota. 1043 Službo išče oženjen o«gvust iti mežnar, 36 let st&r, I» cz otrok, kateri je posebno ua. dri štvenem p-Iju velino deloval. Žena poučne tudi v italjansi^m in angleškem jeziku. Pojasnila daje upramUtvo Slov. Gospodarja. 1064 V najem se da lepo stanovanje ob državni cesti: ena soba, kuhinja, ki't: Oddaljeno C> minut od kolodvora S'. Peter v Siv. dol. Poleg je hlev za eno kravo in dve svinji in njiva va^ zelenjavo. Več se izve pri Franc Čremošniku, posestniku v Št. Petru v Siv. dol. 1066 Gostitno z zemljiščem in gospodarskim poslopjem vred v kakšni vasi ali pri cerkvi, želita dva *:& kenska brez o;rok, ki sta tudi t gostilniški stroki izurjena v najem vzeti. Kdo? pove upravništvo SI. Gospodarja. 1065 Hiša ua predaj. Dve nov< zidani, z opeko kriti hiši, obe s pa daj jči'pod eno hišno številko. Ena hiša stoji 6 let, eaa pa 2 leti, V eni se nahajajo 4 sobe, 3 kuhinje, obokana klet, podstrešje je vse podano. V drugi hiši 2 sobi, 2 knh;nji, kuh nja za perilo ¡4 dvema kotlom«, tn kadilnic« za meso. Velik trt za zelenjavo a tadnim drevjem in viesko trto se na l takoj sprejme v trgovski hh' Ferdinand Škof, Slovenjgrt.dec. 1050 Zahvala. Dolžnost me veže, d* izrtfem na tem mestu zahvalo gosp dr V du Cervinka, distriktnemi zora i iku v Braslovčah, ki mi je s ežko o-peracijo zopet povrnil zdra j katerega sem zastonj iskal v Gradcu po raznih bolnišnicah. Vrlega, iz skušeuega zdravnik-«, ki je kot češki rojak, pridobil pri nas Slovencih veli»o zaupanja, .sakemu prav toplo priporočam. B .ovce, 23. septembra '912. Ivan Šketa. Loterijske Številke: Dne 12. septembra 1912. Trst 21 78 27 90 44 Lino 47 82 34 62 83 Pridnega In izurjenega pomagača, kateri se dobro razume z ognjem delati, sprejme Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru. 1024 Krojaški učenec se takoj sprejme v celo oskrbovanje, Jakob Skaza, krojač pri Slov. Bistrici. 1023 Službo oskrbnika na kaki graj ščini, želi nastopiti mlad mož, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru. Ponudbe pod naslov „Pridnost 26", poste restante, Laški trg, Štajersko 1022 Izurjenega krojaškega pomočnika sprejme takoj za stalno delo. Al. Arbeiter, Koroška cesta 101, Maribor__1033 Malo posestvo s hišo in lepim vrtom, nekaj njiv, s pritiklinami, blizu trga, se radi preselitve proda. HiSa je dolga 15 m, S sobe prostorna klet, kuhinj» in veža. Cena 6000 K. Voda pred hišo. Čeden dom, primeren za kakega penzijonista Ponudbe na naslov: Marna Grutn, Blato, p. Konjice, 8p. Štajersko. 1018 Kdor hoče kupiti posestvo se naj oglasi pri Matiju Žižek v Kam-nici št. 16 pri Mariboru. Posestva stanejo od 6000 do 100000 K.1026 Deklica z dežfle, olikana, v gospodinjskih d? lih natančna, išče službe za gospodinjo; ker njej ni velika plača glavno si želi prostora, kjer bi se lepo žnjo ravnalo. Naslov v upravništvu. 1017 Viničir, ki bi obdeloval en ali dva orala vinograda ,se išče proti dobri plači. Pogoji se i s ve jo pri po-sastniku Janku Voglarju, poštni oficijal v Mariboru, Mo/artova cesta 2?. posestvo leži v Prodnem vrhu (Ragoznica) blizu Vurberga. 1019 Malisno štupo, suhe gobe, namigne jab .lke in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, b ične zroe, koruzno slamo od storžev, smrekove s orže, vi--ski kamer, želod, krompir sploh vse deželne pridel ke, kakor tudi petrolejske in cl-nate sode. ter močnate, solnste iu otrobnate vreče kupi vsako množin» v elerrgovina Anton Koienc Grašks: cesta štev. 22, Celje. Pekovski učenec se takoj sprejme in dobi 16 K plače. Kje pove upravni Jt s o. 1010 Eno uro od Maribora, četrt ure od iekz postaje, in minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji meri 39 oralov v enem ko»u, večinoma prvovrstnih travnikof in salonosnikov, drugo rgive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno z» živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništv. pod naslovom „Mleksretvo". 787 ^MPII^ ^ VSAKE VRSTE K. K A R N E R GRAVER v Več h» za »no ali dve drniini v Krčevini ni pri Mariboru; moderno in solidno ure ene. pet minut od glavnega kolodvora v Mariboru, se po ceni in < godnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760 Proda s* takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojiio iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364 PETELINE čistokrvne, zlatorumene, „Orping-tonske" pasme, meseca aprila val jene. Črne za en komad, za vsak mesec starosti 1 K. Belgijske kunce dva do štiri mesece stare. Cena za par. za vsak mesec starosti l K 50 v. Zavojnina se računa po lastni ceni. Prodaja, dokler bo kaj zaloge Anton Slodnjak. trtnar in posest p. Juršinci pri Ptuju. 801 500 kron! Vam plačam, če Vam moje sredstvo ,Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, suokov in vkoreninjene trde kože Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemony Kaschau I, Po3tfaeb 12/76. Ogrsko. D»a vlnidarja se sprejmeta pri e Zofyi Tischler v Malečnikn, Sv Peter niže Maribora, s 4 do 5 lavskimi močmi. Dobri pogoji; vstog 11. novembra. 992 Priden in pošten fant, dobrih sta rišev in z dobrimi šolskimi spri. čevali se sprejme takoj v trgovino s špecerijskim in modnim blagom usnjem ter železnino pri g. Franc Starčič. Sv: Barbara v Halozah. Iščem malo posestvo blizu mesta ali trga, hišo in gospodarsko p.. slopje, 10 oralov zemlje z malim gozdom. Ponudbe se naj poš^j«y0 na „M. S. poste restante, Vele a-je^_________999 Na pr«daj je lepo posestvo na Sladki gori, četrt nre od farne cerkve, na veselem kraju, polno sadnega dre«ja vsake vrste, njive, travniki s sladko krmo zi 4 do 5 glav govedi, vinograd, hoste polne vsako»rč,tnega drevja, poslopje v dobrem staiu. Celo posestvo meri 5 ha 13 60 arov. Natančneje se izve pri Simonu Blatnik na Sladki gori, p. Šmarje pri Jelšah. ____1027 V Rtzboru pri Slovenjgradcu se sprejme cerkovnik, ki je tudi oglar. Plača: stanovanje v mežnariji, zbirca v vrednosti do 400 K, od občine 120 K na leto, od cerkve 54 K in tudi pri g. župniku si zasluži do 100 K gotovo če je delaven. 1028 V župnišče v Razboru pri Slovenjgradcu se sprejme pridna kuharica in dekla. 10.-9 Čisti med okoli 20 meterceniov, je na prodaj, kilogram pj 1 K 80 v pri Lanu SreS, čebelar, Bratoncz, p. Belatiacs Zala m. Ogrsko. 1032 Iščem viničarja za svoj vinograd v Razvanju pri Mariboru. Vstop žačetkom novembra, pogoji po dogovoru. Dr. Viad.mir Sernec, od-veti.ik v Mariborc. 1031 Priden fant kot učenec se sprejme pri pekarskem mo.stru Fr. Hanuo tič, Žice. p L'če. 892 Hisa v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastnik ., Maribor, Khisl-gasse 3, 1. nadstropje 696 Pohištvo razpoiilja na vse strani trgovina s pohištvom M:»**! Maribor, Stoini trg 6, lepe postelje na val jar, naBtavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K stoli K 2'6'>, trde, polirane po stelje 24 K, polirane mize K, toiletuo ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, u njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek Izvirne tovarniške cene. Žičasto podloge 8 K. matrace 6 K, že iezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine t'8 K, emaj lirane postelje 40 K. Slobodne na ogled. Sioboden nakup. Ceniki zastonj in franko. Redka priložnost. Na prod»j ,ie lepo posestvo v Polj-čanah pri župnijski cerkvi in tik okrujne ceste, obstoji iz hiše, s 4 sobami, eno huhirjo, velika obo kana klet, en vel: ki h L» v za 10 glav goved, zraven tud. ena ,soba. Vse je v djbrem stanu in z opeko krito. Zraven je 18 oralo/ zemlje, 1. vrste, hoste 14 oralov za sek»t, drugo so travniki in nji-e. Prod« se takoj po ceni aaradi starosti. Cena ¡¿4 000 K. Naslov Matija Po-dtrg»js v Polj-anah. 1061 Prodajalka mešane, stroke, pridna, poštena, išče službe. Naslov: „Zvesta 100 , pos:e restante, Koprivnica, Štajersko. 1071 V najlepši okolici Maribora je mala bUa po ceni na prodaj. Cena K 2000. Vpraia se Poberže št. 57, Maribor 1051 Kolarskega učenca sprejme takoj L. Andriž, kolarski mojster v Ljubnem (Leoben) Zg, Šiaj. 1051 Hiša še nova z malim posestv. m se proda iz preste volje zaradi družinskih razmer po na.nižji ceni. V hiši se nahaja mak trgovina, zraven velik vrt, v njem vodnjak, ikdi njega je pa košenina in ena njiva v najlepši legi s hmeljem nasajena Vse je blizu far -.e cer v Sv. Petru v Savinjski dolini pri Celju. Več ee izu Šrigelnu istotam. 2017 Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu! Pravi :Franck: izdeluje se iz najboljših sirovin. =— Tovarna v Zagrebu. ===== si im 119 24574 -»¡^^mranmaammtt^tm^mmmmmmm^MmmmaK^jmrm^ammmmmammamrmmarmrK •miMjuur^nmr* mu »cjman—mBaK—a Vso kovaško orodje po nizki ceni prod» Franc Viher v Framu. 1012 Štefan Kaufman trgovina s ieleinino v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žev po jako nizki ceni. 60 L Učenes se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Martin Ogorevc v Konjicah. 1011 Ne poiabite Vedno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manulakturno blago kupite najbolje in najceneje ▼ domaČi trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. lcsoa Burgplatz, inikl za krmo izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzoparilnike. ! Patentirana iznajdba! Kakor iz enega kosa vliti, zek> priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. posnemal nik. model i9n ! Najostreje posnemanje ? ! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj i.t.d. Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3. s Reomeiesio Uradni dnevi m so: vsako sredo m vsak potek od 8.—12. ure vsako nedeljo od 8.—1«. ure dopoldne. Vplačuje m izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju. Hrsnilns v§ oge obrestuje se po 4'/»*/♦ !• 16- v mescu po vložitvi in do 15. oairo®a zadnjega pred dvigom. Ne-vsdigr^ene obresti se koncem junija in decembra vsakega £eta pripiiejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemaj« te hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da Ki se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago eo strankam brezplačno poštno hranilne položnice 564 št. 118.( 60 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5—&7*V»j na vknjižbo in popošivo po 51/,4/», na osebno poroštvo ¡»o 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno no. £ 1 «j® Uljndno opozarjamo, da imamo v zalogi najboljša spodnje-štajerska vina vseh vrst, katera prodajamo sedaj po izjemno nizkih cenah, da se pripravimo za nakup novih vin. Opozarjamo pa čisto posebno nato, da predajamo mi le zajamčeno pristna štajerska vina, med tem ko vinski trgovci razpečavajo slabejša ogrska in hrvaška vina pod imenom naših štajerskih. Imamo tudi veliko, dobro nvinjeaib transportnih in založnih sodov, katere oddamo po lastni ceni. Prva južnoštajerska vinarska zadruga y Celja, 960 reg. zadr. z omej. zav. in modre tk*oine za {jonj-od* in gospe priporoma isvosn* hiSa. SÜKNA SS WIRE Zeis zsern» oene. Na žeijo ho6sw dati tukrj .Izi-etevitl (¡espoisko ebieke. 185 Pridobivajte nove naročnike! za „Slov, Gospodarja"! Veletrgovina s ftpecerija in z deželnimi pridelki Anton Kolenc C22? Graška ulica St. 22. is» a«b«i»f 1 Prodan iPi7o-nvnraa se mora blag0 ^P^?*1 lleS^eil JtJlZgUVUrpr} tujcih, ker Vam nndido- maia zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamere popolnoma ustreši zahtevam cen j, gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Se tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obisk. VeleSastitim gospodom duhovnikom potrdim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve, Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pSenleo, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjilt dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče ter petrolej ske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v esalogi vsakolvrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, doma-So deteljo, travo, ter feebuljžek, fižol in krompir za gadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje Živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 Ha 15 K per 100 kg. PoStna naročila se izvrSniejo z obratno noSto. za moške in volneno za ženske obleke 88 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpoiiljalna R. Stermecki v Celju št 300, Vzorci in cenik čez tisoč strari z slikami poštnine prosto. V korist je vsakemu in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Soštaric : Maribor Gosposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko niije kakor drugod. K1/ KVJS SXV. K X Varujte se ponaredb, Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. Ki nas krepi, Da smo čvrsti zdravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! 6S4—9 ta je prijatelj naš pravi, Razgla: Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu, Brucku ob Mori in v Celja se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1912 oziroma spomladi 1912 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj 50.000 komadov drevesc. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Če se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1912. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za spomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu. Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Če je ene ali droge vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej najbližnjo vrsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni. Če se nadomestne Trste ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek drevesc jabolk in hrušek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1912/13 iz deželnih drevesnic: Št. 1. Jabolke a) v Gleisdorfu b) v Brucka e) v Celju Visoko deblo Na pol vis. deblo iritljiñvo drevje Visoko deblo Na pol vis. deblo iritljikavo drevje Visoko deblo Na pol vis. deblo iritljikavo drevje 1 Štajerski mošanci..... 8630 58 390 30 5165 50 __ 2 Vel. renski bobovec .... 2405 40 - 750 50 — 5170 — — 3 Ananas rajnete...... 160 4 125 — — — 228 — — 4 Baumanova reneta .... 314 7 38 200 116 33 1330 132 96 5 Damason reneta..... 30 — 3 — — — 1924 80 — 6 Kanada reneta ..... 30 — 3 — — — 712 _ — 7 Belefleur rumeni...... 70 2 60 — — — 243 _ 106 8 Astrachan beli...... 3 — 5 20 55 13 _ _ _ 9 Šarlamovski ...... 45 — 30 250 70 65 210 _ _ 10 Gravensteiner...... 45 — 25 400 70 120 _ _ — 11 Prestolonaslednik Rudolf . . . 320 — 30 — — _ _ _ _ 12 Kardinal plemenasti .... 175 —t 100 200 — 596 _. — 13 London pepinek..... 150 — 65 — — — 571 — 86 14 Ribstonov pepin..... — — — 770 100 10 720 — — 15 Schöner od Boskoopa .... 75 — 15 — — — 655 — — 16 Hagloe Grab....... 10 — — — — — — — — 17 Lesnika rodeča...... 570 12 — 770 20 — _ — 18 Huberjeva moštna jaboljka . . 308 — — — — — 306 — — 19 Danziger jaboljko (Kantapfel) . — — — 100 50 13 — — — 20 Plemenito jaboljko (rumeno) — — — 200 100 12 — — — 21 Landsberška reneta .... — — — 450 290 56 — _ — 22 Zimska zlata parmena . . . — — — 150 180 15 — — — 23 Jaboljka „Prinz"..... — — — I 90 — — — — — 24 Poletna rumena reneta . . — — — 120 — — — — — 25 Rudeči jesenski kal vil . . . — — - 40 — _ — _ — 26 Šampanska reneta .... — — _ — — 227 — — 27 Renski zakrivljeni steblovnik . 1665 10 — - — — 95 64 — II. Hruške 1 Dielova maslenka..... 17 3 70 80 10 135 243 — 112 2 Postrvovka....... — 4 15 — — — — — — 3 Dobra Lonisa iz Avranches . . 8 10 75 116 25 135 — — 111 4 Hardenpontova maslenka. . . — — — — — — — — — 5 Josipina Mecheln..... — — — — — — — — — 6 Liegeljeva maslenka .... 7^ Olivier de Serres..... — — 15 — — — 241 — 56 8 9 Pastorka........ 3 5 10 40 30 10 257 — — Salcburgerica....... — 8 — 37 23 23 — — 17 10 Šterkmanova maslenka . . . — — — — — — — _ — 11 Zimska dehantska hruška . . — 20 60 12 Jelenka........ 95 10 — i 110 30 — — — — 13 Weiler'jeva moštna hruška . . 480 90 — j 490 50 — 910 — — 14 Wiliamova kristijanka . . . — — — 27 — 13 — — — 15 Boskovka podolgasta .... — — — 100 15 10 — — — 16 Tepka ......... — — — - — — 200 — — 17 Štajerska moštnica ..... 70 15 — — — — — — 18 Rudeča hribovka..... — — — 1 — — — — — Skupaj . . j 15678 298 644 5800 1514 | 663 j 20003 j 326 | 584 Zagorsko bel« apno, portland- in roraan-eement, traverze, vezno ielezje, železje za okove vozov, štedilnike, posamezne dele štedilnikov za vzidati, lite in bakrene kotle, okove za stavbe, barve vseh vrst, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tudi vse vrste Železja, zaloga vseh vist desk, lat in drogov. Dobi se vse najceneje pri Alojziju Maček, Maribor, Tržaška cesta 25, zraven bolnišnice. 479 ■HHH» I g Serravallovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna cd-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepimo sredstvo z» slabotne, malc-krvne in rekonvalsceate. Povzroča voljo do jedi, utijnje živce in popravi kri. Iiboren okus. Nad 7000 zdrav-ŠS niških spričeval. $ I. Sei*rawall«i»c. kr. dYorol dobavitelj & Trieste-Barcola. Kupi se v lekarnah t steklenicah po pol litra 4 K 2-60 in ^ 446 po 1 liter i K 4'80. ^ mzm Stev. V ^ RAZGLAS. Na kirurgičnem oddelku občnih in javnih bolnišnic v Kadgoni in v Mariboru je oddati po eno mesto sekundarnega zdravnika, S tema mestoma je združena remuneracija letnih 900 K, kakor tudi posebna doklada letnih 600 K, prosta oskrba in stanovanje v zavodu, katerem se mora stanovati. Razen tega ima sekundarni zdravnik pri primernem opravilu svoje službe še pravico do doklada po 200 kron letno od 5 do 5 let. Prositelji naj vložijo tozadevne prošnje, ko-lekovane s kolekom po 1 krono, opremljene z doktorskim diplomom, kakor tudi personalne akte najdaije do 30. septembra 1912 na štajerski deželni zbor. Gradec, dne 3. sep. 1912. 196 Dež. odbor štajerski. "Pf-jj- p1.5 jagmfeg» se bliža, treba bode £lm5KI €85 tople obleke :-: Množina vsakovrstnega svežega, lepega, dobrega blaga za moške, ženske in otroke od najcenejše do najfinejše kakovosti se Vam ponuja po jako nizki ceni v trgovini Franc Ierženaviiutgmeru Prepričajte se, kupujte pri domačih, kupujte zane- sjivo najbolše in najcenejše. Lepo blago za moške obleke se dobi že od 2 K naprej, za ženske obleke sukneno 120 cm široko blago od 70 vinarjev meter naprej. 189 Razven teh se bo oddalo po znižanih cenah 380 komadov orehovih visokih drevesc, 170 pritlikovih breskev in 70 pritlikovih marelic iz drevesnice v Celju in 1850 komadov črešnjevih in 570 komadov višnjevih visokih in srednje visokih debel iz deželne drevesnice v Brucku. Gradec, dne 3. septembra 1912. 1044 Od Štajerskega deieSnega odbora. Razglas. Spekulacijski nakup! Graščinsko posestvo s parkom, travniki in stavbenimi prostori v napredujočem mestu Primorske v najlepši legi se proda. Cena 140.000 kron; natančneje pri upravništvu „Slov, Gospodarja". 984 V svrho popravljanja mežnarije pri Sv. Juriju v Slov. goricah se oddajo zidarska, mizarska, ključavničarska, kleparska itd. dela. Cena skupnih del znaša po cenitvi uradnih izvedencev 5860 K. Deli se odda skupaj ali vsako posebej. Natančneji podatki in stavbeni pogoji so na pogled do 1. oktobra 1912 pri župnem uradu Sv. Jurija v Slov. goricah. Sv. Jurij v Slov. gor., dne 9. sept. 1912. Cerk. predStojniSfvo. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica iubljanske kreditne v Celju Rezervni zaklad 800.000 kron. avtke sprejema vioge vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitk • 0 2 Vloge na tekoči račun obrestuje naikuiantneie. Izdajatelj in založnik: Katoliško tir-kovno druStvo. Odgovorili urednik: L. KEMPERLE. Tlak tiskarne sv. Cirila v Mariboru. iz celega sveta. Praški profesor -- poljedelec. Dr» Fran jo Sed-laček, profesor praške trgovske akademije, se je namenil letošnje počitnice vporabiti v to, da se nauči srbsko-hrvatskega jezika in okrepi tudi svoje živce. Stvar je prijel na pravem mestu. Naselil se je v vasi Gornji MelČus v Bosni pri nekem kmetiču ter ž njim in njegovimi otroci opravljal vsa kmečka dela, ž njimi jedel in spal, kakor vsak izmed njih. Ko so tu opravili najhujše, se je preselil profesor k drugemu kmetiču in prevzel pošten del bremena ob žetvi. Vsa stvar se je dr. SedlaČku izborno obnesla: Prav dobro mu gre že hrvaščina in zdrava zagorelo-rde-ča lica pričajo, kako izvrstno mu je teknilo kmečko delo in jelo ter Čvrst planinski zrak» Posnemanja vredno! Cerkveni zvon ukradli. Iz Bukarešta na Ru-munskem poročajo: V občini Kolendine so iz zvonika 1000 let starega samostana ukradli zvon, ki ima zgodovinsko vrednost. Tatvino so najbrže izvršili cigani: Svatbeni sprevod na kolesih. Dne 27. pr. mes. so imeli v Bruslju v Belgiji ljudje priliko videti nenavaden izprevod, Nevesta in ženin, priče in večje število povabljenih gostov v svatovskih oblekah, gospodje v frakih in cilindrih, ženske v belih oblekah, slo se vsi peljali k poroki na kolesih. Vsi udeleženci so bili člani kolesarskega društva „La Pedale". Na Čelu sprevoda je vozil s seboj starešina z belo rožo v gumbnici društveno zastavo,. Temu so.sledili na kolesih pari, nevesta in. ženin, ki sta v enakomernem taktu dvigala in, spuščala pedale, katkor se spodobi za vsak srečen zakon. Ker pa je imela nevesta na sebi kolesarske hlače, so smatrali gledalci to za slabo znamenje novemu paru. Strupene gobe. Iz Monakovega poročajo: Tu sta zboleli rodbini Schottenhaml in Miiller po zavžit-ju gob, ki sta jih sami nabrali. Zbolelo je šest oseb. Čeprav je prišel takoj zdravnik, vendar je bila. ta pomoč prepozna. Ženi Schottenhamla in Miillerja ste umrli» Tudi Schottenhaml in njegov bodoči zet sta kmalu nato umrla. Zet Schottenhamlov, tajnik Butz, se je dal na smrtni postelji poročiti s hčerjo Schotten-hamlovo, — Iz Berolina poročajo: V Neustadtu so u. mrli hišna posestnica Freidel, njena 81etna vnukinja in njena služkinja, ker so jedle strupene gobe. Otroka rešila mater zapora. Pred sodnikom nekega sodišča v Brooklynu, Novi Jork, je stala pred nekaj tedni slabo oblečena, potrta žena. Obtožena je bila, da je zažgala svoje stanovanje z namenom, da dobi zavarovalnino,. Predno je sodnik izrekel sodbo, je stopila iz občinstva 121etna deklica,, hči obtoženke, ter je vročila sodniku pisemce. Očividno ganjen je prebral sodnik to izpričevalo otroške ljubezni, v katerem sta deklici prosili, naj sodnik oprosti korak nesrečne žene, ki je le iz obupanja storila ta protipo-stavni korak. Končno je sodnik razsodil: „Ker ste Vaši hčerki pisali to pismOj razveljavim obsodbo. To pa nikakor ne pomen j a, da ste popolnoma prosta. A-loo se še kedaj pregrešite zoper postavo, bom uporabil zakon. Sedaj pa lahko odidete!" Pijani ženin. Veselo dogodbico pripovedujejo iz Touraina na Laškem, Na urad, kjer se sklepajo civilne poroke, je prišlo mlado dekle z ženinom. Uradnik je nekaj časa gledal ženina, ter zmajal z glavo. Mož je bil pijan. In uradnik ju ni hotel poročiti, češ, da se v takem stanju ljudje ne ženijo. Cez 8 dni sta zopet prišla, toda ženin je bil zopet pijan. In" zopet je rekel uradnik: „Toda vsaj je ženin Še vedno pi- PODLISTEK. Tajnostne sile. (Povest. Spisal Miroslav Pesniški). (Dalje.) Dobnikar je Šel nato iska|t svojih pravic k sod-niji ter si najel spretnega zagovornika. Ravno tako je storil Zalar in. pričela se je dolga, pogubonosna pravda, ki se je končala s tem, da sta imela oba vsaj štirikrat toliko stroškov, kakor je bilo vredno orehovo drevo. In s tem je bilo tudi njunega prijateljstva za vselej konec. Toda to ni bil samo začetek Zalarjevih nesreč» Nekega vročega poletnega dne se proti večeru nebo nenadoma stemni; napovedoval se je hud vihar. Od daleč se sliši zamolklo bobnenje groma, ki je prihajal zmirom bližje. Izpod oblakov so švigali silni bliski, da je očem kar jemalo vid. Kar naenkrat trešči s tako silo, da so po vsej okolici zašklepetala okna, in za malo trenotkov prikaže se nad streho Zar larjevega hleva rudeč plamen. Strela jo vnela poslopje, in ogenj, vpihOvan od močnega vetra, širil se je tako naglo, da je bilo le z velikim naporom mogoče rešiti živino, vse drugo je postalo žrtev plamena. In toliko huje je zadel ta udarec Zalarja, ker se je o kakem zavarovanju še takrat n,a kmetih le malo vedelo» Poljske pridelke je večinoma pokončala toča, in huda stiska je trkala na vrata. Trebalo je iskati posojila, da se postavi novi hlev, da se nakupi potrebni živež» A posojilo dobiti, je bilo v tistih časih težavna stvar, ko so imeli vso denarjio moč v rokah le posamezni oderuhi. Gorje mu, kdor je bil prisiljen, i-skati pomoči pri teh pijavkah, to se je reklo skoraj toliko, kakor podpisati si smrtno obsodbo! S hudimi težavami in skrbmi se je imel boriti Zalar, predno si je postavil novi hlev, a vse to skrb- jan. Pridita, kadar bo trezen," — „iTo pojete težko", je odgovorila nevesta, „ker on noče iti z menoj, Če ni pijan." Najstarejši dijak na svetu. Ameriški listi naznanjajo, da se nahaja v Pittsburgu najstarejši dijak na svetu. Imenuje se Robert Shaulingthon. Vpisal se je na veliko šolo za poljedelstvo. Rojen je leta 1828» Za seboj ima burno življenje. Hoče si nakupiti veliko posestvo, katero bo obdeloval po naukih z visoke šole. Zdrav je in, Čvrst kakor SOletni krepak mož, Čeprav ima 85 let. Največja tvornica vžigalic na svetu. Največje tvornico za vžigalice so na Švedskem. V okraju Ska-raborg Läsu je mesto Tidahony, ki Šteje 3300 prebivalcev, ki so vsi nameščeni v tvornici „Vulkan", ki izdela največ vžigalic na svetu,. Tovarna predela na leto 600.000 kubičnih metrov lesa. Dnevna izdelava iznaša okoli 200 milijonov vžigalic, kar znaša na leto 73 milijard. 300 električnih strojev zreže in zlepi na dan 900.000 škatljic» Nesreča v šali. Iz Sobotice na Ogrskem poročajo: Pri neki maškaradi se je strojnik B.akos oblekel kakor medved. Kmetovalec Welker je dal svojemu vozniku puško ter ga pozval, naj za šalo strelja na medveda, Voznik, ki ni vedel, da je puška nabita, je ustrelil ter usmrtil „medveda". Proti Welkerju so u-vedli kazensko postopanje. Doba štrajkov in delavske nezadovoljnosti bi se lahko imenovala naša doba. Skoro ga ni dneva, da bi se kje ne Čitalo o kaki stavki ali kaj podobnega, V Belgiji sedaj nabirajo celo denar za štrajkovce. V Brn.u stoji sedaj delo že 4 tedne v vseh tovarnah „družbe za volneno industrijo na Moravskem". Dne 30. avgusta je začelo štrajkati 350 delavcev tovarne Löw-Belir in skoro gotovo bo ustavilo vseh 1300 delavcev te tvrdke delo. Ali so vsi ti štrajki potrebni ali ne, to je drugo vprašanje. Dosti je kriva občna nezadovoljnost in večno hlepenje po vedno večjem zaslužku, ki dostikrat ni v nobenem razmerju z delom. Vsakemu svoje in, vse do prave meje, to je edino pravo vodilo za delavca in delodajalca, Tripolitanija, ki velja sedaj za la^to obljubljeno deželo, ni ravno tako polna medu in mleka, kot se pripoveduje. Lalii povdarjajo sicer tudi zgodovinsko vrednost, a to, kar je bilo za časa Rimljanov, je danes nič. Vsega sveta bi se dalo obdelovati okoli 40 trsoc kvadratnih metrov» Rastlinstvo sploh ni bog-sigavedi kako bujno, ker je ogromno sveta puščava, Rudninstva ni nič, razun soli. Da bi se razvila kaka industrija, je nemogoče, ker ni lesa, ne premoga in tudi ne tekočih vodnih sil. Izvoz je majhen, Na Francosko izvažajo gobe, na Malto živino, v Ameriko kože in lialfo (listje neke rastline, ki se rabi za pletenje košev in tudi za papir) na Angleško. Ves izvoz iznaša približno okoli 4% milijona lir ali kaj več. Prej cvetoča trgovina za notranjo Afriko je popolnoma obtičala in nima danes več nikakega pomena. Svatba bogatih bačkili Svabov na Ogrskem. Iz Zombora poročajo, da se je pred kratkim slavila v bačkem mestu Oerszallas svatba sina Ivana Pocha, in hčere Andreja Puhla. Povabljenih je bilo 700 svatov, ki so pojedlilS parov rac, 115 gosi, 2 vola 1 tele, 9 prašičev, 5000 jajc, 42 tort, 3 vozove slaščic, popili pa 35 hI vina, 12 hI piva in 120 steklenic šampanjca. Mladi zobje v stari glavi. V vasi Jarak na Hrvaškem živi umirovljeni učitelj, ki je star 74 let. Ta je opazil, da mu raseta. dva. nova zoba na mestu, kjer si jih je dal izruvati pred 30 leti. Medvedje ušli iz zverinjaka. Iz Lille na Francoskem poročajo: Iz tukajšnje menažerije je ušlo več nega kmeta še ne bi bilo ugonobilo. Toda mera nesreč še ni bila dopolnjena. Žena, že poprej bolj rahlega zdravja, se je ob silnem požaru hudo prestrašila, kar je pogubonosno vplivalo na njeno zdravje. Pričela je zmiraj bolj bolehati in hiratij mož, ki je jako ljubil dobro ženo, si je prizadeval vse mogoče, da bi ozdravela. Ko je minulo po požaru tri leta, jo je rešila smrt vseli zemeljskih težav. To je bila za Zalarja tretja postaja njegovega križevega pota, ko je — padel, in nikogar ni bilo več, da bi mu pomagal vstati. . . Obupal je, ter si često svoje srčrie bolesti skušal vtopiti v — vinu! Gospodarstvo je šlo vidoma rakovo pot, cliolgovi so rastli kot gobe, in ko je tudi njega po kratki bolezni pobrala smrt, zapel je boben, kakor smo slišali v začetku povesti. III. Zresti prijatelj. .Za bligost ti goreče, bom prosil, sngelj moj, Ee todi tvoje sreče, delil ne bom s tedoj". Nesreča, ki je zadela sosedovo hišo, je silno potrla Lovreta, mladega Dobnikarja. Že iz otroških let sta občevala z Reziko, kakor otroka ene matere. Skupno sta se igrala, skupno se veselila in žalosti-la ter sploh občevala medsebojno kakor ljubeča se brat in sestra ; njuni priprosti duši si sploh niti predstavljati pista mogli, da bi to zamoglo biti drugače. Vzrastla sta v krepkega, mladeniča in postavno dekle in ljudje so, kakor da se to umeje samoposebi, že davno sklepali, da bosta to kedaj srečna zakonska. Ona si nista sicer tega Še nikdar povedala z besedo, a njiju srci sta občutili, da ste ustvarjeni eno za drugo. A sedaj, nahajala sta se na razpotju, ko je nemila usoda jima pretila, da se bliža Čas ločitve! Ko je Lovro onega večera to omenjal mimogrede očetu, je ta dejal, da naj na njo sploh več ne misli! In poznal je Lovro očetovo trmo ter bil prepričan, da se oče z lahka ne uda. In* „beračica, beračica", zve- medvedov. Napadli so čuvaja, mu odtrgali desno roko in jo požrli. Čuvaja so umirajočega prenesli v bolnišnico. Zvezde repatice ali kometi leta 1911. Lansko leto so odkrili zvezdoznanci 8 kometov, med temi jih je nekaj, k'i se vračajo v rednih presledkih, ka|kor n. pr. komet Borell«y. Odkrili pa so tudi popolnoma nove, do sedaj nepoznane svetovne romarje, med njimi svetli komet Brooks, ki se je začetkom jeseni dobro videl. Vendar pa je njegova svetloba naglo pojemala in ko je prišel na južno obzorje, se je o njem prav malo slišalo. Proti koncu leta je bil za opazovalca tako majhen, da ga na južni zemeljski polobli niso več mogli ozreti s prostim očesom. In zdaj je zopet odpotoval tako daleč v svetovni prostor, da ga zvezdoznanci vidijo Še samo z dobrimi daljnogledi» Tudi začetkom jeseni od Beljavskega odkriti komet v Rusiji je bil dolgo neviden za prosto oko. Kometa Borelli in Chaumasse sta trajno romala v veliki oddaljenosti od zemlje in sta se tako slabo videla, da so ju opazili samo zvezdogledi z daljnogledi. Od začetka septembra se vrača komet Borelli zopet v svetovni prostor, komet Chaumasse pa se bliža zemlji. V bližnjih dneh doseže Chaumasse svojo najmanjšo oddaljenost od zemlje, ki pa je še vedno tako velika, da ga ne bomo videli s prostim očesom. Zemlja se je udrla. Iz Milana na Laškem poročajo: 7 žensk je ob vznožju hriba Vobia pod jezuitskim samostanom pralo. Tedaj se pa udere zemlja in podsuje vseh 7 žensk. 5 je bilo mrtvih, 2 so še rešili» Pretep v sodni dvorani. Nedavno se je razvil pred senatom deželnega sodišča v Pragi velik pretep. Pred sodnijo sta stala živinozdravnik Lazina in njegova žena zaradi ločitve zakona. K obravnavi so prišli tudi Lajzinovi sinovi in hčerka,. Ko je mož neugodno izpovedal za svojo ženo, so se vrgli sinovi na očeta in ga začeli klofutati, V prepir se je vmešala tudi hčerka in v kratkem se je začela vsa družina pretepavati tako, da so jih sodnijski sluge komaj ukrotili in se je morala obravnava odložiti. Evkaristični shod v Londonu. Bil je približno v istih dnevih kakor letos na Dunaju, namreč od 9. do 13. septembra 1908, Ta shod v Londonu, glavnem mestu Angleške, ki je v pretežni veČini anglikanske vere, je bil veličastna proslava katoliške vere in pre-svete Evliaristije, torej veliča£tnejša, ker Anglikanci zametajo vsako oblast rimskega papeža in vsako vero v Kristusa, navzočega v zakramentu sv. Rešnjoga Telesa, 300 let že ni na. Angleškem stopila katoliška, vera tako v ospredje kakor pred štirimi leti za časa evharističnega shoda. Zopet so tedaj krivoverci vseh vrst mogli videti in čutiti, da toliko preganjana katoliška cerkev je še vedno mlada, silna in sposobna kakor nekdaj, tako tudi sedaj sprejemati cele narode v svoje naročje. 6 kardinalov je bilo tedaj navzočih, 15 nadškofov, 80 Škofov iz vseh mogočih dežela in nešteto drugih cerkvenih dostojanstvenikov. In kdo bi bil mogel le od daleč navesti Število svetnih udeležencev vseh stanov, ki so prišli v London, da izkažejo s tem svojo zvestobo do Kristusa in cerkve? Zopet je mogel ves svet, spoznati staro resnico, da je Kristus tisti, ki je tu na zemlji najbolj ljubljen in oboževan! Več kot 20;000 otrok se je udeležilo sprevoda, ki ga je vodil odposlanec papežev, kardinal Vinc. Vannutelli, Nepopisno množico je zavladalo med nepregledno množico pred veliko novo katoliško cerkvijo v Londonu, ko se je isti kardinal prikazal visoko gori na pročelju z Najsvetejšim in je podelil blagoslov neštetim navzočim in celi Angleški» Ljudje so plakali veselja in gi-njenji}. London kaj takega Še nikdar ni doživel. nelo je neprenehoma po ušesih nesrečnega dekleta... 'Že je minulo teden dni, kar je bila prodana Zalar-jeva domačija, a Še niti enkrat ni mogel govoriti z Reziko, kakor je to silno želel, da bi jo potolažil, toda nje vse dni ni bilo na izpregled. Nekega večera, bila je krasna mesečna noč, vračal se je Lovro pozno v noč iz bližnjega trga, kjer je imel opravek. Pot ga vodi mimo pokopališča, in kar se mu zazdi, da sliši semkaj od grobov neko ječanje; ozre se tje čez ograjo in glej, tamkaj ob grobu Zalarja kleči ženska postava in milo joka. Kdo bi naj sploh to bil, če ne Rezika? Kaj išče tukaj v tako pozni uri? Počaka pred vratmi pokopališča, in. burno mu bije srce, ko se za nekaj časa res prikaže Rezika» „Ti tukaj, Rezika, v tako pozni uri, ali te ni strah?" „Kaj me bo strah, saj sem bila morda zadnjič pri očetu in materi, od katerih sem šla slovo jemat, kajti jutri odidem", odvrne mu mecl silnim ihtenjem dekle» Kakor ostre pušice zadele so te besede Lovreta v srce. ,.,iTi da odideš? Kam, zakaj? Nikamor ne liodi, vse bode bolje." „Kaj hočem še dalje tukaj, jaz, nesrečna tujka?," „Rezika, kaj ko bi prišla k nam? Govoriti hočem o tem z očetom, in Če jih kleče prosim, gotovo mi prošnje ne odbijejo; le to mi reči, Rezika, da ne odideš, in da — postaneš moja?! Ti veš, 3a te ljubim kakor svoje življenje, in življenje brez tebe mi je pusto in prazno." „Dobri Lovro", odvrne ginjena Rezika, „hvala ti srčna za tvojo blagohotno prijaznost, a ti veš, da je vse to popolnoma nemogoče. Ti poznaš dobro svojega očeta, kakor ga poznam jaz, in veš, da on be- račice in hčere pijančeve k hiši ne mara." (Dalje prih.) Prva južnoštaier. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova už.11, zraven slov, šeie, Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji. Trgovina •peMfijakiM blagom Pozor Stati! Trgivisis z eoko in dei. pridsi.i Točna In $s»lldna postrežba. Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta 21. Glavna slov. zaloga, velikanska izbir» kranjskega vrvareke^, s blaga, kakor: štrang, ujzd, vrvi, štrikc? sa perilo, mrež m s*:no in otrcške postelje itd. — Glavna slo?, zaloga suh "a in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih svež itd. 93 Zaloga mkorretnm semen drobno na dehti®. Zaloga rudninskih voda. Ediiiši štajerska narodna steklarska Ha debelo! frgOiilll Wa «frofenoI Franc Strupi, Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklavskih del pri cerk/ah in pri v. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. Ferdo Rogač, Maribor, Fabriksgasse št. 11. priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korile za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586 SK9«0 as is» »s :>„ t,-.'■''.-''. - V S 886 Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte Genike. N< narejeni iz kovanega železa in k&vlnaste pločevine, torej nepokverljivi. ■ JEHOfeU O IS53 Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva še prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pri dene zato posebna priprava. Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, mlatilnice za roko in ca vitelj (gepelj), vitle, in vse druge poljedeljske stroje in orodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vo2ne plahte in vse druge predmete železniške stroko pri veletrgovini z železnino 478 „Merkur" P. MiM& €sti& „Titania-Werke", Wels 136, Zgsr. Avstrijsko, Največja specialna tovarna za pariinike na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo FrailC Asen, Gradec, Marlengasse 22. Pridobivajte nove naročnike! ahrhf najboljše kakovosti po razno- | V rftne Veselic©: vrstnih cenah, nadalje t ninske dopisnice : I !ampijone' tka^ serpent7 Savinjskih aip, papir- t karte za tombol°' papirnate nate čaše in iz aluminija, se I '" krožnike, servijete itd. - - - - dobivajo pri tvrdki - - I Zaloga raznega papirja. - - - ■ Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta 7. Zvezna trgovini______j Geričar & Leskovšek Celje, Rotovska ulica št. 2. „Kapljice za svinje". Bolezni na nogah, n „„„„j a tj a» v^a . f i Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice m rdečico: Uspeh vrlo povoljnil Gospod Janez E. piše: Pra? dobro pomagalo I mestna lekarna px*i o. lir-, orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. 4E0 rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaju, tudi tedaj, če do zdaj še ni nič pomagalo, dr. Listovo mazilo, 1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetju PO vin. več. Razpošilja Kari Illek, kemik, Sternberg, Moravsko. 630 Darujte za Slov. Stražo! Cementno strešno opeko zajamčeno trpežno izdeluje oskrbništvo grajščine Pakensieia Cena za 1000 kcmdov (rudeča barva) 90 K, (bela barva) 80 K. Natančneja pojasnila daje Franc Klaninilc, 879 organist, Šmartno, p. Rečička vas na Paki. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx judska Hranilnica in Posojilnica v Celju negiitpovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr. obrestuje Hranilne vloge po 41/,0/, brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. uraduje vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje. posojuje na zemljišča pO 5% do 5'/s%) z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le kfleke.