Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 6327. Sedlarjevo srečanje – Umeščanje tirnih naprav v prostor z vidika prostorskega načrtovanja Marjana DUHOVNIK Primož KETE Danijel BOLDIN Jurij REŽEK Novi državni topografski podatkovni model kot podlaga za načrtovanje Geodetska uprava Republike Slovenije je konec leta 2013 ob podpori finančnega mehanizma EGP 2009–2014 začela izvajati projekt Po- sodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tve- ganj in posledic poplav. Projekt je sestavljen iz štirih podprojektov: Geodetski referenčni sistem, Topografska baza, INSPIRE in Hidrogra- fija. Državni topografski model se vzpostavlja v okviru podprojekta Topografska baza. Glavni cilj podprojekta je vzpostaviti skladnost topografskega modela in topografskih podatkov z zahtevami direk- tive INSPIRE. V državni topografski model (DTM) so bili vključene že obstoječe zbirke topografskih podatkov, in sicer zbirka topografski podatkov DTK 5, register zemljepisnih imen, digitalni model reliefa in del zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Vsebina teh zbirk se uvršča v te teme, ki jih določa direktiva INSPIRE: stavbe, pro- metna omrežja, hidrografija, komunalne in javne storitve, pokritost tal, raba prostora, zemljepisna imena in višine. Podatki tirne infras- trukture v tem modelu so podatki o železnicah in žičnicah (spadajo v temo prometna omrežja). Podatki DTM se vodijo v novem državnem koordinatnem sistemu ter so osnova za geolokacijo vseh drugih ob- jektov in pojavov v prostoru, torej so primerna osnova za prostor- sko načrtovanje in umeščanje nove tirne infrastrukture v prostor. Ob podatkih v zbirki podatkov bo uporabnikom kot spletna storitev na voljo tudi tako imenovana osnovna karta, na kateri bodo topografski podatki vizualizirani. Ključne besede: INSPIRE, topografski podatki, podatkovni model, modeliranje podatkov, novi državni koordinatni sistem, spletni servisi 1 Uvod S projektom Posodobitev prostorske podatkovne infrastruk- ture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav se je Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Geodetska uprava) odprla možnost, da poskrbi za skladnost topografskih podat- kov s predpisi po direktivi INSPIRE in za njihov pospešen zajem. Do začetka projekta so se topografski podatki sicer zajemali vsako leto, vendar v omejenem obsegu, kot so to do- puščala proračunska sredstva. Prvotni topografski podatkovni model je bil osnovan leta 2000, zato ga je bilo treba uskladiti z novimi predpisi in prilagoditi novim zahtevam uporabnikov. V začetku prispevka so najprej predstavljeni prej omenjeni pro- jekt in dejavnosti, ki so se oziroma se še izvajajo v njegovem okviru. Nato so opisane dejavnosti podprojekta Topografska baza  (TOPO): vzpostavitev novega državnega topografskega podatkovnega modela, migracija oziroma prepis že obstoječih podatkov v novi model, zajem topografskih podatkov, pro- gramska rešitev za upravljanje podatkov in možnosti uporabe podatkov. 2 O projektu Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav Projekt Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav ima dolgoročni cilj olaj- šati upravljanje voda, zmanjšati tveganje in vplive poplav ter obenem povečati skladnost prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev z zahtevami direktive INSPIRE. Projekt iz- haja iz Memoranduma o soglasju o izvajanju Finančnega meha- nizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2009–2014. Financira se iz sredstev Finančnega mehanizma EGP in prora- čuna Republike Slovenije. Izvajati se je začel jeseni 2013, končal pa se bo letošnjo jesen. Izvajata ga Geodetska uprava ter ožje Ministrstvo za okolje in prostor skupaj s tujima partnericama, norveško geodetsko upravo Statens kartverk in islandsko geo- detsko upravo Landmælingar ĺslands. uizziv-27-izredna-01.indd 63 7.10.2016 9:17:45 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 64 27. Sedlarjevo srečanje – M. DUHOVNIK idr. Sestavljen je iz štirih podprojektov: Geodetski referenčni sis- tem  (GRS), Topografska baza  (TOPO), Infrastruktura za prostorske informacije (INSPIRE) in Hidrografija (HIDRO). V podprojektu GRS se vzpostavlja sodobna geodetska referen- ca. Na terenu se vzpostavlja nacionalna kombinirana geodetska mreža 0. reda, ki bo povezala najvišje rede obstoječe horizon- talne, vertikalne in gravimetrične mreže in državno omrežje stalnih GNSS-postaj. Služila bo tudi kot temeljna državna geodetska infrastruktura za stalno spremljanje geodinamičnih procesov na območju države in bo zagotavljala kakovostno georeferenciranje. Vzpostavljena bo tudi nova višinska sesta- vina Evropskega prostorskega referenčnega sistema (ESRS) in določen nov model geoida za območje Slovenije. Podprojekt INSPIRE se je končal v letu  2015. Pripravljena so bila navodila za medopravilnost in usklajenost zbirk pro- storskih podatkov, posodobljen je bil sistem metapodatkov. Skladno s  pravili po INSPIRE so bile preoblikovane zbirke prostorskih podatkov distribucijskega okolja Geodetske upra- ve. Izdelane so bile omrežne storitve iskanja, vpogleda, preno- sa in preoblikovanja podatkov. Vse izdelane omrežne storitve in metapodatki so vključeni v  Slovenski geoportal INSPI- RE (http://www.goportal.gov.si/). Pripravljen je bil tudi pro- gram izgradnje zmogljivosti in promocije direktive INSPIRE, ki se je prav tako začel izvajati. V podprojektu HIDRO je bil izveden prepis podatkov te- stnega zajema podatkov hidrografije v zbirko topografskih podatkov. Prostorska podatkovna infrastruktura je bila po- sodobljena za izboljšanje operativnih hidroloških sistemov in tudi na področju vodne infrastrukture za izboljšanje procesa upravljanja voda. V nasprotju z drugimi podprojekti, ki jih vodi Geodetska uprava, ta podprojekt v celoti vodi Ministrstvo za okolje in prostor. 3 Vzpostavitev novega državnega topografskega podatkovnega modela Pri zasnovi državnega topografskega modela  (DTM) se je v okviru osnovnega cilja sledilo zagotovitvi skladnosti državnih topografskih podatkov z zahtevami direktive INSPIRE in predpisov na njeni podlagi. Direktiva INSPIRE je direktiva Evropskega parlamenta in Sve- ta EU o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti. Ureja izhodišča za vzpostavitev evrop- ske infrastrukture za podatke o prostoru in okolju v državah članicah. Določila direktive INSPIRE so v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o infrastrukturi za prostorske in- formacije (ZIPI). Cilji projektne skupine pri zasnovi novega podatkovnega mo- dela so bili: • da se z novim podatkovnim modelom odpravita redun- danca v obstoječih zbirkah podatkov in neujemanje stanja v teh evidencah; • da se pri modeliranju upošteva unija potreb obstoječih zbirk, ki se modelirajo v skladu s specifikacijami INSPI- RE (da ničesar ne izgubimo); • da je bistvo prenovljenega topografskega modela: • povezanost podatkov v funkcionalno celoto; • povezljivost z zunanjimi podatkovnimi zbirkami; • nadgradljivost z dodatnimi vsebinami  (modularnost in razširljivost); • da novi topografski podatkovni model postane izhodišče za modeliranje podatkovnih zbirk v obliko, skladno s spe- cifikacijami predpisov po INSPIRE  (v Sloveniji namreč obstaja še več zbirk podatkov, ki vsebujejo relevantne po- datke posamezne teme INSPIRE – enake ali primerljive ravni podrobnosti). Zasnova novega modela je temeljila na teh konceptualnih iz- hodiščih: • Pri modeliranju se prevzameta struktura in vsebina po- datkovnih modelov relevantnih tem INSPIRE. • Glede na potrebe se uporabi osnovni ali razširjeni po- datkovni model po INSPIRE, dodajo pa se nacionalne posebnosti. • Iz izvornih modelov INSPIRE se izločijo sestavine, opre- deljene kot (trenutno) nerelevantne za nov državni topo- grafski podatkovni model. • Vsa poimenovanja sestavin podatkovnega modela (logič- ni in fizični model) so ohranjena v izvornem jeziku (an- gleščina). Vse nacionalne razširitve se poimenujejo v slovenskem jeziku, upoštevajoč predpisan način poime- novanja. • V model se vključijo izbrane sestavine, ki trenutno niso del državnih topografskih podatkovnih zbirk, so pa to- pografsko relevantne (npr. plastnice). • Model naj vključuje tudi izbrane sestavine, ki presegajo topografske okvire, čeprav bodo v začetku brez vsebine. V zasnovo in vzpostavitev DTM so bile vključene obstoječe državne zbirke topografskih podatkov (preglednica 1). DTM je v fizični obliki realiziran kot objektno-relacijska po- datkovna baza Oracle s komponento ESRI SDE. Podatkovni modeli posameznih tem sledijo smernicam direktive INSPI- RE in mednarodnim standardom ISO s področja modeliranja uizziv-27-izredna-01.indd 64 7.10.2016 9:17:45 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 6527. Sedlarjevo srečanje – Novi državni topografski podatkovni model kot podlaga za načrtovanje Preglednica 1: Umestitev državnih topografskih zbirk podatkov v teme INSPIRE slo zbirka poimenovanje tema INSPIRE DTK 5 stavba stavbe (zgradbe) ZK GJI os elektrovoda komunalne in javne storitve DTK5 visoki objekt stavbe (zgradbe) DTK5 cesta prometna omrežja DTK5 železniška proga prometna omrežja DTK5 os žičnice prometna omrežja DTK5 vegetacija pokritost tal, raba prostora DTK5 zemljišče v posebni rabi raba prostora, pokritost tal, hidrografija DTK5 vodna površina hidrografija DTK5 os vodotoka hidrografija DTK5 pojavi na vodah hidrografija REZI zemljepisna imena zemljepisna imena DMR digitalni model reliefa višine Slika 1: UML-shema logičnega modela za temo stavbe (zgradbe) uizziv-27-izredna-01.indd 65 7.10.2016 9:17:46 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 66 prostorskih podatkov. Kompleksnost podatkovnih modelov je različna, saj je odvisna od namena uporabe podatkov posame- zne teme (prostorske analize, prikazovanje stanja prostora) in povezanosti vsebine z  drugimi temami. Modeli se razlikujejo po številu objektnih tipov, številu atributov in relacijami med entitetami. Na slikah 1 in  2 sta prikazana logična modela za temi stavbe (zgradbe) in prometna omrežja – železniška proga v DTM za vpogled v raznovrstno kompleksnost DTM. Po fizični vzpostavitvi DTM v računalniškem okolju je bila podatkovna baza napolnjena s podatki iz navedenih državnih zbirk topografskih podatkov. Izvedena je bila tako imenova- na migracija podatkov iz starega podatkovnega modela vsake posamezne zbirke podatkov v novi skupni podatkovni model DTM. Za izvedbo migracije so bila pripravljena podrobna pra- vila zanjo. Pravila so vključevala načine določitve odnosov med starimi in novimi atributi, potrebne spremembe geometrije in opredelitve zaloge vrednosti novih atributov. V preglednici 2 je primer opredelitve odnosa med starimi in novimi atributi pri temi stavbe (zgradbe). Ker DTM vsebuje dodatne vsebine  (objektni tipi, atributi, relacije) glede na obstoječe zbirke topografskih podatkov, so bile prostorskim objektom ob migraciji določene tudi nekatere nove informacije (atributi, relacije), odpravljene pa so bile tudi nekatere sistemske napake v starih podatkih, ki so bile ugoto- vljene s preliminarno analizo teh podatkov. Slika 2: UML-shema logičnega modela za temo prometna omrežja – železniška proga 27. Sedlarjevo srečanje – M. DUHOVNIK idr. uizziv-27-izredna-01.indd 66 7.10.2016 9:17:47 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 67 V okviru migracije je bila izvedena tudi transformacija še ne- transformiranih podatkov v nov državni prostorski koordina- tni referenčni sistem (D96TM). 4 Zajem topografskih podatkov in njihovo upravljanje Topografske podatke podrobnosti in natančnosti ravni merila 1  :  5000 je Geodetska uprava začela zajemati leta  2000 kot nadomestilo za temeljni topografski načrt (TTN 5), ki ga je za- radi velikih stroškov nehala vzdrževati. Osnovni namen zajema podatkov te ravni je zagotovitev geolokacijske osnove (posre- dno geolociranje) vsem drugim prostorskim podatkom, torej so uporabni predvsem kot strokovna podlaga za prostorsko načrtovanje. Geodetska uprava je te podatke poskušala pribli- žati uporabnikom, zato je med letoma 2002 in 2003 za nekaj 100 listov razdelitve 1 : 5000 izdelala tako imenovane Geodet- ske podlage za prikaz in izdelavo prostorskih planskih aktov občine. To so bile rastrske slike, na katerih so bili prikazani kartografsko obdelani topografski podatki in pridružena ka- tastrska vsebina. Osnovni vir za zajem topografskih podatkov so stereopari cikličnega aerofotografiranja Slovenije, kar omogoča pridobi- tev podatka tudi o višini zajetih objektov in večjo položajno natančnost zajema v primerjavi z zajemom iz ortofota. Za do- datno identifikacijo objektov, določitev dodatnih lastnosti in posebnih vsebinskih atributov se uporabljajo tudi dopolnilni viri: državne topografske karte, kataster stavb, zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, banka cestnih podatkov in po potrebi tudi drugi. Če iz virov ni mogoča nedvoumna identifikacija objekta ali njegovega dela, se opravi tudi teren- ski pregled. Enota za zajemanje topografskih podatkov je list razdelitve 1 : 5000 po razdelitvi Slovenije na liste TTN 5. Od leta 2009, ko se je začelo izvajati ciklično aerofotografiranje Slovenije v  novem prostorskem koordinatnem sistemu, se tudi zajem podatkov izvaja v novem koordinatnem sistemu. Dinamika zajema topografskih podatkov po letih je razvidna s slike 3. Kot posledica sprememb topografskega podatkovnega mo- dela so pripravljena tudi nova navodila za zajem in obnovo topografskih podatkov. Spremenjena je tudi osnovna metoda za zajem. Po novem se uporablja kombiniran fotogrametrič- ni zajem na osnovi izdelkov cikličnega aerofotografiranja in laserskega skeniranja Slovenije. S kombiniranim zajemom je omogočena optimalna določitev tretje razsežnosti  (višine) in atributov prostorskih objektov. V okviru podprojekta je bil izveden tudi testni zajem 200  li- stov. Na sliki 4 so listi, ki so se zajemali v okviru podprojekta TOPO, označeni kot »Zajem 2015«. Za upravljanje podatkov je bila razvita programska oprema, ki omogoča pregledovanje topografskih podatkov v 2D- in 3D- -pogledu, izvažanje podatkov za distribucijo in reambulacijo, Preglednica 2: Primer opredelitve odnosa med starimi in novimi atributi pri temi stavbe (zgradbe) zbirka sloj DTK5 101 Stavba atribut atribut šifra opis dtm_tabela dtm_atribut dtm_šifra dtm_opis dtm_šifrant opomba geome- trija * * DT_BuildingGeometry2D_P DT_BuildingGeometry2D_P::shape * * * OPIS opis stavbe 1 grad bui_AbstrBuild_Nature bui_AbstrBuild_Nature::value 4 castle CL_Buildin- gNature 2 cerkev bui_AbstrBuild_Nature bui_AbstrBuild_Nature::value 3 church CL_Buildin- gNature 3 šola DT_CurentUse DT_CurrentUse::currentUse 3351 šola CL_Curren- tUse razširitev INSPIRE šifranta s podtipi 4 bolnica DT_CurentUse DT_CurrentUse::currentUse 3311 bolnica CL_Curren- tUse 5 zdravstveni dom DT_CurentUse DT_CurrentUse::currentUse 3312 zdravstveni dom CL_Curren- tUse 6 lekarna DT_CurentUse DT_CurrentUse::currentUse 3313 lekarna CL_Curren- tUse 27. Sedlarjevo srečanje – Novi državni topografski podatkovni model kot podlaga za načrtovanje uizziv-27-izredna-01.indd 67 7.10.2016 9:17:47 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 68 nadzor reambuliranih podatkov in uvoz podatkov v bazo na uporabniku prijazen način. 5 Uporaba podatkov Ključen pomen pri razumevanju topografskih podatkov ima njihova predstavitev, ki je običajno v obliki karte. Na osnovi kartografskega oblikovanja dobi uporabnik karte vtis o  ab- straktni predstavitvi geografskih značilnosti. Karta prikazu- je pomanjšan, posplošen, pogojno deformiran in pojasnjen prikaz objektov in pojavov ter njihovih odnosov in lastnosti. Karte so se uporabljale za različne namene že v preteklosti in do pred kratkim so bile praviloma izrisane na papir. Števil- ne lastnosti kartografskih prikazov iz preteklosti so še danes uporabne, na primer dvojna črta za ceste ali uporaba barv, na primer modra za vodne površine. Z razvojem računalniške tehnologije je prišlo do sprememb v procesu izdelave in uporabe topografskih podatkov, tako pri zajemu, obdelavi in nadzoru kot tudi pri prikazu, analizi in uporabi podatkov. Sodobne tehnologije, predvsem geografski informacijski sis- temi, letalski in satelitski podatki ter LIDAR-podatki imajo velik vpliv na to, kako uporabniki dojemajo in uporabljajo topografske podatke. Razvoj tehnologije je omogočil, da se topografske vsebine in storitve uporabljajo tudi na mobilnih napravah, kjer je sicer njihov prikaz v primerjavi s klasičnimi papirnimi kartami po obsegu omejen, vendar pa je v storitve- nem smislu veliko naprednejši  (uporaba različnih senzorjev) in prilagojen uporabniku (namenske aplikacije). Danes so pri uporabi digitalnih prostorskih podatkov v ospredju njihovo povezovanje, hiter dostop, zanesljiva lokacija, ažurnost in vse bolj tudi uradna veljavnost (referenčnost). Topografski podatki v 3D-obliki omogočajo izdelavo prikazov, analiz in storitev, ki jih na klasičnih kartah ni mogoče izvesti. Današnji razvoj informacijski sistemov temelji na storitve- ni arhitekturi, katere namen je celovita podpora poslovnim procesom. Poslovni informacijski sistemi so bili v preteklosti funkcionalno zasnovani in so vsebovali velike količine podat- kov. Povezovanje takih sistemov je bilo tehnološko težavno. Po nepotrebnem so se podvajali tudi podatki. Storitvena arhi- tektura pa omogoča razvoj in povezovanje aplikacij na osnovi modularno zasnovanih storitev (servisov). Eden od ključnih namenov topografskih podatkov velikega merila je, da zagotavljajo položaj in razsežnost prostorskih Slika 3: Zajem topografskih podatkov po letih 27. Sedlarjevo srečanje – M. DUHOVNIK idr. zajem 2015, 200 listov zajem 2014, 95 listov zajem 2013, 72 listov zajem 2012, 84 listov zajem 2011, 2 lista zajem 2009, 45 listov zajem 2008, 90 listov zajem 2007, 63 listov zajem 2006, 450 listov zajem 2005, 536 listov zajem 2004, 296 listov zajem 2003, 245 listov zajem 2002, 258 listov uizziv-27-izredna-01.indd 68 7.10.2016 9:17:48 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 69 Slika 4: Primer jožefinske vojaške topografske karte (Vincenc Rajšp: Slovenija na vojaškem zemljevidu) Slika 5: Vzorčni primer osnovne topografske karte 27. Sedlarjevo srečanje – Novi državni topografski podatkovni model kot podlaga za načrtovanje uizziv-27-izredna-01.indd 69 7.10.2016 9:17:49 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 70 danosti. Natančnost topografske baze DTM omogoča razvoj različnih storitev na podlagi lokacije, na primer iskanja oziro- ma poizvedovanja o objektu ali pojavu, ki nas zanima, ali mo- žnost navigacije v povezavi s sistemi GPS. Podatki, ki se vodijo v topografski bazi DTM, so zelo primerni za podporo pro- cesom prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja. Različni planski dokumenti so tesno povezani s kartografskimi podlagami. Prostorski podatki se uporabljajo tako za analizo in prikaz stanja v prostoru (na primer razporejenost objektov in pojavov v prostoru in povezave med njimi) kot tudi pri prikazu in načrtovanju novih posegov v prostor na državni in občin- ski ravni. Predvsem na občinski ravni se topografski podatki velikega merila lahko uporabljajo pri strateškem prostorskem načrtovanju, nadaljnjem prostorskem razvoju občine  (OPN) in tudi pri podrobnejšem načrtovanju razvoja naselij. Geo- detska uprava pričakuje, da bodo postali podatki baze DTM ena od osnovnih sestavin prostorskih informacijskih sistemov občin (PISO). Geodetska uprava namerava z izdelki podprojekta TOPO spodbuditi širšo uporabo topografskih podatkov in omogočiti razvoj dodatnih storitev na tem področju. V ta namen bodo pripravljeni različni izdelki iz baze DTM v obliki vektorskih slojev, rastrskih kart in spletnih storitev (servisov). Izdelana bo digitalna  (rastrska) osnovna topografska karta v merilu 1  :  5000, ki bo pokrivala območje cele Slovenije  (sli- ka  5). Pri kartografskem oblikovanju osnovne topografske karte smo upoštevali že obstoječe kartografske izdelke v državnem kartografskem sistemu  – od temeljnih topograf- skih načrtov  (TTN  5/10) do državne topografske karte 1 : 50.000 (DTK 50). Za izdelavo klasičnih in digitalnih kart in uporabo topografskih podatkov kot osnovne podlage za prikaz stanja v prostoru smo pripravili kartografski ključ v di- gitalni obliki. Oblikovanje digitalnih kartografskih izdelkov se v marsičem razlikuje od klasičnega. Pri digitalnih vsebinah je v ospredju predvsem možnost kombiniranja različnih vsebin, pri čemer so topografski podatki referenčna osnova za zajem in prikaz drugih vsebin. Osnovna topografska karta bo na voljo v datotečni obliki in obliki spletnih servisov. Za vsak list razdelitve merila 1 : 5000 bo izdelana samostojna geokodirana rastrska slika. Na voljo bo različica karte z zunajokvirno vsebino in brez nje v dveh koordinatnih sistemih (starem koordinatnem sistemu D48GK in novem D96TM). Uporabnik si bo omenjene datoteke lah- ko brezplačno prenesel s strežnika Geodetske uprave na svoj računalnik. V prihodnosti načrtujemo tudi obogatitev topo- grafskih vsebin s podatki plastnic in senčenega reliefa. Razviti bodo tudi spletni servisi tipa WMS in WMTS (rastr- ski prikaz). Servisi bodo vključevali topografske vsebine merila 1 : 5000 za celotno Slovenijo v starem in novem koordinatnem sistemu. Za potrebe spletnih servisov bodo izdelane datoteke SLD, ki opisujejo način kartografskega oblikovanja za vse topografske vsebine, na osnovi kartografska ključa za merilo 1  :  5000. Te datoteke si bodo lahko uporabniki prenesli na svoje računal- nike za prikazovanje topografskih vsebin. Na voljo bodo tudi vektorski sloji topografskih podatkov. Podatki bodo organizirani v ločene datoteke po posameznih osnovnih objektnih tipih  (preglednica  3). Vektorski podatki bodo na voljo v izmenjevalnem formatu (SHP). Predvidena je tudi izdelava spletnih servisov tipa WFS za pregled, uporabo in prenos podatkov. 3D-topografski podatki omogočajo nove možnosti prikazo- vanja podatkov. Na osnovi vektorskih topografskih podatkov je mogoče s sodobnimi orodji za prikaz 3D-podatkov izdelati prikaze z uporabo digitalnega modela reliefa, senčenja in or- tofota (ipd.), kot je razvidno s slike 6. Preglednica 3: Osnovni objektni tipi državnih topografskih podatkov področje objekta vrsta objekta zgradbe stavba druga zgradba naprava transport cesta cestna površina železnica žičnica javna infrastruktura elektrovod hidrografija tekoča voda stoječa voda grajeni vodni objekt naravni vodni objekt mokrotna površina prodišče morje pokritost tal pokritost tal raba površina v posebni rabi višine višine zemljepisna imena napis 27. Sedlarjevo srečanje – M. DUHOVNIK idr. uizziv-27-izredna-01.indd 70 7.10.2016 9:17:49 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 71 6 Sklep Z vzpostavitvijo novega državnega topografskega modela in pripravo prvih izdelkov v  sodobnih tehnoloških oblikah na- merava Geodetska uprava spodbuditi in povečati uporabo državnih topografskih podatkov. Glavni problem pri tem je nepopolna pokritost celotne Slovenije in neažurnost velikega dela že zajetih podatkov. Ker so bila v začetku zajema teh po- datkov najpomembnejša poseljena območja, so prav podatki za ta območja najbolj neažurni. Za povečanje uporabe državnih podatkov je zato nujno treba zagotoviti celovito pokritost dr- žave in povečati ažurnost podatkov. Upamo, da bo večja do- stopnost izdelkov iz državnih topografskih podatkov pokaza- la uporabnost teh, hkrati pa se bodo pokazale že omenjene pomanjkljivosti. Jasno izražene potrebe uporabnikov (državne ustanove, gospodarski subjekti, državljani) bodo v pomoč Ge- odetski upravi pri zagotavljanju sredstev za širitev pokritosti in večanje ažurnosti državnih topografskih podatkov. V no- vem programskem obdobju bo Geodetska uprava s pomočjo finančnega mehanizma EGP morda uspela odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Marjana Duhovnik, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije, Urad za geodezijo, Sektor za topografski sistem, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana E-pošta: marjana.duhovnik@gov.si Primož Kete, univ. dipl. inž. geod. Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: primoz.kete@gis.si Mag. Danijel Boldin, univ. dipl. inf. Geodetska uprava Republike Slovenije, Glavni urad, Sektor za infor- matiko in izdajanje podatkov, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana E-pošta: danijel.boldin@gov.si Mag. Jurij Režek, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije, Urad za geodezijo, Zemlje- merska ulica 12, 1000 Ljubljana E-pošta: jurij.rezek@gov.si Viri in literatura DTM – navodila za zajem topografskih podatkov, verzija 1.0. Maj 2015, Ljubljana, Geodetski inštitut Slovenije. Elaborat Sprememba obstoječega topografskega podatkovnega modela glede na podatkovna pravila INSPIRE. Maj 2014, Ljubljana, Geodetski inštitut Slovenije in Geodetski zavod Celje. Internet 1: Direktiva INSPIRE: http://inspire.ec.europa.eu/index.cfm (26. 6. 2016). Internet 2: INSPIRE podatkovni modeli: http://inspire.ec.europa.eu/in- dex.cfm/pageid/2/list/datamodels (26. 6. 2016). Poročilo o izvajanju projekta »Posodobitev prostorske podatkovne infras- trukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav« za leto 2014. Decem- ber 2014, Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije. Poročilo o izvajanju projekta »Posodobitev prostorske podatkovne infras- trukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav« za leto 2015. Decem- ber 2015, Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije. Rajšp, Vincenc (od leta 1995 do leta 2001): Slovenija na vojaškem zemlje- vidu, Ljubljana, Založba ZRC, Arhiv Republike Slovenije. Za varnejši jutri. Zloženka, pripravljena ob začetku projekta Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav. Januar 2014, Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije. Slika 6: 3D-prikaz 27. Sedlarjevo srečanje – Novi državni topografski podatkovni model kot podlaga za načrtovanje uizziv-27-izredna-01.indd 71 7.10.2016 9:17:49