29 štev. V Kranju, 46. julija 4904. V. leto. GoRorac Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. '££E£Jfi. za pol leta 2 K, za ćetrt leta 1 K. Naroča se lisi lahko v>ak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništ\u. Bela žena. Ko je prišel Dante s svojim spremljevalcem Virgilom v najnižji del pekla, zagledal je podzeneijskega poglavarja. To je velikanska postava. Na visokost meri 1458 čevljev in tiči do pasu v ledu; ima tri. obraze: prvi je rdeč, drugi belo-rumen in tretji črn. V vsakem obrazu ima dve očesi, iz katerih teče umazana sokrvica. Tri žrela ima in v vsakem žrelu grešnika, katerega grize kot v kleščah. Grešnik pred rdečim obrazom tiči z glavo v žrelu, druga dva pa z nogama tako, da visita glavi niz-dolu. Prvemu grešniku trga tudi kožo raz hrbet. Ob ramah ima šest perut, večjih od jader največjih morskih ladij, ki niso poraščene, temveč gole kot netopirjeve. Kadar zaplapola s temi perutami, nastane tak mraz, dia zmrznejo valovi mimo tekoče reke Kocvta. Duše, ki se mučijo v tem oddelku, tičijo v ledu, deloma so videti kot zadirki v steklu, deloma tiče z glavami ali nogami v ledu, nekatere imajo podobo napetega loka in noge ter glave v ledu. Vse naokoli pa, kar doseže veter glavarjevih perut, je led, mrtev, trd, mrzel led--- Pred nekaj tedni se je zbralo na Šengarjevem dvorišču v Britofu nekaj po laiovžib komandiranih mož, precej žensk in največ otrok. Tam je eden govornikov bs. ha t o trdil: Vsa dežela je naša, in Kranj bo tudi kmalu padel. Ta teden pa smo imeli v Kranju občinske volitve, in Kranj še stoji, in sicer mnogo trdnejše nego poprej. Klerikalna stranka v Kranju pa sploh ne šteje več. Kranj ima po veliki večini zelo zavedno meščanstvo in tudi precej volilk, ki imajo samostojno prepričanje. Vendar pa stvar ni tako enostavna. Volilni imenik kaže, da ima mestna občina letos 457 volilcev. Ali veliki val-jični mlin potisne skoro vse volilce v tretji razred. Prvi razred ima 63, drugi 19 volilcev. Med slednjimi sta dva pristna klerikalca, tuintam kak boljar, ki si domišlja, da ima vzroke, biti osebno razžaljen in ki meni, da je vsled tega primerno, segati v žrjavico po kostanj za — druge. Ogromna večina, 465 volilcev, pa je v tretjem razredu. Tu nahajamo okoli 100 kmetov iz okolice, «ki je že popolnoma naša,» in med temi čez 20 žensk, kakih deset glasov pa imajo cerkve. Nočemo trditi, da bi morda kdo drugi bil dosedaj že dosegel, česar kranjski dekan skoro gotovo nikdar ne bo, ali več zgage bi delal pri teh razmerah lahko vsak drugi kakor Tone Koblar. Mož ima izvanredno smolo, skoro bi se nam smilil. Ko so ga vrgli iz narodno-napredne stranke, so nekateri mislili, bogzna, kako terno so napravili klerikalni politiki. Ustanovil je «Slovenski List*. Ali čimbolj se je kazal ta list kot Koblarjev organ, tembolj je hiral in kmalu je žalostno poginil, zapustivši le nekaj krepkih izrazov, ki diše po konjskem hlevu. Ljubljanski škof je rušil cerkveno disciplino, da ga je spravil v Kranj. Pred tremi leti smo imeli pri občinskih volitvah še resen boj, letos niti tega ni bilo več. Četudi dobiva klerikalna stranka od gimnazije krepko duševno podporo, si vendar ni upala na dan. Kakor zmrznejo valovi Kocvta, ko pridejo v obližje perutnic podzemeljskega poglavarja, tako zledeni vse, kar zadene sapa kranjskega dekana. In tako je zmrznila klerikalna politika pri občinskih volitvah v Kranju, zmrznili so •užaljeni* patriciji, zmrznila vsa tista križarska vojska, ki je pred tremi leti še reševala vero pri volitvah v občinski odbor. Ko je imel ranjki «Slovenski List* na obrazu že vse znake jetike, napovedaval se nam je vsako soboto za čas novih občinskih volitev — sodni dan: Slabeje občinske uprave da ni v deželi in da že vstaja katoliško ljudstvo, ki bo pri prihodnjih volitvah pomedlo z liberalnim odborom. Toda par magnatov, katerih vpliv je bil Koblar zlorabljal za svoje namene, je reklo: Mise ne gremo več, in takoj se je pokazalo, da klerikalna stranka v Kranju tako visi v zraku, da je pravzaprav nič ni. In da je prišlo do tega, da je moralo .priti do tega, je zasluga K oblarjeve taktike. Tega priznanja mu nihče ne more odrekati. Absolutna njegova brezuplivnost na ljudstvo se kaže o tem, da pridiguje, odkar je v Kranju, bojkot proti neljubim mu osebam, kakor v kleščah bi rad stri svojega političnega nasprotnika, ali ne poslušajo ga niti tretjerednice. Pri volitvah v okrajni cestni odbor je hotel vplivati na okoliške župane in svetovalce, toda ti so mu dali odgovor, da vedo sami, kako se posipajo ceste. Klerikalna armada v Kranju pa je tako opešala, da se niti ganiti več ne more. O ženskah, ki so pokopale več mož, se trdi, da imajo bela jetra, o bivšom prisilničnem kuratu pa, ki je sedaj po modrosti in milosti ljubljanskega škofa kranjski dekan, se lahko reče, da je za klerikalno politiko na Kranjskem prava pravcata — bela žena. Slovenski« abituri|entom in vlsokošolcem! Ko premišljujete, kam bi se obrnili po dovršenih srednješolskih Študijah, Vas hočemo tudi mi, slovenski visokošolci v Pragi, združeni v akademičnem društvu »Ilirija*, opozoriti na nekatera dejstva, ki bi vplivala na Vašo odločitev. Pri vprašanju, ali se hočete posvetiti vseučiliškim študijam ali pa se obrniti kam drugam, pač ne moremo mnogo odločevati, zato se obračamo v prvi vrsti na Vas, ki nameravate nadaljevati svoje študije na kaki univerzi ali tehniki. Razmere na nemških vseučiliščih že od nekdaj niso odgovarjale slovenskim potrebam, letos pa so postale naravnost neznosne. Slovenski dijak velja svojim nemškim tovarišem že od nekdaj kot gost, letos pa se je še celo dunajska univerza kot taka, torej uradno, postavila s svojim javnim razglasom na to skrajno nepravično stališče. Dah si je s tem pečat nižjeavslrijskega vseučilišča, dasi ima biti osrednje vseučilišče cele države (kar tudi je — po vzdrževanju!). Pa ne samo visoke šole same, arnpak tudi mestno prebivalstvo je slovenskemu dijaku po svojem mišljenju tuje in nasprotno in ga kot tako ne more podpirati v njegovem stremljenju po vsestranski izobrazbi in omiki. Z ozirom na ta neovrgljiva dejstva smemo s polnim pravom trditi, da so za zdaj, ko še nimamo svojih lastnih šol, za slovenskega dijaka edino pripravne visoke šole — češko vseučilišče, oziroma tehnika v zlati, slovanski Pragi. V Pragi, v središču kulture češkega naroda, spozna slovenski dijak pravo slovansko življenje ter preide po najkrajšem potu od idealnega navdušenja k resnemu, realnemu delu za kulturni gospodarski in politični napredek svojega naroda. Razun našega društva in «Čoško-slovenskega akad. krožka slov. plan. društva* najde slovenski dijak tukaj akademična, sokolska, pevska, znanstvena, družabna in druga češka društva, ki ga vsa z največjo prijaznostjo sprejmejo v svojo sredo. Pa tudi vse prebivalstvo kraljevske Prage, da, celo mesto s svojimi javnimi knjižnicami, čitalnicami, muzeji, razstavami, - neštevilnimi znanstvenimi in političnimi predavanji ga kot Slovenca v njegovem stremljenju prijateljsko podpira. PODLIST E Škofja Loka. Po raznih virih sestavil Fr. K. Dalje. Ko so brižinski škofje sezidali sedanji grad, imeli so svojega glavarja, ki je vladal v njih imenu kakor kak knez vse graščinstvo, t. j. mesto in okrog njega skoro 200 vasi od Idrije do Radovljice. Ti glavarji ali namestniki škofov so pa morali biti le domačini, t. j. kranjski plemiči, a v 17. stoletju in pozneje so pošiljali navadno le Bavarce za namestnike v Loko.. Glavar je bil obenem tudi sodnik podložnikom, kajti leta 1257 so si pridobili brižinski škofje za loški okraj deželnosodno oblast in pravico krvave sodbe. Pod njih sodniško oblast je pripadla Loka, Železniki in več okoli ležečih vasi z več nego 25.000 prebivalci. O tem priča sedaj še ime «pri krvavem znamenju* ob poti med mestom in Staro Loko. Večkrat pa so škofje sami vstajali za nekaj časa v Loki. To nam svedoči slučaj, da sta v Loki umrla dva škofa nesrečne smrti. Škof Leopold je dal sezidati preko Sore , umeten kameniten most, kateri stoji še dandanes in katerega so naredili nekoliko prostornejšega leta 1888 ob priliki štiridesetletnega vladanja cesarjevega. Ta pre- Tudi življenje je v Pragi cenejše nego morda v kakem drugem vseučiliškem mestu, kar je za slovenskega dijaka dokaj odločilno in važno. Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da imajo praške visoke šole premnoge prednosti pred nemškimi na Dunaju in v Gradcu. Zato apeliramo na Vas, slovenske abiturijente, pa tudi na vse slovenske visokošolce in Vas utemeljeno in popolnoma upravičeno poživljamo: Proč od Dunaja, proč od Gradca! Pridite kar najštevilnejše sem gori v zlato slovansko Prago. To bo najboljši od-j govor na burševska izzivanja! »Odbor slovenskega aka-demičnega društva «Ilirija* v Pragi*. NB. Natančnejše podatke daje: Zvonimir Bernot, modroslovec, Ljubljana, Poljanska epsta 10, Julijan Pavliček, Bovec (Goriško), Miloš Meža, pravnik, Velenje (Štajersko). V Kranju, 16. julija. V političnih krogih se govori, da predloži dr. j Korber v jeseni državnemu zboru novo predlogo glede razdelitve Oeške v okrožja. Dežela se razdeli v 15 okrožij, in sicer 9 čeških, 5 nemških in mešano okrožje Budjejevice. Rafpuščenje italijanske zbornice. Iz Rima poročajo, da je ministrski svet sklenil razpustiti zbornico. Tozadevni dekret bo objavljen meseca avgusta in početkom septembra bodo razpisane nove volitve. Dveletna vojaška služba v Franciji. Francoska zbornica je sprejela s 510 proti 43 glasom zakon o popolnem uvedenju dveletnega vojnega obveznega službovanja. Zbornica je dalje sprejela vzlic prigovorom vojnega ministra in komisije s 400 proti 173 glasovom popravek, da se med 1. julijem in 1. oktobrom rezervisti ne smejo klicati pod vojaško službo. Iz Macedonije. Boris Sarafov se je razgovarjal z urednikom »Bolgarskega dnevnika* naslednje: Evropa se bo kmalu prepričala, da hvaljene reforme praktično niso i nič vredne. Da se reši naše vprašanje, ne zadostujejo tako navidezna sredstva, temveč bo treba najmanj 100 milijonov, da se povzdigne prebivalstvo, ki so je uničili turški vojaki. Prava ironija je, ako daje turška vlada begunom 15 frankov mesečno in 150 frankov za zgradbo razdejanih in porušenih hiš. Evropa naj nam da avtonomno vlado in preskrbeli si borno sredstva, da zabranimo vhod bedi. Nadalje je povedal, da Macedonci zelo mrze turško-bolg.trski dogovor, pač pa si obetajo koristi iz srbsko-bolgarskega zbliževanja. Razne politične vesti. V Cikagi je napovedalo 50.000 delavcev stavko, ki zahtevajo povišanje plač. — Predsednikom v Meksiki je bil izvoljen Poificio Diaz, podpredsednikom pa Corral za dobo šestih let. novljen most, ki je star nad 500 let, se od leta 1.S88 imenuje Franc Jožefov most. — Toda ravno pod njim je škof Leopold našel smrt. Dne 5. avgusta 1381. leta jezdi iz mesta na izprehod. Na mostu se mu splaši konj, vrže ga v Soro in škof utone. Njegovi pozemeljski ostanki počivajo v nunski cerkvi. — Nekaj časa pozneje se je izvršilo grozno zločinstvo na loškem gradu. Ko je bil namreč papež krškega škofa Konrada izvolil brižin-skim škofom, prišel je ta za nekaj časa na svoj grad v Loko. Seboj prinese 5000 zlatov denarja. Njegovi lakomni grajski služabniki izvohajo denar, napadeja škofa ter ga umore; njegovo truplo pa zakopljejo na grajskem vrtu. Kakih 20 let pozneje so šele zvedeli za hudobne morilce. Škof Nikodem zaukaže truplo umorjenega prednika izkopati na vrtu ter ga prenesti v farno cerkev v Stari Loki leta 1430. Škofje niso zastonj dali imena mestu. Trudili so se, da se je Škofja Loka razvila in razširila. Skrbeli so, da je cvetela kupčija in obrtnija. Početkom 14. stoletja je obdal škof Konrad III. mesto z močnim zidovjem, da je bilo varno pred sovražniki. To zidovje je stalo do konca preteklega stoletja; njega ostanki pa se vidijo še dandanes. - Dalje prih. Demonstracije v Zagrebu. Dne 11. julija je prišlo iz Pečuha v Zagreb <> domobranskih kadetov, ki so bili izključeni iz kadetne šole, ker niso hoteli prepevati madžarskih pesem. Občinstvo jim je priredilo lepo ovacijo. Množica je kadete nos;la okoli Jelačičevega spomenika in prepevala narodne pesmi. Šest redarjev na konjih je hotelo razgnati množico, kar je vzbudilo največjo ogorčenost. Pogasili so svetilke in ponavljali so se izgredi kakor lani. «Obzor» in »Hrvatsko pravo* sta bila zaklenjena. Dopisi. Z dežele. (Nekaterim gospodom uradnikom, «ki žro. žro in žro,» v premislek.) Men.la bo vsem gospodom uradnikom na Kranjskem in daleč okrog še znano, kako surovo in divjaško jih je napadel pred par leti v deželnem zboru v Ljubljani vodja kranjske klerikalne stranke, dr. Šušteršič. Očital jim je, da žro, žro in žro ljudske žulje, njih delo pa ni vredno pišk.-vega oreha! Takrat je bilo zaradi.te krvave razžalitve med našim uradništvom in sploh med vsemi trezno mislečimi in značajnimi izobraženci veliko ogorčenja in nejevolje proti dr. Šuštersiču. A kaj so storili naši katoliški duhovniki proti njemu in kako so dali zadoščenja od njega razžaljenemu uradništvu? Lahko bi dali svojemu suruvemu političnemu voditelju pošteno lekcijo, kakršno je zaslužil, lahko bi ga pognali iz svoje srede, toda namesto tega so mu raje pošiljali od vseh strani svoje za-npnice in čestitke ter so še na nevedno kmetsko ljudstvo pritiskali, da je v svoji zaslepljenosti delalo in pošiljalo take izjave dr. Šuštersiču za njegovo neotesano razgrajanje in zmerjanje v deželnem zboru! S tem so naši duhovniki pokazali, da se popolnoma strinjajo v vfeeni političnem delovanju svojega požlindranega vodo-telja in da sami niso nič boljši kakor on. In še več! V »Slovencu*, ki je glasilo ljubljanskega škofa in morajo vanj dopisovati mlečnozobi kapelani in morajo biti nanj naročeni vsi kranjski duhovniki, se je zagovarjalo in hvalilo dr. Šušteršiča in objavljalo tiste neumne izjave, ki so jih duhovniki izsilili iz nezavednega ljudstva v čast in slavo kranjskemu papežu dr. Šušteršiču, u radništvo pa se je znova napadalo in sramotilo, kar se še zdaj večkrat prigodi. Zlasti učitelje, ki spadajo tudi med uradnike, trgajo in psujejo kranjski klerikalni trinogi in inkvizitorji na tako hudobni, podli in gnusni način kakor da bi jih sam peklenščak učil in jim narekoval te grdobije! In ni jim dovolj, da so požrli našemu učiteijsivu krvavo potrebno izboljšanje plač, ampak tudi skušajo iz same krščanske ljubezni kolikor mogoče še huje obtežiti in shujšati njega že preveč bedni položaj! Naravna posledica vsega tega je, da učiteljev na Kranjskem bolj in bolj primanjkuje in da vsi zavedni in značajni uradniki, ki kaj drže naseiu nočejo biti deležni zasramovanja in izdajstva svojega stanu, zaničujejo in se ogibljejo vsega, kar je klerikalno, in da so pretrgali vsako prijateljstvo in zvezo posebno s političnimi duhovniki, ki so okrog po deželi povsod voditelji in buditelji pogubonosnega klerikalnega gibanja in delovanja med Slovenci. In kateri duhovnik na Kranjskem ni dandanes političen in rimskoklerikalen ? Razloček med njimi je le ta, da so nekateri v politiki bolj očitni, drugi pa bolj hinavski in prikriti. Takih duhovnikov, ki se ne v tičejo v politiko po navodilih ljubljanskega škofa, je sedaj na Kranjskem tako malo, da pri tem več ne morejo priti v poštev. Ali kakor je med našim učitelj-stvora še vedno nekaj takih neznačajnih kukovic, ki s pasjo ponižnostjo ližejo pete svojih črnih zatiralcev in zasramovalcev in s tem tudi sami pripomorejo, da se jim ne izboljšajo njihove plače, ravno tako tudi med drugim uradništvom pri nas ne manjka takih članov, ki se ne zavedajo časti in dostojnosti svojega stanu, da bi se ogibali in prezirali klerikalne sovražnike in poni-ževalce istega, ampak se vedno bratijo žnjimi ter v mnogih slučajih zlorabljajo celo svojo uradno moč njim na korist. Konec prih. P^Coreojci! JbtriVDiblJMo! Novice iz selške doline. — Zadnja nevihta ni po naši dolini napravila nobene škode. Vse kaže še dobro, sadje in žito, pa tudi sena se je mnogo nakosilo. — Z drevesa je padel pri Sv. Tomažu sedemleten učenec Alojz Dolcnec in si pri tem zlomit roko. Visina drevesa znaša okrog 7 metrov. Dobro, da se ni hujše pobil. Ktariši, ne pustite otrokom plezali na nevarna drevesa. — Trorazrednicase otvori v Selcih s prihodnjim šolskim letom in odtod bode hodil poučevat en učitelj v Podlonk, kjer se bode otvorila ekskurendna šola. Napredni Selčani se vesele, da bodo imeli priliko svoje otroke doma boljše šolati, klerikalce pa jezi, ker so propadli z enorazrednico na Oešnjici. — Kdaj se bo vršila že potrebna regulacija Sore? Sedaj imamo v naši dolini deželnega poslanca, ki bi lahko storil mnogo, ako bi bil resničen prijatelj kmetov. Toda on je le hlapec dr. Šušteršiča in duhovnikov, ti pa nočejo v deželnem zboru dovoliti nobene podpore. — Slavno županstvo v Selcih se ne zmeni, da je most proti Ševljam nevaren, da se prekucne kakšen otrok čezenj v vodo. Tudi drugi mostovi na občinskih potih so slabi. Čočov France bi storil boljše, da bi kaj popravil potu in mostove, namesto hodi pridigovat na Brezje. — Iz Selc. Dolgo smo prizanašali našemu kapelanu Severju, ker se je spočetka obnašal tako, kakor je potreba pravemu dušnemu pastirju. Zadnje čase (pričel je nekaj časa pred zadnjo deželnozborsko volitvijo) stopil je pa na isto pot, kakor drugi njegovi podivjani duhovni bratje. Ali iz lastnega nagiba ali po višjem ukazu, tega ne vemo. Povedati moramo, da je ta kapelan bil že v »opazovalnici za norce* in namesto, da bi zahvalil sv. Katarino, da je prišel med pametne ljudi v Selca, pa zabavlja in se razburja povsod, koder ga nosijo noge. Ako mu je kaj na zdravi pameti, naj opusti politiko in vzame rožni venec in brevir v roke, da mu zopet ne zvodeni tista mrva pameti. Vzrok, da mu danes to stavljamo pred oči, je ta, ker je predzadnjo nedeljo s prižnice govoril, da so v naših društvih same barabe, pijanci in svinje. Ta kapelanska prismuka naj si zapomni, da on ne bode sodil naših poštenih ljudi v naših društvih. Kje je bil še on, ko so naša društva, posebno naše bralno društvo, delala za izobrazbo in napredek. V naših društvih so pošteni možje in mnogo jih je med njimi, katerim so sicer leta posre-brila lase, vendar so poštenjaki od nog do glave. Lumpa bi pač lahko imenovali vsakoga, kdor govori tako, kakor kapelan, o naših poštenih ljudeh pri bralnem društvu. Pri pevskem društvu so sicer samo mladi Člani, vendar takih mrjascev in pacek ne dobite med njimi, kakor so ravno vaši pristaši, katerim v tem oziru poseben zgled daje vaš pevovodja. Prismuknjeno kapelanče naj pove, koliko store klerikalci v katoliških društvih za izobrazbo. Prav nič. Kar je v klerikalnih društvih, so sami omejeni ljudje, hinavci, tepci in butci. Med mladino se je začelo že obračati. Fantje so že v večini zapustili Marijino družbo. Dokaz je to, ker je o sv. Rešnjem telesu za procesijo šlo celih 19 mladeniče v (?). Fantom že preseda, biti pod komando takih duhovnikov, kakor sta Rožnik in Sever. Seveda ženskam se še niso odprle oči, ker ste jih precej dobro zaslepili, pa tudi te morajo sčasoma izpregledali, če jih ni že vsa človeška pamet zapustila. Čuditi se moramo le nekaterim možem, da puste svoje žene župniku in kapelanu, da žnjimi delata skoraj, kar hočeta. — Kdor je pravi mož, ne prepušča svoje žene in hčere nobenemu, najmanj pa duhovniku. Znano je dovolj slučajev, kaj so vse počenjali duhovniki z omožertimi in neomoženimi ženskami. AH ni dovolj bilo že v Selcih znano, kako so kapelani vabili dekleta v kapetanijo? Nikar se ne zanašajte na to, da je duhovnik. Duhovnik je človek kakor vsak drugi, če vidi žensko krilo. Pazite zato, možje, na žene! Ne pustite jih, da vedno tišče v farovžo in kapelanije, ker za vašim hrbtom znašajo trdo prislužene denarje za vsakovrstne namene in nepotrebne reči. Duhovniki znajo sladko govoriti z ženami, posebno še, če sta sama. Seveda pred svetom se drži vsak. kakor 3V. Alojzij, da ne vzbuja suma. Potem pa še poglejte okrog sebe, kako razkošno žive »revni* gospodje. Dannadan same pojedine v farovžu. In zakaj tako? Zato, ker ljudska neumnost znaša denar skupaj, kakor bi se goldinarji in krone pobirali po tleh. Izračunajte, možje, koliko gre na leto z vašo vednostjo denarja v farovž in prišli boste do spoznanja, da znaša ta duhovski davek trikrat toliko kakor vsi drugi davki. Za plačilo vas pa potem kakšno kapelanče s prižnice ozmerja s svinjami, barabami in pijanci. — Kapelan Sever je tudi pravi mojster za pretepanje otrok v šoli. Zadnjič je v Podbelici nekega dečka, Urbancovega sina zJamnika, tako pretepal kakor živino. To je zares duhovnik, ki se ravna po Kristusovem nauku: Pustite male k meni! Sram bodi lacega kateheta-pob<-jalca. Sicer pa je nevarno, da ta človek ne bode kdaj še kaj več storil v šoli in šolska oblast naj bi mu prepovedala poučevanje v šoli, ker je bil že v opazovalnici za blazne. Ker kapelan tako rad govori o svinjah v Selcih, naj bi bil šel preteklo soboto gledat, kako so nekega prvega selškega klerikalca peljali domov, ki je bil v takem stanju, da bi ga moral vsak človek imenovati z enakim živalskim imenom. Kapelanče, pojdi vprašat Frtičarja! f Karel Pire. Dne 13. t. m. je umrl v Idriji naš rojak g. Karel Pire, prvi ravnatelj novoustanovljene mestne realke v Idriji. Koščena pest neusmiljene uničevalke človeških bitij je uničila v najlepšem cvetu mlado upapolno življenje, ki je obetalo še mnogo sadu človeški družbi in posebno učeči se mladini kot izbornega učitelja, blagega človeka s širokim obzorjem in izvanredno konciljantnostjo, pogrešal ga bo mladi zavod idrijski, rodbina, pogrešali ga bomo tudi vsi njegovi mnogoštevilni znanci in prijatt.ji, katerim je bilo dano pogledati v njegovo blago dušo. Ave, pia anima! Pokojni Karel Pire je bil rojen i. 1857 v Škotji Loki, kjer je njegov oče nekaj časa bival kot ravnatelj nekdanjega rudnika na Toplicah poleg Hotavelj. Bil je brat ravnatelja kmetijske družbe g. Gustava Pirca ter trgovca in deželnega poslanca g. Cirila Pirca. Po dovršenih študijah se je nekaj česa mudil pri sorodnikih v Ameriki, kjer si je pridobil široko obzorje in mnogo tiste izredne energije, ki je lastna Amerikancem. Vrnivši se v staro domovino, je postal profesor na ljubljanski realki in se z veliko ljubeznijo posvetil delu pri narodnih društvih. Zlasti za ljubljansko čitalnico si je pokojnik pridobil nevenljivih zaslug. Kot profesor je bil iskren prijatelj mladine. Ko je idrijska občina ustanovila realko, je ponudila ravnateljsko mesto g. Karelu Pireu, vedoč, da pridobi žnjim značajnega in izkušenega šolnika, čigar oseba je jamstvo, da se bodo dijaki vzgajali v pravem narodnem duhu. Pokojnik se dolgo ni mogel odločiti, a konečno je lopa, vzvišena naloga, ki ga je čakala v Idriji, vendar prema- ' gala njegovo ljubezen do Ljubljane. Gospod Karel Pire je izpolnil v najlepši meri vse nade, ki so jih gojili v Idriji. Bil je uzoren ravnatelj in ^e za mlado realko njegova smrt jako britka izguba. Truplo pokojnikovo se je prepeljalo v Kranj v domačo hišo, odkoder se vrši pogreb danes popoldne ob polšcstih. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Umirovljen je župnik v Smledniku, g. Janez Karlin. — G. Alfonz Levičnik, učitelj veronauka na mestni realki idrijski j s napravil v Gradcu dne 11. t. m. zadnji strogi izpit (regoroz) iz dogmatike. — Gospod Rudolf Hofmann. pristav c. kr. drž. železnic in računovodja v Kranju, je imenovan rečunovodjem v Ljubljano (drž. kolodvor); na njegovo mesto ie imenovan g. Hinko Rebolj, asistent c. kr. drž. žel. v Kranju. — Premeščen je uradniški aspirant c. kr. drž. žel. iz Kranja v Rateče-Belapeč. Pozdrav bratov Sokolov na kolodvoru v Kranja. Odbor »Narodne Čitalnice* v Kranju je sklenil soglasno z vsemi narodnimi društvi v Kranju, pozdraviti slovanske brate na njih potovanju skozi Kranj s korporativno udeležbo in zastavami ter godbo na tukajšnjem kolodvoru danes zvečer ob 7., oziroma 8. uri. Vsem udeležencem naj služi v ravnanje: da prvi posebni češki vlak pelje skozi postajo Kranj ob 7. uri 2 min. zvečer in drugi ob 8. uri 19 min. zvečer. Oba vlaka v Kranju nimata odmora, ampak peljeta kar naprej. Torej vsi udeleženci naj bodo zadnji čas ob ■/« uro zvečer na kolodvoru. Občinske volitve v Kranja. Že 20 let nismo imeli v Kranju tako mirnih občinskih volitev, kakor minoli torek in sredo. Nasprotnikov ni bilo na vo'išče in izvoljeni so bili skoro soglasno vsi po meščanskem volilnem odboru priporočani kandidati. V III. volilnem razredu se je udeležilo volitve 161 vo-lilccv. prav toliko, kakor pred tremi leti, ko se je bil ljut boj. To deistvo priča o zavednosti kranjskega meščanstva. Izvoljeni so bili v III. razredu za odbornike posestnik J. Kovač, klobučar in posestnik A. Peč ni k, trgovec in posestnik C. Pire, tovarnar J. Rakovc. trgovec F. Saj o vic, vrvar in posestnik A. Šinkovec, za namestnike pa klepar V. Belec, pek J. Bučar, slikar in fotograf J. Jagodic. V II. razredu odborniki: c. kr. višji inžener B. Bloudek, posestnik F. Krenner, trgovec in posestnik J. Majd i č ml., trgovec M. Matiašič, trgovec F. Pollak, trgovec in posestnik K. Pučnik; namestniki: trgovec in posestnik J. Krenner, pek in gostilničar A. K u m m e r, trgovec in posestnik R. R o o s s. VI. volilnem razredu odborniki: c. kr. živinozdravnik A. Korošec, odvetnik dr. F. Prevc, c. kr. okrajni zdravnik dr. E. Savni k, lekarnar in posestnik ces. svetnik K. Šav ni k, odvetnik dr. V. Štempihar, c. k r. profesor A. Zupan; namestniki: c. kr. davčni adjunkt F. Ar h, c. kr. profesor dr. V. Herle in učitelj V. Rus. Meščanski volilni odbor izreka tem potom naj-iskrenejšo zahvalo vrlemu kranjskemu meščanstvu, ki je pri občinskih volitvah dne 12. in 13. t. m. izvolilo vse po odboru predlagane kandidate in v tako mno^obrojnem številu stopilo na volišč'1, čeprav so se nasprotniki vzdržali volitev. Čast zavednim volilcem! Gasilno društvo v Kranju praznuje dne 7. avgusta 1904 petindvajsetletnico svojega obstanka. Ta dan namerava društvo najslovesneje praznovati. Spored je naslednji: Predvečer 6. avgusta t. I.: bakljada in mirozov. Dne 7. avgusta: 1. Ob in 8. zjutraj sprejem z vlaki došlih društev; 2. ob 9. uri sprejem iz okolice došli h društev; 3. ob l/210. uri skupni zajutrek pri »Stari pošti«; 4. ob uri zbirališče vseh društev v »Zvezdi« in odhod k sv. maši v župno cerkev; 5. ob l/tV2. uri odhod po mestu in pozdrav vseh društev po g. županu pred mestno hišo ter odlikovanje pri društvu 25 let službujočih mož, potem delilacija; 6. ob 1. uri popoldne banket v gostilni gosp. Petra Mavrja (kuvert 2 K); 7. ob 4. uri koncert istotam, pri katerem sodeluje iz prijaznosti pevski zbor »Narodne čitalnice v Kranju* in tukajšnja mestna godba. Vstopnina za osebo 50 vin., družina več oseb 2 K, uniformovani člani raznih društev vstopnine prosti. Razstava ročnih del v Kranja. Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju sklenil je nedavno, prirediti na korist te družbe razstavo ročnih del: v prvej vrsti seveda ženskih, pa tudi umetniških in diletantovskih sploh. Z občudovanja vredno vstrajnostjo se je lotil odbor izvršitve svoje namere in glej — po preteku nekoliko dni pokazale so nam rodoljubne dame sad svojega truda: v četrtek, 14. t. m. bila je otvorjena razsta-'" v prostorih dekliške šole v Kranju. Danes nam še ni mogoče, podati količkaj nazorne slike o razstavi, a toliko se pokaže že na prvi pogled, da je ista uspela nepričakovano in da je njen ntis uprav presenetljiv. Ne da bi bili morebiti dvomili nad zmožnostjo naših dam, uprizoriti kaj dovršenega — a da bodo znale prirediti tako impozantno razstavo, ne bi bili pričakovali. Dve veliki sobi sta polni, polni na mnogih mizah in vseh stenah najbogatejše zbirke prekrasnih izdelkov pridnih ženskih rok. Vmes vidimo tudi lepih, deloma resnično umetniških del nekaterih gospodov. In kljub vsemu bogastvu razstavljenih predmetov ni nikake nakopičenosti; vse je ukusno urejeno. Kakor že omenjeno, se nam še ni mogoče pečati s posameznimi predmeti, niti s celimi skupinami, katere so razstavile in same uredile nekatere dame. Čuditi s- moramo uprav čebeličnej marljivosti, finemu, umetniškemu ukusu in velikej izurjenosti raz-fctavljalk. Iz starih omar nekaterih meščanskih hiš so prišli zopet na dan bogati zakladi naših matera in babic, pa tudi sedanji rod, vrle naše gospe in gospodičine ter deklice nam tu dokazujejo, da so in hočejo biti vredne naslednice svojih častitljivih prednic, da jih dičijo one vrline in čednosti, ki so odlikovale le-te. Razstava pač zasluži, da si jo ogleda vsakdo, komur je dana prilika. To velja našim someščankam in someščanom, a tudi vsem ljubiteljem pridnosti in lepote zunaj Kranja, velja celej gorenjskej strani. Ne zamudite ugodne prilike, pridite od vseh strani v naše starodavno središče Gorenjske. Izredni umetnostni užitek Vam bode obilo povrnil trud. Vsi, ki se bodete po slavnostnih dneh vračali iz Ljubljane na Gorenjsko, nu hodite mimo, da bi se ne po-mudili tudi v Kranju. Razstava bode odprta do četrtka, 21. t. m. vsak dan (vštevši nedeljo) od 8. do 12. in od 2. do 4. ure. Vstopnina iznaša malenkost 40 vin. za osebo, za učence in učenke 20 vin. BankerotKoblarjevepolitike. Koje bil po milosti dr. Ivana Šušteršiča imenovan kranjskim dekanom kurat v prisilni delavnici Anton Koblar, takrat je po mestu zavladala splošna nevolja. Po pretežni večini napredno meščanstvo je smatralo to imenovanje za udarec v obraz, kajti dobro je vedelo, da najhujši izmed klerikalnih petelinov ni prišel v Kranj duš past, marveč da se mu je predvsem poverila naloga strmoglaviti kranjske liberalce. Koblar se je po svoje z vso vnemo trudil opravičiti nade, katere so vanj stavili njegovi protektorji. Žnjim se je preselilo v Kranj uredništvo »Slovenskega Lista», slabo-znanega »Dihurja* žalostnega spomina. S Koblarjevim prihodom se je pričela pri nas doba zastrupljevanja družabnega življenja, grdega obrekovanja in zlobne ter podle časlikraje. Vsako, še tako nizkotno sredstvo je prav prišlo revolverskemu »Dihurju*, umazana cunja se je vtikala v rodbinsko življenje, da, ta hijena je brskala celo po grobovih že zdavnaj umrlih oseb. Občinstvo je z gnjevom opazovalo to početje in videlo v Koblarju nositelja te nove podivjane politične struje. Koblar je upal, da bo s svojim bičem, s »Slovenskim Listom* kar v prah poteptal kranjske liberalce in jim mahoma izvil vajete iz rok, a mož ni računal z zavednostjo kranjskega meščanstva. Menda si je domišljal, da bodo Kranjci pred njim tako zlezli pod klop, kakor pohlevne ovčice pred svojim dušnim pastirjem v kaki gorski vasici. Vsak udarec je dobil z obrestmi nazaj in če ga v Kranju ni zadela še občutnejša kazen, se ima zahvaliti le treznosti prizadetih oseb. Vsak korak se mu je ponesrečil, dosegel ni nikakih uspehov pri državnozborski volitvi poražen je bil pred tremi leti za časa občinskih volitev, propal je kot deželnozborski kandidat, zaman je vtikal svoj nos v volitve v različne zastope in odbore, šlo je od stopinje do stopinje navzdol in tudi »Dihur* je moral žalostno poginiti na smetišču. Kot novoizvoljeni predsednik nepotrebnega katoliškega političnega društva, se je nadejal boljših uspehov. Lasciate ogni speranza! Volitve v okrajni cestni odbor niso povečale Koblarjeve slave. In prav sedaj je moral izpiti do dna bridko čašo nemile osode. Pred tremi leti se je še z vihrajočo zastavo podal v boj za občinski odbor mesta Kranja. Takrat so mu še kranjski malkontenti pomagali vleči klerikalne gare, a sedaj so mu še ti zadnji zavezniki pokazali hrbet. Vodil jih je zdrav razum in Koblar, ki prav dobro ve, koliko zmorejo v Kranju pristni klerikalni možicelji, je pri občinskih volitvah vrgel puško v kuruzo. Da pa Koblar ne bi mogel delati v »Slovencu* vode, češ, da so volilci z malenkostno udeležbo dali nezaupnico dosedanjemu občinskemu odboru, je namenoma toliko zavednega meščanstva prišlo na volišč>. Ko se je Koblar pred približno štirimi leti odpravljal v Kranj, je izjavil nek odličen politik v Ljublani: »Prav, da nas zapušča ta človek. Kakor poznam vrle Kranjce, bo Koblar v Kranju še mnogo boljše spravljen!« Koblar je pri nas res dobro spravljen in skrbeti hočemo tudi v prihodnje, da bo ostal na varnem. Mi smo žnjim in z njegovo politiko prav zadovoljni, mnogo bolj, kakor on z nami. Glavna stvar je pa vendarle, če ovcam prija njih pastir. Ge pri tem trpi morda vera (pa ne Koblarjeva «vera>), zato so odgovorni oni, ki so ga poslali v Kranj. Kmetijska družba kranjska je imela v četrtek občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen z vzklikom deželni glavar g. Oton pl. Detela, odbornikom pa gg. graščak Henrik baron Lazzarini, drž. poslanec Josip Pogačnik, pristav kmetijske šole na Grmu. Viljem Rohr-man in župan dr. Tomaž Romih. V svrho naprave nove drevesnice je družba kupila obširno zemljišče v Zgornji Šiški in v ta namen najela posojila 30.000 kron. Prehudo streljanje. Piše se nam: V škofjeloškem Kamenitniku lomijo kamenje za bohinjsko železnico. Da se morajo pri tem skale razstreliti, je samoobsebi umevno, toda način, kako se to vrši, je nekoliko čuden in je skrajno potrebno, da poseže vmes c. kr. okrajno glavarstvo. Prosimo, v neposredni bližini mesta nasujejo za en strel do 7 0 kg in še več smodnika! Učinek tolike množine užganega smodnika je seveda, strašansk. To poka in grmi, da se zemlja trese pod nogami, podobe padajo raz sten, šipe šklefetajo in tudi popokajo, kar se je že zgodilo. Osobito občutijo to prebivalci okrog »Šte-marjev*, kajti tam se takorekoč ves dan zemlja trese pod nogami. Streljajo po štirikrat na dan: zjutraj, opoldne, popoldne in zvečer, a da bi se posebno ozirali na določeno uro, ne moremo trdili, kar seveda na občinstvo še bolj upliva, katero ne ve natanko, kdaj se prične strašna kanonada. Za človeka, bolnega na živcih, ali sploh za bolnika, je gromenje grozovita muka. Konečno še pripomnimo, da v bližini delajoče ljudstvo niti ni varno svojega življenja, kajti skale kar frče po zraku, kakor bi metal pesek. Da se mora streljati, je samoobsebi umevnO, a nikakor nismo primorani trpeti, da se ves dan tresejo naša stanovanja. Nasuje naj se torej manjšo množino smodnika. Prosimo torej, slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju blagovoli potrebno ukreniti, da se pride tej nepravilnosti v okom ter odločno prepovedati v neposredni bližini mesta basati tolike množine smodnika. Vederemo! V Šenčurju je nastal minuli torek okrog 11. ure velik požar, ki je vpepelil 0 hiš in 7 gospodarskih poslopij. Goreti je začelo v dolenjem delu vasi, v takozvanom Kotu. Ker stoje hiše zelo skupaj in so bili ljudje na polju, niso mogli ničesar rešiti iz hiš. Enemu gospodarju je celo zgorel poldrugo leto star otrok, dvoje goved in menda 300 gld. denarjev, dvema drugima pa vsi prašiči. Škoda se ceni na 16.270 K, zavarovalna svota pa na 6500 K. Gasilno društvo v Kranju je pohitelo takoj na lice mesta, kjer je z domačim in vogljan-skim gasilnim društvom pridno gasilo, da se ogenj ni razširil dalje. Zažgal je slaboumni 72 letni starček, Jernej Golob, ki je ravnokar prišel iz norišnice. Slavno občinstvo se še enkrat opozarja na okoliščino, da bodo prihodnji teden v sredo, četrtek in petek (20., 21. in 22.) prostori tukajšnjega c. kr. glavnega davčnega urada za stranke zatvorjeni, ker se te dni vrši Učenje in čiščenje istega. Pogorelo je v noči od 12. na 13. t. m. okrog 11. ure zvečer na Šenturski gori pet hiš. Gasilno društvo iz Kranja je bilo že na potu, da bi šlo gasit, toda ker leži vas zelo visoko in je precej oddaljena, vrhutega pa ondi tudi ni dovolj vode, se je vrnilo domu. Z Bleda se nam poroča, da se vrši ondi četrto mednarodno Lavvn-Tennis tekmovanje v soboto dne 6. avgusta 1904 in naslednje dni. Koblarjeva lepa duša. Koblar jc zopet enkrat razkril vso lepoto svoje lepe duše. Ker nikakor ne more na površje, v svoji onemogli jezi kar grize krog sebe. Vsaka prilika mu je dobra, da oblaja svoje nasprotnike. V predzadnjem »Gorenjcu* smo objavili neko, iz radovljiškega okraja nam poslano notico, v kateri pisec primerja tercijalke z nadležnimi konjskimi muhami. Vsak dobro ve, da se splošno imenujejo tercijalke one zlobne babnice, ki vedno delajo napotje v cerkvi in še rajše po farovžih, ki prenašajo s posebno slastjo pošte v farovž, delajo zdražbe in opravljajo, da se kar kadi, ki se smatrajo za svetnice že na tem svetu, ker nadlegujejo makari vsak dan duhovnike po spovednicah, «seveda s trdnim sklepom nič več ne grešiti,* da potem s hinavsko proti nebu obrnjenimi očmi še bolj obrekujejo, vlačijo svojega bližnjega skozi svoje umazane čeljusti in ne puste nikogar v miru, babnice tedaj, ki so res prave pravcate konjske muhe, katerih se branijo tudi duhovni. Koblar prav dobro ve, da se pojma «tercijalka> in »tn-ljerednica* dandanes več ne krijeta. Kljub temu je z ozirom na bližajoče se občinske volitve, hoteč obenem oškodovati svojega bližnjega, sklical tukajšnje tretjerednice neko nedeljo v farovž in jim je prebral ono notico iz ju imenoval Ciril Pito v zadnjem «Gorenjcu» tercijalke. In prav je imel, da jih je po svoje pofarbal, kajti podobne so bile doslej tercijalke, ako Pire resnico piše, najbolj hudounim in neumnim »konjskim umliain<>. «Kakor brezumne so nadlegovale prodajalnico Matevža l'irca, ki je blizu cerkve, in tam puščale svoje trdo prislužene kronice. Vsako soboto je šel Ciril, ko je dovršil farbanje v tiskarni, h Matevžu po kronice ter potem s kronicami v žepu šel na litanije k Golarju čez klerikalce zabavljat. Tudi najveljavnejii uu». ani niso bili varni pred priimki iz pijanih grl Golarjeve gostilne, kadar so Cirila v žepu preveč tiščali odpadki »konjskih muh«. Odsl-j bo nekoliko drugače. Tercijalke bodo nehale biti »hudobne in brezimne , ker bodo dale pristašem •Gorenjca« bolj mir. S svojimi »ostrimi kremplji na nogah» ne bodo več brusile pragov liberalnih prodajalni«'. Pod našo častjo bi bilo, ako bi se podrobneje bavili z revolverskim »Slovenčevim* napadom. Pripomnimo le toliko, da je C. Pire čital ono »Goienjčevo* notico šele v soboto, ko je dobil list v roke, dasiravno bi se seveda ne bil protivil ponatisu, če bi jo bil tudi prej bral v rokopisu. Pribiti pa hočemo v boljše spoznanje Koblarjeve lepe duše, da je kranjski tehant hotel odjesti nekaj kruhka sinu onega pok. Matevža Pirca, v čegar hisi si je nekdanji ubogi dijaček Koblar večkrat nasitil svoj lačni želodec. Umrla je v Kranju v visoki starosti zadnja sestra pokojnega škofa Vidmarja. 400 letnica ljubljanskega županstva. Dne 13. julija je preteklo 400 let, odkar je Ljubljana dobila svojega prvega župana. Prvi ljubljanski županje bil tedanji »sodnik* Janez Lantheri. Sedanji župan, g. Ivan Hribar, je 92. naslednik Lantherijev. Hkratu s 400letnico ljubljanskega županstva je slavil g. Ivan Hribar svojo četrto inštalacijo. V Podbrezju izvajajo podbrežki diletantje v nedeljo dne 17. julija ob štirih popoldne v prostorih g. Al. Pavlina gledališko predstavo »Bogata teta*. Spored: 1.) Divja rožica, dvoglasen ženski zbor s klavirjem od Hr. Volariča. 2.) Bogata teta, veseloigra v o dejanjih. 3.) Dimnikarji, kuplet, pojo: Franc Jeglič, Jožef Debeljak in Anton Peternel. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 h, ostalih vrst 60 h, stojišča 40 h. Otroci polovico. Eventualni čisti dobiček je namenjen domači šoli. Železniški predor skozi Karavanke bo prevrtan po sedanjem preračunanju tekom meseca decembra. Pre-dreti morajo še 1280 metrov. Jeseniško gasilno društvo priredi dne 17. junija 1904 na vrtu g. J. Ferjana ob treh popoldne tombolo. Po tomboli prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo in popravo gasilnega orodja, se dobitki in p:*eplačila hvaležno sprejemajo. Tombola se vrši ob vsakem vremenu. Sklep keglanja je nepreklicno dne 24. julija ob 4. uri popldne. K obilni ndeležbi uljudno vabi odbor. Napredek v Spodnji Šiški. Gospod Fran Burgar, mizarski mojster in tovarnar, je izgotovil prsno in kadno kopel, gorko in mrzlo. Otvoritev se vrši v kratkem. Škofjeloško vodovodno društvo ima danes v soboto 16. t. m. ob 8. uri zvečer svoj občni zbor v prostorih na »Štemarjih*. Škofjeloško olepševalno društvo je otvorilo minulo nedeljo dve novi poti proti Staremu gradu k »žegnanemu* in »novemu* studencu. Otvoritev se je razvila v pravo ljudsko veselico, ki je v vsakem oziru najizvrstnejše uspela. Več utegnemo poročati v prihodnji številki. Okrajna učiteljska konferencija za kranjski okraj se je vršila dne 7. julija v Škofji Loki. Ker smo šele danes prejeli daljše poročilo, moramo tisto vsled pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. G. dopisnik, oprostite! Okrajna učiteljska konferencija za radovljiški okraj se jc vršila minuli četrtek na Jesenicah. Prosimo poročila. Križem sveta. Umrl je dno 13. t. m. v Glarcnsu (Švica) bivši burfki predsednik transvalske republiko Pavel Kruger, star 79 let. V pokoj je šel celovški okrajni glavar Mac Nevin; ki je prizadejal koroškim Slovencem toliko krivic. Sest detet moškega spola je prvikrat porodila neka mlada žena v Baranu na Poznanjskem. Vsako dete tehta 1 '/, do 2 funta. Mati in otroci so zdravi. Poziv slovenskim umetnikom! Dijaško umetniško društvo »Vesna* na Dunaju, je sprejelo na svojem V. rednem občnem zboru enoglasno nalogo prirediti kot edino poslujoče slovensko umetniško društvo, slovenski oddelek jugoslovanske razstave v Belemgradu. Ta oddelek bo ločen v en del, kjer bodo dela slovenskih upodabljajočih umetnikov sploh in v drug, kjer bodo izložena le dela »Vesne*. Odbor društva »Vesne* je začel že razpošiljati natarčna pojasnila posameznim umetnikom. Ker pa mu niso znani vsi naslovi, prosi tem potom vse one gg. umetnike, slikarje, kiparje, arhitekte in umetniške j obrtnike, kateri niso dobili še nikakega poziva, naj ga blagovolijo naroČiti z dopisnico pod naslovom: »Vesna*, j Dunaj IlI/l, Thongasse 10. Odbor društva »Vesne* na I Dunaju. Ob sklepu lista. Radovljica, 16. julija. Včeraj je bil tukaj izvoljen županom g. dr. Janko Vilfan. Občinskim svetovalcem so izvoljeni gg. Oton Homan, Anton Pra-protnik in Ivan Sartori, za njih namestnika pa g. Fran Megušar. S tem se je sedaj veriga, na kateri se je vlekla dolga coklja ter ovirala vsak pravi napredek v Radovljici, konečno vendarle raztrgala. Upati je, da se bo novi odbor z vso hitrostjo poprijel tako nujnega in za Radovljico tako potrebnega vodovodnega vprašanja. Okrajni cestni odbori. Kranjski deželni odbor je imenoval kol. zastopnike v okrajni cestni odbor Kranj gg. Janka Urbančiča, graščaka v Turno, in Alojzija Pavlina, veleposestnika v Podbrezju, v okrajni cestni odbor Tržič pa gg. Vilkota Pollaka, inženerja in posestnika v Tržiču, ter Aleša Valjavca, posestnika v Bistrici pri Trž;ču. Rusko-japonska vojna. Japonci so dne 11.1, m. napadli ruske utrdbe pred Port-Arturjem, pa so bili z ogromnimi izgubami odbiti. Izgubili ao okrog 30.000 mož. Iz Inkova se poroča, da se je bila severno od Kaj-pinga velika bitka in da so bili Japonci z velikimi izgubami poraženi. Istotako so bili Japonci nekaj milj od Ničuvanga poraženi in so se morali umakniti. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica t Kranja. V mesecu juniju 1904 je vložilo 337 strank K 80.144.32, dvignilo pa 282 strank K 74.68.V28, 8 strankam se je izplačalo posojil K 11.740'—. Stanje vlog iznaša K 3,342.925*37, stanje hipotečnih posojil kron 1,964.15376 in denarni promet K 352.152-73. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju ji; 244 strank vložilo K 82.899*12, 216 strank dvignilo K 72.294-95, 18 strankam se je plačalo posojil K 146.40.—. Denarni promet K 285.436*22. Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu juniju je vložilo 70 strank K 35.351*—, 51 strank je dvignilo K 17.227*72, 4 strankam se je izplačalo posojil K 11.700*—. Stanje hranilnih vlog K 538.232-.00 Stanje hipotečnih posojil K 528.452*39. Denarni promet K 80.664-09. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juniju 1904 je 177 strank vložilo K 47.248*07. 108 strank je vzdignilo K 20.503*38, 12 strankam se je izplačalo posojil K 13.900*—. Stanje vlog iznaša K 1.025*924.63. Stanje hipotečnih posojil K 765.516*58. Denarni promet K 107.370-.13. Razpis dobave lesa. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo na borzi v Brufelju dne 10. avgusta 1.1. vršila ponudbena razprava za dobavo lesa, in sicer bo dobaviti za leto 1905 210.000 napol okroglih hrastovih ali bukovih pragov (švolerjev), 30.000 kosov hrastovega lesa za temelj napravam železničnega tira; za leto 1906 pa 140.000 napol okroglih hiastovih ali bukovih pragov (svelerjev), 4000 kosov hrastovega lesa za temelj napravam železničnega tira. Podrobnosti so razvidne iz posebne objave (avis) št v. 190. ki leži v c. kr. avstrijskem trgovinskem muzeju na Dunaju. tzvrtton okus kava doMittt t primatan|«m tfjfdroiie žilne kave POSKUSITEl ■»» Viortk dr»to»ol|no. Poitna S kg. poMika 4 K 60 h iranco, DOMAČI PRIJATELJ" Marntjittt itd* 9rtft-\lII. t Potrtim srcra naznanjajo podpisani prežalostno vest o smrti svojega preljubega soproga, oziroma očetu, sina in brata, gospoda Karola Pirca g ravnatelja mestne realke ki je včeraj ob 12. uri ponoči, po dolgi bolezni, previden s sv tirni sakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokoju ka se bo blugoelovilo v hiši žalosti v p«tek, dne 15. julija ob 6. uri popoludne ter se potem prepelje v Kranj, kjer bo pogreb iz domače hise v soboto, dne 16. julija, popoludne ob pol S. uri. Sv. maše se bodo brale v farni cerkvi v Idriji in v Km nju. Nepozabni ranjki hodi priporočen molitvi in bla-g -niu spominu. Idrija-Kranj, dne 14 julija 1P04. Berta Pire, soproga. — Vaailisa, hći. — Katarina Pire, mati. — Ljudmila Verderbor in Olga Pire, sestri. — Gustav in Giiil Pire, bratu. Loterijska srećka dne X. julija 1.1. Trst: 21 82 35 28 Posamezne številke »Gorenjca* prodajajo po 10 vin. v Kamniku g. M. Ažman, trafika; LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; ŠkofJI Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec. se sprejme s 1. oktobrom v „Val]iČnem ■lina v Kranja". 1*6-1 il ali odpeljan je bil rujavo-rumen lovski pes. Kdor kaj ve, naj sporoči na hotel „N0V0 poŠto" (pri ,MuMJn') v Kranju. m-f Zaradi pomanjkanja prostora prodam tri teški iti§ie v dobrem stana ohranjene. 120-3 Jožef Tavčar, posestnik v Št. Jerneju, Dolenjsko. Kdor hoče k u piti ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvvei** spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Wohfgemuth 65—12 v Kranju, glavni trg št. 118. ftladift Vina je odprla s 1. Jebr. 1904 i Kranju 3strsKa fiMrtfi z»trqi katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina. Klet je v hiši Fr. Kuralta* Kdor teli imeti ziravo in dobro vino, naj pride h. po*kusi ter se sam usvedo'i o tem. • t Cene bodo primerne! W4L o t 2 •■i •i S. 8 i steditnikt) tkanje m Jtopeli, kahot tudi Itvpe, vcufre iv» diuyc ^ fina Me ibdetke V DfttVH 6ati>aft. ftpe*>**e in cen« ptipotoća ptva in n&j.večj.a fova ZA\a Tedenski sejem v Kranjn dne 11. t m. Prignalo se jc 158 glav goveje živine, 12 telet. 257 prašičev, ovac, — koza, 66huš, — konj. — 50 kg: pšenice 104 K 8-50, prosa K 6'50, K 8.50, ječmena K 6 —. ovsa K 650, rži K 7-—, ajde 98-8 v Cju6fj.ani. • J>un»* G.Piccoli lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega ke-mb-no farmac-vtičnega laboratorija, ki se izstavljajo k<>t sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo. Piccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Piccolijevo železnato vino se uporablja pri malo krvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspe-b o m. Pollitei ska steklenica 2 K. Picoolijevi sirupi iz malin ali tamarinde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenic, pasteurizovana K 1*30. Zunanja naročila po postnem povzetju. P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. h. m—io Že veliko let dobro znani stroji vsake vrste ia poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za seno, trgerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luMilniee za koruzo, mlini za sadje, mlini sa grozdje, stiskalnice za sadje, stiskata'ce za grozdje, mlini za golaoje, stroji za rezanje repe, siamorezn ce, kotli za kuhanje klsje, seealke za vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesalke za poojioo. škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, Jumije ve cevi, onopnene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led. mlini za kavo m dišavo, stroji za delanje klobas, bivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnic« za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 flikami brezplačno in jeziku. Prekuaci in agenta' xa-116-4 franko! Dopisuje M v slovenskem željeni! Piše naj se naravnost Ivan Sohindler, Dunaj, III., Rrdbergslrasse 12, Poslano. V nekaterih domačih listih so izšli pod naslovom „Tržno poročilo" že večkrat članki, ki so bili na skrit način naperjeni proti moje] tvrdki, oziroma so spodkopavali veljavo od mene pod znamko „Jelen" izdelovenaga mila. Zajedno se priporoča kot „domač" izdelek namesto mojega Jelenovega mila neko drugo stisnjeno in po dveh svetnikih imenovano milo. Izrekati kake dvome o vrednosti mojega Jelenovega mila se doslej pač še ni poskušalo; a ker se proti istemu kot „ptujemu milu" agituje, moram svoje cenjene odjemalce opozoriti na to, da v dotičnih tržnih poročilih kot domače priporočano milo ni nikak domač kranjski izdelek, temveč da Je kakor tudi moje Jelenovo milo tja poslano. Iz narodnogospodarskih ozirov naj bi se izdelovalo vsako blago, kjer se da najceneje izdelovati in vsled tega tudi prepuščati občinstvu pod najugodnejšimi pogoji. Vsega ni mogoče izdelovati v lastnej deželi. Da pa se od zunaj uvažano blago predstavlja kot domače, istemu ponuja izzivajoč njegovo rodoljubje 1.1, d. in drugo kot dobro priznano blago, na-pfda kot ptuje — Je to pač postopanje, katero bode občinstvo, spoznavši ta dejstva, sigurno prav presojalo in vso hvalo po vrednosti ocenilo. 124-2 JURIJ SCHICHT, Ustje ob Labi tovarna za milo, sveče in dišave. Največja tovarna te vrste na evropski celini. IjnMjana (Kolizej) u Matije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Zalagate!] društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli. 97-7 Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. £ y£* #*\ #*$ čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modroci iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno t zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-m i v al na miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. 86-10 „Moravija"-šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši. „Moravija" -šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje. „Moravija"-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezenje na „Mora-vija "-šivalnih strojih vsaki dan in sicer brezplačno. I .jO f V 1. ■i? mjj Cenike pošiljam zastonj. Zaloga in pouk pri tvrdki LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko). 344 fcto-emayl v barvah Brc^k*! priveske, gumbe jo zapestnice, igle ja kravate i. t. d. JaJ{0 lepa in primerna darila. Dzaeluje pz vsaki fetogrofiji Jv. Jagodic----- 49-16 Jo tog raj v JCranju Velik požar | se zamore lahke in naglo pogasiti samo s 18 26 Šakalovimi brizoalnicani nove sestave, koj«.: od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bita je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z d verni največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. poČaitno diplomo M izboljšanje parnih in motor-briz-gmlnio ter lestev in s zlato kolajno sa prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. iT it Mk Čvrstega hlapca sprejmem takoj. Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju. Hm Naročajte ti preža nimivo knjifo l Bahovi huzarji in Iliri. Starina slovenskih pisateljev, i. Trdina nam popi-«uje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dobi za zloglasnega Babovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej rastne uloge. Trdina je znan izboren stilist, naein njegovega pri povedo v* nja je za-nimiiniv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-bruften. Kdor si hoče razširiti svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi našega naroda ter se obenem piijetno zabavati, naj si naiofi to knjigo pti založniku 10—37 L. 8chwentnerju v Izubijani. Cena broš. 3 k, po po-ti 3 K 20 h. i ^|p|l*SsO Mt i"i #%nWJSJS: i I. Sattner. irir v Kranju priporoča svoja izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in-poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Nikelnastu anker-remont. roskopf. želez nićarjem dobro poznana, najtrpežnejsa in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*76, najfinejša znamka, gld. 650. 114-3 Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcn. Kupuje in prodaja vn vrste rent, zastavnih pisem. prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, Valut, novcev in deviz. Proneee izdaja k vsakemu žrebanja. PolnovplaČani akcijski 1 kapital k: 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurami izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eekompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetn. Denarne vloge sprej< v tekočem računu ali na vlotne knjižice proti ugodnim obrestim,. Vloženi denar obrestuje od dar vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Sedaj samo OO gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—16 „Zakaj so Vaši zobje tako beli?" »Vsak dan rabim 0. SejdlOVO higijenlčno kozmetično ustno vodo, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju. »—19 Svttem laik« M. poflrajM frizer ia dame in goipode Ljubljana, »r. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zJravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzroćuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame s seperat- uim vhodom. Iz Ljubljane v Novi York samo 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie. Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov; FR. SEUNIG, Ljubljana Dunajska cesta 31. O IG IO IO 10 IC IO 71—14 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom ti j«£RW peter Jffajdič v Kranju. o o i Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovan je za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in poci n k ano plošče vino, kar-hoiinej, trsje za obijanje Zaloga najboljšega sredstva proti muham — za živino — pod imenoi „Sanori". Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih peči, Ronili- »Portlaad-cement, traVerze, stare, železnice šine za kolesa, podvozi in drugoželezo.sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. OI OT .OT ©I OI 01 01 o: ox OI o 54-17 Slav. šolskim vodstvom lsre 86 p°d Jako ugodnim" p°e°j'vr^'in p°- udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin. polnoma zanesljiv Z odličnim Sn Bsttftn^ M Fzs* ki bi po slovenskih krajih razpetaval brošure, časopise i. t. d. Pojasnila tlaje upravništvo «Gorenjca«». 10i>—J> Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. MtMBKEK JUNt HORS COCOl«5 Zobo- tem« aWH Oton 5cydl pri gf. dr. E. Globo čniku ▼ Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnice in ebturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse sobondrav-niike operacije izvršuje tu ipecijalist. Odfrtt vsako nedeljo in ponedeljek od 8. do 6. nre. JOSIP WIIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 StnkN-NRtN ti Imstnkciisko kijitaviibrstvo. Žične omrežje m stroj, obhajilne mize, ograje na mir odvoru. eistejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verando, ttdlpne križe, štedilnike i t. d 103-10 Specijaliteta: valjičiu zastori (Rollbalken). G. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost sage in voe stroje za obdelovanje lesa. F1 a d c i s - turbine o.«obito za ;^»gine naprave zvezane neposredna z vratilom. Sesaln o-genera -torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. 104-7 Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes*. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ns> 3 ime „8ehicht" in varstveno znamko „ jelen". Dobiva se povsod! m JURIJ SCHICHT m (ČesUo) iijmj, toVaraa sVojc Vrste ta eVropsISem Kontinenta, (feW zahaja vaako soboto zvečer, će je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 E. Za drage države stane K 5 60. Za Kranj brez poeujanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1*80. Dostavljanje na doni stane za eaio leto 00 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naroćhe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — ln oznanila plačuje se sa petitvreto 10 vinarjev, će se tiska enkrat, t vinarjev, <"e se tiska dvakrat, će se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniltvo se nahaja v nun' stev. 106 nasproti tup ne cerkve. —Upravnistvu naj se blagovolijo poftujati naročnina r aklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. zadnja in aabga konaoretj •Gorenjce*. Odgovorni urednik Matija Cej. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.