0 vnanji obliki naše ,,Prve Računice". (Spisal A. L.) Ako z naslednjimi vrsticami omenjam nekaj o zdanji nPrvi Računici" za slovenske ljudske šole (dr. vitez Fr. Močnik-ovi), naslanjam se pri tem na lastne izkušnje in na izkušnje svojih tovarišev. Oziram se pri tem na potrebe ljudskih šol na deželi, nikakor pa ne na one v mestih. Moje opazke pak imajo le ta namen, da bi jih strokovnjaki blagovolili pretresovati in ako so v istini stvari v korist, da bi se oziralo na nje pri prihodnjih izdajah imenovane računice. Mislimo si večrazredno ljudsko šolo na deželi, kjer vsak dan po 70, 80 in več učencev hodi v en razred ali v enorazrednico, ki ima tudi dovolj učencev. Tu prvincem dele -abecednik", ,,Prvo Računico" in ploščico s kamenčkom. Priraerjajmo rabecednik" z ^računico" najpred po vnanji obliki! Abecednikje trdo vezan ter ima precej močne stranice, računica pa je po vnanji podobi ravno narobe. Računicaje tako rahlo vezana, da se ji pri rabi le prehitro začno listi ali deli knjižice odluščevati, da nit prehitro papir preje itd.; z eno besedo: v nemirnih in razderajočih rokah učencevih je knjižica kmalu nerabljiva. Platnice pri računici so iz navadnega papirja. Obe knjižici naj bi učencu vsaj eno leto služili. Kolikokrat morajo jih v tem času v šolo prinesti! Kolikckrat jih rabijo v šoli, kolikokrat doma pri učenji ali spisovanji domačih nalog i. t. d.! Še trdovezani abecednik večkrat ne učaka konec prvega leta, kako tedaj toliko mehko vezana računica! Zraven tega pa, da je računica tako mehko vezana ima tudi sploh tako slab papir, da se kmalu, kmalu uniči. če se tej opazki oporeka s tem, da je učiteljeva dolžnost, da mnogokrat knjižice učencev natanjko pregleduje in gleda, da jih prehitro ne pokvarijo, se s tem učitelju nalaga več dela in odgovora. Zraven tega pa bi se -Prva Računica" tudi, kar se tiče tiska, morala nekoliko popraviti. To velja posebno v številnem prostoru od nene do deset". Dajmo učencu računico v roko! Dvakrat, trikrat pokažimo mu prvo stran, vender si je ne bode zapamtil. Na zadnji strani jo bode v četrtič iskal. Od kod neki to? Velikost tiska je po vsi knjigi enakomerna; kako si more nevajeno oko prvo stran, ki se od drugih ne loči, — zapomniti? Poglejmo prvo stran! Najprvo so tu štiri vrste,— čemu, ali za učitelja ali za učenca? Prvemu tega nij treba, drugi pa tega brati ne zna. Potem so pike, črte, zvezdice itd. Kako majhne so t.e za nevajeno oko prvenčevo! Sploh je prva stran prenakopiCena in prenapoljnena s tvarino. Odprimo drugo stran! Koj na levi strani ste zgoraj številki ena in dve. Zaman iščeš pisanih številk. Istina je sicer: učiteljeva naloga je, da posaraezne številke učencu zaporedoma kaže in ga uči pisati; po mojem mnenju je pa ravno to krivo, da navadno učenci in pozneje odraščeni tako slabo pišejo številke. Treba bi bilo na vsak način, da bi bile zraven tiskanih številk tudi p i s a n e, potem bi jih učenci lehko lepo ponarejali pri vajah v šoli in doma. Tako pa, ako učenec ne vidi vzgledno zapisanih številk, jih tudi dobro pisati ne more. Kakor v abecedniku, kjer so najprvo pisane črke in potem še le tiskane, tako naj bi bile tudi v računici najpred pisane, potem pa tiskane številke. Res da se pisane številke ne ločijo dosti od tiskanih, toda učencu je vender treba, da vidi pravo podobo pred, preden jo dela. Sploh je ,,Prva Računica" predrobno in precnakomerno tiskana. če so se zaradi kratkovidnosti odpravili kvadrirani računski zvezki, odpravil naj bi se tudi predroben tisk v računicah. Take in enake pomanjkljivosti naj bi se tedaj popravile, kadar se računice vnovič tiskajo. o p i s i. Od Šent - Janieja na Dolenjskem. Dragi »Tovariš«! poročal sem Ti, kako smo učitelji v kmetijsketn tečaji na Slapu praznovali rojstni dan našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Danes pa Ti povem, da smo tudi imendan naše presvetle cesarice Elizabete po stari navadi z našo šolsko mladino slovesno praznovali. Upam, da so nedolžni otročiči pri sv. maši prisrčno k Bogu molili, da bi ljubi Bog naši premili cesarici in vsej blagi cesarski rodovini in hiši podelil zdravje, srečo in ves svoj obilni blagoslov. — Pri nas smo novo šolsko leto začeli v 16. dan okt. t. 1. Zglasilo se je obilno šolske mladine. V I. razred vpisalo se je 220, v II. 150 in v III. 111, vkup 481 otrok, v ponovljivo Solo pa okolu 70 dečkov in 60 deklet, vkup 140 učencev in učenk. Ako bode vsa ta mladina vse šolsko leto pridno liodila v šolo, bode se gotovo mnogo koristnega naučila. — Novo šolsko leto naj nas vse vnovič unema za pravi napredek v našim preimenitnem stanu. Ti pa, predragi naš »Tovariš«, ko z letošnjim letom dokončavaš petindvajseto leto svojega trudopolnega in uspešnega delovanja očvrsti in okrepi se za novo nastopno dobo, v kateri naj Te Tvoji tovariši in vsi blagi rodoljubi zdatno in zvesto podpirajo! J. S. Iz Kameniškeg-a Okraja. (Dalje in konec.) Pouk naj se koncentruje. — Preje naj se otroci ne izpušoajo v ponovljivno šolo, dokler ne zadoste postavnim tirjatvam. Dozdaj so se otroci prekmalu spuščali v ponovljivno šolo, kajti 5 let je liodilo v šolo samo 13$, 6 let pa samo 5^ otrok. — V branji in slovnici dosegli so se sploh dobri uspehi. V prvetn oddelku (razredu) naj otroci, sede berejo. Spisne naloge so bile otroškemu razumu primerne. Vsikdar naj se vestno popravljajo. — Nemški jezik se je poučeval obligatno v Kameniku, neobligatno pa v Mengeši in Moravčah, Pouk v številjenji je bil večinoma zelo povoljen. V višjili oddelkih naj se rabijo številnice mesto tablic; sploli naj se tablice prej ko mogoče nadomeste s pisankami. V zemljepisji se je največ napredovalo. Nabirajo naj se zgodovinske črtice domačega kraja, kakor tudi pripovedke. Učitelji naj čitajo pedagogične knjige. — (Tu omeni g. Letnar, naj bi si učitelj vsikdar, kadar čita kako pedagogično knjigo, napravil iz prečitane tvarine kratek ekscerpt. Ako bi se za prihodnje zborovanje zbrala za dnevni red taka točka, da jo morajo vsi učitelji rešiti, bilo bi po njegovih mislih jako primerno, da se omenjeno glede čitanja pedagogičnih knjig spravi na dnevni red. G. predsednik obljubi, da se bode stalni odbor posvetoval o tem predlogu.) — Lepopisje je v več šolah dobro napredovalo; nekateri učitelji nimajo šo prave metode. — Pri risanji je velike važnosti to, da se vsaka podoba pred otroci na šolski tabli narisa, in dobro razloži. Pri meandrih naj se en trak ali črta izpelje in potem še le z drugim pričenja, sploh naj se gleda na lepo in pravilno risanje. V risanke št. 2, naj se ne risa tako, kakor v št. 1, ampak pike naj se tam, kjer jih manjka, nadomeste. — Petje se je dobro gojilo. Na večrazrednicah uaj bode več ritmičnih vaj. Telovadba se je v dveh šolah prav dobro gojila. Tudi v ročnili delih se je uspešno poučevalo. Kmetijstvo se je poučevalo praktično tam, kjer so šolski vrti. V prihodnje dobe tudi šolske vrte: Kamenik, Brdo in Moravče. — V katerem obsegu naj se uvOde pouk v realijah v ljudski šoli, poroča za enorazrednice g. Kecelj, kateri je tudi svojo nalogo prav temeljito rešil. Debate o tem se udeleže gg. Burnik, Pfeifer, Letnar in Golmajer. Predlog g. Burnika, naj bi se pri sestavljanji novega učnega načrta, vis. c. k. dež. šolski svet oziral na obseg realne tvarine v sedanjih berilih, in da bi le določil, kolik naj bi bil obseg glede realij za eno -, dvo -, tri -, čvetero - in petrazrednice, se vzprejme. Ker so se vodje dvorazrednic, kakor tudi učitelji tri- in čveterorazrednic o tej točki dnevnega reda v posebnem zborovanji posvetovali, se glede realnega pouka na dvo- tri- in čveterorazrednicah nij pred skupščino poročalo; dotični poročevalci oddali so svoje referate g. nadzorniku. — 0 delovanji odbora za pregledovanje knjig družbe sv. Mohora poroča g. Letnar in pristavi, da bodo do pričetka prihodnjega šolskega leta vse knjige prebrane in se bode dotični zapisnik vsem šolam razposlal, na kar se bodo zapisniki za otroško knjižnico lehko definitivno uredili. G. nadzornik izreče odboru zahvalo na trudu. — Pri točki »zbiranje šolskih knjig« za šolsko leto 1885/86. sklenilo se je vzprejeti za II. šolsko leto »Prvo Berilo in slovnico od Žumer-Razinger-ja«. Iz poročila knjižničnega predsednika se je razvidelo, da je imela knjižnica v 1. 1884. 83 gold. 98 kr. dohodkov, troškov pa 83 gold. 79 kr. in da šteje 705 knjig. Okrajnemu šolskemu svetu izreče se zahvala za več učiteljski knjižnici podarjenib knjig. V knjižničnem odboru ostanejo po predlogu g. Čenčiča prejšnji udje. — V stalni odbor se volijo gg.: Letnar, Javoršek, Golmajer, Burnik in po ožji volitvi Mesner.— Samostalni predlogi so se vzprejeli sledeči: 1. Deželni šolski svet naj odloči, se li sme otrok, ako je mej šolskim letom dopolnil 12. leto, pridrževati v šoli do konca šolskega leta. 2. Ker je v tem okraji sploh dobro šolsko obiskovanje in se navadno otroci ne odtezajo nepostavno šoli, razun, ako gredo v kak kraj služit, ker nij šole, naj se dež. šolski svet prosi, da se pri ustanovljanji šol ozira na Kameniški okraj, kjer še veliko šol manjka. 3. Zemljevid »Kameniškega okraja«, kojega je izdelal g. Burnik po velikem stenskera zemljevidu v manjši meri, naj ne dobi dovoljenje od slavnega c. k. dež. šolskega sveta, da ga smejo otroci v šoli rabiti. 4. Slavni c. k. dež. šolski svet naj se prosi, da raztolmači §. 3. učnega reda, ki govori o šolskih zamudah in sicer besede »posameznih ur«; ali se morejo starši kaznjevati, kojih otrok premnogokrat in očividno neopravičeno prepozno v šolo dohaja, da torej te besede pomenijo tudi »dele ure« (Theile der einzelnen Stunden). 5. Deželnemu odboru naj se predloži prošnja za povišanje plač in dovoljenje opravilnih doklad na enorazrednicah. G. predlagatelj Ivanetič naj prošnjo izdela in jo pošlje stalnemu odboru, koji jo odobri. — G. predsednik potem 5 ur trajajoče zborovanje sklene, opominjaje skupščino, naj si s svojim vedenjem osobito po mejsobni edinosti, pridobuje in ohrani, ter tudi pomnožuje še potrebno zaupanje pri ljudstvu. Opozarja na neumorno delovanje glede pouka, vzgoje in lastnega napredovanja in sklenel konferencijo s trikratnim »živio« na presvitlega cesarja, na kar se zapoje cesarska pesem. G. Burnik zahvali se predsedniku, da je tako spretno vodil konferencijo, in ga prosi, naj tudi v prihodnje bode učiteljem radovoljen svetovalec in šolski prijatelj. V. B. Iz Ljnbljanske okolice. Zaradi nezgode, ki se je pripetila našemu okr. šol. nadzorniku, zborovali smo učitelji Ljubljanske okolice še-le v dan 11. novembra, baš zato, ker je bil gosp. Levstik po svojej bolezni zadržan predsedovati konferenciji meseca avgusta, kakor je bilo to o početku določeno. — Zborovanje se je vršilo v šolskem poslopji pri sv. Petru v Ljubljani, ter se je pričelo ob '/jlO. uri. — Poleg 31 učiteljev in 6 učiteljic je bil navzoč tudi gosp. c. kr. okrajni komisarij Jabornik ter je prisostoval konferenciji do konca. — Gosp. c. kr. okr. glavar odposlal ga je namreč v svojem imenu, da pozdravi zbrane učitelje, ker sam zarad bolehnosti ni mogel priti. — Otvorivši konferencijo, zahvali se gosp. nadzornik rečenemu gosp. za častno nam njegovo prisotnost, izvoli si svojim namestnikom nekega gosp. nadučitelja ter prosi skupščino, da si izvoli zapisnikarje. Za ta posel izvoljena sta bila g. g. Pavlin in Pirc. — Preidoč k tretjej točki dnevnega reda objavil nam je gosp. predsednik sledeče o stanji in napredku našega šolstva: »Okraj je štel 24 sistemiziranih šol, 3 šole za silo in 1 ekskurendo šolo, katero so opravljali Vrhniški učitelji. Od 24 sistemiziranih šol je bilo 17 jednorazrednic, 5 dvorazrednic, 1 tri- in 1 čveterorazrednica. Na teh šolah je bil pouk poludneven na 15., na 7. pa celodneven; 2 šoli ste imeli deloma poludneven, deloma celodneven pouk. Šolska poslopja sn bila v 6 krajih prav dobra, v 12. dobra, v 4. srednja, v 2. slaba«. Da se v razmerno slabih šolskih poslopjih vsaj deloma zadosti higijeničnem terjatvam, priporoča gosp. nadzornik šolskim vodjem skrb za snago. Le oni so odgovorni za to in le njih mora zadeti kazen, ako ne spolnujejo postavnih določb. — Ves okraj je štel 37 učiteljev, ki so poučevali 6005 za šolo ugodnih otrok. V šolah za silo se je poučevalo po duhovnikih 217 učencev. — Šolsko obiskovanje je bilo na 8. šolah prav redno na 9. povoljno, na 7. pa neredno. Uspehi pouka pa so bili v 16. šolah prav dobri, v 10. dobri, v 8. pa slabi. Na to bral nam je g. Bregar (Šent-Vid) svoje poročilo, kako poučevati mladino v elementarnih pojmovih iz zemljepisja. Držal se je pri tej razpravi Druzega Berila ter še posebno razmotraval berilo »Letni časi«. Pokazal nam je na tabli, kako otrokom najlažje razjasnimo letne čase, rekoč kako se dan daljša in krajša, ne da bi se nam bilo pri tem treba spuščati v daljše otrokovemu umu nepristopne razprave. Poročilo le-to se vzame brez debate na znanje. Istotako nij nihče kaj pristavljal poročilu gospdč. Ahčin-ove (Preserje) o gospodinjstvu in ženskih ročnih delih. — Na to poročal nam je gosp. Adamič (Sv. Peter) o stanji okrajne učiteljske knjižnice. Njegovo poročilo se vzprejme in računi odobre. — Gospod Podkrajšek (Borovnica) nasvetuje v nakup sledeče knjige: 1. Specielle Methodik des Unterrichtes auf der Unter- und Mittelstufe der Volksschule. Von Jos. Saatzer, Uebungsschullehrer in Eger. Delo obsega v petih knjigah razpravo učne tvarine prvih pet šolskih let in stane 6 gold. 55 kr. 2. Theoretisch - praktische Anleitung zum Gebrauche des Lesebuches in der Volks- und Burgerschule. Fiir Lehramtszoglinge, Lehrer und Lehrerinnen bearbeitet von Karl Schubert. Knjiga, ki je ravnokar izšla v 11 zvezkih po 30 kr. je še tembolj priporočila vredna za slebernega učitelja, ker nam ravno knjig te vrste jako primanjkuje. V Avstriji so le tri tej jednake knjige zagledale javnost. Prvo je spisal Franz Hermann pod naslovom »Der Sprach- und Sachunterricht in den Mittelclassen der Volksschule«, na podlogi nekega berila, ki se uže davno več ne rabi in torej nima prave vrednosti več. Drugo pod naslovom »Das Lesebuch in der Volks- und Burgerschule« katero imamo od R. Niedergesass - a, sme se imenovati le razlaga berila istega pisatelja; a tretja od Gustav Zeunek-a, Jos. Mich-a in Al. Steuer-a se naslanja zgolj na berilo istih mož in se more uporabljati torej le za njihovo berilo, ki je izišlo v c. kr. zalogi knjig na Dunaji. G. pisatelj Schubert pa je pri spisovanji te knjige jemal berilne vaje iz različnih beril in mnogo vaj je tudi v naših berilih, katere v nemškem originalu obravnava Schubert v svojem navodu. 3. Cotta'sche Bibliothek der Weltlitteratur; zweite Serie. Svetoslavni založnik Cotta v Stuttgartu jel je izdajati drugo serijo klasikov svetovne literature, ki bode obsegalo v 80 zvezkih po 60 kr. dela različnih latinskih, grških, španskih, francoskih in nemških pisateljev! Ker se je lahko naročiti tudi na posamezne klasike, ali pa celo na posamezne zvezke, ne mudi naj noben učitelj seči po teh duha izobrazujočih knjigah. — 4. Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom v zidanji in popravljanji cerkva. Spisal J. Fliss, spiritual v knezoškofovem duhovenskem semenišči. — Cena 6 gold. 50 kr. (Ker je knjiga primerno draga, da bi si jo slehern učitelj lehko sam kupil, priporočamo jo vsim tovarišem prav toplo, da jo pridno prebirajo v dolgih zimskih večerih. Gotovo bode vsakemu to berilo doneslo obilo duševnoga haska.) 5. »Popotnik«, list za šolo in dom. — Odkar je prevzel uredništvo tega lista gosp. Nerat, smemo slovenski učitelji ponosni biti nanj. Želeti je le, da bi si ga vse okr. učiteljske bukvarne vedno naročevale in da bi imel tudi mej učitelji mnogo naročnikov. — Brez ugovora se vzprejmo te knjige v nakup. Tudi se še nadalje naroči knjižnica na liste in dela, ki so bila uže lani nasvetovana. — V bukvarnični odsek so bili potem voljeni po listkih gospodje: Adamič, Bregar, Črne, Podkrajšek. V staltii odbor pa istotako, gg.: Bregar, Govekar, Krmavner, Papler. —Samostalnih predlogov došlo je čvetero. Prvega je stavil gosp. Adamič rekoč, da naj se šolski vrti prevstroje v občinske vrte, ter naj bi se potem njihova oskrb izročila občini. Ker skupščina nij kompetentna o tem sklepati, predlaga gosp. nadzornik, da se stvar predloži okr. šol. svetu, ki naj bo potem potrebno ukrenil. — Ostale tri predloge je stavil gosp. Podkrajšek. Glase se: 1. predlog: »Glede na to, da so učitelji vsih okrajev Kranjske dežele pri svojih letošnjih konferencijah razmotravali načrt podrobnega učnega črteža in navoda za pouk v realijah, glede na to, da bode prihodnja deželna učiteljska konferencija, ki se bode brž ko ne vršila prihodnjo jesen, gotovo razmotravala ta tema, predlagam, da se na dnevni red prihodnje učiteljske konferencije stavi točka: »Kako bi bilo treba učni črtež za pouk v realijah z ozirom na postavo z dne 2. maja in ministerskega ukaza z dne 8. junija 1883. 1. z ozirom na potrebe našega okraja predrugačiti.« — Ker reprezentujemo učitelji Ljubljanske okolice za prihodnjo deželno učiteljsko konferenco lep del kranjskega učiteljstva in ker bota naša odposlanca imela zagovarjati naše težnje pri onem shodu, treba je, da jih dobro informirane pošljemo k prevažnemu temu poslu. Od gospodov sotrudnikov pa pričakujem, da pritrdijo temu mojemu predlogu in se blagovoljno le tu o tem natančneje do- govore. — Predlog je bil vzprejet iu so po nasvetu gosp. Podkrajšeka prevzeli sledeči gospodje delo v odsekih: za jednorazredne šole Gregorin, Praprotnik, Punčah; za dvorazredne šole Borštnik, Govekar, Papler; za tri- in čveterorazredne šole Bregar, Krmavnar, Stojec. — 2. predlog: »Ker se pojavljajo dan danes v slovenskej literaturi vedno bolj pogosto spisi, ki so namenjeni za naš slovenski narod in se taki spisi vzprejemajo tudi v naše šolske knjižnice za mladino ne da bi se učitelj čestokrat prepričal, je - li dotični spis primeren duhu otrokovemu, ker se nahajajo nadalje po naših šolskih knjižnicah čestokrat tudi spisi, ki nijso niti za to, da bi v takih knjižnicah figurirali le za število, predlagam: »Slavna skupščina skleni sestaviti poseben odsek, ki naj bo izdelal do prihodnje učiteljske konferencije zapisnik vsih onih slovenskih knjig, katere naj se bodo za prihodnje uvrstovale v otroške šolske knjižnice. — Za izvršitev tega posla bi želel jaz v enketo take može, ki so na šolah z velikimi knjižnicami in opray]jajo tam posel knjižničarja. — Dovoljujem si sl. skupščino opozoriti, da se je tudi v Nemcih uže davno pojavila velika propaganda proti takozvani »Schullitteratur-i« in da so poleg učiteljev pri tem poslu tudi bukvarji sami zelo delavni. Pred kratkim sem bral nek poziv založnika in knjigarja Ernesta Steiger-ja, v katerem nagovarja vse založnike, da mu pomogo izdelati zapisnik vseh onih knjig, ki naj se iztrebijo iz mladinske literature. Ker pri nas sedaj še nij mogoče misliti, da bi se tudi založniki za ta posel zanimali, ostaja pač le nam ljudskim učiteljem to delo, in v to svrho priporočam prav živo, da se vzprejme moj predlog«. — Predlog je bil vzprejet in so bili voljeni gospodje Gavekar, Podkrajšek in Stojec, da izdelajo ta zapisnik. — 3. predlog: »Dasiravno teče uže 17. leto odkar smo doživeli oni epohalni prevrat na ljudskem šolskem polji, vender se niti do danes, po preteku toliko časa šolstvo nij povzdignilo do one stopinje popolnosti, do katere bi se bilo lehko uže pred več leti vzpelo. — Jaz vem, da je gospodom učiteljem znano, kaj je vzrok tej nepopolnosti! — Skromno število učnih pripovnočkov vsled skromno dotirane blagajuice krajnega šolskega sveta, kakor tudi okrajno pomankanje priložnosti, pri svojih sobratih kaj koristnega videti ali slišati. — Ta žalostni pojav v našem šolskem življenji napotil me je, da si usojam spoštovanim gospodom tovarišem predlagati: »Slavna skupSčina skleni priobčiti koncem vsacega šolskega leta, rekše na dan konferencije razstavo učil in učnih pripomočkov. Na razstavo naj bi se pošiljala po večletnej praksi odobrena učila, po gospodih učiteljih izdelani učni pripomočki, vzg^edne zbirke nalog iz spisja, jezikoslovja, naravoslovja itd., izborna dela učencev in še raarsikaj tacega. — Predmeti za razstavo naj se bodo pošiljali kot šolske pošiljatve poštnine prosto na vodstvo one šole, kjer se bo konferencija vršila. Razstavo pa naj bode uredil oni g. učitelj, ki nam bode pripravil svojo šolo za čas konferencije. — Ne-le da se bodo na taki razstavi pokazali delavtii učitelji, da si bode marsikdo kaj zapomnil, kar mu bode lehko v pnkodnje koristilo, da se bodo učitelji po svbjih tovariših vadili izdelovati sami učnih pripomočkov, brez da bi na ta način imeli kr. šol. sveti prevelikih troškov, temveč pokaz.tli bomo tudi svetu, da smo za razvitek ljudskega šolstva vneti in tudi delavni«. — Ta predlog je propal z motivacijo, da bi to delo povzročilo dotičnemu gosp. učitelju preveč (!) dela. — Zabelježiti moram, da se v tej zadevi na Kranjskem sploh nič ne stori in menda ravno zaradi tega učitelji Ljubljanske okolice nijso hoteli inicijative poprijeti. — Nij nam treba daleč iti, da se prepričamo o jako intenzivnej delavnosti naših sobratov v tej zadevi. Štajerski učitelji imajo v Gradcu svojo »perraanente Lelinnittelausstellung«; štajerski »Lehrerbund« pri svojih letnih občnih zborili prireja razstave učil in isti štajerski učitelji so bili čez vse mere veseli, da jim je bila dana prilika 26. sept. tek. leta na regijonalnej razstavi v Mariboru nekaj učil na ogled razstaviti. — Mogoče z časom prodere tudi v naše vrste duh, ki rodi požrtvovalno in nesebično delovanje. — Ob jedni uri popoludne je bilo zborovanje s to toeko končano. Za vestno zanimanje pri zborovanji zahvali se gospod nadzornik učiteljem s toplimi besedami. Prosi jih, da zakličejo trikratno »slava« presvetlemu vladarju, ter da zapojo cesarsko pesem. — Skupnega obeda »pri zvezdi« udeležilo se je z gosp. nadzornikom vred 20 učiteljev, a niti jedna učiteljica. Gosp. Vagaja je pri tej priliki izpregovoril par besed za blagajno »Narodne Šole«, katera misli izdavati knjižnico za slovensko mladino. Nabrano vsoto 4 gold. 10 kr. izročil je gospod Podkrajšek še tistega dne predsedniku »Narodne Šole«, vrlemu gospodu učitelju F. Stegnar-ju. — j — Iz Ljubljane. Najvišji imendan presvetle cesarice Elizabete je v 19. dan preteč. m. spodobno praznovalo tudi ljudsko šolstvo in učiteljstvo ne le v glavnem mestu, temuč tudi po deželi. — Deželni zbor začel se je pretečeno sredo (25. preteč. m.). Kranjsko ljudsko učiteljstvo oziralo se bode nadepolno na njegove obravnave o izboljšanji nekaterih slabih pravnih in drugih razmerij zdanjega učiteljskega stanu. — Iz seje c. kr. deželnega šolskeg-a sveta v 12. dan preteč. m. — 0 poročilih mnogih okrajnih svetov glede proženj za podporo v napravo in popravo šolskih vrtov, oziroma drevesnic se sklene, dotični izkaz o predlagi predložiti kranjskemu deželnemu odboru. — Dve prošnji o razširjenji šole se odbijete, spisi o razširjenji dvorazrednice v Šiški v trirazrednico predložijo se kranjskemu deželnemu odboru v dovoljenje. — Ženskemu učiteljskemu osebju splošnih javnih Ijudskih šol v glavnem mestu dovoli se jednaka plača in službena kategorija, kakor je za učitelje na deških ljudskih šolah v Ljubljani in sistemizujeta se dva razreda s plačo 700 gold. in 600 gold. počenši od 1. oktobra 1886. 1. — Prošnja krajnega šolskega sveta na Dobrem Polji za podporo pri napravi vodnjaka pri šoli odda se s priporočilom deželnemu odboru. — Nadučiteljski mesti na Ijudskih šolah na Krškem in v Dolenji Vasi, potem učiteljsko mesto v Hotiči se stalno nastavijo. — Poročila ravnateljstva izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole v Ljubljani o izpitih v oktobru se vršečih se vzame v znanje. — Tovarniškemu ravnateljstvu v Medvodah se da dovoljenje za usstanovitev privatne jednorazrednice. — Prošnja bivšega učitelja za miloščino se s priporočilom odda deželnemu šolskemu svetu. — Prošnja nadučitelja in vodje za odškodnino stanarine se s priporočilom odda deželnemu odboru. — 0 nameščenji dveh okrajnih šolskih nadzornikov in o nastavitvi učitelja za risanje na c. kr. gimnaziji poroča se na višje mesto. — f Umrl je Andrija Hajdinjak, učitelj na kr. moškej vadnici v Zagrebu v 13. dan novembra v najlepšej dobi svojega življenja izpolnivši 37 let. Pokojnik je bil jako spreten in marljiv pisatelj hrvatski, posebno na šolskem polji. Pisal je mnogo lepih in zanimivih sestavkov v »Hrvatskega učitelja«, kateremu je bil zvest sodelovalec od prvega dne njegovega obstanka do rane svoje smrti. Eazven tega je sodeloval tudi v »Napredaku«, v »Sokolu«, »Smilju« in v knjigah »družbe sv. Jeronima«. Njegovo delovanje je bilo plodovito na vsako stran. Spisal je tudi nekaj knjižic za hrvatsko mladež in drugih knjig v porabo hrvatskim učiteljem. Kako so ga ljubili in spoštovali njegovi znanci in prijatelji, posebno pa šolska mladina, kazal je velikansk sprevod na pokopališče in veliko število vencev, s katerim mu je bila okrašena krsta in voz, na katerem so ga peljali. — Pokojnik je bil tudi velik prijatelj našemu slovenskemu jeziku, katerega je čital z nekim posebnim veseljem. Skoraj vsako novo slovensko knjigo je veselo pozdravil in jo takoj objavil v kakem hrvatskem knjigotržnem katalogu. Slovenski je govoril, kakor bi bil rojen Slovenec, in rad je dopisaval vsem onim, s katerimi je bil prijatelj ali pa v kakej posebnej dotiki. Ker je bil ranjki Andrija Hajdinjak vsaj po imenu znan tudi mnogim našim slovenskim učiteljem, priobčili bodemo o priložnosti daljši njegov životopis, kateri nam je obljubljen. Za danes pa kličemo tudi mi svojemu zvestemu prijatelju in tovarišu na šolskem polji: Z Bogom, predragi Andrija, z Bogorn! Bodi Ti zemlja lehka in počivaj v miru, dokler se ne sestanemo zopet skupaj v boljšem življenji! —č. — Plače učiteljic na mestnih dekliških šolah v Ljubljani so po sklepu c. kr. deželnega šolskega sveta povišane. Voditeljici slovenske in nemške ljudske šole dobivali bodete zraven stanarine in opravilnine po 700 gold. na leto, učiteljice pa po 600 gold. S tim sklepom ste tedaj odpravljeni zadnji podučiteljici p.a Kranjskem.