SLAVJE V KOPRU Otvoritev E-centra v Semedeli informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 10 avgust 1979 št. 95 Koper, 20. julija - Ob prazniku vstaje slovenskega naroda in praznovanju 25. letnice svojega obstoja so delavci delovne organizacije Emona Jestvina v Kopru slavili novo delovno zmago: v Semedeli so odprli nov sodoben Emona center, prvi tovrstni preskrbovalni center na slovenski obali. Slovesne otvoritve so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnih skupnosti Kopra in obale, poslovni partnerji te redstavniki tozd in DO Emone. Prvi govornik je bil Bruno Eller, direktor DO Emona Jestvina v Kopru, ki je dejal: »Emona center, ki ga danes odpiramo, je sad skupne investicije združenih sredstev vseh tozd in delovnih organizacij SOZD Emone. Nagel razvoj Kopra in obale bo tudi v bodoče zahteval gradnjo večjih sodobnih in modernih centrov, kar pa bo mogoče doseči le s povezovanjem in združevanjem sredstev. Se bomo odločili za evropski delovnik? Aktualna razmišljanja o enoizmenskem delovniku in varčevanju energije Ce smo v zadnji številki E- ment013*01^3 brali niz argu-v Sa °v za uvedbo ene izmene ni 0Vl0Postrežnicah v Ljublja-sneje j Ure do 17. ure ali najka-jem0 m1®' ure 3n de zasledu-Ljubli -Rusijo in zahteve g0VlUea?n’ldv f° ^ol°čene tr" trn m 1 lokali odprti v cenil,^ ; es^a tudi v soboto popol-natn'n °b nedeljah, potem se nje Uebote zatavlja vpraša-tisteo6 sam° kako zadovoljiti čas S Potrošnika, ki želi vsak k>kal ■ rto trgovino ali drugi reči. Na svoji seji v začetku julija so namreč člani mestnega Izvršnega sveta pravočasno (sedaj smo sredi poletja, ko nam sonce sveti že zgodaj zjutraj in nas ne zebe) in popolnoma pravilno ugotovili, da bo prepoved gradnje vseh energetskih naprav na tekoča goriva v Ljubljani močno prizadela dejavnost v našem mestu. Plina je namreč že sedaj premalo, odnosno ga je na razpo- Pos](fV gostincev, kjer je za-ter _ ?0 ogromno število ma-situar.;emve.č kaj je v sedanji kaj? C1J1 najbolj smotrno Za- bVE muhi NA dne^f naiJ1i je obdobje izreki Da Varčevanja z energijo, rano h0!"3 biti tako organizi- °0, rja ,-- bjevalr. ■Do blm maj obreme-Ijenski Prizadelo naš živ-PotrebnC*lus' Zato ie tembolj ti s Dr ? t° vprašanje poveza-p°Vsod t lemom našega časa razjtam, kjer z drugačnim Večjj ianiem dosežemo naj-^edba0®0^^ udinek. Zato ima nega 3 Premakljivega delov-den rjpi 3 sbden cilj kot druga-kalov T?Vni das trgovin in loti tu^i °de namreč zadovolji-?aPoslin/ ;teve P° smotrnejši ijivosti transportnih zmog-Proi-,1 ln ne nazadnje tudi P°sebn 6 °grevanja, ki bodo 0 v Ljubljani precej pe- ■ OBISKI: Willy Brandt v Bernardini# Portorož-Bernardin, 11. julija - Predsednik socialdemokratske stranke ZR Nemčije Willy Brandt, ki je bil na krajšem delovnem obisku na Brionih, je na poti domov v spremstvu sekretarja predsedstva CK ZK Slovenije Franca Šetinca obiskal hotelsko naselje Bernardin v Portorožu. lago le v omejenih količinah, dokler se ostali slovenski porabniki ne usposobijo za odjem. Zato so člani mestnega Izvršnega sveta na tej seji tudi načelno podprli varčevalni ukrep, ki ga je predložila ljubljanska energetika - namreč da se predvidi skrajšanje kurilne sezone (od 1. 10.-3.5.) in pa variantni predlog, da bi znižali povprečne temparature ogrevanja od 20wč na 18wč C. Ob 25-letnici E-Jestvine nova moderna samopostrežnica na slovenski obali -Naložba, vredna 55 milijonov 817 tisoč dinarjev Da je v okviru povezav večjih gospodarskih kompleksov možno in laže slediti razvoju tudi na področju oskrbe, nam je zgovoren dokaz prav objekt, ki ga danes odpiramo.« treba zaradi perspektivnega razvoja povezati v širše gospodarske sisteme, zato se je v drugi polovici leta 1977 z referendumom odločil za združitev v SOZD Emona. Že takrat smo se delavci opredelili, da bomo na obali oblikovali enotno delovno organizacijo, kar se je dejansko zgodilo lani ob koncu leta. Danes predstavlja Emona Jestvina največ delovno organizacijo za preskrbo na slovenski obali. Petsto članski delovni kolektiv ustvarja 650 milijonov dinarjev prihodka, ki predstavlja solidno osnovo tudi za nadaljni razvoj.« » n eri —m | m m :: :* :y^- «'-■ t; < - , ; * i . ...» - - Koper, Semedela - Emona center že na voljo potrošnikom in njihovim železnim konjičkom JESENI NAS BO ZEBLO? Že od srede septembra, posebno pa od oktobra dalje, se bo torej zahteva za energijo zelo povečala, če začne ob 6. uri zjutraj delati industrija in porabi mnogo toplote in električne energije ter s svojim zagonom obremeni električno omrežje, potem začno ostale dejavnosti s svojim delom od 6.30 do 7.30, ure in prihajajo takoj z dodatnimi zahtevami za energijo. Transport je tudi v tem času zelo obremenjen. V tem času prihaja sedaj tudi trgovina s svojimi lokali. Po- Delovni kolektiv E-centra pred kamero trebuje mnogo energije za obratovanje in za gretje. Vsi pa vemo, da v tem času pravzaprav potrošnika - kupca ni, z nekoliko izjemami. Zato se je tudi razviti del svata odločil za drugačen delovni čas. Vabi potrošnika v razkošno opremljene lokale v času, ko jih je največ. Lahko torej ugotovimo, da se trgovina in določeni lokali (Nadaljevanje na 2. str.) Ko je orisal v 25. letih prehojeno pot delovne organizacije Emona Jestvine, njen napredek in razvoj, je dejal: »Ob ustanovitvi oziroma prav ob začetku smo imeli le nekaj klasičnih trgovin s približno 60 zaposlenimi delavci. Po dokončni priključitvi tega ozemlja k matični domovini leta 1954. se je začel vsestranski in nagel razvoj koprskega območa. Najprej je prišlo do združitve Jestvine in podjetja Klas. S tem je bila podana realnejša podlaga za hitrejši razvoj in gradnjo sodobnejših objektov, kot je na primer samopostrežnica v Kopru na Titovem trgu in druge. Ko je kasneje prišlo do združitve tudi z Jadranko iz Izole, je postala naša delovna organizacija nosilec osnovne oskrbe potrošnikov na slovenski obali. Zgradili smo nove objekte ne samo v mestu, temveč tudi na podeželju, pri čemer nas je vodila skrb za preskrbo potrošnikov ne glede na dejstvo, da povsod nismo imeli ekonomskega računa. Kolektiv je spoznal, da se je Pozdravni nagovor Ljuba Filipana predsednika SOZD Emona p°RoČILO IZ BREŽIC Nova veleblagovnica E-Posavje hpez deset mesecev bo nared nova moderna „.a&°vnica v Brežicah: 4,800 kv. metrov ko- 'istn kupcev eSa prostora. Ponudba za nad 50 tisoč tlathje?^'®> 20. julija - Kakor 0rgan6dal direktor delov- S!avko n lzaciie T'" "-------- p»,„^rrn°všel j — E-Posavje k!a ene"?inovšek, se je grad-našovni„ 3moderneiših vele-?re2icah V naši republiki - v ° bUldo7prVČela 25' iun'la- ko femij0 n, erh začeli dvigovati <&csatr*inob- naj o poznavalci, nad 56 tisoč ljudi vse od Samobora, Brega-ne, Zaprešiča, Dubrovice in Klanca ter Sevnice in Krškega, če na najbližje domače kraje mimogrede pozabljamo. Gre torej za najmanj stoletne tradicijo, ki je ne smemo zanemarjati, ko hkrati vemo, da se brežiška trgovska mreža otepa s pomanjkanjem trgovskega prostora in z njim z močno zastarelim način prodaje vseh predmetov široke potrošnje. Gradnjo nove veleblagovni- ce v režiji EPosavje ni narekovala samo zastarela ponudba, temveč tudi iz dneva v dan večje povpraševanje in kupna moč domačih in bližnjih kupcev, ki so od nekdaj zaupali v brežiško trgovino in njeno solidno ponudbo. Blagovnico je imel delovni kolektiv Posavja v načrtu zadnjih šest, sedem let, zato zanj realizacija tega načrta pomeni veliko, novo kakovost in zaupanje v delovno prihodnost. E-Posavje premore danes 40 klasičnih trgovin in dve samopostrežnici. Brežice imajo 5,5 tisoč prebivalcev, občina 25 tisoč, bližnja in dalnja gravitacijska okolica pa nad 56 tisoč potencialnih kupcev, kot smo že omenili. Gradnja brežiške veleblagovnice je torej več kot umestna in primerna za razvoj trgovine in zadovoljevanje povpraševanja v tem predelu Slovenije na republiški meji. Priprave na gradnjo so trajale dobri dve leti, Investicijska vrednost veleblagovnice znaša nekaj na 110 milijonov din, zagonski stroški pa nekaj nad 2 milijona din, kar pomeni, da se skupna vrednost giblje okrog 130 milijonov novih ali 13 milijard starih dinarjev, da se bolje razumemo. Blagovnica bo zrasla na naravnost idealnem zamljišču pred novim brežiškim naseljem in ob obvoznici - v celoti meri 16.800kv. metrov - kar pomeni da je izredno pristopna in ima še velike možnosti za razširitev in predvsem za parkiranje kupcev. Na 5.300 kv. metrov bo dobi- (Nadaljevanje na 2. str.) Danes, ko predajamo v obratovanje novo prodajno enoto E-center v semedelskem stanovanjskem naselju, mi dovolite, da izkoristim to priliko in povem nekaj besed o dosedanji aktivnosti SOZD EMONA v Slovenskem primorju. Z integracijo trgovskega podjetja »Jestvina« Koper v SOZD EMONA, so se dosedanje parcialne naloge in obveznosti Emone razširile na bolj organizirano aktivnost Emone v Koprščini. Koncem lanskega leta smo izvršili integracijo raznih trgovinskih TOZD v enovito delovno organizacijo »Emona - Jestvina« in s tem dali doprinos k boljši organiziranosti trgovinske mreže. Tako nastala večja delovna organizacija bo v organizacijskem, kadrovskem in ekonomskem smislu bolj usposobljena prevzemati obveznosti za boljšo preskrbljenost tega področja s prehrambenimi in ostalimi vsakodnevnimi potrebščinami. Istočasno se bo združil in zboljšal ekonomski položaj te delovne organizacije, ki bo lažje prevzemala obveznost za nadaljnjo izgradnjo trgovske mreže in s tem tudi boljšo preskrbljenost potrošnikov. Z letošnjim letom smo v Kopru, v okviru DO E-Commerca ustanovili temeljno organizacijo »Obala« z nalogo hitrejšega razvoja maloobmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Ta organizacija je ka- drovsko še maloštevilna in šibka in potrebno ji bo pomagati zlasti z novimi kreativnimi kadri, da bo razvila takšne aktivnosti, ki so v interesu tega področja, Slovenije in Jugoslavije ter v interesu povečanja ekonomskih odnosov z maloobmejnim območjem Italije. Če k tem našim naporom priključimo še naše hotelske temeljne organizacije »Riviera« in »Bernardin« Portorož, lahko skupaj s skladišči E-Commerca v luki Koper, pre-zentiramo našo prisotnost v Slovenskem Primorju, velika finančna in druga materialna sredstva, ki jih je Emona že vložila, in jih bo še morala vlagati za razvoj tako v trgovinskih, hotelskih in drugih zmogljivostih. Naša želja je, da te delovne in temeljne organizacije ostanejo sestavni del integrirane celote SOZD, prav tako pa, da postanejo integralni del gospodarstva občine oz. regije. Ne bi želel podrobneje govoriti o objektu, ki ga predajamo v obratovanje, povedati pa vseeno moram, da je objekt projektiral in izvajal investicijski inženiring DO E-Inženi-ring na bazi doseženih izkušenj v razvoju trgovinske tehnologije, preizkušene že v nekaterih drugih objektih, kijih je Emona zgradila v Ljubljani in drugod, seveda ob upošte- (Nadaljevanje na 2. str.) ■ OBISKI: Kitajci v Emoni Ljubljana, 19. junija - Delegacija kitajske ljudske zavarovalnice - The People’s Insurance Company of China, ki jo vodi generalni direktor Feng Tian Shun je med obiskom v Sloveniji obiskala tudi Emono kot enega večjih zavarovancev v upravljalskem organizmu zavarovalne skupnosti Triglav. Gostje so si ogledali film o SOZD Emoni ter farmo bekonov v Ihanu, ter se zanimali o vrsti obsega in rezulta-ifh zavarovalnih poslov. E-Informator Otvoritev E-centra v Semedeli (Nadaljevanje s 1. str.) vanju urbanističnih pogojev tega kraja. Poudariti je potrebno še finančno konstrukcijo finansiranja te investicije, ki temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev za uresničevanje skupnega programa investicij v SOZD Emona za obdobje 1978-1982, z namenom, da si zagotovimo trajno ohranjevanje obstoječe materialne osnove dela v polni proizvajalni in poslovni sposobnosti, da si zagotovimo usklajen razvoj organizacij v SOZD Emona v smeri njihove polne ekonomske učinkovitosti, da dosežemo najvišji možni učinek razpoložljivih delovnih in finančnih zmogljivosti pri uresničevanju dolgoročnega skupnega programa razvoja SOZD Emona, da se medsebojno gospodarsko povezujemo z dohodkovno soodvisnostjo zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih, prodajnih in storitvenih zmogljivosti, na podlagi neposrednega interesa in poglobljene medsebojne odgovornosti za pravilno načrtovanje in izvajanje usmeritev razvoja in tekočih gospodarskih nalog iz take dohodkovne soodvisnosti. To združevanje temelji na principu skupnega vlaganja, ugotavljanja skupnega dohodka in udeležbe vseh združevalcev na skupnem dohodku, ne pa na podlagi kreditnih odnosov. Iz takih izhodišč samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev programiramo za naložbe 313 milijard s din, od tega združenih lastnih sredstev 133 milijard, in sicer za naložbe v trgovinsko dejavnost, zlasti razvoj Dovolite, da se vam tudi jaz v imenu DS Emona-Jestvina zahvalim za udeležbo, da skupaj počastimo obletnico vstaje slovenskega naroda, 25. obletnico naše delovne organizacije in še eno delovno zmago - odprtje tega lepega in sodobnega potrošniškega centra - prvega te vrste na obali. Z investicijo je pričela Emona Merkur TOZD Trgovina Obala Koper. Projektantske in maloprodajne mreže (28,5 milijard), proizvodnje, hotelirstva in sovlaganja s proizvodnimi organizacijami izven sistema EMONE. Iz združenih sredstev so že dograjeni oz. so v izgradni: proizvodnji obrat v Ljutomeru, E-center v Postojni, E-center v Stepanjskem naselju v Ljubljani, blagovna hiša v Brežicah, hoteli Holiday Inn v Ljubljani, Čateških Toplicah in Celju, farma prašičev v Ihanu, melioracija zemljišč, poslovna stavba in še vrsta manjših rekonstrukcij, modernizacij itd. Zavedati se moramo, da samo z združevanjem sredstev na dohodkovnih osnovah, lahko hitreje in uspešneje realiziramo naše razvojne programe. V E-center Semedela je poleg bančnih sredstev vloženih 2 milijardi združenih sredstev, s čimer integriramo interese vseh delov in dejavnosti SOZD Emona na novih dohodkovnih odnosih. Ob načrtovanju tega objekta, ki so ga zgradili kljub precejšnji zamudi, še vseeno v kratkem času, smo prepričani, da bo ta objekt s širokim asor-timanom artiklov dnevne potrošnje bolje zadovoljeval potrebe potrošnikov, istočasno pa zadovoljeval interese proizvodnih in trgovinskih organizacij v okviru SOZD Emone. Odprtje tega objekta je istočasno tudi velika delovna zmaga delovne organizacije E-Jestvina ob njeni 25-letnici delovanja. Iskoriščam to priliko, da ob jubileju čestitam celotnemu kolektivu DO E-Jestivne v imenu vseh TOZD in DO EMONE in vam želim še obilo novih uspehov pri vašem delu. nadzorne storitve je opravljal Emona Inženiring Ljubljana. Glavni izvajalec je bil »Gradis« TOZD Koper s kooperanti. Glavni dobavitelji opreme so bili: LTH Škofja Loka, Al-pos in Kovinastroj. Naj navedem le nekatere osnovne podatke objekta: - gradbene brutto površine znašajo 2216 m* V 2 - gradbene netto površine znašajo 2108 m2 - čista prodajna površina znaša 901 m2 - čista gostinska površina znaša 152 m2 Vrednost centra znaša 55,817.000 din od tega gradb.-obrtniška in instalacijska dela 34,857.000 din - oprema (ocena)9,800.000 din - priključek toplarne 1.060.000 din - komunalni prispevek z zemljiščem 5,000.000 din - projekt in nadzor 2.700.000 din - energetski prispevek 2.400.000 din investicije po programu 50,000.000 din prekorači tev znaša 5.817.000 din ali 11,6% Sredstva za izgradnjo tega centra sta dali Splošna banka Koper in Ljubljanska banka v Ljubljani v višini 46% celotne vrednosti, ostali del 54% pa predstavljajo združena sredstva v SOZD Emona. Z gradnjo smo pričeli 20 6-lanskega leta, dela pa smo končali 30 5-79. Rok dograditve je izvajalec prekoračil za ca. 5 mesecev. Vzroki za zakasnitev so predvsem pri obrtni-ško-instalacijskih delih in kooperantih glavnega izvajalca, kakor tudi pri nepredvidenih zemeljskih dolih. Ta center bo glede na kapacitete lahko oskrboval z živili, gospodinjskimi in drugimi dnevnimi potrebščinami v ra-diusu 5 km od 8000 do 12.000 prebivalcev. Projektiran je bil na principih sodobne tehnologije poslovanja. V imenu delavcev Emona-Jestvine se zahvaljujem projektantu, izvajalcem in vsem tistim, ki so na različne načine prispevali, da je ta lep trgovski objekt zgrajen. Delovnemu kolektivu, ki danes prevzema ta center v upravljanje čestitam in želim veli delovnih uspehov, tukajšnjim krajanom pa dobro oskrbo. Prosim predstavnico KS Žusterna, Trčak Marijo, da prereže trak E Centra Markovec:« S tem je bila slovesnost ob otvoritvi E-centra v Semedeli nad Koprom končana in več kot tisoč gostov in prvih kupcev si je ogledalo sampostrež-nico in se tudi takoj lotilo praktičnih nakupov. e-informator Maks Flander, predsednik DS E-Jestvine, je na slavnosti dejal: IZ DO EMONA COMMERCE Hitachi obnovljen Ljubljana, 23. julija - Ob skromni slovesnosti so delavci tozd Globus delovne organizacije Emona Commerce odprli obnovljen prodajni lokal na Titovi cesti 21 ter ga z vso pravico preimenovali v prodajni salon »Hitachi«. Ob otvoritvi je bil poleg predstavnikov Emone prisoten tudi g. Ingo Handel, export manager firme Hitachi za Evropo in severno Afriko iz Hamburga. »Kupec naj ne kupuje več mačka v Žaklju,« so dejali delavci Emone v prodaji renomi-ranih Hitachijevih izdelkov ter skupaj z delavci ljubljanskega Studia Packa zelo domiselno in funkcionalno preuredili do- sedanje prodajne prostore, v katerih si kupec lahko že pred nabavo dodobra ogleda in preizkusi Hi-fi naprave znam- ke Hitachi, ki med poznavalci - glasbenimi »gurmani« nekaj veljajo. Naložba, ki je lahko delavcem naše delovne organizacije v ponos, je veljala okoli 4000 novih tisočakov. E-INFORMATOR IZLET UPOKOJENCEV »N’mau čez izaro...« Celovec, Velikovec, Sele, 25. julija - Člani Kluba upokojencev Emone so organizirali izlet na Koroško. Ogledali so si številne zgodovinske spomenike, med njimi tudi vojvodski prestol na Gosposvetskem polju in spomenik padlim partizanom v Velikovcu. Obiskali so tudi vasico Sele - najvišje ležečo slovensko vas na Koroškem. Letos imajo v načrtu še dva izleta in sicer enega v severno Italijo drugega pa v sotesko Džerdap v Srbiji. Nagradna E-križanka Nova veleblagovnica E-Posavje (Nadaljevanje s 1. str.) la 4.820 kv. metrov koristne ali neto površine v treh etažah. Podaljšek blagovnice bo predstavljal restavracijo v pritličju s 150 sedeži. Projektant je dipl. inž. Janez Cerovšek, Region Brežice, graditelj ali izvajalec del pa Tehnika iz Ljubljane. Načrtovalec in naročnik sta se pred začetkom gradnje dobro razgledala po domačih blagovnih hišah in po tujih, zato je načrt rezultat domačih izkušenj in zahtev ter tujih vzorov. Prva kletna etaža bo samopostrežnica, hladilnica in skladišče, manipulacijski prostor ipd. Gre za prodajo živil, sadja, zelenjave, delikates, mesa in mesnih izdelkov, medtem ko bodo zaklonišče izkoristili za skladišče. Druga etaža v pritličju predstavlja osrednji ali centralni prodajni prostor: od tod bodo kupci z vozički vozili kupljeno blago na parkirni prostor v avtomobile. Tu je kot podaljšek gostinski del veleblagovnice tičilnica in kuhinja, restavracija s 150 sedaži, informacije, menjalnica, potrošniški krediti, prodaja industrijskega blaga, pohištva, elektromateriala, akustike, stekla, porcelana ipd. V drugi etaži bo našla prodajni prostor bela tehnika, pohištvo, barve, obloge, športni oddelek, konfekcija, čevlji in še marsikaj. Brežiška veleblagovnica bo zaposlovala 213 delavcev, v celoti po bo po načrtu ustvarjala 18,5 milijonov letnega prometa, gostinski del pa okoli 10 miljonov din. Delavci zanjo se šolajo na mariborski komercialni šoli, drugi v praksi brežiških trgovin DO Posavja, tretji v trgovski šoli. Na usposabljanje v emonine blagovnice bo vsak čas odšlo 20 prodajalcev na šest tedenski tečaj. Na novo bo Posavje zaposlilo 78 delavcev, ostali pa bodo prišli v veleblagovnice iz stare trgovske mreže, ki bo sčasoma svoj delovnik skrčila na enoizmenski delovni čas, medtem ko bo veleblagovnica odprta non-stop od jutra do večera. Salon pohištva se bo iz brežiškega hotela Turist preselil v novo veleblagovnico ter bo s tem razširil prostor za samopostrežno menzo. In financiranje gradnje veleblagovnice: 8 odstotkov lastnega denarja, 42 združenih sredstev SOZD Emona (interna banka), 50 odstotkov temeljna posavska banka LB. Posojilo na deset let z 8 odstotno obrestno mero. E-INFORMATOR ■ NOV PRIJETEN GOSTINSKI LOKAL »Emonec« vabi v podhod LJUBLJANA, 13. julija -Prav potihem brez govorov, traku in Škarij so trgovske hiše Maximarket v podhodu med Trgom revolucije in Trgom osvoboditve odprli lepo urejen bife »Emonec«. »Lokal smo odprli pred ve- rna dnevoma in se glede obiska gostov res nimamo kaj pritoževati,« nam je povedal Franc Lavrač,vodja bifeja »Emonec«. Naložba je veljala Emonine gostince 830 tisočakov, vsa dela pa je opravilo Ljubljansko Bife »Emonec« v podhodu Titove ceste gradbeno podjetje Universal- V bifeju je dovolj prostora za okoli 40 gostov, ki jim je n® voljo pestra izbira emonski11 bombic, polnjenih s salamo, pasirano gorgonzolo, mesnim sirom, govejim jezikom s hrenom, sardelnimi kolutki in podobnimi dobrotami. Posebnost so soljenci s pečeno šunko ali vročo kranjsko klobas o, kar vse lahko gosti zalijejo vrhunskimi zaščitenimi vini-ki jih v Emoncu točijo »na kozarec«. Seveda so gostom n voljo tudi domače in uvožen žgane pijače, kakor tudi top napitki kot kava, čaj, mlek ter sokovi vseh vrst in drug brezalkoholne pijače. V zimskem času bodo točili tudi ku hano vino, kuhano žganje, grog, punč in podobno. Bife je odprt od 6. do 21. ure. ob sobotah pa od 7. do 14. ure- E-INFORMATOR Se bomo odločili za evropski delovnik? (Nadaljevanje s 1. str.) lahkoodprejo kasneje in s tem pripomorejo k izboljšavi varčevanja z energijo, ne da bi bil naš ciklus dela prizadet. Pomislimo samo koliko stane obratovanje blagovnic z električno energijo in gretjem! In za koga? Za nekaj potrošnikov, ki pa nas zelo drago stanejo. Ne samo trgovce, vso skupnost! Če smo tako na hitro pregledali situacijo delovnega časa z j tiraj, se le-ta ponavlja v večernih urah. Zopet je potrebna električna energija, gretje, ki je najbolj kritično v večernih urah, ko delajo gospodinjstva in še del industrije. Ali nismo najbolj nejevoljni, ko se vrača-no z dela in imamo probleme z ogrevanjem in elektriko. Z zapiranjem trgovin, oziroma zaključkom dela ob 17. uri, bi veliko pripomogli k varčevanju. IN NE SAMO TRGOVINA! Ko sem omenil potrebo za spremembo delovnega časa v določenih dejavnostih, nisem mislil samo na trgovino in določene gostinske lokale, temveč tudi na tisti del uprave, ki posluje z občani. Ta del bi namreč moralbiti odprt istočasno kot trgovina in se bo moral kot nosilec varčevanja prvi vključiti v novi ritem. Zato je potrebno pozdraviti vsako pobudo v tej smeri. Pa tudi tisto o oživljanju Ljubljane ob koncu tedna ne velja samo za trgovino in gostinstvo. Marsikdo bi prišel v Ljubljano urejevat svoje zadeve, če bi uradi v soboto delali ves dan -ali pa kot predlagam v soboto od 9. ure do 17. ure. Problematika delovnega časa je za trgovino izredno pereča, je pa, kot smo videli istočasno zelo zamotana. Zato je je treba reševati iz vseh vidikov; drugačen delovni čas v trgovini in v uradih za poslovanje z občani pomeni drugačno razporeditev transporta, odpiralnega časa vrtcev in spremembo naših navad. To pa bo tembolj nujno, če ta problem povežemo z varčevanjem energije. Pomislimo samo, kako se bomo počutili v hladnem obdobju, ko bomo ob slabo ogreva- nih stanovanjih, ki se bodo le počasi ogrevala od noči, vzdigovali malčke in jih peljali v slabo ogrevane vrtce. Ob zelo nizki jutranji temperaturi! Ali ne bi bilo smotrneje to premakniti v odbobje dneva, ko so stanovanja že toplejša, ko so vrtci že prijetno zakurjeni in ko ni trda tema, v kateri rabimo luč? DVOJNA ZAHTEVA: POTROŠNIK IN TRGOVEC Da se je problema potrebno resno lotiti takoj, zgovorno govore tudi problemi odhajanja delavcev iz trgovskega in go- stinskega poklica. Torej se tem času ne srečujemo s P1"0 blemom, kam z odvečnimi ae lavci ob uvedbi ene izmen > temveč nasprotno, kako zap®1 niti vrzel zaradi težav pri vzd ževanju dveh izmen. Hkrati spremembo naših n vad in spremembo delovneg^ časa zahteva tudi potrošnik tisti potrošnik, ki ve da se m ra delnoodpovedati svoji las . ni lagodnosti, ne samo zarag trgovskega delavca in mater > ki delata v trgovini, temveč t di zaradi varčevanja z ener”* jo. Zato je to vprašanje na» skupen praktični in politic problem, ki z vso močjo anj trka že na počitniško razrm lia”|e- JOŽE SNOJ Janko Šabec ponovno direktor E-llirija ILIRSKA BISTRICA, 17. julija - Janko Šabec, ki se je rodil 10. 11. 1928, in ki je bil od 1973. leta na krmilu delovne organizacije Ilirija, je bil te dni ponovno imenovan za direktorja naše DO Ilirija iz Ilirske Bistrice za nadaljnja štiri leta. Čestitamo! ■ OHCET V LJUBLJANI Medeni teden v Bernardini# Bernardin, 16. julija - Sobotni poročni dan je skleni* celotedenske turistične prireditve »Ohcet v Ljubljani«) ki je po štiriletnem premoru ponovno oživela. Zaključno prireditev si je ogledalo blizu 50 tisoč Ljubljančanov in tujih turistiv, ki so za en dan »vrgli sidro« in navdušeno pritiskali na sprožilce svojih kamer, ko se je živopisani svatovski sprevod skoraj dve uri pomikal p° ljubljanskih ulicah proti Magistratu. Vseh 13 parov, tako kot veleva šega in navada, je odšla v Bernardin, kjer preživljajo medeni teden in počivaj® po napornem rajanju kot gostje našega morskega le- potca" E-INFORMATOR 2 E-Informator RADNI PROGRAM ZA PRIPREMU SREDNJEROČNOG I DUGOROČNOG PLANA SOUR EMONA Radnički savet SOUR je dana 9. 2.1979 doneo zaključak o obaveznoj pripremi i prihvatanju srednjeročnog plana razvoja SOUR Emona za razdoblje od 1981 do 1985 godine, kao i dugo-ročnog plana za period od 1986 do 1995 s ele-mentima do 2000 godine. Navedenim zaključkom je radnički savet odre-dio: 1. da je nosilac stručnih priprema za izradu plana poslovodni odbor SOUR i direktor Interne banke, 2. da su za pripremu plana SOUR-a dogovorni izvršni odbor radničkog saveta i izvršni odbor Interne banke, 3. da če izvršni odbori, u skladu s 32. članom Zakona o osnovama sistema društvenog planiranja i o društvenem planu Jugoslavije, izraditi rad ni program za izradu plana. U skladu s navedenim zaključkom radničkog saveta SOUR i u skladu s odredbama 31. i 32. člana citiranog zakona, izvršni odbori radničkog saveta SOUR Emona i Interne banke Emona potvrduju, na predlog poslovodnog odbora SOUR i direktora Interne banke sledeči RADNI PROGRAM ZA PRIPREMU SREDNJEROČNOG I DUGOROČNOG PLANA SOUR EMONA 1 1. CILJ I SADRŽAJ PROGRAMA Da bi u SOUR-u obezbedili realnost srednjeročnog i dugoročnog plana za razdoblje 1981 do 1986, odnosno do 2000 god., njegovu uskla-denost s organizacijama udruženima u SOUR, uskladenost s drugim OUR-ima, s kojima organizacije SOUR-a stalno saraduju, s planovima društveno političkih organizacija, mesnih zaje-dnica, samoupravnih zajednica, kao i osno-vanost planova organizacija udruženih u SOUR na osnovi samoupravnih sporazuma i dogovora, s ovim programom priprema ureduju se: • organi i službe, koji pripremaju stručnu osnovu za izradu planova i samoupravnih dogovora, na kojima se bazira plan SOUR-a i organizacija udruženih u SOUR-u, • zadaci službi i organa, koji pripremaju stručnu osnovu i ishodišta za pripremanje planskih dokumenata, kao i njihovo medusobno sa-radivanje, • niz drugih planskih dokumenata i rokove za pripremu, odnosno za potvrdivanje Ovaj program je tako formiran da obuhvača zadatke svih nosioca planiranja u SOUR-u Emona (OUR, RO i SOUR). Zadaci svih pojedinih stručnih službi odredeni su za sve nivoe planiranja t. j. za OOUR, RO i SOUR, s time da se stručni radovi pripreme pojedinih službi na po-jedinim nivoima medusobno uskladuju i da se dopunjuju radovi na pojedinim nivoima od OOUR-a do SOUR-a. Osnovni nosilac i koordinator radova medu pojedinim stručnim službama su planske službe OOUR i RO, a za SOUR kao celinu je to služba za plan i analize u radnoj zajednici SOUR. Kad je u ovom programu navedena odredena stručna služba, onda je tu mišljena posebna služba ili pojedinac, koji je zadužen za odrede-no područje rada, bez obzira na to, da li je služba organizirana baš u tu svrhu, ili jedna služba odnosno odgovorna osoba pokriva više funkcija. 2. ORGANI I SLUŽBE ZA PRIPREMU PLANA I PLANSKIH OSNOVA a) Na nivou SOUR-a i u Internoj banci Na nivou SOUR-a su za pripremu plana i planskih dokumenata odgovorni sledeči organi i službe: 1. Poslovodni odbor SOUR i direktor Interne banke 2. Služba za plan i analize u radnoj zajednici SOUR i služba za plan i analize u Internoj banci 3. Služba za razvoj i investicije 4. Poslovni sektor 5. Služba za kadrovska i organizacijska pitanja i za sistem nagradivanja 6. Pravni i opšti sektor 7. Poslovodni savet - u kojem su zastupani direktori svih radnih i osnovnih organizacija udruženih u SOUR-u 8. Izvršni odbor radničkog saveta SOUR-a i izvršni odbor Interne banke b) Na nivou radnih organizacija 1. Individualni ili kolegijski poslovodni organi RO 2. Stručna služba, odgovorna u RO za plan i analize 3. Komercialna služba 4. Tehničke službe 5. Računovodstvo 6. Kadrovske i opšte službe 7. Poslovodni saveti u koje ulaze direktori svih OOUR udruženih u RO 8. Izvršni odbor radničkog saveta RO c) Na nivou osnovne organizacije 1. Individualni poslovodni organ OOUR 2. Stručna služba, odgovorna za plan i analize na nivou OOUR (ako ova ista služba nije organizovana na nivou RO) 3. Komercijalna služba 4. Tehnička služba 5. Računovodstvo 6. Kadrovske i opče službe 7. Izvršni odbor radničkog saveta OOUR 3. ZADACI SLUŽBA I ORGANA KOJI PRIPREMAJU STRUČNU OSNOVU I ISHODIŠTA ZA PRIPREMANJE PLANSKIH DOKUMENATA 3.1. Na nivou SOUR i u Internoj banci 3.1.1. Poslovodni odbor i direktor Interne banke Poslovodni odbor i direktor Interne banke odgovorni su: 1. za usposobljavanje odgovarajuče stručne službe za pripremu planskih dokumenata, 2. da članovi poslovodnog odbora i direktor Interne banke medusobno razdele stručna i poslovna područja za koja su izričito odgovorni u vezi pripreme planskih dokumenata t. j.: • u vezi sredivanja poslovnih odnosa medu organizacijama koje su udružene u SOUR, a koje su medusobno poslovno povezane (trgovina na malo s trgovinom na veliko, proizvodnja i trgovina, vanjsko trgovinske organizacije u SOUR-u s drugim organizacijama), • u vezi organizovanja poslovnih odnosa na području dugoročnih i dohotkovnih povezivanja organizacija, koje su udružene u SOUR. s drugim organizacijama, a pogotovo na području, gde više organizacija udruženih u SOUR sara-duje s nekom drugom organizacijom, • u vezi orgarxlzovan\a odnosa s pcArošabi-ma putem potrošačih saveta i drugih oblika sa-radnje, • u vezi pripreme investicijskih i razvojnih programa • u vezi procene vrednosti novih investicija u osnovna i trajna obrtna sredstva • u vezi pripremanja ekonomskih analiza, anja i sl. • u vezi kadrovske problematike, kao što je upošljavanje, obrazovanje, društveni standard i sl. • u vezi uskladivanja planskih dokumenata SOUR-a i organizacija udruženih u SOUR s planskim dokumentima Interne banke, kao i s planskim dokumentima osnovnih banaka i drugih finansijskih institucija, • u vezi planiranja i samoupravnog organi-zovanja poslova vanjske trgovine i deviznih efe-kata, kao i organizovanja ovih odnosa izmedu organizacija udruženih u SOUR, a takoder tako s drugim organizacijama, • u vezi planiranja odnosa s mesnim zajedni-cama, sa samoupravnim interesnim zajednica-ma i s društveno-političkim zajednicama, • u vezi samoupravnog sprovodenja postu-paka u pripremi i potvrdivanju planova i sporazuma putem odgovarajučih organa, 3. da zajedno s direktorom Interne banke pripremi osnovni načrt ishodišta o globalnim smernicama razvoja pojedinih delatnosti i organizacija udruženih u SOUR, a naročito u vezi: • pravca i intenzivnosti razvoja pojedinih delatnosti i organizacija • prioritetnih investicija, • organizacionog usavršavanja u SOUR-u, te o narednim udruživanjima drugih organizacija u SOUR i o načelima za trajno i dugoročno pove-zivanje organizacija udruženih u SOUR s drugim organizacijama, • poslova koji se udružuju na nivou pojedinih RO, kao i na nivou SOUR sa stanovišta racionalizacije i specializacije, S vanjsko trgovinskog i deviznog poslovanja, • obima, uveta i načina udruživanja sredsta-va za pojedine svrhe (kratkoročne i dugoročne poslovne investicije, udruživanje sredstava rezervi, udruživanje sredstava za stambenu iz-gradnju i društveni standard, za razvoj, naobra-zbu i sl.) • kadrovske politike i politike obrazovanja, politike ličnog i društvenog standarda. 4. Da prati realizovanje programa priprema na srednjeročni i dugoročni plan, te da uskladu-je ovaj program s organizacijama, udruženima u SOUR, kao i s programima društveno-političkih zajednica, MZ i s SIZ-ovima. 5. Da odreduje, prema potrebi, detaljnije programe i zadatke za realizovanje ovog programa. 3.1.2. Služba za plan i analize u radnoj zaje-dnici SOUR i služba za plan Interne banke Služba za plan i analize radne zajednice SOUR i služba za plan Interne banke obavljaju sledeče zadatke: 1. Na osnovu postoječih podataka i drugih, po potrebi skopljenih od OOUR, RO i vanjskih institucija, pripremi odgovarajuču stručnu osnovu za pripremu planova t. j. • podatke o realizovanju srednjeročnog plana za razdoblje 1976-1978 i ocenu do 1980 god., • ekonomsko pravna izhodišta za planiranje u razdoblju 19811985 (kretanje produktivnosti, učinak investicija, podaci o uposlenima i njiho-voj strukturi i sl.) • o lokacijskim vidicima razvoja i sl. 2. Na osnovu prepisanih jediničnih nomenklatura odgovornih organa, koje dopuni prema potrebama SOUR Emona i organizacija udruženih u SUOR, priprema odgovarajuči sistem planskih dokumenata za sve organizacije udru-žene u SOUR. 3. Zajedno s pravnom službom radne zajednice SOUR i savetnicima za provodenje ekonomsko dohodkovnih odnosa pripremi odgova-rajuče uzorke ili osnovne načrte samoupravnih sporazuma i drugih opštih planskih aktova za SOUR, RO i OOUR, a t. j.: a) za OOUR • smernice plana OOUR, • elemente potrebne za pripremanje samou- pravnih sporazuma o osnovama plana, ko\e OOUR dostavlja drugim učesnicima, • obrasce za plan OOUR, • obrasce za zajedničke planove OOUR i RO, • obrasce za godišnje programe za provodenje srednjeročnog plana b) za RO S uzorak prednaerta samoupravnog sporazuma o osnovama plana RO (tu se u prvom redu odredi koje če zadatke, odnosno poslove i u kakvom obimu obavljati RO za OOUR), • plan radne organizacije (za poslove koji se vrše na nivou RO za račun OOUR), te još posebno zbir planova svih OOUR udruženih u RO, • obrasci za plan udruživanja sredstava na nivou RO, • uzorak za plan rada radne zajednice RO, • obrasce za godišnje programe realizovanja srednjeročnog plana c) za SOUR • osnovni načrt elemenata za prihvatanje samoupravnog sporazuma o osnovama plana, • samoupravni sporazum o osnovama plana SOUR • plan SOUR (iz kojeg su razvidni zadaci koji se obavljaju na nivou SOUR za račun OOUR - i posebno zbir planova svih OOUR i RO) • plan udruživanja sredstava na nivou SOUR 4. Drugim organima planiranja (opština, republika, banke i sl.) daje potrebne podatke iz vlastite evidencije (odgovore i ankete) ili iz podataka koje dobije od OOUR i RO. 5. Vrši stručno i tehničko uskladivanje planova izmedu organizacija udruženih u SOUR. 3.1.3. Služba za razvoj i investicije Služba za razvoj i investicije priprema u prvom redu za poslovodni odbor i plansko ana-litsku službu SOUR-a i Interne banke podatke iz sledečih područja: 1. definisanje položaja organizacije udruženih u SOUR, po pojedinim regijama, sa stanovišta razvojne delatnosti kojom se pojedine organizacije bave, 2. utvrdivanje mogočnosti širenja na posto-ječim i na novim lokacijama, te saradnja u vezi toga s odgovarajučim organima opštine i mesnih zajednica, 3. ocena vrednosti novih investicija i moguče dinamike izgradnje s obzirom na tehnološke, lokacijske i druge uvete, 4. izbor novih tehnoloških dostignuča kod investicija, 5. formiranje ideja o novim oblicima povezi-vanja u SOUR Emona udruživanjem ili drugim trajnim, odnosno dugoročnim povezivanjčm. 3.1.4. Poslovni sektor Poslovni sektor u prvom redu priprema: 1. Analize medusobnih poslovnih poveziva-nja organizacija, koje su udružene u SOUR prema vrsti, obimu i kvalitetu (dugoročno, kratkoročno, na bazi ostvarivanja dohotka i prihoda), te mogočnosti produbljivanja i raširivanja ovih povezivanja, 2. Dugoročnu povezanost organizacija udruženih u SOUR s drugim organizacijama (prema vrsti, obimu i kvalitetu) i predloge za naredna povezivanja na bazi prihoda i dohotka, konkretno za pojedine partnere s posebnim prikazom, u slučaju kad se s istim partnerom povezuje više organizacija udruženih u SOUR. 3. Usavršavanje sistema u robnom prometu 4. Priprema predloge koji če se poslovi, prema vrsti obimu, vršiti u unutrašnjem i spoljno trgovinskem prometu, na nivou SOUR za račun OOUR. 5. Povezivanje s potrošačima 6. Dostavljanje drugih podataka s područja istraživanja tržišta 3.1.5. Služba za kadrovsko organizaciona pitanja i sistem nagradivanja Služba za kadrovsko organizaciona pitanja je kod pripremanja planskih dokumenata na no-vou SOUR zadužena za sledeče: 1. Analizuje kadrovsko strukturu i kretanje radne snage u prošlom petogodišnjem razdoblju i u vezi toga priprema ishodišta za novi petogodišnji plan. 2. Analizuje i predlaže sistem naobrazbe i usavršavanja, kako u okviru SOUR, tako u struč- n\m vanjsklm Institucijama, uVAjučlvši \ politiku štipendiranja. Predlaže koje kadrovske obrazov-ne funkcije bi se trebalo vršiti i finansirati na nivou SOUR, RO i OOUR. 3. Analizuje i predlaže obim i oblik izgradnje i kreditiranja stanova i objekata društvenog standarda. 4. Analizuje i predlaže razvoj sistema raspo-redivanja sredstava za lične dohotke i iskorišta-vanja radnog vremena. 5. Analizuje i predlaže razvoj rekreativnih i sportskih aktivnosti, zaštite na radu, društvene samozaštite i drugih aktivnosti radnika. 6. Analizuje razvoj odnosa sa samoupravnim interesnim zajednicama, koji se tiču područja rada, naobrazbe, zdravstva, socijalne zaštite i sl. 3.1.6. Pravna i opšte službe Pravna služba i opšte službe analizuju i pred-lažu razvoj za sledeča područja: 1. Samoupravne organizovanosti 2. Samoupravno pravnih pitanja 3. Zaštita prava radnika 4. Rad samoupravne radničke kontrole 5. Poštivanje zakonitosti, ugovornih i samoupravno dogovorenih odnosa (tužbe, privredni prestupci i prekršaji, unutarnje i spoljnje arbitraže i sl.) 6. Predlogi za eventuelne dopune odredenih samoupravnih aktova 7. Problematika u vezi obaveštavanja putem internog časopisa, odnosi s javnošču i sl. 3.1.7. Poslovodni savet SOUR Poslovodni savet SOUR, u kojem su uključeni članovi poslovodnog odbora SOUR, direktor Interne banke i svi individuelni poslovodni organi i predsednici kolegijskih poslovodnih organa RO i OOUR u pripremama za plan: • proučava stručnu osnovu za plan, koja se odnosi na medusobnu saradnju organizacija u SOUR i na osnovu toga sprema stručna ishodišta za plan SOUR, za pojedine RO i OOUR, • u toku priprema za plan uskladuje stajali-šta pojedinih OOUR, RO i SOUR, pre nego o odredenim pitanjima odlučuju radnici ili samoupravni organi u OOUR, ako se ustanovi da me-dusobni interesi nisu uskladeni, • potvrduje dogovore o realizovanju priprema, koji su potrebni za blagovremeno izvrševanje pojedinih zadataka, ako su ovi ovisni od medusobne stručne saradnje. 3.1.8. Izvršni odbor radničkog saveta SOUR i izvršni odbor Interne banke 1. Na osnovu analitičkog i stručnog gradiva kao i na osnovu elemenata za pripremu samoupravnih sporazuma i dogovora o osnovama planova, koje su prihvatili radnici u OOUR, predla-žu radničkom savetu SOUR prednaert samoupravnog sporazuma o osnovama plana SOUR (na osnovu navedenog prednaerta radnički savet SOUR prihvati predlog sporazuma o osnovama plana, dok ga radnički saveti OOUR definitivno prihvate, ako je predlog u skladu s njihovim osnovama plana). 2. Obraduje izveštaje poslovodnog odbora SOUR o toku priprema za prihvatanje planova i odreduje potrebne mere za izvršenje ovog programa. 3.2. Na nivou radnih organizacija 3.2.1. Individuelni ili kolegijski poslovodni organ RO 1. Pripremi predlog programa priprema za plan, koji potvrdi radnički savet RO, odnosno organ kojeg je radnički savet zaključkom o pripremi plana u tom smislu ovlastio. 2. Individuelni ili poslovodni kolegijski organ odgovoran je da su odgovarajuče stručne službe osposobljene za pripremanje planskih dokumenata. 3. Da u skladu s ishoodištima, o kojima če se dogovoriti na poslovodnom savetu SOUR, pripremi zajedno s poslovodnim organima OOUR detaljnije polazne tačke za pripremanje plana RO i OOUR, a pogotovo što se tiče pitanja navedenih pod točkom 3.1.1. pas. 3 ovog programa. 4. Prati izvršavanje programa priprema za plan radne organizacije. 3.2.2. Stručne službe za plan RO 1. Priprema na nivou RO odgovarajuče stručne osnove za plan u skladu s metodologijom i ishodišhma, ko\e priprema s\užba za p\an SOUR. Navedeno metodologijo se prema potrebi od-govarajuče raščlani, obzirom na specifične potrebe radne organizacije. 2. Daje potrebne podatke službi za plan SOUR i odgovarajučim službama osnovnih organizacija. 3. Vrše druge zadatke, koji su im postavljeni programom o pripremi plana RO. 3.2.3. Komercijalrta služba Komercijalne službe pripremaju sledeče podatke i predloge za plan: 1. O obimu saradnje s pojedinim partnerima (u vezi prihoda, dohodkovno i na drugim dugo-ročnim osnovama) - prema obimu, vrstama robe po pojedinim godinama. 2. Globalno prikazuju i odnose s poslovnim partnerima, s kojima nisu, odnosno neče biti sklopljene dugoročne kooperacije. 3. Pripremaju programe za raširenje i pobolj-šanje asortimana. 4. O uvelima nabave i prodaje i koeficijentima obrtanja rezervi. 5. Pripremaju predloge o torne, koji če se komercijalni poslovi obavljati na nivou RO za račun OOUR. 6. Pripremaju i druge komercijalne podatke neophodne za pripremanje plana. 3.2.4. Tehničke službe U vezi pripreme plana tehničke službe dostav-Ijaju sledeče podatke: 1. O postoječim kapacitetima pojedinih OOUR, te o uskladivanju iskorištavanja ovih kapaciteta medu OOUR-ima u okviru RO i s drugim OUR-ima (u fizičkim pokazateljima). 2. O usavršavanju tehnologije, ukoliko ova funkcija nije prenešena na OOUR. 3. O normativima potrošnje osnovnih materi-jala i rada, ako ova funkcija nije prenesena na OOUR i uskladivanje ovih normativa medu OOUR-ima. 4. O novim investicijama, koje su važne za više OOUR u okviru RO, te o njihovim tehničkim efektima. 5. U inovacijama i racionalizacijama, ukoliko ova funkcija nije prenesena na OOUR. 6. O drugim pitanjima važnim za pripremanje plana. 3.2.5. Službe računovodstva Službe računovodstva RO (tamo gde su orga-nizovane) pripremaju sledeču stručnu osnovu: 1. Podatke o postignutim poslovnim rezulta-tima u proteklom petogodišnjem razdoblju (podela celokupnog prihoda, dohotka i čistog do-hotka). 2. Podatke o kretanju kredita za kratkoročne, dugoročne i druge investicije, kao i o udruživa-nju sredstava. 3. Finansijske podatke o investicijama i o strukturi sredstava. 4. Podatke o doprinosima za pojedine samoupravne interesne zajednice i o porezima. 5. Podatke o kretanju zaliha, o odnosima s kupcima i dobaviteljima. 6. Druge finansijske pokazatelje, koji če biti definisani metodologijom planiranja. 3.2.6. Kadrovske i opšte službe Kadrovske i opšte službe na nivou RO imaju u postupku planiranja sadržajno iste funkcije, kao što je opisano za ove službe u SOUR-u pod točkom 3.1.5. i 3.1.6. 3.2.7. Poslovodni saveti u RO Poslovodni saveti obavljaju u RO u okviru istih sadržajno iste zadatke, kao što je to opisano pod točkom 3.1.7 za poslovodni savet SOUR. 3.2.8. Izvršni odbor radničkog saveta RO Izvršni odbor radničkog saveta RO obavlja za RO sadržajno iste zadatke, kao što je navedeno pod točkom 3.1.8. za izvršni odbor radničkog saveta SOUR. 3.3. Na nivou SOUR 3.3.1. Individuelni poslovodni organ OOUR 1. Pripremi predlog programa priprema za plan, koji potvrduje radnički savet ili drugi organ, kojeg je radnički savet za to ovlastio. 2. Odgovoran je za osposobljenost odgova-rajuče stručne službe u vezi pripremanja planskih dokumenata. Vret« dokumenete Tito ih. priprema 1 rok za prlpremu Tito Ih potvranl« V Tok za potvrdlvanje ■ ) u SOUR-u Stručne osnove,analize i ostalo'ze pripremanje eporazu-me o osnovama"plena SOUR i za pripremanje emernlca za plan OOUR Služba za plaa 1 analize SOUR 1 Interne banke u saradnjl e ostalim službama po točki 3.1. Roki jua-jul 1979 Poslovodni odbor 1 poslovodni savet SOUR Rok : 31.7.1979 Dostavljanje emernlca OOUR 1 RO Rok : 15 euguet 1979 2. Osnovna ishodišta za politiku razvoje SOUR,RO 100UR obziž‘om ne pravac razvoja pojedinih aktivnosti RO ijooUR u SpUR-u ,u skladu s planskim ueme-resjem društvenopoll-tlSklh zajednice Poslovodni odbor 1 poslovodni savet SOUR Rok i 15 euguet 1979 RAdnlčld. aavet SOUR Rok: 30 euguet 1979 Dostavljanje - OOUR 1 RO do 5. septembra 1979 3,Metodologije za planove SOUR,RO 1 OOUR Služba za plan 1 analize SOUR 1 laterne banke Rok i31 september 1979 Poslovodni* odbor 31 eeptember 1979 4. Predneert semo-uprevnog sporazuma o osnovama plana SOUR Službe za plaa 1 analize SOUR,Interne banka, pravna službe, službe za razvoj 1 Investicije, poslovni sektor 1 druge službe SOUR Roki 15 september 1979 Poslovodni"savet SOUR Rok: 20 september 1979 Dostavljanje OOUR 1 RO do 30 septembra 1979 5^ Predlog samoupravnogSlužba za plen 1 anall-eporazume o osnovama ze SOUR, laterne banka, plana SOUR služba ze razvoj 1 In- vesticije, poslovni sektor, pravna službe 1 druge službe SOUR Roki 30 oktober 1979 Radnički navit SOUR -prlhvetenje predloga Rok': 30 november 1979 Raeprava o predlogu u OOUR i RO 1 uskladivanje gladi Sta Roki december 1979 -april 1980 6)Formleaaje konačaog predloga 1 utvrdlva-nje eamoupravnog sporazume o osnovama plana SOUR. Služba ze plan 1 ina-lize SOUR,pravne sil, poslovodni odbor 1 posjnrodni aavet SOUR Rok imej-jun 1930 Radnički saveti OOUR Roki 3o jul 1980 7. Predlog nians SOUR 1 njegovo utvrdlvanje (zejednlčkl plan 1 sveukupni plan ) Služba za plan 1 analize SOUR 1 Interne banke 30 oktober 1980 Prihvatanje na radničldm seve tima OOUR -Rok: november 1930 Radnički aavet SOUR Rok: december 1930 8. Predlog plana In-teene banke 1 njegovo utvrdlvanje 1 plan radne zajednice Interne banke Predneert pripreme stručne službe Interne banke Rok: 30 oktober 1930 Predlog utvrduje izvršni odbor Interne banke Rok: 15 november 1930 Plan orihvete zbor Interne banke Rok: december 1980 9. Plan radne zajednice SOUR Predneert pripremi služba ze plan 1 analize SOUR 1 ely* žba za kadrovsko organizacione pitanja i sistem nagradivanja Rok : eugust 1980 Predlog odredi roslvodni odbor Rok:eeptembar 1930 Plan potvrduju radnički sevet radne zajednice i rednlčki savet SOUR Rok: november 1930 b) u RO DStručne osnove analize ^overajude stručne i ostalo za nripremanje , . „ sporazuma o osnovama 10 * jun~uUl 979 plana RO i za nrioremanje smernica ze OOUR, u skladu o odsovarjučim pri pr e mama u SOUR Poslovodni savet RO (direktorl svih OOUR) Rok: 15 august 1970 2. Osnovna labodišta ze politiku razvoja RO i OOUR, uskladena a isho-dištima 3CUR uključivfii jfruštvenoroli tičke organizacije Poslovodni'organ RO zajedno s poslovodnim organima OOUR Rok: 30.semptembar 1979 Radnički savet RO' tok: 31 se-ter.bnr 1979 4 E-lnl irm m u 3. Priprema prednacrt smernica za priprema-nje plana OOUR i to u skladu sa ishodištima, koja se prilivate na poslovodnom savetu SOUR i sa ishodištima za koje se dogovori u okviru RO. 4. Koordinuje rad svih službi i organa u OOUR u postupku pripreme plana i prati izvrša-vanje programa za pripremanje plana OOUR. 3.3.2. Stručne službe za plan OOUR Stružne službe za plan OOUR: 1. Priprema/u stručnu osnovu za OOUR, u skladu s metodologijom i ishodištima koje pri-premaju službe za plan SOUR i RO: • za smernice za plan OOUR • za elemente za sklapanje samoupravnih sporazuma i dogovora o osnovama plana • za osnove plana OOUR • za plan OOUR • za zajedničke planove (za RO, SOUR kao i s drugima s kojima je OOUR trajno poslovno i dohodkovno povezan). 2. Dostavljaju potrebne podatke službama za plan RO i SOUR-a. 3. Vrše druge zadatke, ko ji su im odredeni progromom o pripremi plana RO. 3.3.3. Komercialna služba OOUR Komercialne službe na nivou OOUR pripre- maju sledeče podatke za plan: 1. O obimu saradnje s pojedinim partnerima (na prihodovnoj, dohodkovno] i na drugim du-goročnim osnovama) prema obimu i vrsti robe, s dinamikom po pojedinim godinama. 2. Globalno prikazuje poslovne odnose i s partnerima s kojima nisu, odnosno neče biti sklopljeni nikakvi oblici dugoročnog poveziva-nja. 3. Pripremaju programe za raširenje i pobolj-šanje asortimana. 4. O uvetima nabave i prodaje i o keoficijenti-ma obrtanja rezervi. 5. Priprema druge komercijalne podatke važne za pripremanje plana. 3.3.4. Tehničke službe Tehniške službe u OOUR-u pripremaju u vezi s planom: 1. Podatke o postoječim kapacitetima i njihovem iskorištavanju (u fizičkim pokazateljima). 2. Podatke o usavršavanju tehnologije, ukoli-ko ova funkcija nije prenesena na RO. 3. Podatke o uzdržavanju osnovnih i drugih sredstava. 4. Podatke o normativima potrošnje osnov-nog materiala i rada. 5. O inovacijama i racionalizacijama. 6. O drugim stvarima, koje su važne za pripremanje plana. 3.3.5. Službe računovodstva Službe računovodstva u OOUR, ukoliko ove nisu organizovane na nivou RO, pripremaju stručne osnove za plan, kao što je to navedeno pod točkom 3.2.5. za službe računovodstva RO. 3.3.6. Kadrovske i opšte službe Kadrovske i opšte službe OOUR vrše u postupku planiranja sadržajno iste funkcije, kao što je to navedeno pod točkom 3.1.5. i 3.1.6. za ove iste službe u SOUR-u. 3.3.7. Izvršni odbor radničkog saveta OOUR Izvršni odbor radničkog saveta OOUR ima na osnovu analitičkog i stručnog gradiva sledeče zadatke i odgovornosti: t. Predlaže radničkom savetu OOUR prednacrt predloga osnova plana OOUR (osnove plana OOUR sadrže smernice za plan OOUR i elemente za sklapanje samoupravnih sporazuma i dogovora o osnovama planeva). 2. Radničkom savetu OOUR daje predlog plana OOUR, a pripremi ga na bazi osnova plana, kojeg su radnici prihvatili na referendumu (plan OOUR prihvati radnički savet OOUR, ako je ovaj u skladu s osnovama plana, koje su radnici potvrdili.) 4. VRSTE PLANSKIH DOKUMENATA I ROKOVI ZA PRIPREMU I POTVROIVANJE U OOUR, RO i SOUR se primaju i potvrduju sledeči planski dokumenti i stručne osnove za pripremanje ovih dokumenata. (TABELE NA STRANICAMA 7 I 8) Vrata doku«#na te Tko lb priprama 1 rok sa vrl premi Tko~lb potrrduja 1 rok za potvrdlvanje 3.Prednacrt samoiivfavno.? klanske i odgovarajuče sporazuma 0 osnovama stručne službe RO plana 1,0 Poslovodni savet H'JjL posI. organi svih OOUR Rok:30september 1979 4; Predlog semounravnog sporazuma 0 osnovama plana RO Planske i druge odgo-vartVjude stručne alužbe RO Rok: oktober 1979 Radnički savet RO' Roki 30 november 1979 Raaprava 0 predlogu u OOUR Rok: december 1979 *• april 1930 5. Formi san je konačnog predloga i rotvrdivanje samoupravnog sporazuma i osnova plane RO Služba za plen RO, druge stručne službe iroslovodni organ R® Roksmaj-junlj 1930 Radnički savet OOUR Rok: 30 jul 1930 6. Predlog plana HO i njegovo rotvrdivanje X zajednički i zbirni Plan) Planska i druge stručne službe RO vok: 30 oktober 193- Radnički savet OOUR Rok: november 1980 Mn^&mBSPl938 7. Plun redne zajednice RO rlanske i druge stručne službe RO Rok: august 1930 Predlog da poslovodni organ HC Kok: oeptembar 1930 Prihvati radnički savet RO i radnički savet redne zajedniceRO Rok: november 1930 c) u OOUR 1lanske f tehničke i 1. Stručne osnove i ana- druge Alužbe OOUR liže za Pripremanje rlansMji. _ dokumenata OOUR 3 'J 1 1979 Pualu v ud ni ux"ga a , vvfillltlv- nici odgovarjučih stručnih službi (kolegij) Rok: t5 flUgutt 1979 2. Slfernice i elejjsnti za pripremanje samoupravnog sporazuma i dogovore 0 osnovama plana Prednacrt pripremi poslovodni organ s oŠgovarejučim struč. službama(u skladu s'osnovnim ishodištima poli tike razvoja SOUR,RO, društvenorol. zajednice KZ.iSIZ-ovima Rok : 15 september 1979 Predlog da radnički savet OOUR Roki 20.sertembar 1979 Ra spreva i nrihvatanje -smernica i slemenata,za sklepanje s»»uopravnih sporazuma"i dogovora 0 'osnovama ol^na na zboro-vima rednih ljudi Rok: do 30 oktobra 1979 3,Prednacrt! sporazuma 0 osnovama plana Odgovarajuče službe OOUR kad je ova inioijator 4feg»varanje ,ili prednaerte sporazuma koje su drugi porovi rednih ljudi pripremili, ra.pljavljaju oktober -noV6Bbar i uskladuju sa smernicama yy i elementima za samoupravno dogovaranja. Rok: oktober -november 1979 4. Osnove plana OOUR Stručne službe OOUR pripremaju prednacrt Redni ljudi potvrde na Rok: januar-februar 1930 referendumu Predlog odredi radnički Rok: april 198O savet Rok:mart 1980 5. Samoupravni Prednacrtu de ju oblik Radnički eavet sporazumi i do- stručne službe OOUR ne Rok:maj-oktober 1930 govori 0 osnova- osnovu ald.ee koju ori- ma plana preme službe SOUR i RO, kad su OOUR inicijatori dogovaranja e drugima, lli analizuju ootvrdene predloge ovih sporazume, koje su dobili od drugih i uskladuju ih a osnovama plana OOUR Rok: .jun-jul 1980 6. Plan OOUR Planske i druge stručne službe OOUR Rok: oktober 1980 Predlog potvrdi izvršni odbor radničkog aaveta OOUR Rok: november 1980 Plan notvrdi radnički savet SOUR Rok: december 19SO i DELOVNI PROGRAM ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNEGA IN DOLGOROČNEGA PLANA SOZD EMONA Delavski svet SOZD je dne 9. 2.1979 sprejel sklep o obvezni pripravi in sprejetju srednjeročnega plana razvoja SOZD Emona za obdobje od leta 1981 do leta 1985 in dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do 1995 z elementi do leta 2000. Z navedenim sklepom je delavski svet določil: 1. da je nosilec strokovnih priprav za izdelavo plana poslovodni odbor SOZD in direktor Interne banke, 2. da sta za pripravo plana SOZD odgovorna izvršilni odbor delavskega sveta SOZD in izvršilni odbor Interne banke, 3. da bosta izvršilna odbora v skladu z 32. členom Zakona o Temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije izdelala delovni program za izdelavoplana. V skladu z navedenim sklepom delavskega sveta SOZD in v skladu z določilom 31. in 32. člena citiranega zakona sta izvršilna odbora delavskega sveta SOZD Emona in Interne banke Emona na predlog poslovodnega odbora SOZD in direktorja Interne banke sprejela naslednji DELOVNI PROGRAM ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNEGA IN DOLGOROČNEGA PLANA SOZD EMONA 1. NAMEN IN VSEBINA PROGRAMA Da bi v SOZD zagotovili realnost srednjeročnega in dolgoročnega plana za obdobje 1981 do 1986 odnosno do leta 2000, njegovo usklajenost med organizacijami združenimi v SOZD, usklajenost z drugimi OZD s katerimi organizacije SOZD-a trajno sodelujejo, s plani družbeno političnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti, ter utemeljenost planov organizacij, združenih v SOZD na podlagi samoupravnih sporazumov in dogovorov, se s tem programom priprav ureja: - organe in službe, ki pripravljajo strokovne podlage za pripravo planov in samoupravih sporazumov in dogovorov, na katerih temelji plan SOZD in organizacij združenih v SOZD, - naloge služb in organov, ki pripravljajo strokovne podlage in izhodišča za pripravo planskih dokumentov ter njihovo medsebojno sodelovanje, - vrsto planskih dokumentov, in roke za pripravo oziroma za sprejemanje, Ta program je oblikovan tako, da zajema naloge vseh nosilcev planiranja v SOZD Emona, (TOZD,DO in SOZD). Naloge posameznih strokovnih služb so določene za vse nivoje planiranja pripravljalna dela posameznih služb na posameznih nivojih medsebojno vsklajujejo in dopolnjujejo dela med posameznimi nivoji od TOZD do SOZD: Osnovni nosilec in koordinator del med posameznimi strokovnimi službami so planske službe TOZD in DO, za SOZD kot celoto pa služba za plan in analize v delovni skupnosti SOZD. Kadar je v tem programu navedena določena strokovna služba, je tu mišljena posebna služba ali posameznik, ki je za določeno področje dela zadolžen ne glede na to, ali je služba posebej organizirana v ta namen ali pa pokriva več funkcij ena služba oziroma odgovorni delavec. 2.0RGANI IN SLUŽBE ZA PRIPRAVO PLANA IN PLANSKIH PODLAG a) Na ravni SOZD in v Interni banki Na ravni SOZD so za pripravo plana in planskih dokumentov odgovorni naslednji organi in službe: 1. Poslovodni odbor SOZD in direktor Interne banke 2. Služba za plan in analize v delovni skupnosti SOZD in planska analitska služba v Interni banki 3. Služba za razvoj in investicije 4. Poslovni sektor 5. Služba za kadrovske, in organizacijske zadeve ter za sistem nagrajevanja, 6. P-avna in in splošne službe, 7. Poslovodni svet, v katerem so zastopani vsi direktorji delovnih in temeljnih organizacij združenih v SOZD, 8. Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD in izvršilni odbor Interne banke b) Na ravni delovnih organizacij 1. Individualni ali kolegijski poslovodni organi DO 2. Strokovna služba, ki je v DO odgovorna za plan in analize 3. Komercialna služba, 4. Tehnične službe 5. Računovodska služba, 6. Kadrovske in splošne službe, 7. Poslovodni sveti, ki jih tvorijo direktorji vseh TOZD združenih v DO 8. Izvršilni odbor delavskega sveta DO c) Na ravni temeljne organizacije 1. individualni poslovodni organ TOZD 2. Strokovna služba, ki je na revni TOZD odgovorna za plan in analize (če ta služba ni organizirana na ravni DO) 3. Komercialna služba 4. Tehnična služba 5. Računovodska služba 6. Kadrovske in splošne službe 7. Izvršilni odbor delavskega sveta TOZD 3. NALOGE SLUŽB IN ORGANOV, KI PRIPRAVLJAJO STROKOVNE PODLAGE IN IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO PLANSKIH DOKUMENTOV 3. 1. Na ravni SOZD in v letni banki 3. 1. 1. Poslovodni odbor in direktor Interne banke Poslovodni odbor in direktor Interne banke sta odgovorna: 1. da usposobita ustrezne strokovne službe za pripravo planskih do—mentov 2. da si člani poslovodnega odbora in direktor Interne banke razdelijo strokovna in poslovna področja, za katera bodo v vezi s pripravo planskih dokumentov posebej odgovorni t. j.: - glede urejanja poslovnih odnosov med organizacijami, združenimi v SOZD, ki so med seboj poslovno povezane (trgovina na malo, proizvodnja s trgovino, zunanje trgovinske organizacije v SOZD med seboj z drugimi organizacijami), - glede urejanja poslovnih odnosov na dolgoročnih in dohodkovnih povezavah organizacij, združenih v SOZD z drugimi organizacijami zlasti na področju, kjer več organizacij združenih v SOZD sodeljuje s posamezno drugo organizacijo, - glede urejanja odnosov s potrošniki prek potrošniških svetov in oblik sodelovanja, — g \ ecAe priprave \nves\\cx\sV<\Vx razvo'\n'\h programov, - glede vrednotenja novih naložb v osnovna in trajna obratna s—stva, - glede priprave ekonomskih analiz, metodologij planiranja, izračunavanja učinkov gospodarjenja ipd. - glede kadrovske problematike kot je zaposlovanje, izobraževanje, družbeni standard ipd. - glede usklajevanja planskih dokumentov SOZD in organizacij združenih v SOZD, s planskimi dokumenti Interne banke, ter planskimi dokumenti temeljnih bank in drugih finančnih institucij, - glede planiranja in samoupravnega urejanja zunanje trgovinskih poslov in deviznih učinkov ter urejanja teh odnosov med organizacijami združenih v SOZD in z drugimi organizacijami, - glede planiranja odnosov s krajevnimi skupnostmi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z družbeno političnimi skupnostmi, - glede samoupravne sprovedbe postopkov v pripravah in sprejemanju planov in sporazumov prek ustreznih organov, 3. Da skupaj z direktorjem Interne banke pripravi osnutek izhodišč o globalni smeri razvoja posameznih dejavnosti in organizacij, združenih v SOZD zlasti pa: - o smeri in intenziteti razvoja posameznih dejavnosti in organizacij, - o prioritetah naložb, - o organizacijskih izpopolnitvah v SOZD in o nadaljnih združevanjih drugih organizacij v SOZD ter načelih za trajna in dolgoročna povezovanja organizacij združenih v SOZD z drugimi organizacijami, - o poslih in zadevah, ki se združujejo na ravni posameznih DO in na ravni SOZD z vidika racionalizacije in specializacije, - o zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju, - o obsegu, pogojih in načinih združevanja sredstev za posamezne namene (kratkoročne in dolgoročne poslovne naložbe, združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo in družbeni standard, za razvoj, za izobraževanje ipd.) - o kadrovski in izobraževalni politiki ter o politiki osebnega in družbenega standarda, 4. Da spremlja izvrševanje programa priprav za srednjeročni in dolgoročni plan in ta program vsklajuje z organizacijami, združenimi v SOZD ter s programi družbenopolitičnih skupnosti, KS in s SIS. 5. Da po potrebi določa natančnejše programe in naloge za izvedbo tega programa. 3.1.2. Služba za plan in analize v delovni skupnosti SOZD in služba za plan Interne banke Služba za plan in analize delovne skupnosti SOZD in služba za plan Interne banke imata naslednje naloge: 1. Pripravi na podlagi obstoječih podatkov, ki jih po potrebi še zbere od TOZD, DO in od zunanjih inštitucij ustrezne strokovne podlage za pripravo planov tj.: - podatke o uresničevanju srednjeročnega plana za obdobje 1976-1978 z oceno leta 1980, - ekonomsko pravna izhodišča za planiranje v obdobju 1981-1985 (gibanje produktivnosti, učinki naložb, podatke o zaposelnih in njihovi strukturi ipd.) - o lokacijskih vidikih razvoja itd. 2. Na podlagi predpisanih enotnih nomenklatur pristojnih organov, ki jih dopolni glede na potrebe SOZD Emona in organizacij, združenih v SOZD pripravi ustrezni sistem planskih dokumentov za vse organizacije, združene v SOZD, 3. Skupaj s pravno službo delovne skupnosti SOZD in svetovalci za izvajanje ekonomsko dohodkovnih odnosov pripravi ustrezne vzorce ali osnutke samoupravnih sporazumov in drugih splošnih planskih aktov za SOZD, DO in TOZD tj.: a) za, TOZD - smernice za plan TOZD - elemente za pripravljanje samoupravnih sporazumov o osnovah plana ki jih TOZD posreduje drpgim udeležencem, - ot>raz.ce za p\an TOZD, - obrazce za skupne plane TOZD \n DO - obrazce za letne načrte, za izvajanje srednjeročnega plana b) za DO - vzorce osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO (zlasti se tu določi, katere naloge oziroma posle in v kakšnem obsegu bo opravljala DO za TOZD), - plan delovne organizacije (za posle, ki se opravljajo na ravni DO za račun TOZD) in posebej še seštevek planov vseh TOZD združenih v DO - obrazci za plan združevanja sredstev na ravni DO - vzorec za plan dela delovne skupnosti DO - obrazci za letne načrte za izvajanje srednjeročnega plana c) za SOZD - osnutek elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o osnovah plana, - samoupravni sporazum o osnovah plana SOZD - plan SOZD (ki izkazuje naloge, ki se opravljajo na ravni SOZD za račun TOZD in posebej še seštevek planov vseh TOZD in DO) - plan združevanja sredstev na ravni SOZD 4. Daje drugim organom planiranja (občina, republika, banke ipd.) ustrezne podatke (odgovore in ankete iz svojih evidenc ali iz podatkov, ki jih zbere od TOZD in DO 5. Opravlja strokovno tehnično vsklajevanje planov med organizacijami združenimi v SOZD. 3.1.3. Služba za razvoj in investicije Služba za razvoj in investicije zlasti pripravlja podatke za poslovodni odbor in plansko analitsko službo SOZD in Interne banke iz naslednjih področij: 1. opredelitev položaja organizacij, ki so združene v SOZD na posameznih regijah iz vidika razvojne dejavnosti, ki je posamezne organizacije opravljajo, 2. ugotavljanje možnosti širitve dejavnosti na obstoječih in novih lokacijah in v tej zvezi sodelovanje z ustreznimi organi občin in krajevnih skupnosti, 3. ocena vrednosti novih naložb in možne dinamike izgradnje glede na tehnološke, lokacijske in druge pogoje, 4. opredeljevanje novih tehnoloških dosežkov pri naložbah, 5. oblikovanje idej o novih povezavah v SOZD Emona z združitvijo ali drugimi trajnimi oziroma dolgoročnimi povezavami. 3.1.4. Poslovni sektor Poslovni sektor zlasti pripravlja: 1. Analize medsebojnih poslovnih povezav organizacij, ki so združene v SOZD po vrsti in obsegu ter kvaliteti (dolgoročno, kratkoročno, prihodkovno, dohodkovno,) ter možnosti poglobitve in razširitve teh povezav, 2. dolgoročno povezanost organizacij, združenih v SOZD z drugimi organizacijami (po vrsti, obsegu in kvaliteti) ter predloge za nadaljnje prihodkovne in dohodkovne povezave, konkretno za posamezne partnerje s posebnim prikazom, kdaj se z istim partnerjem povezuje več organizacij, združenih v SOZD 3. Izpopoljnjevanje sistema v blagovnem prometu 4. Pripravlja predloge o tem, kateri posli po vrsti in obsegu v notranjem in zunanjetrgovinskem prometu se bodo opravljali na ravni SOZD za račun TOZD. 5. Povezovanje s potrošniki 6. Posredovanje drugih podatkov iz raziskav tržišča 3.1.5. Služba za kadrovsko organizacijske zadeve ter sistem nagrajevanja Služba za kadrovske in organizacijske zadeve ima v pripravah planskih dokumentov na ravni SOZD naslednje naloge: 1. Analizira kadrovsko strukturo in gibanje delovne sile v preteklem petletnem obdobju ter v tej zvezi pripravlja izhodišča za novi petletni plan. 2. Analizira in za novo obdobje predlaga sistem izobraževanja in izpopoljnjevanja tako v okviru SOZD kot tudi v zunanjih strokovnih institucijah vključno s politiko štipendiranja. Pri tem daje predlog, katere kadrovsko izobraževalne funkcije naj se opravljajo in financirajo na ravni SOZD, DO in TOZD. 3. Analizira in predlaga obseg in oblike izgradnje in kreditiranja stanovanj in objektov družbenega standarda. 4. Analizira in predlaga razvoj sistema razporejanja sredstev za osebne dohodke, izkoriščanje delovnega časa, 5. Analizira in predlaga razvoj rekreativne in športne dejavnosti, varstva pri delu, družbene samozaščite in drugih aktivnosti delavcev. 6. Analizira razvoj odnosov s samoupravnimi interesnimi skupnostim, ki zadevajo področje dela, izobraževanja, zdravstva, socialne varnosti ipd. 3.1.6. Pravna in splošne službe Pravna in splošne službe analizirajo in predlagajo razvoj za področja., 1. Samoupravne organiziranosti 1. Samoupravno pravnih zadev 3. Varstva pravic delavcev 4. Delovanje samoupravne delavske kontrole 5. Spoštovanje zakonitosti in pogodbenih ter samoupravno dogovorjenih odnosov (tožbe, gospodarski prestopki in prekrški, notranje in zunanje arbitraže ipd.) 6. Predlogi za eventuelne izpopolnitve določenih samoupravnih aktov 7. Problematika v zvezi z obveščanjem prek internega glasila, stiki z javnostjo ipd. 3.1.7. Poslovodni svet SOZD Poslovodni svet SOZD, v katerega so vključeni člani poslovodnega odbora SOZD, direktor interne banke ter vsi individualni poslovodni organi ter predsedniki kolegijskih poslovodnih organov DO in TOZD v pripravah za plan: - proučuje strokovne podlage za plan, ki zadevajo medsebojno sodelovanje organizacij v SOZD in na podlagi tega pripravlja strokovna izhodišča za plan SOZD in za posamezne DO in TOZD, - v teku priprav za plan vsklajuje stališča posameznih TOZD, DO in SOZD predno o posameznih zadevah odločajo delavci ali samoupravni organi v TOZD, če se ugotovi, da medsebojni interesi niso usklajeni, - sprejema dogovore o izvajanju priprav, ki so potrebni za pravočasno izvršitev posameznih nalog, če so te odvisne od medsebojnega strokovnega sodelovanja, 3.1,8. Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD In izvršilni odbor Interne banke 1. Na podlagi analitičnega in strokovnega gradiva ter na podlagi elementov za pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov, ki so jih sprejeli delavci v TOZD, predlagata delavskemu svetu SOZD osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD (na podlagi navedenega osnutka sprejme delavski svet SOZD predlog sporazuma o temeljih plana, ki ga dokončno sprejemajo delavski sveti TOZD, če je predlog v skladu z njihovimi temelji plana.) 2. Obravnava poročila poslovodnega odbora SOZD o poteku priprav za sprejemanje planov in sprejema ukrepe za izvrševanje tega programa, 3.2. Na ravni delovnih organizacij 3.2.1. Individualni ali kolegijski poslovodni organ DO 1. Pripravi predlog programa priprav za plan, ki ga sprejema delavski svet DO oziroma organ, ki ga je delavski svet s sklepom o pripravi plana za to pooblastil. 2. Individualni ali poslovodni kolegijski poslovodni organ DO je odgovoren, da so usposobljene ustrezne strokovne službe za pripravo planskih dokumentov, 3. Da skladno z izhodišči, ki bodo dogovorjena v poslovodnem svetu SOZD pripravi skupaj s poslovodnimi organi TOZD natančnejša izhodišča za pripravo plana DO in TOZD zlasti o zadevah, ki so opredeljena v točki 3.1,1. pod 3 tega programa. 4. Spremlja izvrševanje programa priprav za plan delovne organizacije. 3.2.2, Strokovne službe za plan DO 1. Pripravlja na ravni DO ustrezne strokovne podloge za plan skladno z matodologijo in izho- Ovfefcv, V.\ V'Vv pripravi služba za p\an SOZD . Navedeno metodologijo po potrebi ustrezno razčlenijo z ozirom na specifične potrebe delovne organizacije. 2. Dajejo potrebne podatke službi za plan SOZD in ustreznim službam temeljnih organizacij. 3. Opravljajo druge naloge, ki so za njih opredeljene v programu o pripravi plana DO. 3.2.3. Komercialne službe Komercialne službe pripravljajo za plan naslednje podatke in predloge: 1. O obsegu sodelovanja s posameznimi partnerji (na prihodkovnih in dohodkovnih in drugih dolgoročnih osnovah) po obsegu in vrstah blaga z dinamiko po posameznih letih. 2. Globalno prikazujejo poslovne odnose tudi s partnerji, s katerimi niso oziroma ne bodo razširitev in izboljšanje asortimana. 4. O pogojih nabave in prodaje ter koeficientih obračanja zalog. 5. Pripravljajo predloge o tem, kateri komercialni posli se bodo opravljali na ravni DO za račun TOZD. 6. Pripravljajo druge komercialne podatke, ki so pomembni za pripravo plana. 3.2.4. Tehnične službe Tehnične službe v zvezi s pripravo plana pripravljajo naslednje podatke: 1. O obstoječih kapacitetah v posameznih TOZD in usklajevanja izkoriščanja teh kapacitet med TOZD v okviru DO in z drugimi OZD (v fizičnih pokazateljih). 2. O izpopolnjevanju tehnologije v kolikor ta funkcija ni prenešena na TOZD. 3. O normativih porabe osnovnih materialov in dela, v kolikor ta funkcija ni prenešena na TOZD in usklajevanje . teh normativov med TOZD. 4. O novih naložbah, ki so pomembne za več TOZD v okviru DO ter o njihovih tehničnih učinkih. 5. O inovacijah in racionalizacijah, v kolikor, ta funkcija ni prenešena na TOZD. 6. O drugih zadevah, ki so pomembne za pripravo plana. 3.2.5. Računovodske službe Računovodske službe DO (tam kjer so organizirane) pripravljajo naslednje strokovne podlage: 1. Podatke o doseženih poslovnih rezultatih v preteklem petletnem obdobju (delitev celotnega prihoda, dohodka in čistega dohodka). 2. Podatke o gibanju kreditov za kratkoročne, dolgoročne in druge naložbe ter o združevanju sredstev. 3. Finančne podatke o investicijskih naložbah ter o strukturi sredstev. 4. Podatke o prispevkih za posamezne samoupravne interesne skupnosti ter o davkih. 5. Podatke o gibanju zalog ter o odnosih s kupci in dobavitelji. 6. Druge finančne pokazatelje, ki bodo opredeljeni z metodologijo planiranja. 3.2.6. Kadrovske In splošne službe Kadrovske in splošne službe na ravni DO opravljajo v postopku planiranja smiselno iste funkcije, kot so opisane za te službe SOZD pod točko 3.1.5. in 3.1.6. 3.2.7. Poslovni sveti v DO Poslovodni sveti v DO opravljajo v okviru DO smiselno iste naloge, kakor so pod točko 3.1.7. opisane za poslovodni svet SOZD. 3.2.8. Izvršilni odbor delavskega sveta DO Izvršilni odbor delavskega sveta DO opravlja za DO smiselno iste naloge, kakor je pod točko 3.1.8. določeno za izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. 3.3. Na ravni TOZD 3.3.1. Individualni poslovodni organ TOZD 1. Pripravi predlog programa priprav za plan, ki ga sprejme delavski svet ali organ, ki ga je delavski svet s sklepom o pripravi plana za to pooblastil. 2. Odgovoren je, da so usposobljene ustrezne strokovne službe za pripravo planskih dokumentov. sklenjene dolgoročne povezave. 3. Pripravljajo programe za Vrsto dokumentov ^ £vdo \\Yv pt\prcw\\a \rv Y\do \\Yv spte\emo \n vek rok za pripravo \ a) V SOZD 1 . Strokovne podlage,analize in drugo za pripravo sporazuma o temeljih plana SOZD in za pripravo smernic za plan TOZD Služba za plan in analize SOZD in Interne banke v sodelovanju z ostalimi strokovnimi službami iz točke 3.1. Rok : junij-julij 1979 Poslovodni odbor in poslovodni svet SOZD Rok : 31.7.79 Posredovanje smernic TOZD in DO Rok : 15.avgust 1979 2. Osnovna izhodišča za politiko razvoja SOZD,DO in TOZD glede na razvojne usmeritve posameznih dejavnosti DO in TOZD v SOZD, vsklajeno s planskimi usmeritvami družbenopolitičnih skupnosti. Poslovodni odbor in poslovodni svet SOZD : 15. avgust 1979 Delavski svet SOZD Rok : 30.avgust 1979 Posredovanje TOZD in DO D° ™ 5.september 1979 3. Metodologija za plane SOZ DO in TOZD. ^ Služba za plan in analize SOZD in Interne banke Rok: 31.september 1979 Poslovodni odbor Rok : 31. september 1979 4. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Služba za plan in analize SOZD, Interna banka, pravna služba, služba za razvoj in investicije poslovni sektor in druge službe SOZD. Rok : 15. september 1 979 Poslovodni svet SOZD Rok : 20. september 1979 Posredovanje TOZD in DO do 30. septembra 1979 5. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD. Služba za plan in analize SOZD, Interna banka, služba za razvoj in investicije, poslovni sektor, pravna služba in druge službe SOZD Rok : 30. oktober 1979 Delavski svet SOZD- sprejem predloga Rok : 30. november 1979 Obravnava predloga na TOZD in DO ter vsklajevan je .»tališč Rok : december 1979 - april 1980 6. Oblikovanje končnega predloga in sprejem samoupravnega sporbzuma o temeljih plana SOZD. Služba za plan in analize SOZD, prvana služba ter poslovodni odbor in poslovodni svet SOZD. Rok : maj - junij 1980 Delavski sveti TOZD Rok : 30.julij 1980 7. Predlog plana SOZD in njegov sprejem (skupni plan in zbirni plan) Služba za plan in analize SOZD in Interne banke Rok: 30. oktober 1980 Sprejem na delavskih svetih TOZD Rok : november 1980 Delavski svet SOZD Rok : december 1980 8. Predlog plana Interne banke in njegov sprejem ter plan delovne skupnosti Interne banke Osnutek pripravijo strokovne službe Interne bank« Rok : 30. oktober 1980 Predlog sprejme izvršilni odbor Interne banke Rok : 15. november 1980 Plan sprejme zbor Interne banke Rok : december 1980 9. Plen delovne skupnosti SOZD Osnutek pripravi služba za plan in analize SOZD in služba za kadrovsko organizacojske zadeve in sistem nagrajevanja Rok : avgust 1980 Rredlog določi poslovodni odbor Rok : september 1980 Plan sprejemata delavski svet delovne skupnosti in delavski svet SOZD Rok : november 1980 b) v DO 1. Strokovne podlage analize in drugo za pripravo sporazuma o temeljih plana DO in za pripravo smernic za TOZD, vsklajeno z ustreznimi pripravami Ustrezne strokovne službe DO Rok : junij-julij 1979 Poslovodni svet DO (direktorji vseh TOZD) Rok: 15.avgust 1979 SOZD 2.Osnovna izhodišča za politiko razvoja DO in TOZD, vsklajeno z izhodišči SOZD /ključno z družbenopolitičnimi skupnostmi Poslo-odni organ DO skupaj s poslovodnimi organi TOZp Rok: 30. september 1979 Delavski svet DO Rok : 31. september 15-9 o m E o 6 E-lnl irmati m 3. Pripravi skladno z izhodišči, ki bodo dogovorjena na poslovodnem svetu SOZD in izhodišči, kibodo dogovorjena v okviru DO, v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami, osnutek smernic za pripravo plana TOZD. 4. Koordinira delo vseh služb in organov v TOZD v postopku priprave plana in spremlja izvrševanje programa za pripravo plana TOZD. 3.3.2. Strokovne službe za plan TOZD Strokovne službe za plan TOZD: 1. Pripravljajo za TOZD, skladno z metodologijo in izhodišči, ki jih pripravijo službe za plan SOZD in DO, strokovne podlage: - za smernice za plan TOZD - za elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov - za temelje plana TOZD - za plan TOZD C- za skupne plane (za DO, SOZD in z drugimi, s katerimi je TOZD trajno poslovno in dohodkovno povezana). 2. Dajejo potrebne podatke službam za plan DO in SOZD. 3. Opravljajo druge naloge, ki so za njih opredeljene v programu o pripravi plana DO. 3.3.3. Komercialna služba TOZD Komercialne službe na ravni TOZD pripravljajo za plan naslednje podatke: 1. O obsegu sodelovanja s posameznimi partnerji (na prihodkovnih, dohodkovnih in drugih dolgoročnih osnovah) po obsegu in vrstah blaga z dinamiko po posameznih letih. 2. Globalno prikazujejo poslovne odnose tudi s partnerji, s katerimi niso oziroma ne bodo sklenjene dolgoročne povezave. 3. Pripravljajo programe za razširitev in izboljšanje asortimana. 4. O pogojih nabave in prodaje ter o koeficientih obračanja zalog. 5. Pripravljajo druge komercialne podatke, ki so pomembni za pripravo plana. 3.3.4. Tehnične službe Tehnične službe v TOZD v zvezi s planom pripravljajo: 1. Podatke o obstoječih kapacitetah in njihovem izkoriščanju (fizičnih pokazateljih). 2. Podatke o izpopoljnjevanju tehologije, v kolikor ta funkcija ni prenešena na DO. 3. Podatke o vzdrževanju osnovnih in drugih sredstev. 4. Podatke o normativih porabe osnovnih materialov in dela. 5 . O inovacijah in racionalizacijah. 6. O drugih zadevah, ki so pomembne za pripravo plana. 3.3.5. Računovodske službe Računovodske službe v TOZD, v kolikor te niso organizirane na ravni DO, pripravljajo strokovne podlage za plan tako, kot je to pod točko 3.2.5. vpisano za računovodske službe DO. 3.3.6. Kadrovske in splošne službe Kadrovske in splošne službe TOZD opravljajo v posotpku planiranja smiselno iste funkcije, kot so vpisane za te službe SOZD pod točko 3.1.5. in 3.1.6. 3.3.7. Izvšilni odbor delavskega sveta TOZD Izvršilni odbor delavskega sveta TOZD opravlja na podlagi analitičnega in strokovnega gradiva naslednje naloge in pristojnosti: 1. Ppredlaga delavskemu svetu TOZD osnutek predloga temeljev plana TOZD (temelji plana TOZD vsebujejo smernice za plan TOZD ter elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov). 2. Daje delavskemu svetu TOZD predlog plana TOZD, ki ga pripravi na podlagi temeljev plana, ki so ga sprejeli delavci na referendumu (plan TOZD sprejme delavski svet TOZD, če je v skladu s temelji plana, kot so ga sprejeli delavci.) 4. VRSTE PLANSKIH DOKUMENTOV IN ROKI ZA PRIPRAVO IN SPREJEMANJE V TOZD, DO in SOZD se pripravljajo in sprejemajo naslednji planski dokumenti in strokovne podlage za pripravo teh dokumentov. (GLEJ TABELE NA STRANEH 3 IN 4) r Vrsta dokumentov 1 Kdo jih pripravlja j in rok za pripravo /Kdo jih sprejema in rok za sprejem/ / - , r 3. Osnutek samoupravnega sporazume o temeljih plana DO j Planske in druge ustrezne / strokovne službe DO 1 Poslovodni svet DO ter poslovodni organi vseh TOZD Rok: 30.septemLer 1979 4. Predlog samoupravnega sporazuma 0 temeljih plana DO Panske in druge ustrezne strokovne službe DO Rok : oktober 1979 Delavski sve t DO Rok : 30. november 1979 Obravnava predloga na TOZD Rok : december 1979 - april 1980 5. Oblikovanje končnega predloga in sprejem samoupravnega sporazum in temeljih plana DO Služba za plan DO druge strokovne službe in poslovodni organ DO Rok : maj-junij 1980 Delavski svet TOZD Rok : 30. julij 1980 6. Predlog plana DO in njegov sprejem (skupni in zbirni plan)- Planska in druge strokovne službe DO Rok: 30. oktober 1980 Delavski svet TOZD Rok : november 1980 Delavski svet DO Rok : december 1980 7. Plan delovne skupnosti DO $ Planske in druge strokovne službe DO Rok: avgust 1980 Predlog določi poslovodni organ DO Rok: september 1980 Sprejme delavski svet DO in delavski svet delovne skupnosti DO Rokmovember 1980 c) v TOZD 1. Strokovne podlage in analize za pripravo planskih dokumentov •TOZD Planske tehnične in druge strokcxne službe TOZD Rok : junij-julij 1979 Poslovodni organ predstavniki ustreznih strokovnih služb (kolegij) Rok : 15.avgust 1979 2. Smernice in elementi za pripravo samoupravnega sporazuma in dogovorov o temeljih plana Osnutek pripravi poslovodni organ z ustreznimi strokovnimi službami (v skladu z osnovnimi izhodišči o politiki razvoja SOZD, DO družbenopolitičnimi skupnostmi , KS in SIS-i) Rok : 15. september 1979 Predlog določi delavski svet TOZD Rok: 20»september 1979 Obravnava in sprejem smernic in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana na zborih delavcev Rok : do 30. oktobra 1979 3. Osnutki sporazumov o temeljih plant Ustrezne službe TOZD,kadar je TOZD iniciafor sporazumevanja ali pa osnutke sp razumov,ki so jih oblikovali drugi, obravnavajo in vsklaj jo s smernicami in elementi samoupravno sporazumevanje Rok : oktober-november 1979 Zbori delavcev Rok: oktober - november >- 1979 jje- za 4. Temelji plana TOZD Strokovne službe TOZD pripravijo osnutek Rok : januar-februar 1980 Predlog določi delavski svet Rok : marec 1980 Sprejemajo delavci z referendumom Rok : april 1980 5. Samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih plana Osnutek oblikujejo strokovne službe TOZD na podlagi vzorca,ki jih pripravijo službe SOZD in DO kadar so TOZD iniciatorji za sporazumevanje z drugimi ali pa ' analiz-rajo sprejete predloge -akih sporazumov, ki so jih prejeli od drugih in jih usklajujejo s temelji plana TOZD Rok : junij-julij 1980 Delavski svet Rok : maj - oktober 1980 6. Plan TČZD " Planske in druge strokovne službe TOZD Rok : oktober 1980 Predlog sprejme izvršilni odbor delavskega sveta TOZD Rok : november 1980 Plan sprejme delavski svet TOZD Rok : december 1980 akcija Nič nas ne sme presenetili Svet za ljudsko obrambo in ružbeno samozaščito pri redsedstvu Republiške kon-terence SZDL Slovenije je Prejel sklep, da letos organi-ram° in izvedemo vsesploš-0 družbeno akcijo, na kateri vorn° preverili obrambno, arnostno sposobnost in pripravljenost vseh delovnih lju-~ akcijo pod geslom »Nič Z16 sme presenetiti«, še ™a namen, da v njej bolj okrepimo obrambno rnostno pripravljenost, po- globimo podružabljene odnose na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter da na tem področju vsi sodelujemo. Kakšen pomen ima akcija »Nič nas ne sme presenetiti« in kaj v bistvu želimo z njodo-seči. Akcija ima namen preveriti našo obrambno in varnostno pripravljenost. Okrepila naj bi moralne politične vrednosti in zavest delovnih ljudi, ter prispevala k nadaljnjemu poglabljanju koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To pa pomeni, da bo morala akcija zajeti prav vse delovne ljudi, ki združujejo delo v DO in TOZD v Emoni. Iz tega sledi, da bo težišče dejavnosti tam, kjer delovni človek združuje svoje delo. Pri načrtovanju in izvajanju akcije ter pri preverjanju doseženega je treba upoštevati, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del naše- ga vsakodnevnega ravnanja vsakogar od nas pri delu, da sta pravici in obveznost, ki jo delovni ljudje uresničujemo na delovnem mestu in družbenem življenju. Akcija mora vsem družbe-no-političnim in drugim družbenim dejavnikom omogočiti, da bodo preverili svojo organiziranost, usposobljenost vseh delovnih ljudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V AKCIJI SODELUJEMO VSI Akcija v nekaterih DO in TOZD Emone poteka dobro, drugje slabše, zato je potrebno v teh organizacijah združenega dela dosledno analizirati stanje na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite, ter ga na podlagi ugotovitev dograjevati v programih in načrtih. Kakor že rečeno, morajo v akciji sodelovati vsi odbori za ljudsko obrambo in družbeno ■ POGOJ ZA USPEŠNEJŠI NASTOP V TRGOVINI Boljša medsebojna povezava za^ *et°šrijem letu smo priče darJn^T' pogojem gospo" rrni’ kl se izražajo ne v po-vLalkaniu povpraševanja, saj n- da na tržišču še vedno ko- n u&a’ nego 7 poman]ka' J Kac*ra na eni strani m ogro-0 Povečanje stroškov poganja na drugi strani. m Povečanih stroških misli-v° P^dvsem na pogoje poslo-ja v zvezi s podražitvijo mrer|eaike- Ugotavljamo nanj, c’ da se nam bodo stroški 0g y°zoy, kakor tudi stroški elektVania lokalov, skupno z Vefairieno energijo izdatno posreči; v°leg tega pa se bomo Okviri 3,1 tucb s Povečano ne-kov' dn°sti°. ker se denarni to-gn 1 vedno gibljejo zunaj p°darstva. Interna banka v Jt* ne b° mogla uresničiti stvih Že^a P° finančnih sred-n za tekoče poslovanje, ta Paso tudi draga Ero °ne:entracija poslovanja jia S1.stidne dejavnosti na ljub-g0^il ona območju je že omo-te ? boljše poslovne rezulta-da lastno maloprodajo, tako pot So uspehi vzpodbujajoči. čr{nebno bi bilo le še več na-^an ^jf' dogovarjanja za asorti-na j’ kl bi ga vodila grosistič-shier'laVnost' Uri tem se ne bi Peni Voz.*rati samo na razliko v kl i° doseže ena ali druga Javnost, *-------x ostale temveč elemente, tudi ki na nam zmanjšujejo stroške in s tem povečujejo dohodek. Nekateri od teh bi bili: • skupne zaloge so manjše, če se maloprodaja preskrbuje pri veleprodaji. Skupno porabimo torej manj finančnih sredstev za kritje zalog. Rabimo fizično manj skladišče površine, • transportni stroški sre-skrbe so manjši, če se dogovorno urede blagovni tokovi in »vozni red« oskrbe in maksimalne ekonomičnosti voznega parka, • povečuje se koeficient obračanja zalog, • pri vseh artiklih ali blagovnih skupinah se lahko s proizvodnjo boljše načrtuje in dogovarja, • stroški potniške službe so manjši, potniška služba pri lastni maloprodaji mora imeti drugačno vsebino - bolj je vezni člen, ne pa »borec za promet in kondicije«. Tako proizvodnja lažje prisluhne zahtevam trga, • približujemo se tistemu medsebojnemu stanju povezave, ko bomo lahko določali, kateri artikli bodo imeli najboljši skupni uspeh. Tako bo proizvodnja in trgovina z najmanjšimi stroški dala blago trgu. Mogoče samo nekaj o za- logah in predvsem o fizičnem obsegu zalog. Znano je, da pri Emoni imamo ali pa so v izvedbi različni tipi trgdvin -en tip se gradi takorekoč brez lastnih priročnih skladišč, drugi tip pa ima večja lastna skladišča, želi imeti vse na licu mesta, ne pa nekaj deset kilometrov stran. Razlika se seveda pojavi v prodajni površini, prvi objekti imajo veliko več prodajnih površin in s tem tudi boljšo gospodarsko izkoriščenost. In še nekaj je pri teh objektih - razlika v ljudeh. Ti so od vsega začetka prodajno osebje, osebje ki se obrača h kupcu in posreduje želje kupcev, ne pa »nabavno«, ki je strašno »užaljeno«, če ga ne obišče sleherni potnik in tako lahko na svojem malem »vrtičku« odnosno prodajni polici goji vse in nič ali »svaštarstvo«. Zato imajo nekateri naši prodajni objekti jasno začrtan asortiman, drugi pa ga stalno iščejo in ga ne žele nikoli najti. Da to nima bodočnosti, je na dlani. Mogoče je vzrok tudi subjektiven - sami se premalo poznamo in premalo izkoriščamo lastne možnosti. Vsaka iniciativa za izboljšanje takega stanja naj bi bila dobrodošla. JOŽE SNOJ SESTANEK REUMATOLOŠKE SEKCIJE SLOVENIJE V ZDRAVILIŠČU ČATEŠKE TOPLICE čateške Toplice - republiški reumatološki center ZdraSvnl°to 23- ^nija je bil v redni \1Scu Čateške Toplice matni Rokovni sestanek reu-°ske sekcije slovenske- ga zdravniškega društva. Na zboru je bilo prisotnih 30 zdravnikov, med njimi skoraj vsi vodilni reumatologi Slove- ■ SKRIVALNICE Pojasnilo št.V93lank“ SKRIVALNICE, objavljenem v E-INFORMATORJU v EmJU lija avI°r članka na koncu sprašuje: »ali je tovariše Naš ?na'Jestvina mor,la sram uporabljati naziv Emona...«. SQyy Kovor je kratko NE, ker smo na referendumu o združitvi v I-ksn Fekb in je za nas ime naše delovne organizacije samo nin,0 °.k°I_ Ba povsod uporabljamo v pravnem prometu. Me-infor ,a **i se moral avtor preden je napisal članek za objavo, Zar^rt-3** V ^1*1* Emona-Jestvina o tej zadevi, bral, 3 ’ pravi|nega informiranja smo mnenja, da je potrebno I- naslednje: tako h e.*U ie novinar pomotoma zamenjal vrstni red besed kar n; 3 na*nesto Emona-Jestvina napisal Jestvina-Emona, 2 ., ’’asa napaka in zato ne moremo nositi odgovornosti. ^FOlfv?83 V "Primorskih novicah« kot je prikazan v glasilu E-skih n • TOR n*smo naročili. Do napake je prišlo v »Primor-»aroču ViCak“’ ker Je delavec, odgovoren za reklame brez našega objav" k °biav'* oglas, ki ga je enostavno povzel iz starejših novi« Ker oglasa nismo naročili, nismo računa Primorskim N^am Plačali. Pač pa”3men n* dajati prevelik poudarek omenjenemu članku, ^oda K3Vn°s* Pravilno informirati, zato da se prepreči moralna 1 “i j° lahko kolektiv utrpel zaradi netočne informacije. BRANKO KORENIKA direktor splošnega sektorja DO Emona-Jestvina Koper samozaščito, štabi CZ, štabi TO kjer so, družbenopolitične organizacije, organi upravljanja in sindikati. Da bo akcija uspela, je predvsem odgovorna organizacija ZK. Vsi navedeni organi bodo morali v prvem obdobju akcije svoje načrte in programe vsebinsko uskladiti, ter odpraviti šibke točke programa, pričeti z usposabljanjem, predavanji, seminarji in praktično izvajati naloge. Velika preizkušnja - septembra! To pomeni, da se letos vsi pripravljamo na vajo, tako tudi KS, ki je glavni nosilec na terenu SIS. Zajete so vse strukture družbenega življenja. Potrebno je odpraviti slabosti, šibke točke v naši obrambni organiziranosti, še posebej na področju družbene samozaščite, na primer: v ureditvi protipožarne zaščite, preprečevanju kriminalitete, problematiki varstva ustavnega reda, javnem redu in miru, prometni varnosti, poostrenem nadzoru izvajanja varstva pri delu, pregledu in dopolnitvi obrambnih načrtov CZ, ter pri načrtih o zavarovanju premoženja v DO in TOZD. V dneh 29. in 30. septembra letos, ko bomo na vseh ravneh organizirali in praktično izvedli vse načrtovane obrambne in samozaščitne naloge, bomo preverili našo uspešnost. Vsaka DO in TOZD si bo po lastni presoji določila predpostavko, ali gre za njeno ogroženost s strani eventuelnega agresorja, ali za naravno nesrečo. Tako se bodo eni enotno in usklajeno postavili v aktiven odpor, drugi pa v reševanje in zaščito pred posledicami naravne nesreče. Za pripravo akcije, usklajevanje ter vodenje v vsaki DO ali TOZD je odgovoren odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ter komite oziroma osnovna organizacija zveze komunistov. ANDREJ CERŠAK Pivnica Zvezda začasno zaprta ■ PIVNICA »ZVEZDA« - UGASNILA Jutri Emonska klet LJUBLJANA, 13. julija -Gostinci trgovske hiše Maxi-market so se odločili, da preu-rede znano pivnico Zvezda v restavracijo z 200 sedeži, ki bo odprta do 1. ure zjutraj in kjer bodo gostom na voljo izbrane narodne jedi. Povedali so nam, da bodo tedensko menjali menije. Tako bodo en teden na mizi štajerske specialitete, drugi gorenjske, potem prekmurske, primorske itd. Z meniji se ne bodo ustavili ne republiških mejah, temveč bodo z njimi obrali vso Jugoslavijo od dalmatinskih, bosanskih, srbskih do makedonskih narodnih jedi. Za boljše razpoloženje in večji apetit bo poskrbel ansambel, ki bo goste zabaval vsak dan od 20. ure naprej. Bivša pivnica je zaprta zaradi obnovitvenih del že od 7. julija, restavracija pa bo nared, tako so nam zagotovili, v septembru letos, imenovala pa se bo Emonska klet. E-INFORMATOR E-IZOBRAŽEVANJE Priprave na srednjeročni načrt nije ter nekaj gostov iz sekcije reumatologov Hrvaške, s katero ima reumatološka sekcija Slovenije že dolgo časa strokovne in prijateljske stike. Srečanje je bilo strokovnega značaja, hkrati pa tudi organizacijskega s ormuliranjem organizacijskega odbora za pripravo 8. kongresa reumatologov Jugoslavije, ki bo prihodnje leto v Portorožu. V strokovnem delu je predstojnik zdravstvene službe v Čateških Toplicah dr. med. Anton Fra-novič predstavil model pristopa k funkcionalni terapiji bolnikov z ankilozantnim spondi-litisom kot ga razvijajo v našem zdravilišču, kar so udeleženci pozitivno sprejeli in ugotovili, naj bi naše zdravilišče postalo vodilni center Slovenije za rehabilitacijo tovrstnih bolnikov. Sledila so še štiri strokovna predavanja, ogled novega hotela TERME v gradnji ter družabni zaključek s kosilom v gradu Mokrice. Mislimo, da je tudi organizacija tega sestanka pokazala nenehno prizadevnost zdravstvene službe zdravilišča ter celotnega kolektiva za afirmacijo strokovnosti reumatološke rehabilitacije kot glavne zdravstvene dejavnosti naše temeljne organizacije. ČT-INFORMACIJE Domžale, 15. julija Da bi v SOZD Emona zagotovili realnost srednjeročnega plana za obdobje 1981 do 1986 in pripravili plan dolgoročnega obdobja do leta 2000 in s tem dosegli usklajenost med OZD v SOZD in drugimi organizacijami, s katerimi SOZD trajno sodeluje s plani družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesih skupnosti, smo organizirali 2-dnevni seminar v Domžalah, ki je bil namenjen vsem direktorjem v SOZD in strokovnim sodelavcem (računovodjem, planerjem in analitikom). Namen seminarja ni bila priprava konkretnih nalog za izdelavo plana, temveč opozoriti delavce na pomen planiranja in prikaz smernic nalog za službe in organe, ki bodo zadolženi za pripravo strokovne podlage. Program planiranja je oblikovan tako, da zajema naloge vseh nosilcev planiranja v SOZD Emona. Naloge posameznih strokovnih služb so določene tako, da se strokovna pripravljalna dela posameznih služb medsebojno usklajujejo in dopolnjujejo med posameznimi nivoji od TOZD do SOZD.___________________ ■ MALI NOGOMET Poudarjeno je bilo, da planiranje ni samo sebi namen, temveč da planiramo zato, da bi povečali nacionalni družbeni proizvod in dohodek SOZD. Da bi to dosegli, ne zadostuje, da bi delavci na papirju sestavili planske akte, želje in ambicije, ki se potem ne uresničujejo, pač pa mora temeljiti na konkretnih obveznostih materialnega značaja. Te obveznosti pa bodo udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih plana morali izpolniti in tako realizirati cilje plana. Smernice za izdelavo plana, ki so bile dane na seminarju, so zajele vprašanje družbenoekonomskih izhodišč planiranja (celotni prihodeek, dohodek in delitev, obveznosti do SIS in družbenih skupnosti, analiza proizvodnje in uspešnosti poslovanja, analiza notranje organiziranosti, študij tehnologije dela, analiza informacijskega sistema, kadrovska analiza), metoda planiranja in strategijo plana. Število udeležencev seminarja potrjuje, da se delavci zavedajo pomena planiranja, to pa jih še bolj zavezuje, da z zavzetostjo in odgovornostjo izpolnijo nove naloge. M. ZUPANČIČ Gost iz Romunije Ljubljana, 7. julija - Predstavnik glasila romunske komunistične partije SCINTEIA, novinar Sergiu Andon iz Bukarešte, ki se je te dni mudil v Sloveniji kot gost redakcije časopisa KOMUNIST, je obiskal tudi SOZD Emono. V razgovorih z našimi predstavniki se je zanimal predvsem o dosežkih povezovanja proizvodnje s trgovino in hoteli ter si ogledal film o Emoni. E-INFORMATOR Uspešna ekipa Maksimarketa * Kot vsako leto tudi letos nastopa ekipa »MM« za mali nogomet v TRIM LIGI-LJUB-LJANA CENTER. V spomladanskem delu tekmovanja je odigrano 8 kol. V osmih kolih je ekipa zbrala 9 točk z gol razliko 30 : 29. Nadaljevanje tekmovanja bo v mesecu avgustu. Tekme se igrajo na pomožnem igrišču stadiona Ljubljana. V ekipi MM za mali nogomet igrajo naslednji delavci: Kontrec Drago, Gočev Dimitar, Kečan Slaviša, Godec Janez, Polič Nikola, Vidra Ivan, Vidovič Dragan, La vreč Franc, Korošec Stane, Nivič Milan in Križnik Jože. KONTREC DRAGO E-Informator 7 ■ DRUGI O NAS: Kadrovska problematika v trgovinah na drobno Ko inšpektor stopi v trgovino s prehrambenim blagom, je premajhno število delavcev prvo, nad čemer se pritožijo zaposleni. O tem, da je stanje zaposlenih v trgovini na drobno kritično, pričajo tudi odločbe oddelkov za gospodarstvo pri skupščinah občin o skrajšanem delovnem času nekaterih poslovalnic zaradi pomanjkanja delovne sile. Emona TOZD Maloprodaja nam je posredovala podatke, po katerih je v letu 1977 in 1978 skupaj približno 36 kvalificiranih in visokokvalificiranih trgovcev zapustilo trgovino, iz šol pa jih je v istem času prišlo le 6 Trgovski poklic zapuščajo največ v prvih letih po končanem šolanju; odhajajo na delovna mesta, kjer ni fizičnega dela, kjer so bolje nagrajeni, delajo le v eni izmeni in so ob sobotah prosti. Okrog 90 zaposlenih trgovcev predstavljajo ženske. Prodajalke imajo v trgovinah poleg ostalega tudi precej fizičnega dela, kar pogojuje pogosta obolenja (krčne žile, okvara hrbtenice). Tudi otroško varstvo ni urejeno, saj so vrata vzgojnovar-stvenih ustanov popoldan zaprta. Zaradi majhnega števila zaposlenih kvaliteta postrežbe pada (zgodi se, da so v eni izmeni vajenke in poslovodja - samopostrežna trgovina). Intervencije potrošnikov so po- goste, saj jih motijo slaba postrežba, neprijazni odnosi zaposlenih, pomanjkanje blaga in to, da so nekatere trgovine odprte samo dopoldan. Treba bo najti ustrezno rešitev, pritegniti trgovce v njihov poklic in povečati vpis v trgovske šole. Z zagotovitvijo zadostnega števila kvalificiranega kadra bi odstranili vir številnih pritožb. V novih soseskah gradimo trgovske centre, občani pa dograditev nestrpno pričakujejo. Pa bo dovolj usposobljenih trgovcev, da bodo lahko zadovoljili zahteve potrošnikov? Mesečni informator UIS Ljubljana, 6. ’79 Avgusta v Trgovsko hišo Maximarket Posezonsko znižanje cen obutvi Od 1. do 25. avgusta do ženski in moški obutvi 40% znižane cene otroški, Od 1. do 25. avgusta posezonsko znižanje cen: • otroške, ženske in moške konfekcije, • usnjene konfekcije, • perila, • pletenin, • kopalk in • usnjene galanterije. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa! ■ ZA SPROŠČENO KULINARIČNO DRUŽBO Kal je fondue (fondi)? pri pripravljanju (kuhanju) findueja na mizi zabavajo vsi gosti. Vedno je bolj prijetno, da poiskusite sami pripraviti fondue, kot da samo gledate, kako to dela natakar ali kuhar v vaši priljubljeni restavraciji. PRILOGE K FONDIJEM Te so številne in zelo raznovrstne. Opisal jih bom celo vrsto, vsakomur je dano na voljo, da jih izbere po svojem okusu in žepu. K slanim fonduem iz sira, mesa ali reb pripravimo razne prikuhe, solate ali omake. Denimo jih v majhne skodelice, ali velike bolj globoke in široke kelihe. Razvrstimo jih po mizi tako, da so gostom pri roki. Vanje razvrstimo na grižljaje narezane kisle kumaric, gobice, rezine paradižnikov, kisle šalotke ali biserno čebulico, olive, kapre, debelo zrezane čebulo, mlado čebulo, redkvi- Nagradna E-križanka Piše Iztok Legat, kuharski mojster iz Bernardina Veliko znancev in prijateljev me je že vprašalo, kako naj naredijo dober fondue oziroma vsak me vpraša, kakšne omake maj servira zraven fondneja: Pa bi za uvod napisal nekaj o izvoru fondneja. Fondue izvira iz Švice, na kar so Švicarji zelo ponosni, da imajo svetovno priznano narodno jed. Obstaja veliko zgodb, kako je nastal fondue; ena od teh pripoveduje o vaščanih, katerih hrana je postala redka zaradi dolgih hladnih zim in so se zaradi tega morali znajti s svojo doma pripravljeno hrano. Običajno so imeli na razpolago sir, vino in kruh. Ker je sir postal trd, so ga dali v posodo z vinom, da bi ga s tem omehčali in stopili. Odtod francoska beseda »FONDRE« ki pomeni »topiti«. Zadnja leta se uvaža vedno več posode za »fondue« in se jih v naših trgovinah dobi več vrst. Dobimo bakrene barvaste ali vzorčaste emajl. Fondue, naj si bo s sirom, bourgnignonne, gobov, škampov, ribji ali bolj nenavaden sladek, je odličen za zabave, ker povzroča neformalno sproščeno atmosfero in ga ni težko pripraviti. Gosti lahko sodelujejo in izbor hrane, ki se uporabi za namakanje, je zelo raznolik in zanimiv. Dana vam je možnost, da se ce, rdečo peso, brstični ohrovt, ali rdeče zelje v solati, nariban ali kisel hren, rezine v trdo kuhanih jajčk, lahko tudi okisana. Zelo priljubljena priloga so pikantne majoneze, francoska ali ruska solata in razne omake v originalih originalnih steklenicah, kot so curry, vvorche-sterska, sojina, gorčica, kečup in na koncu ne bo nič narobe, če ponudimo tudi ajvar. Ne smemo pozabiti na sol, poper in papriko. Zelo važen je kruh, ki je lahko samo ene vrste ali več vrst. Režemo ga na kocke in sproti, da se ne posuši, zato mora biti na mizi deska in dober nož. Toliko za danes, prihodnjič pa, kako pripravimo fondue bourguignonne? ■ ODMEV E-hoteli nočejo mesa Od delovne organizacije Emona hoteli smo prejeli naslednje pojasnilo v zvezi z vestjo »E-hoteli nočejo mesa« objavljeno v prejšnji številki E-Informatorja Na sestanku delavskega sveta Emona hotelov dne 20. 4. 1979 je bila obravnavana problematika preskrbe hotelov z mesom in je bilo sporazumno dogovorjeno med predstavniki MIZ Zalog in Emona Jestvina Koper naslednje: • MIZ Zalog in Emona Jestvina Koper pošljeta vsem TOZD Emona hotelov konkretne ponudbe za meso, na osnovi katerih bodo TOZD poslali konkretna naročila. • TOZD Čateške Toplice in TOZD Hoteli Slavij a se bosta oskrbovala iz lokalnih virov (ker jim ti zagotavljajo vse vrste mesa - tudi teletino!); TOZD Hoteli Bernardin in TOZD Hoteli Riviera so bodo vezali delno na Emona Jestvino Koper in delno na MIZ Zalog; • TOZD Grand hotel Union, TOZD Hotel Slon in TOZD Hotel Evropa pa se bodo vezali na MIZ Zalog, delno pa na sedanje dobavitelje, če jim bodo ti zagotovili dobavo teletine. MIZ zalog je ponudil hotelom 100 ton svinjskega kareja in 47 ton junetine. Hoteli Union, Slon in Evropa so naročili pri MIZ Zalog skupaj 28 ton mesa za čas od julija do decembra 1979, od tega je polovica svinjskega kareja, polovica pa junetine. Letne potrebe teh hotelov znašajo 105 ton različnega mesa, od tega 36 ton teletine, 33 ton govedine (vključno junetina) in 36 ton svinjskega mesa. Polletne količine so za polovico manjše od letnih, kar pomeni, da se porabi v polovici leta v teh treh hotelih: 16,5 ton govedine in 18 ton svinjskega mesa. Pri MIZ Zalog so naročili 14 ton govedine in 14 ton svinjskega mesa, kar so skoraj celotne polletne količine mesa. TOZD Hoteli Bernardin in Hoteli Riviera so se pogodbeno vezali z Emona Jestvino Koper, delno pa so vezani tudi na MIZ Zalog. Informacija, ki jo je dal E-In-formator o tej zadevi, ni popolna. Želja naših hotelov je, da se poglabljajo medsebojni poslovni odnosi v ,okviru SOZD Emona in da se krepi dosedanje sodelovanje. Dolžni smo povedati tudi to, da je MIZ Zalog imela že v preteklih letih in tudi letošnjem letu razumevanje za naše težave pri preskrbi mesa in je poskrbela, da hoteli niso občutili pomanjkanja mesa v najbolj kritičnih obdobjih. Res pa je, da MIZ Zalog ne zagotavlja zadostnih količin teletine, zato se morajo hoteli vezati tudi na druge dobavitelje. Za E-hotele IVANKA RIŽNAR ■ IZ PISARNE KLUBA UPOKOJENCEV EMONE DELO DOBE Vabimo vse upokojence, ki se žele zaposliti kot vratarji, čuvaji, snažilke ali kot delavke na domu, naj se prijavijo v pisarni Kluba upokojencev Emone osebno ali pismeno po pošti. Pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 4 je odprta vsak torek od 10. do 13. ure. Klub upokojencev Emone Rešitev nagradne E-križan-ke pošljite v zaprti kuverti z oznako: »Nagradna E-križanka« najkasneje do 20. avgusta na naslov: E-Informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2. NAGRADE: 1. nagrada: vrednostni bon za 300 din; 2. nagrada: vrednostni bon za 250 din; 3. nagrada: vrednostni bon za 200 din; 4. nagrada: vrednostni bon za 150 din; 5. nagrada: vrednostni bon za 100 din; 6. nagrada: vrednostni bon za 50 din; Pri reševanju vam želimo obilo zabave. UREDNIŠTVO ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Jožeta Avgu-štinčiča se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in vsem sodelavcem tozd Emona Maloprodaja v Ljubljani za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi poslednji poti. JELKA AVGUŠTINČIČ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem šoferjem - temeljne organizacije združenega dela Transport, Ljubljana, Šmar-tinska cesta 102, ki so ob prazniku šoferjev in avtomehanikov 13. julija položili na grob mojega pokojnega moža Franca Žmavca spominski venec ter se tako ob obletnici njegove smrti poklonili njegovemu spominu. Srčna hvala! ROZIKA ŽMAVC S SINOVOMA BOJANOM IN FRANCIJEM ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta in tasta ŽVAB IVANA, se iskreno zahvaljujeva sodelavcem EMONA HOTELOV in GRAND HOTELA UNION za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. IVANKA in RIKO RIŽNAR ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža in očeta POTRBIN Antona se iskreno zagvaljujemp Agroemoni TOZD prašičereja Ihan za nudeno pomoč in darovano cvetje, sindikalni organizaciji, njegovim sodelavcem za izražena sožalja in vence ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Kliničnega centra v Ljubljani za njihov trud. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! Družina POTRBlN ZAHVALA Ob smrti moje mame se prisrčno zahvaljujem sodelavcem sektorja V. in pražarne za izražena sožalja in denarno pomoč. Aika Hamžič. informator glasilo delavcev sozd emona liubll'lf Izhaja enkrat mesečno - Glav ni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Duša Bračun, Ferdo Cigale, Fran Dolinar, Pavle Groznik, Ju[ Križnar, Ivanka Rižnar, J°z Snoj, Mira Težak, Tatjana Sia-banja in Irena Rome. Uredm ' tvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int. 22->’ 310-091. Tisk: ČGP »Delo-j; Ljubljana - naklada: 11® izvodov. Oproščeno temelj*1®' ga davka od prometa pr°lZ' vodov.