Članek razmišlja o tanki ločnici med uporabo in zlorabo etnografskega gradiva v "prid splošnega družbenega razvoja". Pod vprašaj postavi tako etnologijo, ki je v svojih teoretskih zasnovah prispevala k ideologijam evropskega etnocentrizma, kot kulturno antropologijo, katere začetki so še toliko bolj vprašljivi, saj je zastopala uradna načela kolonialnih uprav in sooblikovala temelje asimilacijskih politik, s katerimi naj bi "moderne" države "civilizirale divjake". S tem je neposredno ali posredno odgovorna za etnocid marsikaterih staroselskih skupnosti. Po drugi svetovni vojni je antropologija razširila svoj uporabni domet: od zagovorništva in intervencije, do participacije v družbenem življenju lokalnih skupnosti, interakcije in aktivizma. Prispevek prikaže razliko v pristopih aplikativne antropologije pred drugo svetovno vojno in po njej na dveh latinskoameriških primerih, indigenizmu in angažiranem interaktivnem sodelovanju v programu sumak kawsay.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-NP6IHU2Z

COBISSID

2423942

Objavljeno

04.12.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Terčelj, Marija Mojca (2019). Etnologija in antropologija med akademizmom in aplikativnostjo. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letn. 29 = 80, str. 85-111. URN:NBN:SI:DOC-NP6IHU2Z from http://www.dlib.si

MLA:

Terčelj, Marija Mojca. "Etnologija in antropologija med akademizmom in aplikativnostjo." Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana) letn. 29 = 80 (2019) str. 85-111.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NP6IHU2Z>

Etnolog. Nova vrsta
1991-
(Zbirni zapis)