O Pacugu, letovišču naših najmlajših tokrat drugače!
Občina Ljubljana Vič-Rudnik je 1964. leta kupila bazo za otroška letovanja v Pacugu od Gasilske zveze Slovenije. Pravica uprabe na zemljišču je vknji-žena na ime občine. Od vsega začetka z bazo uprav-lja in organizira letovanje otrok Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik. Vsa ta leta je s po-močjo občinske skupščine, izvršnega sveta občine, samoupravnih interesnih skupnosti, združenega dela in občanov bazo tudi obnavljala in vzdrževala. Oce-njujemo, da je dosedanji vložek občine Ljubljana Vič-Rudnik preračunan na današnjo vrednost okoli ene milijarde dinarjev. V bazi letuje (predšolski in šolski otroci, šola v naravi) okrog 2500 otrok letno, pretežno iz naše občine. Proste kapacitete zasedajo tudi otroci drugih občin v odvisnosti od vsakoletinh dogovorov (npr.: Domžale, Ormož, Dravograd, Slo-venske Konjice, Nova Gorica...).
Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 35. seji, dne 23. oktobra 1978 imenovalo koordinacijski odbor za izgradnjo otroškega letoviš-ča Pacug, ki ga vodi tedanji predsednifc' skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič.
Prva in daleč najpomembnejša naloga odbora je bila zagotoviti dologroino namembnost tega prosto-ra za mladinski turizem v ustreznih planskih doku-mentih. Ta naloga je bila v celoti izpolnjena, saj je Skupščina občine Piran 1982. leta sprejela Dolgoroč-ni družbeni plan Pirana, ki v svojem proslorskem delu opredeljuje ta prostor za razvoj mladinskega turizma, na seji 1982. leta pa tudi že zazidalni načrt. Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi izdelanih projektov št. 1670 avtorja ing. Finka iz Projektivnega podjetja Emona projekt Ljubljana. Pripominjamo, da je bila to zelo težka naloga in je uspela šele po trikratni obravnavi na seji skupščine občine Piran. Velja pripomniti da se še danes srečujemo z velikimi pritiski, da bi ta prostor namenili komercialnemu turizmu. Kako je bilo pred odločitvijo Skupščine občine pa si lahko predstavljate. Izgradnja novega letovišča je odvisna od rešitve komunalne infrastruk-ture in seveda od razpoložljivih sredstev. Po ocenah iz projekta 1670-7/1981 bi samo za prvo fazo potre-bovali 194.341.000. din, kar pomeni, da bi danes za realizacijo celotnega objekta rabili vsaj 900.000.000 din. Ker smo že tedaj ocenjevali, da občina ni spo-sobna zagotoviti tega denarja, smo iskali možne soin-vestitorje. Do rešitve perečih problemov komunalne infratrukture nam pristojne službe ob podpori vod-stva občine Piran, dovoljuejo le vzdrževalna dela, v nobenem primeru pa ne širjenja kapacitet. Več otrok ne moremo sprejeti tudi zaradi ozkega grla, ki ga predstavljajo kuhinja, jedilnica in sanitarije.
Vsak del infrastrukture ima svoje specifične pro-bleme, skupna značilnost pa so izredno drage investi-cije. V nadaljevanju podajamo ključne probleme:
Voda. Problem vode je seveda povsem enak kot na celotni obali. Vzroki so v tem, da so morali letos za izpiranje sanitarij uporabljati morsko vodo, za kuhanje so jo zbirali po kapljicah v nočnih urah, da seveda o umivanju ne govorimo. Začasno omilitev preskrbe z vodo iščemo v zajetju manjšega naravne-ga vira v podnožju bljižnega hriba. Za trajno rešitev bomo morali počakati na ureditev preskrbe celotne obale. Seveda pa že sedaj vemo, da bomo morali prispevati veliko denarja.
Kanalizacija. Je izredno pereč problem. Idejna rešitev predvideva prečrpavanje najprej do Fiese in nato na Beli križ. Vsi poiskusi Komunalne skupnosti
Piran so bili do sedaj nauspešni. saj smo od vseh koristnikov potrebna sredstva leta 1982 nakazali le mi. Kasneje so nam jih vrnili. ker drugi niso pnstopi-li. Tudi rešitev tega problema se zdi dokaj odmaknje-na. Omenimo naj, da velika večina upravljalcev po-čitniških domov v Fiesi niti ne pride na sestanek, tisti ki prihajajo pa v glavnem zatrjujejo, da nimajo de-narja. Načelno smo se letos dogovorili, da bomo zaprosili za izgradnjo samostjne čistilne naprave. Vprašanje je, če nam bodo to dovolili, ker bi ta bila le parcialna rešitev, spremeniti pa bi morli vse uredi-tvene dokumente. Po sedanjih cenah bi samostojna čistilna naprava s potrebnimi kanali stala okoli 100 milionov din.
Elektrika. Je za sedanjo kapaciteto komaj k za-dostna. Če bi jo hoteli urediti, bi morali zgraditi nov transformator, napeljavo do baze in zamenjati vso interno instalacijo. Naloge se še ne lotevamo, ker imata prvi dve za sedaj prednost.
Telefona še ni. Navezali smo stike s pristojno PTT. Stroški telefona so v letu 1986 znašali 3600.000 din.
Dostopna pot je sicer betonirana oz. asfaltirana, vendar je močno dotrajana. Zaenkrat jo samo vzdr-žujemo, ker nimamo denarja za kaj več, v projektih pa je predvidena spremenjena trasa.
Plaža in kopališče nista urejena za potrebe baze^ voda je občasno tudi preveč onesnažena, kar je posledica neurejene kanalizacije v Fiesi. Resnici na ljubo moramo priznati, da tudi naše odplake onesna-žujejo morje, saj jih morski tok nosi proti Strunjanu.
Iz vsega povedanega sledi, da bo še precej truda potrebno vložiti, do začetka predvidene izgradnje baze, ki naj bi zagotovila možnosti za letovanje večjega števila otrok v Pacugu. Koliko denarja bo potrebno vložiti zaenkrat nismo sposobni niti prib-ljižno oceniti.
V takih razmerah je Izvršni odbor ZPM Ljubljana Vič-Rudnik sprejel osnutek plana za leto 1988, v ka-terem smo zapisali, da bomo saniraii jedilnico, ki ni več varna, da bomo nadomestili leseni dotrajani hišici z novo zidano ter zaprosili za dovoljenje za poslavitev čistilne naprave in za zajetje že omenejne-ga studenca v bližini. Ta hip že vemo, da vsega tega ne bomo zmogli v sami občini. Zato se zavzemamo, da bi se že v tej fazi ko bazo samo vzdržujemo sporazumeli s soinvestitorji za sovlaganja. Soinvesti-torji ali souporabniki baze pa bi morali priznati dosedanja vlaganja občine Ljubljana Vič-Rudnik in sprejeti pogoje in način dela v bazi, saj ne moreta veljati dva režima v isti iztneni.
Ce na kratko povzamemo: Občina Ljubljana Vič-Rudnik je že do sedaj vložila znatna sredstva v vzdr-ževanje počitniške baze Pacug, uspelo ji je zagotoviti' dolgoročno namembnost prostora za mladinski turi-zem. Siritev baze v prvi vrsti onemogočajo problemi komunalne infrastrukture. Ne glede na vse lo, lahko zagolovimo okoli 50 mest v vsaki 10 dnevni izmeni za otroke iz občin, ki so pripravljene sovlagati v združevanje sedanje baze, v izgradnjo kumunalne infrastrukture in kasneje v izgradnjo nove baze s po-večanimi zmogljivostmi ta je 350 otrok v izmeni (sedaj 180). Trenutno ne moremo zagotoviti kdaj bo možno povečati kapiciteto baze. Meoimo pa, da je najpomembnejša naloga zadržati bazo, omogočiti obratovanje v sedanejm obsegu, ko pa bodo prišli boljši časi izgraditi že projektirano.
,ZPM UUBUANA VIČ-RUDNIK
Predsednik:
Franci ZALAR