Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
štev. rač. poštne hran. 12.549
fzha|a vsako nedelio II. LETO
srhjins
Murska Sobota, 22. oktobra 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 43
Uslužbenci in namešcenci!
V nedeljo, dne 22. oktobra, je volitev v delavsko zbornico v Ljubljani. Krajevno volišče za vse občine, kakor je bilo na občinskem uradu razglašeno, je Murska Sobota. Volitev se vrši v občinskem uradu v Murski Soboti in sicer od 8. ure zjutraj do 18. ure. Vo-lilci so razdeljeni v dve skupini in sicer v A. splošno in B. na-meščensko. Kdo je nameščenec in kdo uslužbenec, vsak sam ve. Kdor bi pa tega ne znal, mu obrazloži predsednik volišča na dan volitve. Splošna skupina ima tri liste in sicer listo nacionalnega delavstva, listo strokovne komisije in listo jugoslovanske strokovne zveze. Prva je modra, druga rdeča in tretja pa bela Kam boš volil, prijatelj ? Upamo, da ne boš omahoval in boš volil po svojem prepričanju in sicer za listo nacijonalnega delavstva. Ta lista je plava in tudi ta prava. Nam Prekmurcem se očita, da nismo nacijonalni. Pokažimo v nedeljo, da je Prekmurje jugoslovansko zavedno! Naša domovina računa na nas in se do zdaj ni varala — pa se ne bo tudi v bodočnosti.
Kako boš volil? Volitev je namreč tajna. Ko ti predsednik volišča preda tri glasovnice, vzemi vse tri v roke s kuverto vred. V skritem prostoru pretrgaj belo in rdečo — ne smeš pa jih od-
vreči! Skupaj s celo plavo glasovnico deni tudi pretrgane v kuverto in zalepi jo. Potem pojdi iz skritega prostora in predaj ko-verto predsedniku v roke. Potem lahko greš iz volišča, ker si storil svojo jugoslovansko dolžnost.
Nameščenska skupina pa ima štiri liste in sicer:
Stanovska lista nacijonalnega nameščenstva, lista Saveza privatnih nameščencev, lista strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev ter lista združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Tudi tu je naša lista plava z diagonalno črno črto! Ostale liste so rdeče, bele in svetlo zelene. Plava lista je dovolj vidna, da ne moreš zamenjati barv. Voliš pa prav tako kot volilci prve skupine.
Morda so že prišli k tebi agitatorje, ako ne, gotovo pridejo! Ne bodi omahljiv! Povej jim v obraz: ta plava je ta prava! Na našem volišču voli več kot 1000 volilnih upravičencev. Vsi ti morajo s tajno volitvijo glasovati za narodne, zavedne delavske in namešČenske zastopnike v zbornico! Samo s tem apelom na Vas smo prepričani, da storite Vašo dolžnost! Ne pozabite tudi prinesti s seboj kakega potrdila od vaše firme ali od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev!
POLITIKA
O zunanje političnih vpraša njih je dal naš zunanji minister g. Jevtič novinarjem sledeče izjave: V letošnjem zasedanju Društva narodov ni bilo važnejših posvetovanj. Konference, ki $o se vršile poleg dela D'u štva narodov, qi£p uspele, pač pa kažejo, da Društvo narodov dela z vsemi silami na org^njzgciji miru. Nad vsemi razgovori pa je prevladovalo vprašanje razorožitve. Jugoslavija je pripravljena, da v interesu splošnega miru stori vse, k^r je y skladu z varnostjo in obfgmbo naše države. Orfie nil je tudi, da bo romuniki zunanji minister Titulescu ob prii ki svojega poseta v Sofiji, razpravljal z tamoš-njimi politiki o sed§t]jfm pojcfžaju na Balkanu in d? bo p svoje strani storil
W> 4? te pofefri mm ' Na
y?eh straneh se trud jo in yrif s« ve
like priprave, da bi se v čitn večji
meri izboljšali medsebojni odnošaji med državami na Balkanu.
Odnošaji med našo državo in Bolgarijo so vedno bolj prijateljski. Vzrok, da se medsebojna razmerja popravljajo je nedaven sestanek našega kralja z bolgarskim kraljem Borisom- Vsi bolgarski listi pifejo v duhu medsebojnega zbližanja.
Japonci zopet grozijo Rusom z prekinitvijo diplomatskih odnošajev, kar bi pomenilo novo vojno nevarnost na Daljnem vshodu.
Bivša cesarica Žita je obiskala v Rimu italjansko kraljevsko dvojico. Baje hoče poročiti svojega najstarejšega 5i|)a Qfojj{j z najmlajšo hčerko italjanskega kralja. y svojem hotelu v Rimu je bivša cesarica sprejela deputacijo avstr jskih katoliških plemenjtaiev. Eksptdicija je it?ia 75 članov. D vzrokih sestanka niso znane pcdriibnosti.
V Vrnjačko Banjo je odpotoval Nj. Vel. kralj Aleksander na oddih, kjer ostane 20 dni.
Protibolgarske demonstracije so bile v Bukarešti, ob priliki pogreba dveh romunskih vojakov, ki so jih ubili bolgarski komitaši v Dobrudži. Demonstranti so s kamni pobili okna na poslopju bolgarskega poslaništva. Namestnik predsednika vlade je izjavil, da je to bilo početje neodgovornih oseb, ki se ne sme vzeti za ne-prijateljsko akcijo nasproti Bolgarski.
Razmere v Astriji pod klerikalnim režimom so zopet zbudile akcijo za vstoličenje Habsburžanov na avstrijski prestol. S tem v zvezi je tudi poset bivše cesarice Zite v Rimu.
Kralj je daroval za poplav-Ijence v dravski banovini 100.000 Din, a za popljavljence v savski banovini pa 50 000 Din. Plemenit, velikodušni čin našega vladarja je vzbudil v vsej naši javnosti globoko hvaležnost.
Tudi nemško poslanstvo so napadli v Bukarešti, skupina mladih ljudj je na poslopju, v katerem biva zastopnik Nemčije, pobila vsa okna.
Nemške univerze so vojne šole, saj bodo po novih predpisih tudi predavanja iz čisto vojaških predmetov kakor: vojaški zemljepis, vojaško politiko, predavanja o uporabi dušljivih plinov i. t. d. Brez dvoma bo to ubilo ugled, ki so ga poprej uživale nemške univerze na vsem svetu.
Vojaštvo in municijo vozijo na mandžursko mejo radi zadnjega spora med Rusijo in Japonsko. Rusi prevažajo po vseh progah vojaštvo na Dalnji vshod. Vladivostok slič vojaškemu taborišču. Ruski nosilci min so pripravljeni na odhcd. Približno tisoč bombnih in lovskih letal je v pripravljenosti. Položaj je izredno kočljiv.
Izkaz o uspehu obiinskih volitev 15. 10. 1933 za srez Murska Sobota.
Občina	Volilci	Glasovalci	v %	Kandidatne	liste
Bodonci	744	528	71	Hodošček Maršik	266/15 262/3
Cankova	569	368	605	Vogler	368
Gor. Lendava	920	481	52	Bokan Bačič	268/21 213/3
Gor. Petrovci	1168	739	63.5	Bohar	739
Gor. Slaveča	897	473	52 7	Fartek Sabo	373/23 100/1
Križevci	984	632	64 2	Kfičan	632
Kupšinci	495	401	81	Titan Geder Norčič	221/16 159/2 21/0
Mačkovci	897	623	69 45	Kocet Car	293/3 330/15
Martjanci	602	401	66 6	Vez<r	285/16
				Kovačič	116/2
Murska Sobota	977	770	78	Hartner Kodpr	606/23 164/1
Murska Sobota	976	753	77	Celeč	339/16
okolica				Kovač Martinec Rajner	319/7 81/1 14/0
Pertpča	919	621	67.5	Kolmanko	621
Prosenjakovci	875	652	74 5	Varga Hack	390/16 262/2
Puconci	940	61Q	65	Kfihar	610
Rogašovci	977	729	745	Ung?r	729
Strukovci	481	330	686	Šavel Aleks.	330
Šalovci	930	587	63 J	2jf*a	387/21
				Stffanec	
Tešanovci	691	464	67	Kfihar Štefan An t ali č	317/16 147/2
Tijfinji	5?5	292 i.	52 6 ~ *	Cigler F. ko Gabor	52/1
					47/1 103/16
'NPlj		* iMH	glasovalo jf p7%		
Velika zmaga J. N. S.
Občinske volitve, v katere so stavili naši nasprotniki vse nade, so za nami. Zmaga je dobojevana. Kljub temu, da so Slovenci že dovolj jasno in odločno povedali pri volitvah 8. novembra 1931. da odklanjajo razdiralno delo prejšnjih politikov, so nasprotniki tudi tokrat šli v boj z besedami, češ sedaj se bo videlo v katerem taboru stoji naše ljudstvo. In ljudstvo je odgovorilo tako, da so se za vselej razpršile sanje naših nasprotnikov. V odkriti borbi jejugoslo-venska misel zmagala I
Pri nedeljskih volitvah je v naši banovini glasovalo 188 017 volilcev od katerih je dobila J. N. S 125.663 glasov, kombinirane liste 12 024 glasov, opozicija 48.293 glasov, socija-
listi 2 037 glasov. J, N. S. Ima v svojih rokah 299 občin ali 80 5%. kombinirane liste 16 ali 4 4%, opozicija 55 občin ali 14 8% in socijalisti 1 občino ali 0 3%.
Posebno je razveseijiv rezultat v našem srezu, ki zaznamuje samo eno kompromisno listo. Prepričani srno, da nastopa sedaj v dravski banovini doba notranjega miru. Stara sovraštva so pozabljena. Občine so v rokah novih, skrbno izbranih dobrih in poš tenih gospodarjev, ki bodo posvetili vse svoje sile in sposobnosti dobro-bitu svojih občanov. Te občine pa bodo istočasno čvrst steber narodnega in državnega edinstva in s tem odličen činitelj našega notranjega oja-čanja.
Zahvala.
Za številne čestitke ob priliki najine poroke, vsem iskrena hvala 1
Ernest in Mariška ŠTIVAN Murska Sobota.
Obrtniški vajeniški dom v Ljubljani
K zadnjemu poročilu dostavljamo, da je mesečna oskrbnina znižana od 500 Din na 350 Din.
Murska Sobota
—	Smrt. V Rakičanu je preminul g. Čačinovič Emerik, gostilničar in posestnik. Težko prizadeti družini naše sožalje 1
—	Dar. V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine je darovalo učiteljsko društvo v M. Soboti 500 Din. Isti znesek je darovalo tudi za poplavljence v Strugah.
—	Sejm. Zadnji sejm je bil izredno živahen, kupcev kakor prodajalcev je bilo mnogo. Posebno velik je bil dogon živine, saj se je prodalo nad 250 glav.
—	Novi občinski odbor. Pri zadnjih občinskih volitvah so bili izvoljeni poleg župana g. Hartnerja in podžupana g. Pertota še sledeči odborniki: Cvetko Ludvik, Čeh Franc, Titan Anton, Kuhar Štefan, Sukič Štefan, dr. Šumenjak Slavko, Berger Bela, Lanščak Franc, Gomboc Franc, Hek-lič Štefan, Černjavič Aleksander, Horvat Janez, Komotar Metod, Bac Ludvik, Rituper Alojzij, Gabrijelčič Franjo, Holcman Štefan, Š ftar Ludvik, Kuzmič Franc, Krčmar- Pavel, Poredoš Štefan, Koder Anton.
—	Vodnikove knjige. Letos nudi Vodnikova družba izredno lepe knjige za malenkostno letno članarino 20 Din. Kdor želi knjige, naj se takoj prijavi pri poverjeniku g. Frtdiichu, sodnemu uradniku v M. Soboti.
—	Zborovanje učiteljstva. Sresko učiteljsko društvo JUU za srez Murska Sobota je zborovalo v So-kolskem domu 7. t. m. Na dnevnem redu je bilo poročilo tov. predsednika Gabrijelčiča o banovinski in glavni skupščivi ter o predsedniškem zboru v Celju. Zborovanju sta prisostvovala tudi gg.: sreski šolski nadzornik, Velnar Jože ter ing. Eiselt. Obisk je bil prav dober. Po predsednikovem poročilu se je razvila živahna debata, katera je bila kaj stvarna. Učiteljstvo je pokazalo, da se zaveda važnosti složnega dela v enotni organizaciji. Na apel g. bana Draga Maruiiča je odgovorilo učiteljstvo s
prispevkom za poplavljence v znesku
1000 Din, katere je društveni blagajnik že nakazal po znanem geslu: kdor hitro da, dvakrat da 1 Zavedajoč se v kakem obupnem položaju se nahajajo poplavljencl, je društvo pokrenilo akcijo v celem srezu. Ta akcija se že vrši in donaša pri naših dobrih ljudeh podporo v denarju in blagu. Samo ena šola je nabrala 250 kg. zrnja. Te dneve bo učiteljstvo potrkalo na dobra srca soboških meščanov. Ne zapirajte mu vrat! Dajte po možnosti vse, kar lahko daste. Zavedajte se, da oni, za katere prosimo — so nagi, bosi in lačni . . . Zima pa že trka!
—	Tetanus. Bivši kočijaž na vele-posestvu v Beltincih Krenusa Ivan 68 let star, je padel pod voz ter si je poškodoval levo nogo. Odrtinam ni posvetil nikake pažnje, kar mu je postalo usodno. Dobil je tetanus, kateremu je v groznih bolečinah podlegel.
—	Nesreče. Pri ličkanju koruze pri posestniku Ivanič Janezu so še fantje sprli. Med prepirom je posestnik Mencigar udaril Madjar Franca z železnim kolom po glavi s tako silo, da si je moral poiskati zdravniško pomoč. — Sekereš Ludvik sin m. posestnika v Dobrovniku je pred dnevi pasel konje v družbi z Marton Geor-gom. Eden izmed fantov je imel pri sebi revolver s katerim sta se igrala. Nenadoma se je strel sprožil, in je za del Sekereša v prsa. — Posestnik Karaš Štefan iz Petanjci je padel z voza pod kolesa, ki so mu zdrobila nogo. — Pri oranju si je ooškodoval nogo Škrilec Ludvik iz Žitkovci. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
Gornja Lendava
Brez zdrave pitne vode. Ali
je to sploh mogoče, da je tak kraj kakor je Gor. Lendava brez zdrave pitne vode ? Res čudno — ali resnično I V zgor. delu Lendave, kjer stoji grad je več stanovanjskih objektov. Tudi nova narodna šola je tamkaj in 4 državni uradi. V vseh poslopji stanuje 12 družin, vsaka sestoječa iz 4—5 oseb. Vsem navedenim družinam je na razpolago le eden bolehen vodnjak, ki .bruha" vodo le parkrat na teden. Razumljivo, saj so vodnjak sezidali za časa grofov pred nekaj 100 leti. Radi slabe pitne vode se je takrat ob njem napajala le grofova živina. Sedaj pa ko živimo v nekakih modernih časih, pa je tudi vodnjak po tolikih letih službe »avanziral* in bil priznan kot pitna voda za ljudi. Končno bi slednje nekako prenašali, ali to nas pa res jezi, da ta starikavi vodnjak tako nagaja. Večkrat na teden popolnoma odpove in takrat morajo uboge gospodinje pol km daleč po vodo. Tudi temu se Čudimo,
Kakovost I Cena
Tisoči se lahko motijo, miljoni pa nei
To si upamo trditi spričo dejstva, da uporablja več ko 6 miljonov ljudi dnevno zobno pasto Chlorodont, in imajo zato lepe zobe. Chlorodont ima dve odliki: je odlične kakovosti in je obenem poceni.
Tuba t Din. 8.- velika tuba Din. 13.-

Chlorodont
da nima nova šola pri tolikšnem številu učencev in učiteljstva svoj lasten vodnjak. Kako neki bi gasili poslopje v slučaju požara ? ? ? Skrajni čas je, da se krajev, šol. odbor pobriga za samostojen vodnjak, kajti ob poteku pogodbe z graditeljem šole, bo občino, v slučaju, da se prične mero dajna oblast zanimati za zadevo, stalo težke tisočake. Kar se tiče vodnjaka prosimo gosp. Hartnerja, ki je skoraj vsem strankam hišni posestnik, da o tej zadevi čimprej nekaj ukrene, tako da bo zgor. del Lendave enkrat za vselej preskrbljen z brezhibnim vodnjakom in zdravo pitno vodo.
Nesreča. Trgovec Geder Leopold iz Serdice je zadnji teden peljal iz Trdkove poln voz svinj. Na nekem klancu je izgubil voz ravnotežje in se je prevrnil z vsebino vred v jarek. Ime novani trgovec je pri tem padel z voza tako nesrečno, da si je prelomil nogo. Takoj so ga odpremili v murskosoboško bolnico. Njegovo stanje je povoljno.
Volitve. Tukajšnje volitve so v nedeljo potekle izvanredno živahno. Med obema kandidatoma je bil do zaključka sredit boj. Tekom dneva sta vodila menjaje. Končno je vendarle zmagala z vellkov večino lista JNS. koje kandidat je bil pismonoša g. Bokan. V popoldanskih urah je nenadoma obiskal volišče g. poslanec Benko. Navzoči volilci so ga prisrčno pozdravili. Zmaga g. Bokana je bila med vsemi prebivalci Gor. Lendave in ostalih občin prisrčno pozdravljena.
DOPISI
Rogaševci. Nedeljske občinske volitve so jasno pokazale, da se tukajšnje ljudstvo prav dobro zaveda pomena Jugoslovanske nacijonalne stranke in pomena volitev. Polnošte-vilno je prišlo na volišče in s pravim zadovoljstvom oddalo glasove za no-nosilca kandidatne liste J. N. S. g. Unger Mihaela, dosedanjega župana občine Serdica. Izmed 977 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev 729 volilcev, kar je gotovo častno število. Vkljub samo eni kandidatni listi, je bil na volilni prostor tak naval, da so volilci morali čakati po pol ure in še več predno so prišli na vrsto, kar je ie znak politične zavednosti tukajšnjih volilcev. G. Ungerju, ki uživa v vseh krogih tukajšnjega prebivalstva naj večjih ugled, k izvolitvi iskreno čestitamo I Z izvoljenimi gg. odborniki, ki se vsi zavedajo funkcij, katere so prevzeli, bo omogočeno g. županu oprijeti se dela za dobrobit občine in za dobrobit naše domovine Jugoslavije.
Ženavlje, Dne 15. X. 1933 ob pol 12. uri ponoči je nastal požar pri našem bivšem županu g. Ballek Aleksandru. Goreti je začelo za hišo, kjer je imel polno ritonj. Požar se je z bliskovito naglico razširil na celo po-, slopje, tako da ni bilo mogoče rešiti ničesar, razen živine. Zgorelo je vse
gospodarsko orodje, ves živež in sploh
vse, kar je bilo v poslopju. Poslopjje je bilo leseno in je pogorelo do tal. Tudi 4. gasilna društva, ki so prihitela na pomoč niso mogla vsled pomanjkanje vode rešiti ničesar. G. Billek je županoval občini skoraj 30 let. Napravil je dosti dobrega ali nakopal si je v izvrševanju svoje službe tudi nekaj sovražnikov. Sumi se, da je ravno eden izmed teh sedaj ob koncu njegovega županovanja mu hotel s tem plačati njegove skrbi, ki jih je imel tekom svoje službe. Pripravil ga je ob vse, taico da če mu prijatelji ne priskočijo na pomoč, potem mora umreti od gladu vsa družina še bolj pa živina, ki je sedaj prepuščena popolnoma na usmiljena srca. Vsa okolica sočustvuje z g. Ballekotn a obenem pa zahteva od oblasti, da uvedejo najstrožje poizvedovanje za zločincem. Posebno, ker je to pri g. Balleku letos že tretji požar. Prvič mu je zažgal stelje, drugič mu je zažgal drva v gozdu a sedaj mu je uničil še to kar je imel.
Organizacija.
Vsem občinskim organizacijami Sresko tajništvo ponovno opozarja vse občinske organizacije, ki še nimajo predpisanih štampilj, da iste takoj naročijo sami ali pa potom sreskega tajništva. Štampiljke morajo biti okrogle s tem le besedilom: »Občinska organizacija J. N. S. Kuztna, srez Murska Sobota". V slučaju, da si jo katera organizacija naroči potom sreskega tajništva, mora istočasno z naročilom poslati Din 27 za napravo štampiljke, poštnino pa
plača ob prevzemu.
*
Nadalje prosimo vse občinske organizazije, da nam v najkrajšem času dopošlje-jo članarino, ki so jo še dolžne. Tudi sreska organizacija bo morala izpolniti svojo dolžnost napram Glavnemu odboru. Ne odlašajte!
SOKOL
Uprava Sokolskega društva M. Sobota se zahvaluje vsem, ki so na kateri koli način pomagali pri tomboli dne 8. X. 1933; posebno pa se zahvaluje vsem darovalcem dobitkov.
Zdravo!
*
Izredna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo, dne 25. X. 1933 ob 20. uri v mali dvorani Sokolskega Doma.
Dnevni red: Razprava o predlogu za sklicanje izrednega občnega
zbora. — Zdravo 1 Starosta.
Prosimo!
Letošnji septemberski nalivi so povzročili v nekaterih pokrajinah naše banovine veMke poplave, ki so spravile prebivalstvo ob vse. Vode so jim uničile polja, vse poljske pridelke, živila in obleko, ostalo jim je le golo življenje.
Te pogubne poplave so najhuje prizadele kraje v srezih Kočevje, Logatec, Ljubljana, Krško in Celje. Prihajajo pa še vedno vesti o nastalih škodah in izgubah v drugih srezih. Mnogo prebivalcev nima sedaj primernih stanov, nedostaja jim posteljnine, obleke in živil, da žive takorekoč le od tega, kar jim dajo usmiljeni ljudje in kar jim je dobavil banovinski osrednji odbor za poplavljence s sodelovanjem Rdečega križa.
Vse doslej izkazane podpore pa ie daleko ne zadoščajo, da bi se po poplavah prizadeti mogli pred nastopom zime in pozimi zadostno prehranjevati. Potrebujejo zlasti živil, da se očuvajo najhujšega zia: lakote!
Prebivalstvo Prekmurja je deževje vsaj toliko prizaneslo, da so mogli letošnje poljske pridelke pospraviti. Do Vas se obračamo sedaj z nujno prošnjo, da bi od prebitka svojih pridelkov nekaj podarili svojim pomanjkanje trpečim rojakom. Šs živijo spomini na dneve, ko je tudi po naših njivah, okrog naših domov divjala razbesnela voda in nam uni-iila imetje. Zato razumemo vso bedo in obup v katerem živijo naši rojaki v dolenjskih srezih. Naša dolžnost je, da jim pomagamo!
Vse nabrane darove je poslati na
Krajevni odbor Rdečega Križa v Murski Soboti.
MED TEDNOM
DOMA
Vode so zdivjale zopet prejšnji teden. Savinja je narastla za nekaj metrov ter prestopila bregove. Polja, ki so j h od zadnjih poplav komaj očistile peska in kamenja, so bila zopet zalita. Le dober meter je manjkalo in bi voda dosegla isto višino kakor pri zadnjih poplavah. Mnogo škode je bilo tudi vzdolž proge Litija—Zidani most. Posebno so trpeli železniški mostovi. Tudi na Dolenjskem so stop le reke iz strug.
Brata Lajk Anton in Franc po-sestnikova sinova iz Lac!govec, neda leč od Polenšaka, sta se pijana vračala domov. Med potoma sta se še oglasila pri svojem botru Petku ter ga zaprosila za kozarec vina, kar pa je ta odklonil. V jezi je na to eden izmed obeh fantov udaril Petka po glavi. Ker je domači sin hotel braniti očeta, je pograbil revolver in ustrelil na oba brata, ki sta se mrtva zgrudila na tla.
DRUGOD
Francoska vlada je sklenila določiti najvišje cene mesu, mleku in drugim najvažnejšim živilom.
V Nantesu v Franciji je razsajal silen požar, ki se je vnel v neki tiskarni ter je ogražal celo mestno četrt. Škoda znaša 10 miljonov frankov.
Vas Nieborov v Galiciji je do tal pogorela. Ogenj je upepelll 72 hiš.
Tvornica za razstreliva v Mad-rasu je pred dnevi eksplodirala. Katastrofa je zahtevala šest mrtvih in mnogo ranjenih.
češkoslovaškemu patentnemu uradu je predložen v potrditev patent zložljivega dežnika, ki ga lahko nosiš v vsakem žepu, saj je le 25 cm velik. Palica in železne paličice se lahko
porinejo druga v drugo, pri odpretju
pa se potegnejo ven in dežnik se pojavi v svoji naravni velikosti.
V Nemčiji so uvedli doktorski naslov za pivovarsko stroko.
Zemski plaz v Apoloniju je zasul deset .ljudi.
Neki vojak Znanstvenega posku-Sevalnega zavoda ruskega zrakoplov-stva je skočil s padalom iz višine 7200 m in se mu je padalo odprlo šele 150 m nad zemljo, kjer je srečno in brez nezgod pristal.
KMETIJSTVO
Kanserviranje zelene krme. (Sila.)
XI.
Konserviranje rastlin, ki imajo za kva-senje premalo sladkorja.
Ozimna grahorka in grah
se naj sejeta s pšenico, ker je ta bolj sočna in jo živina rajše žre, kot rž. Ako se seje z grahorko ali grahom i/3 pšenice, se lahko ta zmes ensilira brez dodatka sladkorne repe. Grahorko se kosi za ensilažo, ko je spodnje stročje (tr.ošnice) napol dozorelo, zgornjo pa še popolnoma zeleno.
Nadalje se postopa po načinu mlačnega kvasenja.
Travo, otavo in otavič se mot ra tudi na kratko razrezati, da rastlinski sokovi izstopijo. Mlado seno, otava in otavič imajo dosti beljakovin pa premalo sladkorja, da bi se lahko samo ensiliralo. Zato se priporoča, da se tudi te ensilira kakor metuljnice s sladkorno peso ali zmešano z rastlinami, ki imajo dosti sladkorja, to je s kuruzo, sončnicami, žitaricami, ajdo in podobno. Travo pa se mora še posebno dobro stlačiti, ako hočemo dobiti dobro ensilažo.
V	Podravini ensilirajo deteljo, otavo in kuruzo skupaj. Dosegli so prav lepe uspehe.
V	tem slučaju se ensilira po načinu mlačnega kvasenja. More pa se jo prav dobro tudi toplo kvasiti, to pa le pri suhem vremenu. Dnevno se zvozi v silo po dva do tri vozove malo navenjene trave, ki se zmeče nerazrezano rahlo v silo. V 24 urah se ta ogreje do 45—50° C. Toplota se mora nadzirati! Kakor hitro doseže spodnja plast to toploto, se jo stlači in na to se potem nameče zopet 2 do 3 voze trave. Ko se ia zadosti ogreje, se jo stlači i. t. d., dokler ni silo napolnjen. Tudi taka en-sijaža je prav dobra in jo živina rada žre.
Dajte dovoljno in pravilno hrano sadnemu drevju!
Letošnjo spomlad je Tvornica za dušik d. d. Ruše izvršila večje število gnojilnih poskusov z mešanim umetnim gnojilom Nitrcfoskalom I Sadjarsko: društvo je predložilo v vsakem kraju po enega sadjarja, kateremu je poslala tvornica 100 kg gnojila brezplačno.
Ker-je gnojenje sadnega drevja zelo tehtno vprašanje, s katerim lahko dvignemo pridelke v najizdatnejši meri, bo gotovo zanimalo sadjarje, kakšen je uspeh gnojenja z nitrofos-kalom. To vprašanje.,je tem aktual-nejše sedaj, v jeseni, ker je jesensko gnojenje sadnega drevja mnogo učinkovitejše od gnojenja spomladi,
Martin Hrga, vzoren sadjar iz Bratonečic pri Veliki Nedelji, je letošnjo spomlad gnojil svoje sadonos-nike z nitrcfoskalom in poroča to-le:
»ZNitrofoskalom-1 gnojeno drevje je prav bujno poganjalo in rastlo. Skoz vse leto je listje temno zeleno, letošnji mladi poganjki so zrastii čez pol metra in to tudi na drevesih, ki so bila že več let nazaj zaspana. Pognojena drevesa niso bila take močno napadena od raznih paležev, otdl-ja in dr.
Negnojena in s hlevskim gnojem gnojena drevesa so pa že čez 14 dni gola, ker je skoraj vse listje odpadlo, napadeno po neki bolezni, (to je pisano 27. IX. 1933.) Žal mi je, da letos ni bilo pri nas pričakovane sadne letine, da bi Vam lahko poslal točne podatke. Pripomniti pa moram, da je bila tista malenkost jabolk, ki je vsem neprilikam kljubovala in ostala na drevju za čez 50% lepša In preje dozorela na gnojenem z Nitro foskalom kot na drugem.
Prepričal sem se, da je Nitro-foskal res prav dobro učinkovito gnojilo za sadovnjake, ki se v vsakem slučaju prav lepo rentira. Za svoje sadovnjake bodem od sedaj naprej uporabljal za gnojenje poleg domačega gnoja edino le Nitrofoskal I.
Priporočamo sadjarjem, da letošnjo jesen in zimo posvetijo vso pažnjo sadnemu drevju, da ga čistijo in gnojijo, da bo prihodnje leto, k> obeta biti dobro sadno leto, drevje dovolj močno in zdravo, rodilo obilen in lep plod.
Ing. J. TERŽAN.
(z delovanja Združbe trgovceu v Mursfei Soboti.
Odpiranje in zapiranje trgovinskih obratovalnic.
Združba trgovcev je prejela po tukajšnjem sreskem načelstvu pod štev. 7930/1 od 7. oktobra 1933 na svojo vlogo na Kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani v zadevi odpiranja in zapiranja trgovskih obratovalnic v zimskem čžsu sledeči odgovor :
»Naslov se vabi, da obvesti združenje trgovcev v Murski Soboti, da bo tekom sedanjega meseca oktobra izgotovljen osnutek nove naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic za celo banovino, v katerem bodo po možnosti upoštevani predlogi interesentov.
Zaprošena izprememba sedanje naredbe na hitro roko za trgovce v Murski Soboti je nemogoča že glede na določilo čl. 47. ministrske uredbe z dne 16 aprila 1929, Uradni list št. 284 o postopku, ki ga je uvaževati tudi pri izpremembah prvotne naredbe. Zlasti z ozirom na izdelavo celotne nove naredbe pa tudi sicer ni umestno trgati celotno že itak težko pregledno naredbo na izpreminjevalne naredbice, nanašajoče se na posamezne ozke kroge interesentov (v poedi-nih krajih ali sodnih okrajih).
Priprave za zbornične volitve.
Trgovinski minister dr.,Šumen-kovič je pozval zbornice za TOI, da mu v enem mesecu pošljejo načrt volilnega reda za zbornice.
Potrti v brezmejni žalosti naznanjamo, da je naš soprog, oče, brat itd. gospod
Emerik Čačinovič
gostilničar in posestnik
dne 17. oktobra ob 7. url zjutraj po daljšem trpljenju v enainsedemdesetem letu mirno v Gospodu za vedno zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se je vršil v sredo ob 16. uri Iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Rakičan, dne 17. oktobra 1933. 2alu|oSa družina iaiinevič in ostalo sorodstvo.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
Vesela opereta od Kadelburga
Dvoje srečnih dni
V gl. vlogah : Paul Horbirger in Claire Rommer. Glazba: Bert Reisfeld. Predstave se vriijo:
v NEDELJO, dne 22. oktobra popoldne ob Vž4 uri in zvečer ob uri.
Kakor smo že poročali, so zlasti zagrebški gospodarski krogi zahtevali razpis zborničnih volitev. Ker so volitve v Delavske zbornice že razpisane, je bila zahteva zagrebških krogov tem bolj utemeljena in tako je poslal trg. minister vsem zbornicam razpis, ki se glasi:
Ker je organizacija zbornic po zakonu o obrtih in uredbi o trgovinskih, obrtnih industrijskih zbornicah v glavnem izvedena, se je treba lotiti dela za pripravo volitev zborničnih svetov, v prvi vrsti pa je treba izdelati v smislu § 15 (11) uredbe volilne rede. Da bi mogel čim hitreje in pravilneje za vsako zbornico predpisati v volilnem redu podrobnejša določila o volitvi zborničnih svetnikov, je potrebno, da vsaka zbornica sestavi z ozirom na razmere v njenem pooročju načrt volilnega reda in da ta načrt predloži banski upravi, ki ga bo s svojim mnenjem poslala ministrstvu.
Zaradi zaželjene enotnosti in da bi ti volilni načrti odgovarjali zakonu in uredbi priporočam zbornicam, da se pri izdelavi volilnih redov ravnajo po teh navodilih;
V prvi vrsti je potrebno, da se zbornice pri sestavi načrtov volilnega reda ravnajo po odredbah obrtnega zakona, uredbe o zbornicah za trgovino, industrijo in obrt ter odobrenega statuta zbornice. Tu so navedeni osnovni principi, po katerih se mora izdelati volilni red. Poleg tega je treba imeti pri sestavi volilnih redov pred očmi še tole:
Volilna telesa. Vsak odsek zbornice tvori eno volilno telo, ki voli za sebe. Vsi volilci, ki po svojem poklicu pripadajo enemu odseku, morejo biti voljeni samo v tem odseku. Volilci obrtniških zbornic, ki se ne dele na odseke, spadajo v>I v eno volilno totitom' sašni" oi©VV»jaw«i|an
Volilni okraji. Razdelitev področja na volilne okraje se mora izvr-
vršiti posebej za vsako volilno telo, tako da morajo biti za posamezna telesa po potrebi različni večji ali manjši volilni okraji, pa tudi samo eden za vse zbornično področje.
Volišča: Volitve se praviloma yr|e po združenjih. V tem primeru predstavlja vsako združenje eno volišče. Kjer je nemogoče glasovanje po združenju, se mora vršiti tudi pismeno z glasovnicami, ki se po pošti pošljejo na volilno komisijo. Za ta primer je treba določiti volilna mesta, na katerih bo sedež komisij, če je v volilnem redu določeno glasovanje po združenjih, se mora določiti kje in kako glasujejo volilci ki niso člani, niti enega združenja.
Odlok o razpisu volitev izda ministrstvo za trgovino in industrijo.
Volitve razpišejo uprave zbornic. V razpisu mora biti navedeno razen dneva, kdaj se volitve vrše, in nared-be tudi navodila o vseh pripravah za volitve ter tudi roki, v katerih se morajo vse te priprave izvršiti.
Organi za izvedbo volitev : Treba je določiti komisije, ki bodo vodile volitve in ugotovile njih izid. Vsekakor bo potrebna tudi centralna komisija ev. komisije za posamezne volilne okraje, ki bodo vodile volitve na posameznih voliščih. Volilni red mora vsebovati podrobnejša določila o njih sestavi, pristojnosti in načinu dela.
Volilni imeniki: Treba je določiti na kateri način se sestavljajo volilni imeniki. Pri glasovanju po združenjih bo potrebno, da sestavi vsako združenje volilni imenik svojih Slanov, ki imajo volilno pravico. Za volilce, ki ne pripadajo niti enemu združenju sestavi volilne imenike zbornica. Prav tako bo morala zbornica sestaviti volilne imenike, če se ne glasuje po združenjih, temveč pismeno po pošti. Volilni red mora natančno določiti tudi način sestave volilnih imenikov, tudi pravico reklamacij in način kako se te rešujejo in v katerih rokih.
Glasovanje mora biti v vsakem primeru tajno in zato je treba v volilnem redu natančno določiti način glasovanja z ozirom na tajnost volitev. To velja za glasovanje po pošti.
Določevanje volilnih rezultatov: Volilni red bo določal določbe o ugotavljanju i« objavljanju volilnih rezultatov, o dostavi volilnih aktov okrožnim komisijam in centralni komisiji.
Pritožbe: Določiti se mora rok in način za vlaganje pritožb proti volilnemu postopanju kakor tudi določiti, kdo je upravičen za vlaganje pritožb. Na vsak način odloča končnoveljavno komisijski svet. V kolikor ni že določeno v statutu zbornic morajo volilni redi vsebovati tudi ta določila.
Sklicevanje novoizvoljenega zborničnega sveta. Določen mora biti rok za sklicevanje ali sestanek zborničnega sveta in način, kako se skliče ali sestane brez poziva, kakor tudi, ido predseduje sestanku do izvolitve predsedništva. Naravno je, da v primeru delne obnove v smislu prejšnjega stavka 21 odstavka §12 uredbe' d 'zbornicah vodi sestanek staro predsedništvo.	!
»c* Icvolltav predsedništva. Volilni red mora* vsebovati tudi določila 6 volitvah novega predsedništva zbor. niče, ki se morajo izvršiti takoj na prvi seji sveta.- 1 j •> P<> teh navodilih sestavljeni volilni red mi mor* zbornica poslati najkasneje v roku enega meseca (to je • do-20. septembra): $r
Točna postrežba!
MURSKA fSDBOTB
LENDAVSKA CESTA
I" Oblastveno odobrena zalP9a smodnika (praja) vseh vrst šiber (šprij) patronov in drugih lovskih
potrebščin.
Pozor!
HEKLIČ
I ŠTEFAN
trg. z žeieznino
Spominske knjige jS3
Dospeli so najnovejši modni časopisi.
krajevne ZaStOPItike "dST „PROVANDEIN-a" redilnega praška za pra šiče, iščemo. Pišite na: »PROVANCEIN" 1 Josip Junc Ljubljana Dvorakooa ul. 3.
Tržne cene.
Maribor. Na mariborski svinjski sejem dne 6. oktobra je bilo pripeljanih 456 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5-6 tednov stari kom. Din 80 100v 7 9 tednov stari kom. Din 120 160, 3 4 mesece stari kom. Din 200 250. 5-7 mesecev stari Din 350- 400, 8-10 mesecev stari Din 450—520, 1 leto stari kom. Din 580-650; 1 kg. žive teže Din 7 8, 1 kg. mrtve teže Din 10-10 50. Prodanih je bilo 167 svinj.
Zagreb. Na zagrebški živinski sejem je bilo pripeljanih 13 bikov, 423 krav, 74 junic, 133 volov, 33 juncev, 137 telet, 484 konjev in žre-bet, 15 ovc, 563 svinj in 259 pujskov. Cene: biki 3.30-3.50, krave za klanje po 2.75-3.50, za klobase po 2-2.50, junice za klanje po 3 25 - 3.75, voli I. vrste po 4.50-5, II. vrste po 3 50 do 4, bosanski po 2 75-3, junice po 3.25-3.75, pitane svinje po 8—8.50, nepitane po 7 do 7.50 za kg. žive teže; pujski po 100 — 150 kom., ovce po 80 do 120, konji po 3000—5000 Din par, žrebeta po 1200—1500 kom., konji za klanje 0.75—1.50, sremske zaklane svinje pd 11, živa teleta po 6.75 do 8, zaklana po 9.50 in mr-šave sremske svinje po 11 Din.
Žito.
Novosadska blagovna borza (14. okt. 1933). Tendenca neizpremenjena. Promet 75 vagonov. Pšenica bačka okolica Novi Sad, okolica Som^or 97— 98, srednjebaška, baška potiska in ladja Tisa 98 - 99, gornjebaška 101—102, gornjebanatska in baška ladja Dunav 97—98, sremska 93—97, slavonska in baška ladja Begej 96 97, južnobanatska 90-91.
Oves: baški, sremski in slavonski 52 do 54 Din.
Ječmen: baški in sremski kg. 61 do 63 Din.
Kuruza: baška sremska 62 64 Din; bačka okolica Sombor 63 65 Din; slavonska 66—68; banatska 59-61 Din; baška bela 77 50-80 Din; baška ladja Sava 63-64 Din; ladja Begej 64-65, ladja Tisa Dunav 65 - 66 Din, sremska nova umet. suš: za okt. par Indija 56 - 58.
Moka: baška in banatska Og in OOgg 137.50 - 200 50; (2) 170 -190; (5) 150- 170, (6) 110 120; (7) 80 - 90 ; (8) 55 — 60; sremska in slavonska Og in Ogg 177.50 -192 $0, (2) 15750 do 177.50; (5) 137.50 -157 50; (6) 102.50 do 112.50; (7) 7250-82 50; (8) 52.50 do 55.	'
Otrobi: baški, sremski in banat-ski 41-44.
Izjava.
'Fižol: baški in sremski beli
do 135.
'i "»'-H S
Podpisani Škrilec Bela, posestnik v Brezove h št. 63. izjavljam, da namenim kupiti od Gal Štefana, posestnika v Brezovcih št. 66, njegovo posestvo. — Vsled tega poživljam vse njegove upnike, da prijavijo pri mojem pooblaščencu, Koder Anton, javnem notarju v Murski Soboti svoje tirjatve pismeno ali pa ustmeno najkasneje do 1. novembra letos, ker po preteku te dobe ne pride več upoštev nobena prijava in pozneje prijavljene tirjatve ne izplačam.
Brezovci, dne 17. oktobra 1933.
ŠKRILEC BELA.
»
J. 122/33-6
Draibeni oklic
Dne 9. novembra 1933 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin njiv, gozdov in travnikov.
Zemljiška knjiga Središče ys vi. št. 32/9.
Cenilna vrednost: 12753 Din 03 p.
Najmanjši ponudek: 8502 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveijati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verj.
V	ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Srako sodišče v M. Soboti,
dne 27./9. 1933.
J 144/33-7
Draibeni oklic
Dne 14. novembra 1933 ob »/29-uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin njive-
Zemljiška knjiga Kupšinci vi. št. 151.
Cenilna vrednost: 2703 Din 75 p.
Najmanjši ponudek: 1802 D50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jfh he moglo več uveljavljati glede nepremičnine v* škodo zdražitelja, ki jje ravnal, v dobri veri«
V	ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je i}ablt na uradni deski sodišči 1 * "
J 216/33-6
Draibeni oklic
Dne 16, novembra 1933 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv, travnikov in gozdov.
Zemljiška knjiga Radovci vi. št. 2, 131 1/2 vi. št. 193, 56/ioe vi. št. 271...
Cenilna vrednost: 117.055 Din 50 p.
Vrednost pritikline; 7650 Din.
Najmanjši ponudek: 78 038D02 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draži-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Srako sodišče o M. Soboti,
dne 27./9. 1933.
••'»-K t"1
dne 26 /9. 1
J. 341/33- 6
Draibeni oklic
Dne 24. novembra 1933 ob V29.uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv in travnikov.
Zemljiška knjiga Moščanci Vzs vi. št. 235, 238.
Cenilna vrednost: 830 Din 94.
Najmanjši ponudek: 554 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se )ih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
SfssIio sodišča v M. Soboti,
dne 9/10 1933.
J 538/33-6
Draibeni oklic
Dne 11. novembra 1933 ob 9. uri bo na licu mesta v Serdici dražba nepremičnin hiše, njiv, travnika in gozda.
Zemljiška knjiga Serdica vi. št. 469.
Cenilna vrednost: 56 311 D. 50 p.
Vrednost pritikline: 1410 Din.
Najmanjši ponudek: 38.107Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred £a-četkom dražbe, sicer bi se ' jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na df%£-beni oklic, ki je nabit na uradi deski sodišča.
Srako sodišči v M. Soboti
' " dne 20.79. 1933. 'T