Published ssd distributed usder permit No. 208 authorized by tbs Act sf Ost 6.1917, on file st ths Post Office of Chiesgs, III. By order of tbo president, A. S. Burleson, Postmaster General.
Največji slovenski tednik v Združenih državah
iilisja v »»ko »redo. Naročnina:
Im član«, na icto.....$0 96
Z« nečlane..........$1.50
Za inozemstvo.......$2.00
NASLOV
uredništva in uprav-ništva:
1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487
v.__
r , :
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Issued mrmrj
Wednesday
Subscription price: For members, ytsrly. |OJl
For no« mem bars.....$1.50
Fmreigu Countries..
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Hn.-r*d HP fWond-Clafl* Matter Unoarv 18. I91fi. at the Post Office at Chiet«x>. Ulinoia. under the Act of Anrust 24. 1912.
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Placa, Chicago, IU.
Telephone: Canal 24S7
__J
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION U03. ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 41.—Štev. 41.
Chicago, 111., 15. oktobra (October) 1919.
LetoV. Volume V.
POMAGAJTE SVOJCEM V DOMOVINI!
7
ODBRTO PISMO.
Na naslov dobrosrčnih sorodnikov in prijateljev v Ameriki.
6)	Chicago, 111., Ivan Gottlieb, 1821 West 22nd Street.
7)	Lorain, Ohio, Joseph Svete, 1780 East 28th Street.
8)	Milwaukee, Wis^ F. X. Veranich, 383 — 1st Avenue.
9)	Chisholm, Minn., Milan PaJtiž, 1st Avenue.
10)	Bridgeport, Ohio, Mihael Hochevar, R. F. D. No. 2, Box 29.
11)	New York City, Matija Čagram, 126 East 7th Street.
12)	Rock Springs, Wyo., Frank Kershisnik, Rock Springs Wyo.
13)	Pueblo, Colo., Jofin Germ, 734 Moffat Avenue.
14)	San Francisco, Cal., John Russ, 725 Rhode Island Avenue.
15)	Forest City, Pa., John J. Decman, Box 168
16)	Minneapolis, Minn., John Jager, 5241 So. Upton Avenue.
--/	-------—-----1--1 —----W--F------—i-----------
To so naši do sedaj priglašeni zastopniki. Cenjeno občinstvo, ki
V stari domovini, meseca septembra 19J9. Dragimi!	.	7-
Dolga in nestrpna so bila zadnja štiri leta. ko nam je največje svetovno gorje — vojna — ustavila pero, da smo morali molčati. — Ne morem ti dopovedati, kako me je vedno skrbelo, če si še zdrav in
prj življenju, kajti ločeni smo daleč drug od drugega. Samo par vrstic , ^ ~ ^h n^tih ali okoUcakTse prosi, da'se pri teh zastopnikih"oglaS od tebe, dragi mi sin — pa bi bila potolažena tvoja vedno te ljubeča informacije
mati. Samo par besed, pa bi ne bila vedno v skrbeh zate, dragi moj ' Zft yge drUge informaotje se obrnite na urad te družbe: 1052 East mož. Samo mala kartica, dragi oče. pa bi ne bilo čakanje vaših otrok 62nd Street, Cleveland, Ohio.
tako težavno in nestrpno. Samo nekaj črk, ljubljeni mi brat, pa bi bil Opomba: — Statistika za naročitev zabojev z dne 9. oktobra je potolažen!	,	. bilr. sledeča:
Ali ste (si) pa v teli letih tudi Vi (ti) toliko na nas mislili (mi- i	Naročenih vseh ^frv skupaj 603 in sicer 454 malih in 149
;lil?) Upamo upam) da!	*	velikih.
Gotovo ste že čitali, kako nas je minula vojna vihra kaznovala j
ter osiromašila. Kaj vse smo morali ta čas prestati, je nemogoče s peresom opisati. Povedali Vam bomo, ko se zopet snidemo. Rečemo samo to: 4'Ponovne šibe vojske, reši nas o Gospod!" Ko smo prestajali mi najhujše gorje, se je Vaui (Tebi) dobro godilo. Imeli ste tam v Ameriki dosti kruha in obleke, med tem ko smo mi doma stradali in prezebovali. Niti ovsenega kruha ni bilo v najhujših časih pri hiši: pekli smo hlebe iz moke koruznih storžev. — Ker ni bilo obleke, smo nosili krpe in cunje, samo da smo se branili pred mrazom. Hudi so bili zimski dnovi in neznosni! Vse to pomanjkanje nas je postaralo in oslabelo za več let. Niti spoznal bi me (nas) ne. če bi se danes videli. T<> gorje nam bo gotovo za nekaj prikrajšalo življenje.---
Kako nas je razveselilo Vaše (Tvoje) pismo, katero smo prejeli pred nekaj meseci. A to veselje se je pa meseca avgusta izpremenilo v veliko žalost. — Čitali smo, da so poslali rojaki iz Amerike svojcem v domovino polne zaboje blaga, ki jc srečno in v redu došlo skoro vsem naslovijem-em v roke. Slovenci v starem kraju ne bodo nikdar pozabili chokaškega Jugoslav Reliefa in parnika "Argentine", ki jim prirejala tako zdatno pomoč.
Tudi niša soseda N. N. je dobila iz Amerike zaboj blaga od svoje S stre. Videli smo <ra. Dragi mož! Ali si morda na nas popolnoma • pozabil, ker nam tudi ti nisi poslal, nekaj pomoči? Ali več ne misliš na svojo ženo in nedolžne otročiče? Tudi mi smo podpore in pomoči vredni. Raztrgani smo, bosi in lačni, pa sc nas nočeš usmiliti! Ali imaš tako kamenito srce do nas? Jokali smo žalosti, ko smo bili pri od-, piranju onega zaboja pri naši sosedi. Mali Jožek me je solznih oči vprašal: "Mama, ali nam naš ata niso iz Amerike nič poslali? Kako bom hodil v šolo, ker nimam čevljev?" —
Dragi mi sin! — Nepopisno sem žalostna, ker mi nisi poslal zaboja. Ali >i morda na svojo ljubo mater že popolnoma pozabil? Koliko sem prestala s teboj! Morda si zašel na kriva pota, ker se ne držiš več črv,-te božje zapovedi. Oj, ljubi Francelj! Pomagaj mi kaj sedaj na zimo-. Bog ti bo vse stotero povrnil. Molila bom zate. da bi bil še bolj srečen, kakor si. — -laz sem pa vedno večja reva! Sosedov Janez je poslal svojim st arisen! za več tisoč kron vrednosti obleke in živil. Kako bi bila jaz srečna in vesela, če bi dobila le četrtino toliko. Usmili s- torej svoje dobre in nesrečne matere, ter pomagaj mi kaj saj sedaj.
Ljubi brat! — Pisal Sem ti že. da sem se vrnil iz vojske, kjer sem prestal več težavnih let. Veliko se je med tem doma izpremenilo. Žena mi vsled prestalega gorja hira, otroci so bosi in skoraj nagi. Obleči jih ne morem, ker nimam denarja. V vojni sem oslepel, da ne morem delati. Pomagaj nam, če le moreš, saj si vendar kri naše krvi. I smili se saj mojih nedolžnih otroeičkov, jee se ze mene nočeš usmiliti. Hvaležni ti bomo do groba za vsako najmanjšo pomoč.Pošlji nam kaj obleke in obuvala za zimo, da ne bomo zopet prezebovali.
b) Na naselbine razdeljeni: Cleveland 404, Collinwood 126 in Newburg 73. .
Poslalo se je od tukaj tudi nekaj- zabojev po ekspresu v državo Penna, Texas in Ohio.
FRANK HUDOVERNIK, tajnik. 1052 E. 62nd Street, Cleveland, Ohio.
Razne
novice«

s
k, 1/
Pisano v sirotišnici za vojne sirote.
Dragi nam nepozabni ameriški rojaki!
Tudi mi se obračamo s pravim otroškim zaupanjem do Vas. ter Vas prosimo pomoči. Tukaj nas je več sto osirotelih deklic in dečkov Nemila smrt nam je ugrabila v vojni ljubega očeta. Zagrebli so <rH dale& tamkaj v Karpatih ali na Italijanskem. Nič več ga ne bomo videli. Draga mamica je tudi umrla, ker je zbolela vsled prehudega vojnega gorja. Danes nimamo torej več ljubih starišev. Mesto se je nas sirot usmililo, ker drugače bi morali poginiti gladu in mraza.
Tudi mi Vas s povzdignjenimi ročicami prosimo, pomagajte nam, če je le mogoče. Pošljite nam za Božič kaj čeveljčkov in gorke oblek-ce da nas ne bo zeblo. Usmilite se nas, največjih sirot na svetu! Za vse Paše ameriške dobrotnike bomo vedno molili. Spominjali se \ as bomo tudi čez leta. ko dorasenfo. Odprite torej src! (Morite roke! Sirotam
, w ..	t	t	Sledijo podpisi,
olajšujte gorje!	*	* v r
Opombi1, uredništva:
Gornji dopis smo sestavili in priobčili na tem mestu z ozirom na, v zadnji številki priobčeni poziv Slovenske Narodne Zveze in Zveze -Jugoslovanskih Žena in Deklet v Clevelandu, Ohio, ki sta se zavzela za plemenito idejo glede zopetnega pošiljanja zabojev svojcem v do-
,MOV Upamo da ne bo sedaj med nami osebe, ki bi se ne hotela poslu-/iti te zopetne. morda zadnje prilike pomagati svojim dragim v domovini.' Razveselite jih za letošnji Božič s primernim darilom. Pre-čitajte vsa ta namišljena pisma iz starega kraja, morda se t ice katero tudi tebe dragi rojak, ali rojaktnja? Zamujeno se vedno bas sedaj lahko popraviš. Ne zamudi te zadnje prilike da se ne boš morda zopet kesa!. Pomni, da nam že star pregovor veh: Dvakrat da kdor hi ro (v
Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote .
Zastopniki (United StatesTelief Shipments pod vo^tvom Slo-venske Narodne Zveze in Zveze Jugoslovanskih žen in Deklet v Zdrn-
jenih državah.	T.mn.s J Piro, 6119 St. Clair Ave.
1)	Cleveland, Ohio., l<ouis j. x-uo,	„. ,
2)	Newburg, Ohio, Jakob Janchar, 3600 E«t 81»t Street Collinwood, Ohio, Anton Me^ar.15218 Holme. Ave.
4)	Steelton, Pa., Bev. Lukas Gladek 395 ^Strest.
5)	La Salle, IU., Anton Kastigar, 1146 - 7th Street.
m.
Poročilo g. Waiter PredoVich-a iz Ljubljane.
Mr Walter Predovieh, načelnik chikaškega Jugoslav Reliefa, ki je spremljal pošiljate v zabojev, na parniku "Argentina" v v i jo, je poslal uredništvu *Glasi iz Ljubljane dvoje ličnih razglednic, datirane, z dnem 22. septembra t. I.
Na prvi razglednici je umetniško izdelana slika naših slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda; druga nam pa predstavlja skupino Sokolov v krogu pri prostih vajah.
Mr Predovieh poroča sledeče: "Imamo še 43 zabojev neposlanih v okupirane kraje. Prihodnji pon-deljek odpotujeva s Sitarjem v Zagreb, od tam gremo z Mladineo-' tom proti Sarajevu in Belgradu.
Kar se tiče pošiljate v v slovenske kraje, smo izročili in poslali zaboje vsem strankam, da ni preostal niti j eden zaboj nedostavljen. Mr. Mladineo je tudi vse zaboje pa Dalmaciji v redu razdelil.
Vreme postaja tukaj precej hladno, kar bo morda vplivalo na gripo med ljudstvom.
Danes se dobi v Ljubljani za en ameriški dolar 61 (enoinšestdeset) kron!	*
Sokolstvo dela sedaj tukaj ogromne korake. Ja zmislim. da so sedaj Sokoli najmočnejši steber, ki drži Jugoslavijo po koncu. Človek je vesel in ponosen, če jili gleda pri nastopu. ;
Pozdrav Vam in vsemu članstvu K. S. K. Jednote!
Walter Predovieh.
dan z imeni one večine naslovljen-cev na Slovenskem, ki še niso prejeli zabojev. Taka neosnovana trditev je javno žaljenje bivšega chikaškega »lugosi. Reliefa in zasmehovanje onih številnih ameri-škcli rojakov, ki imajo že davno v rokah pismena potrdila o resničnem prejemu zabojev. Ta potrdi-•tn*Kajo eelo ghtsibr J. R. Z.
Gospodje 'antikištarji" so jezni, ker sami niso hoteli pomagati svojcem v domovini. Svojo "jezico" skušajo sedaj ohladiti v javnosti s takimi gorostasnimi lažnji-vimi trditvami.
Predsednik Wilson okreval.
bo kmalu
Dostavek uredništva:
Škoda, da gori označene razglednice g. Predovicha nismo dobili v roke že pred nekaj tedni, da bi jo poslali tajniku J. R. Z. na konvencijo v Cleveland, kjer se je trosilo lažnjivo vest, da večina tega bla?a še sedaj ni prejetega, da menda tudi ne bo, ker je bila vsa stvar Zgrešena in zavožena že v začet
Resnici in dobri stvari na ljubo prosimo vsa glasila J. R. Z., da priobčijo to naše najnovejše izvirno poročilo Mr Predovicha, da so bili vsi zaboji za slovenske kraje v rfedu razdeljeni in prejeti.
Če
pa preostalih 47 zabojev Mr. Predovieh do sedaj še ni mogel dostaviti naslovljencem v okupirane kraje, ni bila to njegova krivda, ampak je to lopovščina Italijanov, ki, kakor znano še niso dovoljevali našim ljudem pošiljati pisem v one kraje.
K .sklepu prosimo slavno ekse
Washington, D. C. 13. oktobra. — Podadmiral Dr. Grayson, telesni zdravnik predsednika Wilson* zatrjuje, da se njegovo zdravje vidoma boljša. V obče je^Wilso-nov zdravstveni položaj tak. kakor včeraj."
Vseeno, pa VVilsonu še ne dovoljeno za več tednov opravljati uradne posle, ker mu zdravniki priporočajo popoln mir in počitek.
Ker je v senatu več novih važnih zakonskih že odobrenih načrtov, so senatorji zelo v skrbeh, kdo bo te načrte podpisal. Eni so že svetovali, da naj v odsotnosti, ali za dobo predsednikove bolezni istega nadomešča podpredsednik Marschall; vendar pa tega baš v tem slučaju ustava Združenih držav nedovoljuje, ker mora biti podpredsednik v svojem uradu do konca termina.
Prva in najbolj važna postava, ki je bila sprejeta v kongresu in senatu je uvedba splošne vojne prohibicije. Isto so (danes nesli v Belo hišo, da jo predsednik podpiše. Ako iste Wilson ne bo podpisal tekom desetih dni. stopi vseeno v pravo moč.
našala na takojšno arbitracijo sedanje jeklarske stavke.
Prvi dve resoluciji so sestavili j in predložili javni (ljudski) zastopniki, slednjo je pa spravila na dnevni red delavska stranka.
Mr Gompcrsov načrt je, da naj bi se vsi?! jeklarski* stavkujoči [delavci takoj?! vrnili na svoja mesta, kjer naj čakajo končne razsodbe vrhovnega arbitracijske-; ga odseka.
Poleg tega je predložil Mr. Gompers sledeče zahteve delavcev, katere naj iudustrijalna kon-i f<yenca vpošteva:
Pravico organiziranja delavcev.
J Pravico do kolektivnega pobotanja.
Pravico delavcev, da smejo iz svoje srede voliti zastopnike pri pogajanjih z delodajalci.
Svoboda govora, stiska in zborovanja.
Pravico organiziranja delodajalcev.
1 Minimalno 8 urno dnevno delo, z enodvenim počitkom vsak teden. Ob sobotah naj se dela samo pol dneva; čezurno delo naj se odpravi.
Življenskim razmeram primerna plača.
Ženske naj prejemajo za jed-nako delo tako plačo, kot možki.
Prepoved dela za otroke izpod
Prepoved imigracije (priseljevanja) za dobo dveh let potem, ko bo svetovni mir podpisan.
To prepoved naj se v slučaju potrebe tudi kasneje raztegne, če bi nastalo v Ameriki pomanjkanje dela.
G avis McNab iz San Francisco je predlagal, da naj se imenuje v vrhovni arbitracijski odsek, vse ,še živeče predsednike Združenih držav.
izpolnitev nalog, katere si je nadel Rdeči križ, da pomaga trpeči Evropi in Vzhodu.
Pred veliko stavko premogarjev.
Philadelphia, Pa. 11. oktobra.—
Ker niso premogarske družbe dovolile <)0 odstotno povišanje plače kopačem mehkega premoga, j^ bilo danes tozadevna posvetovanje med premogarji in lastniki rovov zaključeno, oziroma prekinjeno brez kakega uspeha. Ako se med tem časom ne pripeti kaj izjemnega, bodo vsi premogarji letos dne 1. novembra zastavkali, kojih se računa nad 300,000. Prizadete bodo države Illinois, Indiana, zap. Pennsylvania in Ohio.
Zoper policijsko unijo.
Washington, D. C. 13. oktobra. Danes je bila v kongresni zbornici sprejeta predloga, na podlagi katere je postavno prepovedano pristopati policajem v kake unij-ske organizacije. Ta zakonski načrt je bil odobren z ozirom na minulo stavko policajev v Bostonu. Mass.
Čehoslovaški poslanik za Združene države.
Washington, D. C. — Iz Prage prihaja ve*t, da je bil imenovan Dr. J. Stefanek za ministra nove eeho-slo vaške republike, ki bo zastopal svojo vlado v Washington, D. C. Dr. Stefanek je bil dosedaj vodja čeho-slovaškega zunanjega urada v Pragi.
Transkontinentalni polet.
New York, N. Y. 11. oktobra.— V veliki tekmi ameriških at-mad-nih letalcev iz New Yorka do San Francisca je zmagal poročnik Bel-uik Bel vin \V. e—ibiwKmiaypjjy vin W. Maynard. Iz Mineole, N. Y. je preletel ta častnik razdaljo 2701 milj v 75 urah. Drugi je dospel na cilj major Spat z v 83 urah in 41 minutah, tretji pa poročnik Kiel v 83 urah in 44 minutah.
Te transkontinentalne dirke se je vdeležilo 47 letalcev; mnogo izmed teh pa ni nadaljevalo dirke, ker so imeli neprilike tekom poleta. Število ponesrečencev, oziroma ubitih pri tej tekmi znaša pet in sicer Major H. D. Crissy, saržent Virgil Thomas, ubita pri Salt Lake City, saržent W. H. Nevitt
Francija podpisala mirovno pogodbo.
Pariz, 11. oktobra. — Danes je
bila v francoski senatni zbornici sprejeta mirovna pogodba v Nemčijo z vsemi 217 glasovi; zoper to točko ni bil oddan noben glas. Zaeno s to pogodbo je bila sprejeta tudi pogodba, ki določa obrambno zvezo med Francijo. Anglijo in Ameriko.
Paris, 14. oktobra. — Vladni list "Journal Officiel" javlja, da je včeraj francoski predsednik Poincare podpisal mirovno pogodilo z Nemčijo, ter vse druge mirovne točke, ki so bile odobrene v Versailles dne 28. junija t. 1. — S tem podpisom je bila Zveza narodov ustanovljena.
Mirovno listino se je shranilo na podlagi določbe mirovne pogodbe v uradu ministrstva za zunanje zadeve. S podpisom miru z Nemčijo je večletno vojno stands' Franciji uradno preklicano.
Annunzijeva slava pojenja. London, 10. oktobra. — Neke-
| J Ji 1% V V 1 I V t tl(i 1 UVaa i ... ------|
nbit pri Deposit, N. Y.; poročnik mu tukajšnjemu časnikarskemu K V Wales padel na tla pri Chey- j izvestju se poroča, da je bil Gabri-enne Wyo., W. D. MeClure in ma-jjel l)'Annunzio v Reki umorjen.
jor A. L. Sneed falo, X. \
ubita pri Buf-
Važni načrti industrij alne konference.
Washing-ton, D. C. 9. oktobra. — Na tu se vršeči industrijalni konferenci je predlagal danes John D. Rockefeller ml. javen zastopnik, da naj sprejme konferen-va njegovo resolucijo s sledečim važnim načrtom:
Načelo zastopništva v industriji, pri katerem naj bi imeli tudi delavci (uslužbenci) svoj glas v zadevi določevanja razmer pri delu in svojih življenskih pogojev.
Dalje je bila na tej konferenci stavljena resolucija, da naj se sklene takoj trimesečno industri-jalno premirje. Da naj se ustanovi vrhovni arbitracijski odsek s predsednikom in kongresom na
. . _ .	i___i " n.	na.
Ameriški Rdeči Križ.
Vpisovanje za Ameriški Rdeči
kutivo J. R. Z. da naj pride na'čelu. Tretja resolucija se je na-
Križ se bo to leto vršilo tekom desetih dni, in sicer od 2. novembra do 11 novembra, obletnice sklenitve premirja. Tekom tega časa bo Rdeči križ vzel v svoje članstvo vsakega mogočega možkega, žensko ali otroka v Združenih državah. Rdeči križ hoče in se nadejo pomoči slovenskega naroda v tej deželi, hoče Slovencev, pa naj bodo državljani ali ne.,
Kdor pristopi k Rdečemu križu, pokaže s tem, da se strinja z vsem, kar je napravil Rdeči kriz v preteklosti, kar dela sedaj m kar upa storiti v bodočnosti.
Razen plačila $1 se ne zahteva nobenih obveznosti.
Poleg vpisovanja vodi Rdeči križ kampanjo za nabavo svo-te $15,000,000. Del te svote se bo uporabil za izvedenje programa Rdečega križa doma, velik del se pa potrebuje in se bo uporabil za
ta vest pa vendar še ni potrjena. Položaj v Reki postaja vedno bolj in bolj kritičen, ker se italijanska armada in mornarica nočeta pokoriti povelju vlade, da bi pregnale Annunzija iz Reke.
Ljudstvo v Reki se je že naveličalo fanatičnega postopanja tega italijanskega stotnika, ki hoče s silo Reko prikloniti k Italiji. To je napotilo Annunzija, da je izročil svojo dosedanjo čast kot poveljnik ustaških čet generalu Che-•herinni; slednji je namreč javno odpovedal svojo pokorščino italijanskemu kralju.
Jugoslovanska bojna ladja potopljena v viharju.
Rim, 12. oktobra. — Iz Zadra v Dalmaciji se semkaj poroča, da se je te dni bivša avstrijska bojna ladja '4 Franz Josef" potopila vsled silnega orkana na morju. Označena ladja je bila prideljena Jugoslaviji in je vozila strelivo za svojo armado. Druge podrobnosti o tej nesreči še niso znane.
no pa na Brezje in Bled. kjer se bomo tudi vas spominjali.'
Res, komaj že čakam spomladi, *e boš res prišla domov. Samo, da bi še tega veselega svidenja dočakala!
Zdaj pa sprejmite vsi naše nuj-iskrenejše pozdrave. Piši zopet kmalu!
Tvoja sestra
' Mici.
15. 15. Štefan Peteh ml. iz Sel. št. 11. Miko AJiketič, užitkar iz Gorenje št. 8. Marija Matešič, gospodinja iz Pribinec št* 6. Ana Jankovič, dekle iz Purge št. 11. Matija Orabrijan, užitkar, in Ana njegova hči iz Sel št. 12. Vseh mrliče v pa. smo imeli lani S3, nenavadno veliko, a leta 1917 pa
Vsa č^st in ponos takim zavednim. slovenskim starišeju, Pa mladini. Vsem navedenqem želimo mnogo uspeha, ozir. uspešen zaključek šolanja.
Poročevalec.
A —H --
VABILO NA f&JO.
Zveza Jug- Žena in Deklet Chicago, JU., idjudpo vabi s tem vse svoje elafiicfi. tako tudi podr. Slov. Nar. Zveze št. 27. "Woodrow Wilson in ostale .rojenje ter rojake iz našega mesta na prihodnjo sejo, vršečo se v četrtek, dne 16. oktobra zvečer ob osmih v Slovenski cerkveni dvorani.
Seja bo velcvažna, da se kaj u-krene glede nakupa blaga za zo-petno pošiljatev vojnim sirotam v staro domovino.
Kdor ima kaj nerabne obleke, ali obuvala, ter hoče isto daroyati sirotam ter revežem v domovini, naj prinese vse blago že( s sabo na prihodnjo sejo, ker blago že nabiramo. Naša kampanja bo zaključena dne 1. novembja. — Iz prijaznosti sprejema tves ta čas zavitke blaga tudi uredništvo "Glasila K. S. K. Jednoae" na 1951 W. 22. Place.	'
Udeležite se torej prihodnje seje polnoštevilno.
Z narodnim pozdravom
Odbor.
NAZNAILO. Iz urada odbora društva, sv. Jožefa št. 2. KSKJ. Joliet, 111.
Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo, dne 5. oktobra 1919 in na tej seji je bilo sklenjena, ter dostavljena sledeča točka k'* društvenim pravilom:
Stran 7 člen 6. točka 2; in stran 9, točka 9: "Zaradi sedanje jeklarske stavke. — Ako kateri clan, spadajoč k društvu sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. dela za časa sedanje stavku v jeklarni, ter se pri delu v jeklarni, ali na potu v jeklarno, ali domov, ali na katc-risikoli način poškoduje ali zboli zaradi dela — tak član ne dobi nobene bolniške podpore iz blagajne društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K: J. Joliet* III.
John FiUk, predsednik.
John yi(Jmai^ tajnik.
John A. Težak, zastOp. c (Društveni pečat.i
Janez Gril iz Byiinea, pri Toplicah na Qoknjpkem piše svojemu bratu Math Grill-u v Chicago sledeče :
' ^ dne 8. septembra 1919.
Dragi mi brat !
Žc lep čas je potekel, kar sem pisal, da bi kaj izvedel od mojih ljubih bratov in sestre iz daljne Amerike. Biti smo dolgo časa vsled ustavljene, pošte ločeni drug od drugega. DoVgo časa smo prenašali gorje minule vojne. In ko-nečno smo pa vendarle pričakali zaželjeni mir. £»anski dan sv. Martina je nam bil kakor glas kuka-* vice v gozdu. Vsakdo sc veseli njenega, težko pričakovanega klica. _ Hvala Bogu! Da bi ta mir ostal le za vedno na celem svetu!
Dam ti vedeti, da pri zdravju smo še vsi, hvala Bogu.. Otrok i-raam četvero, dva fantka in dve deklici. Najmlajši, Ivan, 3 leta star je najbolj korajžefi od vseh drugih; vsled tega ga imajo mati osobito radi, ker se jim zna tako prikupiti.
Poroča m't i, da smo kišto dobili popolnoma v redu. Zabita je bila tako, da smo jo komaj odprli. Isti dan je bil pri nas v hiši ves Dolenji Bušinec; vse je bilo radovedno, kaj je v kišti, ko je bila tako težka. Odprli smo jo z velikim veseljem ter razdelili vse zavitke, kakor naročeno. S Ilriba je bila poslanega zelo vesela, ker je bila v pomanjkanju/takih stvari, katerih se pri nas sploh ne dobi. Tudi za tri tisoč kron bi človek ne mogel vsega tega kupiti; kar ste poslali.
Res, marsikaterikrat sem bil lačen, jaz in moja družina; utrgali smo si od ust, da je bilo za čevlje in obleko, ker za denar sploh nismo mogli kupiti. Zdaj ste pa Vi nas oblekli. Meni ste poslali stvari, da jih bom imel do smrti; za ta bolje mi ne bo treba liobe-ue obleke kupovati ;vse je tako lepo, samo za praznike.
Dragi mi bratje in sestra! Vsem skupaj se iz srca lepo zahvaljujem jaz in vsa moja družina za prejeto blago. Če stopite danes v nršo hišo, nas dobite vse v amerikanski noši, ali obleki! Zgodilo se jc, kakor čudež v preteklem ča>u, tako tudi s poslanim zabojem, kojega nismo pričakovali. — Nič več nismo imeli stvari za otroke preobleči. Zdaj pa vse naenkrat vse lepo in novo! S kom naj Vam jaz vse to poplačam, tako daleč od. Vas! Celih K 1000. — sem hranil, (nikar smo v materini hiši. Mislil sem kupiti Micki potrebnih stvari go bo šla k birmi; pa je nekdo vdrl v hišo ter mi denar odnesel, tako da sein bil popolnoma "suh". Zdaj pa naj opravljam družino; ena gre k birmi, druga pa v šolo brez o-bdeke in brez denarja? Nepopisno mi je bilo tedaj hudo. No, zdaj mi je pa Bog Vse preložil, da sem zopet potolažen. Hvala Vam torej še enkrat za poslane stvari!
Z ijskrenim pozdravom do Vas vseli tvoj pzvesti brat
Janez.
VABILO NA SEJO.
Vse člane društva Marije Pomagaj, št. 78. K. S. K. J! Chicago, 111., opozarjam, da se gotovo udeležijo seje za mesec oktobre, ki se bode vršila zopet na nedeljo, kakor je bilo sklenjeno meseca maja. Torej, zaradi važnega vzroka pridite vse na sejo dne 19. oktobra popoldne.
S pozdravom do vseh članic M. Bl&j, tajnica.
Važno prednaznanilo.
Cenjenemu občinstvu in raznim društvom v Chieagu, 111. se s tem uljudno naznanja, da bo vprizori-la Zveza Jug. Žena in Deklet, Chicago, 111., zadnjo nedeljo meseca decembra, to je 28. dec. t. 1. v znani Hoerberjevi dvorani nad vse zanimiv igrokaz "Ob vojski," v štirih slikah. To krasno delo je spisal tik prek svojo smrtjo 1. 1918 nepozabni Dr. Janez Ev. Krek.
Igrokaz "Ob vojski" bo ta dan prvič vprizorjen v Chieagu. Ves čisti prebitek te igre bo namenjen za one naše nesrečnike, ki so oslepeli v vojski in se nahajajo v nekem zavodu v Ljubljani. Vstopnice bodo naprodaj že tekom prihod njega meseca.
Upamo, da bo ta dan Hoerber-j^va dvorana natlačeno polna!
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Mihalja št, 163 K. S. K. J. Pbgli. Pa. se naznanja vsem članom našega društva, da se je na prošli seji 4. sept. odpovedal naš spbrat Anton Gorički svoji službi kot bolniški odbornik, ker odpotuje v staro domovino. — Ker je bil označeni dober član in uradnik društva, mu želimo srečno potovanje ter vesel povratek v svojo milo domovino.
Na isti seji je bil izvoljen za bolniškega nadzornika (odbornika > sobrat Mirko Sambol, stanujoč na 46—141 Holly Way, Pittsburgh, Pa.
Vsled tega se daje na znanje vsebini članstvu našega društva, da naj se vsakdo kdor zboli, ali zopet ozdravi—javi pri sobratu Mirko Sambol-u.
Dalje se tem potoni lepo zahvaljujem vsem našim članom, ki so se vdeležili parade, ozir. proslave Tazvitja hrvatske zastave dr. Andjeo Čuvar br. 163 N. H. Z. v Etna, Pa. Bilo je res za celo naše društvo ponos in dika. Kličem torej: Živelo društvo! Živeli zavedni bratje, sestre in mladina našega društva št. 163 K. S. K. Jednote!
K sklepu še prosim in opozarjam vse članstvo, da prihajajo v polnem številu na naše seje (sed-liice) in da redno plačujejo svoje mesečne asesmente!
Pozdrav vsem članom (icam) našega društva in vsemu ostalemu članstvu K. S.*K. J.
Math Brozenič, tajnik.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtega srca naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Amerike in stare domovine pretužno vest. da je neizprosna smrt pretrgala v najlepši življenski dobi 37 let nit življenja našemu bratu, bratrancu itd. g.
FRANK-U ŽAGAR.
Rojen je bil pred 37. leti v Babinem Polju, Stari Trg pri Rakeku na Notranjskem. Prišel je v Ameriko pred 16. leti in umri 3. oktobra 1919 v bolnišnici sv. Jožefa v Joliet-u, Illinois. Pokopan je bil dne 5. oktobra na pokopališču sv. Jožefa v Joliet, 111. Tukaj zapušča enega brata in bratranca; v stari domovini pa sta riše, enega brata in tri sestre. Bil je član društva Vitezi sv. Martina št. 75. K. S. K. Jednote, v La Salle. 111., in društva 11. Z. od Illinois. št. 22 v Ottawa, 111., ter društva sv. Barbare št. 3. J. S. K. J. v La Salle, HI.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo odbornikom in društvenikom imenovanih društev za podarjene vence in izkazano mu zadnjo čast pri pogrebu. Dalje sc zahvaljujeva zp trud in bratsko delo g. John Lckan-u, družini Jos. Muhič, č. g. Rev. Plcvuiku in vsem ostalim rojakom, prijateljem in znancem iz Joliet a. La Salle, Ottawa in drugod, ki so našemu nepozabnemu pokojniku stregli in pomagali za časa njegove bolezni, kakor tudi za njih trud in delo, ki so ga imeli za časa pokojnikove smrti. Posebna hvala še družini Lekan iz Ottawa, 111., in vsem ostalim, ki so naju tolažili in pokojniku izkazali zadnjo čast s tem, da so se udeležili pogreba. Vsem skupaj še enkrat nai-lepša hvala, pokojniku pa večni mir in pokoj!
Priporočamo gao' molitev in blag spomin. #
John Žagar, brat.
Josip Strle, bratranec.
Virgina, Minn., dne (>. oktobra 1919.
PREDNAZNANILO.
Chicago, I1L — Samostojno inladeniško podporno društvo "Danica" v Chieagu priredi 16. novembra t. 1. v Hoerberjevi dvorani na Blue Island ulici veselico, v zvezi z dramatično predstavo. Vprizori namreč Funtekovo dramo "Tekma", prvič na ameriškem slovenskem odru. V proslavo društvenega desetletnega obstanka pa vprizori 11. januarja 1920 Finžgarjevo najnovejši narodno igro "Veriga", katero je odbor tega društva ravnokar prejel iz stare domovine.
Odbor tega društva opozarja in obenem prosi vsa slovenska društva v Chieagu, da ne priredijo na omenjene dneve veselice. V enakih slučajih se bo naše društvo tudi oziralo na druge prireditve. — Frank Mravlja, predsednik.
NAZNANILO.
Članicam društva "Marije Pomagaj" št. 164 KSKJ., Evcleth. Minn., se naznanja, da se naj polnoštevilno udeležijo prihodnje redne mesečne seje dne 19. oktobra t. 1. v navadnem prostoru, ker imamo več važnih točk na dnevnem redu. Med tem bo tudi uravnava in sestava naših novih društvenih pravil, katere si misli li^še društvo nabaviti.
Ker je to zelo potrebno za naše društvo in tudi koristno, zatorej Vas cenjene sosestre uljudno vabim ter prosim, da pridete vse na prihodnjo sejo. Čim več nas bo na seji navzočih, tem boljše bomo stvar izvršile.
S sosterskim pozdravom
Mary Anzelc, tajnica.
Iz Adlešič na Belokranjskem.
Č. g. Ivan Šašel, župnik v Adlc-šičah na Belokranjskem piše dne 30. avgusta "A. S." med drugim tudi, koliko žrtev je minula španska influenca v oni fari zahtevala. O tem omenja sledeče:
"Pri nas se je začela španska influenca lani v začetku oktobra in je trajala 3 mesece, do konca leta. Bilo je silno žalostno, ko je skoraj vse ležalq, posebno pa še najmočnejše osebe in v najlepših letih. Vseh je umrlo v naši župniji 33 oseb, 13 moških in 20 ženskih, največ v Tribučah 11. 2<$ okt, smo imeli v Tribučah na en dan 4 sprevode. Umrli pa so za špansko izmed odraslih: Magda Adlešič iz Adlešič, št. 19. Jure Ki-pavec, posestnik iz Tribuč št. 15. Ana Likonija iz Tribuč št. 45. *de-kle, Miko*Pezdirc iz Tribuč št. 16. posestnik. Ana Horvat, dekle iz Tribuč, št. 9. Ana in Magda Ši-konija iz Tribuč, št. 52. — Al. Črnič, deček iz Bednja št. M>. — Ana Kapele, gospodinja iz Sel. št. 23. — Ivan Stubler, deček iz Tribuč, št. 37. Magda Veselic iz Vrhovec št. 7. dekle. Franca Mi-lek iz Adlešič št. 23. dekle. ko Grabrijan ,cestar, iz Sel št 19 Ivan Peteh, posestnik, iz Sel št. ,
Rojakom naznanjam, da jaz pošljem spodaj označeno blago fine vrste za 100 dok, ter srednje vrste za 90 d6l. Všteta jc poštnina, zaboj in ekspres. S tem si prihranite čas, ter 10 do 20 dol. Na željo se lahko pošljejo samo možki, ali samo ženski čevlji, ravno-tako spodnja obleka. Vsako naročilo bode od nadzornikov pregledano in potrjeno. Teža za vse skupaj znaša okrog 120 futov. Naročite takoj. Pošlje se sledeče:
40 yardov flanele za spodnje obleke, svetle in temne.
25 yardov blaga za ženske ali otročje obleke.
20 yardov platna. 2 odeje (kovtra).
4 spodnje srajce, 2 možke, 2 ženske.
4	spodnje hlače, 2 možke, 2 ženske.
2 para čevljev možkih, 1 par za praznik, 1 za delavnik.
2 para čevljev ženskih, 2 para nogovic.
1	dc. cvirna, 5 dc. knofov, 1 raz. šivank.
5	funtov surove kave, 5 funtov rjja, 1 funt čaja,
2	funta sladkorja, 5 funtov moke, 1 qt. Mazola olja.
10 kosov mila za pranje, 5 kosov mila za umivanje.
t Zadnji dan za naročila je 30. oktobra..
Joliet, tli..
Josip E. Ursich, sin rojaka Mihael in Amalije Ursich iz Jolieta se je te dni zopet podal v Chicago, da nadaljuje, oziroma dovrši zadnje leto svojih študij zdravilstva in kiruFgije na Northwestern univerzi.
Označena družina ima tudi še dve nadebudni hčeri, ki nadaljujejo svoje višje študije. Miss. Mary Ursich obiskuje Joliet Junior College, qlapostane učiteljica, mlajša, Miss Dorothy Ur-fiich se je pa podala na St. FraiK eis Academy, kjer obiskuje trgovski tečaj.
zastopnik Reliefa za Chicago
Chicago, Illinois.
Telephone Canal 3073
»• V „
- v

slavlji.
v Jogo-
gola fikcija, kakor na primer ona naša papirnata ministrska odgo
let arija t, ki telesno in mffterijaP | no ne more prenašati .težkih žiy-
Ustava kake drŽav^, še bo}j pa njena uprava mora se prilagoditi naravnim razmeram. Le tedaj bo ustregla svojemu namenu, zasigu-rati prebivalstvu varni obstanek In razvoj. Tn baš radi tega je zelo verjetno, da upravna sistema, do-cela primerna Ereegovini aH Sre-mu, ne bi povsem nespremenjena brez očitne škode mogla vpeljati se ob Soči aii krki. V tem pogledu nikar nobene tesnosrčnosti med zakonodajalci in organizatorji naše samostalnosti! Zgodovinsko in državnopravno ločeni skozi toliko stoletij se bodemo privadili eden drugemu, ako se bodemo moglr prosto gibati po svoje. Prepotrebna asimilacija vseh treh gran, iz katerih je sestavljen troimenski narod jugoslovanski, bode se morda najbolj pospešila, ako se vsakemu plemenu omogoči svobodni razvitek na naravni podlagi.
Stoječ na tem stališču pridem do zaključka, da bi kazalo, jugoslovansko našo skupino dobiti na tri upravna ozemlja: Slovenijo, Hrvatsko v ožjem smislu in Bos-no-Ercegovino, • združeno z Dalmacijo. Naravno, da slovenski skupini prisvajam tudi istrske Hrvate, saj smo z njimi itak združeni v bratski ljubezni, preizkušeni v neprestanih bojih proti skupnemu sovražniku. Da se Dalmacija administrativno zveže s svojim zaledjem Bosno in Erce-govino, zagovarjati se da s teht-,nimi razlogi. Hrvatski skupini končno bodo priklopili one pokrajine, katere se znova pridobe ma-teri-zemlji.
V državni celoti obravnavajo naj se skupne zadeve in one, katere se dado skupno bolj opravljati nego ločeno, po skupnih zakonih in skupnih državnih organih. Vse ostalo pa naj se mirno prepusti zakonodajstvu in upravi posameznih državnih skupin.
Oglejmo si sedaj ono zahodno skupiifo, katero po pretežni večini stanovništva lahko nazivamo slovensko. V njej bodo združene Kranjska, Spodnje Štajerska, slovenski del Koroške, potem Primorska. Po zadnjem ljudskem štetju imela bi okroglo dva miljo-na prebivalcev s 40,000 štirijaški-mi kilometri. Na čelu jej stoji deželni poglavar kot šef uprave, na njegovi strani deželni zbor kot zakonodajni organ. Ali po mojem mnenju je to ozemlje že preveliko in prerozlično da bi ga uspešno mogel voditi in upravljati en sam človek. Radi tega uvedejo se naj okrožja, broječa po 6—700,000 duš. Zadostovalo bi v tem pogledu, ako razdelimo slovensko na tri okrožja: Kranjsko potem Štajersko s slovenskim-Korotanom in konečno Primorsko.
Da, pri ureditvi tega ozemlja odločno odklanjam takozvano dvojno upravo, po kratki oceno tega upravnega nestvora, izražam nže v prvem članku, pač ni treba izrecno naglašati. Razsodno upra-upravo naravnost onemogočuje; pri tem stroju tečeta dve kolesi drug poleg drugega, brez notranje medsebojne vezi, čestokrat v direktni nasprotni meri. Nepraktična je pa ta delitev upravne o-blasti in vrh tega neprimerno dra • ga celo v popolnem mirnih docela urejenih razmerah. Toda kako kvarne posledice lahko nastanejo iz lažnjive "deželne avtonomije", •ako v roke pride brezobzirnemu drzovitemu samosilniku, o *em i-l mamo najralostnejše dokaze baš dandanes v okrajno zavoženi samosvoji upravi na Kranjskem.
"Če pa odpraviš deželno avtonomno oblastvo, kako bodeš varoval samoupravo proti birokrat«
mu?" _ utegneš me vprašati. S
tem, da organično in sicer v vseh ihštaneah, uradniški in lajiski zi velj, imenovane funkcionarje in od ljudstva izvoljene. Ze v najvišji deželni instanci! Pač bodi deželni glavar imenovan od državne centralne oblasti, vendar nikakor ni treba, da bi moral biti vzet baš iz uradniških krogov. Preva zno to mesto se more izročiti celo možu ne juristu brez neposredne uradniške šole, ako le splosna i-zobrazoa in daritost njegova ter narodno zaupanje jamčijo za nje-' govo zmožnost za izročeno mu težavno nalogo. Odgovornost njegova bodi pa dvojna: z ene stran1 naj bo odgovoren centralnemu o-blastvu, z druge pa, toda omejeno na čisto deželne zadeve ter na izvršitev deželnih
vornost, katere se še nikoli ni bil 11 jonskih pogojev, marveč je se zbal noben avstrijski minister. <l™g proletariat, ki trpi duševno
Deželni poglavar z deželnimi1 bedo in popolno zanemarjenost, svetniki skupaj representee de-1 ^ ™ nakopičita oba, recimo, želno vlado. To bi pa sestavil ta-! materijalni in duševni proletari-ko, da eno polovico vladnih svet-1 ^ ▼ takih ogromnih nasprotjih
nikov pač imenuje centralna o- kakor Jlh Je kazala blvsa Mast iz državnih uradnikov, dru- ^a^tam se mora pojaviti to, ga polovica pa bodi sestavljena iz ^r je doživela in se doživlja se-
deielnih poslancev, za volilno do- danJa Rus,Ja m 2,1 nj0 °^ale dr' voljenih od deželnega zbora ter od istega ter iz deželnozborskih sredstev plačanih. Torej pod predsedstvom deželnega poglavarja, B ® B B	. .. . . naravnost kombinacija sedanje'tam i* ~ boljševistvo prej ali »lej deželne vlade in sedanjega dežel-1 »ni«n naraven pojav, nega odbora . , Kdor zre s paznim očesom v se-Prednpsti take sestave so evi- i (lanje koloboeije v raznih državah detne. Kakor, sovražna sila se trr razmišlja o pogojih, ki so pri
NA POLJANI.
Povest. Spisal Ksaver Meško.
»o«
žave, kjer vladajo nekoliko podobne razmere.
Kjer so dani temelji za boljševizem, kot so biti dani v Rusiji,
dandanes narodnemu zvletu zo-prstavlja preširna birokracija. Naroda ne razume, ljudskih potreb ne pozna. Stopi enkrat v stik z birokratskimi našimi uprav iter lji in ostrmel bodeš, kako mafo in kako slabo pozna večina izmed njih — pač je dokaj častnih izjem
vedli do krvavih spopadov, nemirov itd., mora priti do zaključka, da ni samo vojska kriva vseh posledic.
Ranjki dr. Krek je že davno pred yojsko napovedoval sedanjo polomijo sveta. Razbral je filozof temelje, na katerih je bila
- praktično življenje in njegove grajena predvojna družba m v potrebe. Poleg tega pri premno-?,°.vesti ''Iz nove dobe s proro-gih, zlasti političnih uradnikih ! sk,m ?dom *?očil ^orajsnjo ka-neka posebna sorta nadutosti, čut!	\ ojska je samo pospesi-
vzvišenosti nad plebejsko maso,j'a: ^dar pa ne povzročila seda-katero "vladati" mu je stanov-!	revolucijonamo-komunistic-
ski poklic in uradna dolžnost. 0- n^a «?b™Ja' kl bl	jJ
*	slej buknilo na dan. Zakaj tisoc-
(Nadaljevanje.)
Vzdrhtel je majhni, osiveli mož, kakor bi ga stresla huda mrzlica. (Jlava se mu je povesila, naslonil jo je tesno ob okno. Napeto, nepremično je strmelo oko skozi okno, kakor bi se ne moglo odtrgati od ceste, k ise je vila po nji dolga, Čudežna procesija; dolga vrsta jezdecev v pestrih, tujih nošah, z i-nostranimi, vztočnimi obrazi, ka-koršne* je videl'župnik le na slikah v knjigah,- a nikdar v življenju. Tiho se je pomikala* karavana mimo, ni za klical jezdec, ne vodja, ne sluga, ni razgetal konj, ni zaškripal in zavdihnil sneg pod kopitom konjskim, ne pod nogo velblodovo. Tiho kakor sanje so stopali mimo, plavali so kakor lahkotne megle, vrstili so se drug za drugim kakor breztelesne mrliške sence.
Vedi Bog, ali je trajalo trenutek, dva, ali pol ure, da je šla mimo vsa dolga vrsta — župnik ni vedel. Že so prihajali zadnji, trije visoki, resni možje s kronami na glavi, ki so sc blestelo v temni-
nizna
je v rokah birokratskih mogoč nežev.
Te razmere so skozinskozi nezdrave ter kriče po reformi. Po
blastna nasproti ljudstvu je pa ta ^ kulturni ^^ je ^hteval noči s tihim sijajem luninim gospoda izrecno povdarjamo,	J J	1	_ „
ne vsi — čestokrat obenem prepo-
nasproti višjim slepo orocl- ^bn ^'reTa"
rnlrah liimtL'rnf^L'ih mnunt*.
Ko se je nakopičilo preveč krvi v srcu socialnega organizma, smo doživeli — svetovno vojsko in z /e ter kriče Po reformi. Fojnjo pričetek k likvidaturi prej-mojem mnenju bi se glavni nedo- j Snj n vpka g Uapi1a1istič-statki dali odpraviti po mojem I n() prep0tpUCO predlogu. Lujdske potrebe zado-, g gvetovno	so	lf
bile bi svoje glasne zagovoriuke,	one » ^ £ y bistvu ne
m brani tel je v vladnih svetnikih, j	_	_ ^ ;„wo
izvzetih iz krogov
preobrata, da se razrešijo nezdravi1 Kakor 1,a Povelje so postali tik zastareli predpogoji prejšnjega!P°doknom; vprli so oči naravnost
v okno, v župnika, ki ni videl tako čudovito blestečih oči še vso življenje ne in jc vztrepetal ob teh čudežnih pogledih. Pokimali so mu' kakor v pozdrav in so strmeli Vanj nepremično. "Sveti Trije kralji!" S težavo je dvignil župnik drhtečo roko, da se pokriža.
Sveti Trije kralji. . . Moja u-
, v , '''krščanske, na katerih pa ie izza . -v, deželnih po-	»	F® J* ra je prišla,
renesanse slonela vsa moderna
r. V stiku z njimi izginila bi dnjžb& ^ adnj. dye stoletji svetovna odtujenost ka- Kd ))Uo reci 1|>ano znaeuie zagrizenega biro-	.. ________ ._________ . . ' ...
slancev ena
tera oziiaeuje zagrizenega u„y- skc rimsko	ln ulo
krata. In omililo bo se razmerje^ «kpfi?anakim" državam?
deželnega glavarja k podrejenim: - . . v ...... ...
, ., e .y , , .	S starimi državnimi oblikami le-
uradnikom, zmanjšala bi se pretirana nadvlada njegova, ker z
ga v grob « stari poganski para-
... / i	4 graf: glejmo, da se pomlajeni ne
ene strani bi vezala odgovornost , . " \ ,	' .	l>isi.,
, v ,	,,	, idvigne x sc liujsi obliki,
nasproti deželnemu odboru, z dru-	J	. .
ge ne bi mogel pometati vsaj z o-1 Moremo pa to preprečiti? Ako ni mi svetniki ne, katere si jih je nc popolnonja, pa vsaj izpodbiti izposodil iz deželnega parlamen-j mn moremo škodljive tendenco. \ ta	^ temelju moramo nevtralizirati po-
* v , . , . ,	; ganske paragrafe, da dobimo zdra-
• Deželni zbor naj bo izvoljen na	d r()fc ya bodo?i ^vV M
podlagi splosne, enake, tajne vo-tlialni red v novem soeialnem Ve-
talne pravice iz eele dežele, torej L Ker pa si bo poslej, kakor ka-iz vsega ozemlja od Spielfeldal^ vsaj^ res ljudstvo samo V0li|0 počenši doli do jadranske obali.; <<vcpo Jn postavc>^ samo si llfctvar.
Hipoma se jc porodila misel; nenadno spoznanje je zasvetilo v nejasne misli jasno kakor blisk v temno noč.
Zadrhtelo mu jo srce in mu je zastalo v isjtem hipu, da jo začutil bolečino in je položil roko na
Predsednika si izbere sam, v kom-
jalo nove temelje, zato nam
petenco njegovo spadajo naj vse sm(. niko]i Mti dcvetft })riua< kftk6i
X zvoniku se je zdrznila ura in je bila dvanajst.
'"Iforej ob dvanajstih, črez teden.*.. Hvala vam, sveti Trije Ualji/' ,
Pokimali so mu nal*hko kakor X prav kratko slovo in žc so hiteli za spiremstvom <lol po cesti.
Vdano jo sklonil župnik glavo. Mir so jo vračal v srce, pokoj v misli.
,,(,j "Dolgo je bilo življenje,'truda
j , . .	__,------- -------- -----------	polno. PrMaiii konec —1 zgodi so
zadeve, katere niso po osnovnem jn kftj liudstv0 mis]i in	na1
zakonu izrecno pridržane osred-. kjlkgni stopinji omike in ni.avno-njemu parlamentu cele Jngosia-1 sti je danes in bo jutri.
V1•'e,	Iz ljudstva in po ljudstvu pride
Važno je tudi vprašanje dežel-j oV)-0. summa sa]us ajj pa pessi-
nih financ. Kaj posebno hudo tla-; mum detrimentum. Kdor hoče či vse dežele v Avstriji, o čem j skupno blaginjo vseh, ta ne srne bridko jadikujejo vsi deželni zbo- ^ današnje dni nebrižen pri ri? Povsod ista pritožba, da je dr-1 vprašanju ljudske prosvete. žava pač^elo kupo bremen nava-j Kako dobro pojmuje socialne-lila deželam, sebi pa pridržala vse ^ yeka Vehke vzgojne nalog.e ,soo. davke in dohodke, tako da dežel-, demokratičim stranka, priča za nim zborom y pokritje deželnih i Qto nave(klli sklep dunajske vla-potrebščin ne preostaja, nego po- j dp ki -e y podro^ju mučnega dr-magati si z dokladami na cesarske !žavne^a urada osnovaia poseben davke. V tem pogledu trebalo bo-j 08rednji urad za ijlulsko prosveto. de intenzivnih finančnih davčno-. Največji idealist in prvi teoret-
plačilnih študij, da pri preustroju naše Jugoslavije pravočasno u-redimo problem samostalnih deželnih dohodkov ter na novo postavimo deželno gospodarstvo.
Za Krekom.
Dr. J. Puntar.
Nedavno je prinesel "Slovenec" lep članek o potrebi ljud-sko-prosvetnega dela med nami. Opozarjal je na — ljudsko vseučilišče, ki naj bi ga zasnovala K. S. S. Z. Utemeljevanje take potrebe je danes skoro odveč. Saj slehernik vidi in čuti, da treba ljudsko izobrazbo postaviti na povsem no-
sl i komunist starega veka", Platon, je postavil svojo komunistično državo na poseben komunističen način vzgojeno mladino. • Socialna demokracija gre torej po poti staropoganskega misleca : dokaz, da je mislil genialen teoretik za vekove.
In mi? Ali jo mislil Kristus za pouk revnih in malih samo med Judi! Ali ni za nas prišel veliki poziv, da v Jugoslaviji zasnujemo s prakrščansko gorečnostjo evangelistov velikopotezno organizacijo, ki bo zdravila in tešila vsaj
božja volja?"
Tiho, toplo hvaležnost jo čutil v srcu do sv. Treh kraljev, ki so mu prišli naznanit smrtno, uro, kakor jih je prosil vse dolgo življenje. - Spustil je zavese. S počasnimi trudnimi koraki, opotekajoč se skoro, jo stopal črez sobo k postelji ob nasprotni steni.
Legel jc. a zaspal ni. Vso noč do jutra ga je tresla mrzlica. Ha bi ne prihajalo ljudstvo zaman, jc vstal zjutraj, da mašuje. A proti koncu opravila ga jo moral cerkovnik že podpirali, sicer bi se zgrudil pred oltarjem.
Vprašajoči, plašni pogledi, skrbi polni, ,s<r sc vpirali o d vseli strani na oltar. Tesnoba jo legala na
Zdrznil se je. Široko je odprl oči in se je ogledal na levo in na desno in na cesto pred seboj, ka-kakor daleč je segalo oko. Vse belo neokoli, enostavno molčeče. Od nikoder glasu iz prihodnosti, nikjer znamenja, križpota skritih cest.
Drčale so sani. Ob njih je stopala z velikimi koraki usoda, nevidna, resna in molčeča. . . Napol dremal je voznik. Brez skrbi! Usoda drži s krepkimi rokami vajeti in določa z jasno, močno voljo pot in cilj. . .
VI.
V soboto pred četrto adventno nedeljo je prišel v mraku mlad fant, od krajne meje župnijske.
"Mati so bolni in prosijo za gospoda."
Nemir je napolnil župnišče: župnik je bil prepričan, da umre to noč in je* prosil kaplana ,naj o-stane črez noč pri njem. ^ Nemir se je polastil vseh; na večer so prišli v župnišče tudi stari prijatelj i nsosed župnikov, učitelj Močnik, cerkovnik in pot Flo-rijan. Vznemirili so se, da bi se odrekla zadnja želja bolniku; a čakala je tudi revna bolnica v gorah, čakala morda s težko dušo, z bremenom na vesti morda.
Ni bilo mogoče odlašati; kaplan je sporočil župniku.
"Sornov iz Zalesja je prišel po spoved. Mati je bolna."
"Hudo?"
"Pljučno vnetje."
Bolnik se je zganil. Črez hip je pogledal mirno kaplana in je »menil proseče, a odločno:
" Idi te, prijatelj! Jaz ne morem, a na moji vesti bi bila njena duša, če bi umrla brez zakramentov."
"Morda pa ni tako nevarno."
"Idite, prosim !* '
Videl je, kako ga je motril so-brat s skrbeči m pogledom. Nasmehnil se je, kakor v tolažbo.
" I)a, želel bi, da ste ob meni poslednjo uro. Vendar — pripravljen sem in zaupani v usmiljenje božje. A žena čaka." ■ Deset minut pozneje je pozvonilo. Fant, cerkovnik in kaplan so odhajali v tiho zimsko noč.
Bolnik je prisluškoval cinglja-nju zvončka, ki se je izgubljalo bolj in bolj v noč in je utihnilo črez nekaj hipov povsem. Zaprl je oči. Videlo se je, da razmišlja. Na licu se mu je pojavljal nemir. Ko je <klpri oči, je videl učitelj, sedeč ob postelji, v njih bolest in strah.
"Na moji cesti so bile duše njih vseh. A zdi se mi, da sem skrbel preslabo za nje: premehak sem bil."
Govoril je iztežka, tiho, kakor sam s seboj. Učitelj se je naslanjal k postelji, da je razumel.
"Ne, gospod prijatelj, bili ste le polni ljubezni. In ljubezen ne škoduje nikdar."
"A če je preveč slabosti v nji?
— Kolikokrat so govorili :"Pusti nas, poznamo sami pot. . . In sklonil sem glavo in sem šel potrt v tihi svoj dom. A stopiti bi moral na pot, dvigniti bi moral roke, bra-
m jt,
srca, nemir na duše. temno slutnjo L^j. <Xe po ti poli,, ue P — Rotiti
na misli.
Izlilo so jo ljudstvo iz cerkve, razlilo so je po dolinah, razkropilo se na hribe — v doline in na hribe so nesli s seboj tesnobo, nemir, temne slutnje, in ,so jih izlivali v druga si t'a, v druge dušo.
Tako je legla hipomo skrb od srca fare, ml cerkve, na ves okraj. Tiha bojazen je napolnila vse dome, lieniirno. težko pričakovanje. • * s i g
bolna in ranjena,.vsa ponižana in! yz ()kon so ojedali radovedni o-
razžaljena srca bratskih tisoče v cele Jugoslavije.
Ko si gradimo novo stavbo, ne
ve
temelje," dati ji novih smeri, ki pozabimo, da še nikakor ni dovolj.
so v skladju z nastalimi političnimi in kulturnimi vidiki
če damo ljudstvu samo polne lonce. Tudi duša je stradala med voj-
Kako naj reši to S. K. S. Z. zase, ^o, strašno trpela. Kdo se pohuj-to spada drugam; tu liočem sa-	zaslepljena v slepoti mo-
mo naglasiti, kar je bilo že od po-!" bjata m požiga njegovo imetje? četka nove države vsakomur ja- D»«a vseh je samo na videz sno, da namreč nove socialno-po- manj lačna kot želodec. O, ne va-litične razmere nujno zahtevajo rajmo se!
od vseh, ki se zanimajo za dobro-j V novo dobo stopamo. Udarila bit. nove naše politične tvorbe, da| se bosta v odločilnem boju republi-posvete čim največ skrbi za reor
ganizacijo izobraževalnega dela.
Revolucionarno gibanje z bolj-šcviškO tendenco se pojavlja resda tam, kjer so gospodarska in socialna nasprotstvo nepremostljiva ali s*.rajno napeta. Resnica pa je tudi. da ne poraja prevratov -samo
ca christianorum in civitas homi-num. Al odloči smago poganski ali krščanski komunizem? Ali eden ali drugi! Ali Platon ali Avguštin! Liebknecht in Lenin ali Krek! Volimo !
deželnemu	naSpr°,je- ™ * Pr°'n0Vlh 6,an°v!
Vsi na krov in na delo za 1000
h razi, prod hišami postajali ljudje in so čakali.
"Če sc je pripeljal z vlakom, mora priti vsak čas."
Iu ros, gor po cesti so prihitele sani. Mlad duhovnik je sedel v njih, ki so ga poslali iz mesta obolelemu župniku v pomoč.
Prijazno je odzdravljal pozdrav-ljajočim, nalahko so jo nasmehnil
zdaj zdaj.
A če bi ne hitele sani tako naglo, in bi pogledal kdo mlademu svečeniku naravnost in globoko v oči, bi videl v njih skrb in nemir, odsev srca, skrbi in nemira polnega. Morda se ne i popelje kmalu spet nazaj po ti cesti, morda mu postane kraj, ki pride danes prvič v njega, bivališče za dolga^ leta, druga domovina. Tn kaj ga čaka v nji? Kako veselje, koliko radosti?
"Koliko trpljenja, kakšne žalosti?
bi moral, prositi, če bi bilo treba, kleče: "Nazaj! Ne v pogubo. Moji ste, moja dee.a, del moje duše. Na moji vesti je vaša sreča, vaše zVeličanje. . Zakričati bi moral glasno, če bi me ne poslušali, iz globočine skrbeče ga srca: "Ne pustim vas. Prisegel sem za vas. Od mene zahteva večni Sodnik kdaj vaše duše. . Prhtelo je srce od bolečine dostikrat, a je molčalo v slabosti. . . O, zdaj vidim: gorje jc v tem, ne ljubezen. . . Kako je pisano? 'Dobri pastir da svoje življenje na svoje ovee.y — A moje mirno življenje mi je bilo dragocenejše od mojih ovc. Tako so šTe, napadli so jih volkovi, in so se pogubile. . . V tem je žalost, v tem je moj strah."	.
Tiho ihtenje se je izvilo iz postelje, kakor ihtenje deteta, ki se je pregrešilo" ni se je skrilo za posteljo in ihti poltiho, v strahu, da ga opazi oče in ga kaznuje po zaslužen ju.
Stari učitelj je molčal ves zmeden in je odvrnil obraz, da bi ne opazil bolnik solz v očeh. Šele ko se je nekoliko umiril, se je obrnil spet k postelji in je prijel roko
bolnikovo.
A zdelo se je, da se je porodil v tem strah v trenutku, ko ga je za pustil sobrat, tolažnik in zdravnik. Porodil se je strali in je ra-
sel, in bolnik ga ni mogel zmagovati več. Moral je dati duška tesnobi srea, zato je govoril, dasi težko in pretrgano.
"In ko stopim pred pastirja vseh pastirjev in mi poreče: "Kje je ta, in kje je oni? In ta, kje je, in ona, kje?' — Kaj mu odgovorim ? O Bog, vsi so bili na moji vesti, in kje so zdaj?"
"Po vaši krivdi se ni izgubil nihče, dobri, blagi mož!"
"Net — Če ne, Bogu čast ia hvala! — Toda ali sem šel za izgubljenimi, ali sem jih zadel na ramo kakor dobri pastir?. . .Ne! — V tem je krivda mojega življenja.'
'S silo niste mogli zadrževati nikogar. A storili ste(, kar je bilo mogoče storiti. In pripravljeni ste bili vedno, storiti še več, tudi nemogoče."
"Pripravljen?. . . Da, priprav* Ijen iz ljubezni in z ljubeznijo. . . Zato upam usmiljenja, dasi nisem vreden. . . O Bog, bodi milostljiv meni ubogemu najrevnejšemu grešniku."
Florijan se je naslanjal na stolu nažaj proti peči, da bi skril v poltemi lice in oči. ker so mu silile solze iz njih.
(Bolnik je zaprl utrujen oči. Kakor bi bil daleč kje, v tujem kraju, povsem sam, kakor bi bil v veliki nevarnosti, polni groze in stra. hu, kakor bi klečal pred sodnim stolom božjim, z veliko butaro ov bremenjen, v nevarnosti, da bo* zavržen vekomaj, je vzdihoval zdaj glasneje:
"O Bog, bodi milostljiv meni revnemu." Te polagoma se je umirjal. Čas je potekal. Nekaterekrati je prišla v sobo sestra župnikova, starka z osivelimi lasmi. Pogledala je brata, ki je ležal z zaprtimi očmi, tih kakor bi molil, pogledala je učitelja. Ta je pokimal nalahko z osivelo glavo, a pogledal ji ni naravnost v lice; ker nič upanja bi ne našla v njegovih očeh. Tako je šla spet iz sobe brez upanja v srcu, brez tolažbe, ki je je prišla iskat. Laž bi bila v tolažbi, hinavstvo. Zato je rajši molčal učitelj starec. Florijan jc pričel enkrat; ker se mu je smilila, ji je hotel dati miloščino, dasi malo vredno.
"Zdravnik je menil, da se obrne nocoj na bolje." •
Začudeno je pogledal učitelj, za-čudeno starka. Bolnik se je zganil kakor v sanjah. In pot je začutil jasno, da je dajal iz usmiljenja v miloščino ponarejen denar, čigar malovrednost bi se izkazala kmalu. Obmolknil je sredi neresnice, izmišljene iz usmiljenja, in je sklonil glavo.
Starka je šla; zunaj na hodniku, razsvetljenem s slabo lučjo, se je naslonila ob zid, je zakrila očj in jc zaihtela poltiho, s slabotnim, izmučenim glasom.
Ob deseti uri, ko sta odšli dekli k počitku, je prišla nazaj v sobo in je sedla v veliki pleteni stol ob vznožju posteljinem.
Počasi je lezel čas. Florijan u-trujen od dnevne hoje, je nagnil glavo na prsi in je dremal.
Ura v zvoniku je bila enajst, počasi in glasno. Kakor bi se zdramil bolnik ob glasovih zvonovih in bi se domislil, da je čas kratek, je okrenil nenadoma glavo in so je ozrl po sobi.
"Brali bi mi še kaj! — A vi, gospod učitelj, vidite slabo, naj bere Florijan. . . Na pultu je sv. pis-mo."
Sel je posvetil na pult in je vzel knjigo,
"Kaj, gospod župnik?"
"O Lazarju beri!" Pot je iskal.
"Pri sv. Janezu enajsto poglavje."
Florijan je odprl in je bral. "Bil pa je neki bolnik, Lazar iz Betanije, iz trga Marije in Marte, njene sestre. Marija pa, katere brat Lazar ie bil bolan, je bila ista, ki je mazilila Gospoda z mazilom in mu je brisala noge s svojimi lasmi. Njegovi sestri tedaj sta poslali d onjega, rekoč: 'Gospod, glej, on, ki ga ljubiš, je bolan. ."
Ob vznožju posteljinem je zaškripal stol, oglasil se je pridušen jok ,Za hip je utihnil Florijan in je dvignil glavo. A ko ni rekel nihče besede, je nadaljeval s počasnim, resnim glasom.
"Ko je slišal to Jezus, je rekel učencem: 'Ta bolezen ni na smrt, temuč je k časti božji, da bo Sin božji poveličan po nji. .
Bolnik se je zganil. Potegnil je roke izpod odeje in jih je sklenil na prsih. Bralec je pomolčal spet za hip. Pogledal je preko knjige na posteljo. Trudil se je, da bi bil miren. A v očeh ga je skelelo, solza je kanila na knjigo.
(Nadaljevanje sledi.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.___
Lastnina Kranjsko- Slovenske Katoliške Jednote v Združeni
ameriških.
1051 West 22nd Place,	Uredništvo in upravniŠtvo: Telefon: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
7.n člane, na leto...... Za nečlane.......... Za inozemstvo .......	Naročnina:	......$0.96 ...........1.50 ;;;;;;.....2.00
OFFICIAL ORGAN 1 of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UWON of the UNITED STATES OF AMERICA ;_		
Issued every Wednesday.		
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.		
1951 West 22nd Place,	OFFICE: Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
For Members, per year 1 or Nonmembers .... Por Foreign Countries	Subscription price:	.....$0.96 ....... 1.50 ....... 2.00
		
gf K društvu Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. Cert. Štev. 23096, Perko Kari, rojen 1884, ^R. 35, $1000.00. Sprejet 1. septembra 1919. — Društvo šteje 212 elanov(ic).
K društvu 31 arije Sedem Žalosti Štev. 50 v Allegheny, Pa. — Cert. štev. 23097, Benec Otto, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Cert. št. 23098, Galetič Peter, rojen 1902, R. 17, $1000.00. Cert. štev. 23099, Denovič Elija, rojen 1878, R. 41, $1000.00. Sprejeti 14. septembra 1919.—Dru-Itvo šteje 275 elanov(ie).	%
K društvu sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 23100, Marki* Frane, vojen 1889, R. 30, $1000.00. Sprejet 7. septembra 1919. Društvo šteje 79 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cest. štev. 23101, Čepon Avgust, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Cert. štev. 23102, Remžgar Jernej, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 14. septembra 1919. — Društvo šteje 181 elanov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo. — Cert. štev. 23103, Sodja Josip J., rojen 1902, R. 1.8. $1000.00. Sprejet 1. septembra 1919. Društvo šteje 89 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. — Cert. štev. 23104,
• K društvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton. Oblo; Cert, štev. 17227, Okolish Anton, R. 19, $1000.001 7,opet sprejet 26. septembra
1919 L. Društvo šteje 51 članov®) .j"
K društvu sv. Roka št. m v Denver,;Colo. — Cert. štev. 20574, Viraut Ivan. R. 31, $1000.00. Zopet sprejet 11. septembra 1919. -
Društvo šteje 56 članov (ic).
K društvu Marije Sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. — Cert. štev. 22763, Dosen Jurij, R. 29, $1000.00. Cert. štev. 21673. Ser-kič Alojzij, R. 28, $1000.00. Zopet sprejeta 25. septembra 1919. —
Društvo šteje 125 članov(ie).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. — Cert. št. 21930, Kregal Franc, R 42, $500.00. Zopet sprejet 15. septembra 1919. — Društvo šteje 119 flanov(jfi). i r< , jj« »•
Suspendovane članice zopet sprejete.
K društvh sv. Jožefa št. 7 v Pneblo, Colo. — Cert. štev. 4M4. Starcar Marija, R. 24, $500.00. Zopet sprejeta 4. septembra 1919. — Društvo šteje 476 članov (ic). '
K društvu Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Vounirxtown, < »h i o. - Ctft.
D'Annunzijevo naziranje o Reki.
Sarlar Ignatz, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 14. septembra 1919. $tov $39^ penjg Barbara, R. 23, $1000.00. Zopet sprejeta 20. septem Društvo šteje 155 članov (ic).
K društvu sv Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 23105, Jerič Josip, rojen 1*903, R, 16, $1000.00. Cert. štev. 23106, Bobnar Rudolf, rojen 1902, R. 17, $1000.00, Sprejeta 14. septembra 1919. Društvo rteje 209 članojv(ic).
K društvu sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn. Kiuet Rudolf, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 1. septembra 1919
bra 1919. — Društvo šteje 101 Člana(ieo).
K društvu sv. Antona Pad. št. 71 v Crabtree, Pa. — Cert. štev. 4385, Simonič Katarina, R, 333, $1000.00. Zopet sprejeta 7. septembra 1919. — Društvo šteje 17 članov(ie).
K društvu Vitezi sv. Martina št. 75 v La Salle, III. — Cert. štev. Cert. št. 23107, J6130, Granc Ana, R. 33. $1000.00. Zopet sprejeta 21. septembra 1919. Društvo šteje 53 članov(ic).
K društvu Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa.
nad
i Društvo šteje 86 članov(ie).	I K društvu Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. Cert.
j____K društvu sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio. — Cert. št. Stev 393(5 Draganjae Katarina, R. 28, $1000.00. Zopet sprejeta 28.
smo čitali v nekem ehikaškem angleškem dnevniku 03108, Viraut Leopold, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 7. septem-;KPptomhra 1919. — Društvo šteje 153 članov(ie). zjavo in mnenje razvpitega polentarskega fanatika, j)rn 1919 Društvo šteje 54 članov(ie).
K društvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. — Cert. št. 23109, j Kurent Martin, rojen 1883, R. $500.00. 1919. Društvo šteje 51 članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis.
36, $500.00. Sprejet
Sprejet 21. septembra i Cert. i
Minuli teden vse smešno izjav Gabrijel D'Annunzija.
Dno ti. oktobra je obiskal D'Annunzija v Reki zastopnik chika-skega lista, napram kateremu je podal D'Annunzio sledečo izjavo:
" Predsednik Wilson ima še vedno igro Jugoslovanov v svojih rokah. Ideje, da bi se naj stavilo Reko z okolico pod nadzorslvo zve- ;tov 23110, Plut Marko, rojen 18833, R *e narodov, mi nikakor ne moremo sprejeti. Mi ne bomo pripustili, da 1omhra 1919. — Društvo šteje 119 Članov (ie). bi se Reko odrezalo od Italije, koji spada z zgodovinskega T etnogrn	društvu sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa. — Cert. št.
ličnega? in zemljepisnega stališča.	# |23111, Soštarič Štefan, rojen 1890, R. 30. $1000.00. Sprejet 14. septem-
Čeprav odobri rimska vlada nasvet Američanov, se bode moja j,rn 1919 Društvo šteje 36 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa.
armada borila do smrti, da ohranimo Reko. Mi ne odobravamo niti najmanjšega kompromisa. Mi smo proglasili priklopitev Reke in Italija jo mora odobriti.
Samo eno stvar bi priporočal ljudstvu mesta Reke; to je: disciplina in red. Kar pa zadeva ostali svet oziroma javnost, pa ponavljam samo tole: Reka — mesto, pristanišče, železnica in vse — je nepreklicno priklopljeno Italiji.
23112, Kit tek Josip, rojen 1885, R. 35. $1000.00. Sprejet 7. septembra 1919. — Društvo šteje 19 članov(ic).
Najnovejši načrt predsednika Wilsona je samo priprosta variaci- |>ln-tvo -tej(; (;2 članov(ie).
Pristopile članice.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa. l alič Ana. rojena 1895, R. 24. $500.00. Sprejeta 14. septembra 1919.
Suspendovani člani.
. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chie^go. 111. - Cert. št. 12295, Zaje Josip, R. 19, $500.00. Cert. št. 14034, Rovtar Frane, R. 17, $1000. Cert. št. 21034. Fuis Martin. R. 21. $500.00. Cert. št. 18247, Rozman 7- sop" Blaž, R. 25, $500.00. Cert. št. 22863, Kirinčie Matija, R. 27, $1000.00. Cert. št. 21042, Ilajdinjak Matija, R. 29, $500.00. Cert. št. 22342, Žel-ko Maf ka, R 45, $250.00. Cret. št. 22583. Sorčič Josip, R. 48, $250.00. Suspendovani 24. septembra 1919. Društvo šteje 215 elanov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet. III. Cert. št. 19440 Miholie Peter, R, 35, $1000.00. Cert. št. 4347, Kostelc Martin, R. 34. $1000.00. Suspendovana 29. septembra 1919. — Društvo šteje 384 članov(i»- .
Od društva sv. Družine št. 5 v La Salle, lil. — Cert. št. 10120. Pavlin Jožef, R. 28, $1000.00. Cert. št. 20191, Kastello Anton, R. 29, $1000.00. Suspendovana 24. septembra 1910. — Društvo šteje 142 Cen. št. 8926. Mi- jčlanov(ie).
Cert. štev.
ja starega kopita, da mora Italija žrtvovati ne samo Reko. ampak tudi Istro. To bi značilo trgovinsko uničenjt* Trsta.
Z velikim začudenjem sem čital nedavni govor.Signor Tittonija ki pravi, da čaka Italijo razcepitev in bankerot, če se ne lio ravnala Wilsonovem načrtu glede uravnave jadranskega vprašanja. Državniki v Rimu in drugih mestih se lahko motijo, jaz pa ne. ulločba glede Reke je narejena, od katere ne odstopim. \Op.
po
K društvu sv. Barbare št. 40 v Nibbing, Minn, (.eršič Sofija K., rojena 1903. R. 16, $1000.00. Sprejeta 7 1919. _ Društvo šteje 108 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo. Colo. — Cert. št. 21511. Croshal Franc, R. 23, $1000.00. Cert. št. 20834. Raitz Ivan S., R. 24, Cert. št. 8928, $,000.00. Cert. št. 20836 Raitz Feliks C., R. 22. $1000.00. Cert. štev. septembra j ]3775 starccr Josip, R. 27, $1000.00. Cert. št. 21751, Starr Ivan F., I R. 26. $500.00. Cert. št. 20633, Smrekar Štefan, R. 44, $1000.00. Sus-
K društvu sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 8927, jpendovani 25. septembra 1919. Društvo Štce 476 elanov(ic
Erjavec Jožefa, rojena 1903, R. 16. $1000.00. Sprejeta 17. septembra 1919. — Društvo šteje 91 članov (ic).
Moja
K društvu sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. — Cert. štev. 8929, Društvo šteje 103 člane(ice).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet. I lin Cert. št. 13726. Vidic Alojzij, R. 20, $1000.00. Suspendovan 27. septembra 1919. —
stavca: Ko prideš v dotiko z jugoslovanskimi pestmi, se boš rad uma- stiberniek Johana. rojena 1875, R. 44, $1000.00. Sprejeta 1<f septem-knil v svojo polentarsko domovino.)
Naša Italija je velika? v svojih gorečih načelih; na vsak ! način
lira
1919 — Društvo šteje 155 članov(ic).
K društvu Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. — Cert.jšfvo ;teje 63 članov(ic).
Od društva sv. Janeza Krst. št. 11 v Aurora, 111. Cert. št. Jerina Ivan. R 24, $1000.00. Suspendovan 7. septembra 1919.
1Q089, - Dru-
si bo priborila svoje pravične?! zahteve. Mi, ljudstvo in vojaštvo me-	v.	]^M.ko])€c Ana ,.0jelia 1902. R. 17. $1000.00. Sprejeta 28. sep-
sta Reke smo svečano zaprisegli, da mora?! ostati Reka z okolico vred	1oini)ra 1919 _ Društvo šteje 153 članov(ic).
»Id italijanskega ozemlja. Dokler mi živimo, nam ne bodo gospodarili K društvu Marije Čistega Spočetja št. 85
Slovani. Au-leži. Francozi ali Amerikanci! (Op. uredništva: Pre-	p>onibach Frances A., rojena 1902, K. 17. $1000.00. Sprejeta
vzet ni polentar! Če bi Italija ne dobivala denarne pomoči iz Amerik«?,	u.. septem bra 1919. Društvo šteje 52 Stanov (ic).
bi morda že vsi Italijani pomrli za gladom!)	j K (iril^vn sv. Ane št. 105 v New Vork; N. Y. — Cert. št. 8932.
In dasiravno je Tittoni tako govoril, smo mi <}anes še bolj kol	(;sv.?|(i Terezija, rojena 1885, R. 34. $500.00. Sprejeta 14. septembra
prej ponosni na našo deklaracijo glede Reke. Pripravljeni smo celo to	j,^ _ Drušlvo šteje 73 članov (ic).
št. 12 v Forest City. Pa. — Cert. štev. Suspendovan 21. septembra 1919. — Dru-
ileklaraeijo tudi dejanski izvesti, ee bo potreba.
K društvu sv. (renovefe št. 108 v Joliet, lil
Za vse parlamentarne in diplomatičnc spletke se mi nebrigamo. i>0iinftetx Marija, rojena 1893, R. 26, $500.00. Sprejeta 7. septembra
Mi smo sklenili, da ostane Reka del Italije. Kdorkoli bi skušal iztrgati Reko i/, italijanskih rok — in. naj si bo že ta ali ona kombinaeij-> ka sila — ta mora priti najprvo semkaj, da uniči branitelie Reke.
Cradnp je Italija sedaj ujeta v mrežo njenih diplomatov. Na našj \ l.tdi sami je torej ležeče, da se Italija osvobodi iz te mreže, če se more? Kar se nas tiče, mi smo le bitja naše lastne predrznosti in sklepa Bravo Gabriele! Buon trovato! Predrzen si pa res. Pa v Reki ne bo" »loliro mešal makaronov! Op. stavca.) Če ne zmagamo, mi ne bomo za to krivi; vlada naj gleda na to.
Pričeli smo aktivno delovati v Reki. v tem italijanskem T mestu vsled tega. ker je to mesto naša vlada zanemarjala. Ko sem zasedel
\g-
1919. — Društvo šteje 91 članov(ie)„,
K društvu sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn. — Cert. št. 8934, nich Ana, rojena 1903. R. l(i. $500.00. Sprejeta 12. septembra 1919. -Društvo šteje 76 Članov (ic).	k
K društvu Marije Pomagaj št. 119 v Rockdale, 111. — Cert. štev
8935, Batužič Rozalija, rojena 1903, R. 16. $1000.00. Sprejeta 14. sep- nov(ic
Od društva sv. Jožefa 18678. Likovič Anton. R. 19. v Lorain, Ohio. Cert. št vo šteje 268 članov(ie).
Od društva sv. Janeza Krst. št. 13 v Biwabik. Minn. — Cert. št. 22447, Topolka Mihael, K*. 33. $1000.00 Suspendovan 7. septehra 1919. Društvo štejo 52 članov (ic).
Od društva sv. Janeza Krst. št. 14 v Butte. Mont. — Cert. št. 5393 Prebil Alojzij. R. 24, $1000.00. Suspendovan 11. septembra 1919. — Društvo šteje 183 članov (ie).
Od društva sv. Roka št. 15 v Allegheny. Pa. — (Vrt. Št. 18413. jFlajnik Nikolaj, R. 24, $1000.00. Suspendovan 29. septembra 1919. 1 Društvo šteje 152 elanov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. Itf v Virginia. Minn. — Cert. št. 9974. jBelaj Anton, R. 27. $1000.00. Cert. št. 11393. Sumrada Ivan. R. 25. ! $1000.00. Suspendovan 21. septembra 1919. — Društvo šteje 129 Čla-
Cert. št. 8933.
tembra 1919. — Društvo šteje 36 članov(ic).
Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland. Ohio. Cert. št. 18314, Er-
K društvu sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. — Cerjt. štev. 8936, | bežnik Jožef. R. 34, $1000.00. Cert. štev. 17204. Ponikvar Jernej Rev.. Meri a k Matilda, rojena 1902. R. 17. $500.00, Sprejeta 6. julija 1919: R. 33. $500.00. Cert. št. 16747. Matjašie Frane, R. 29. $500.00. Cert. št.
Društvo šteje 66 članov(ic).
K društvu sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio.
guvernerjevo palačo, smo odstranili ž nje vsakojako drugo zastavo. Koša k Ana, rojena 1902, R. 17. $1000.00. Sprejeta 21. septembra 1919. članovic).
20990. Sturm Anton, R. 24, $1000.00. Cert. Št. 18145, Masle Lovrenc. R. Cert. štev. 8937, j20, $500.00. Suspendovani 22. septembra 1919. — Društvo šteje 4(59
Njizcn italijanske.
Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. — Cert. št. 15562.
Društvo šteje 67 članov(ic).
Naša dolžnost je torej sedaj navadna 111 čista? Tukaj bomo ostali K dl.u5tvu Marije Čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Kans. j Turk Ivan. R. 17, $1000.00. Cert št. 18805 Stukcl Matija R 18 *1000 navzlic vsem grožnjam toliko časa, da ne pridejo v Reko italijanske fVr| 8m SeJiwab Marija, rojena 1903. R. 16. $1000.00. Sprejeta Cert. št. 1619. Grene Peter. R. 24, $1000.00 Suspendovani 22 septem-vladne čete. katerim bomo izročili našo narodno zastavp; saj je isto - K0))temi)rn 1919, _ Društvo šteje 24. članov(ie).
K društvu sv. Jožefa št. 168 v Se. Bethlehem, Pa. — Cert. štev. 8.939, Kittek Marija, rojena 1887, R. 33, $500.00. Cert. štev. 8940, Go-
reško ljudstvo prekrstilo in odobrilo. (V senci D'Annunzijevih me-
češ. Op. ured.) '
Danes, dne (>. oktobra, je že 25 dan reške blokade. Pri vsem tem je vstal pogum tukajšnjega ljudstva tak, kot prvi dan. Mi smo že naveličani poslušanja raznih predlogov za pobotanje. Culi smo že preveč v Parizu tekom zadnjih 10 mesecev.
Naš nastop v Reki je bila prva reitolta napram diktatorjem, ki so v Parizu zabarantali narode in dežele, kar je v jasnem nasprotju znanimi Wilsonovimi mirovnimi točkami.
Plntokratjc, ki hočejo gospodariti v Zvezi narodov, naj si to že ♦ lanes zapomnijo, če ne lahko nastane vsled tega še najhujše.'*
URADNO NAZNANILO.
bra 1919. — Društvo šteje 277 članov(ic).
Od društva Marije Device št. 33 v Pittsburgh. Pa. Cert. št. 19014. VdleŠič Matija, R. 17, $1000.00. Suspendovan 7. septembra 1919. —
s»-r Rozalija. rojena 1881. R. 38. $1000.00. Sprejeti 7. septembra 1919. | Društvo šteje 154 članovic).
Društvo šteje 19 članov(ie).
Suspendovani člani zopet sprejeti.
K društvu sv. Družine št. 5 v La Salle, IU. — Cert. št. 4067, Tom-
Od društva sv. Barbare št. 40 v llibbing. Minn. — Cert. št. 19062. j V i nt ar Alojzij, R. 20, $1000.00. Suspendovan 15. septembra 1919. — Društvo šteje 108 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh. Pa. — Cert. št. 2397. šič Franc, R. 31, $500.00. Zopet sprejet 7. septembra 1919. — Društvo i Burja Mihael, R 28, $1000.00. Suspendovan 23. septembra 1919. -
SPREMEMBA ČLANOV IN ČLANIC K. S. K. JEDNOTE.
Pristopili člani.	\
K društvu sv. Jožefa št. 2 v Joliet, III. — Cert. štev. 23088, Pruss Rudolf, rojen 1903, R. 16. $1000.00. Sprejet 7. septembra 1919. Društvo šteje 384 članov (ic).
K društvu Vitezi sv. Jurija št. 3 v Joliet; III. - Cert. št. 23089, Bluth Josip, rojen 1988. R. 31. $ttH)O.QO. Sprejet 14 septembra 1919. Društvo šteje 148. članov (ic).
\\ društvu sv. Družine št. 5 v La Salle, III. — (Vrt. štev. 23090, /ust Ivan, rojen 1903, R. 16. $1000.00. Sprejet 7. septembra 1919. — Društvo šteje 142 članov (ie).
K društvu sv. Janeza Krst. št. 14 v Butte, Mont. — Cert. štev. 23091. K oni bal Nikolaj, rojen 1880, R. 39, $1000.00. Sprejet 10. septembra 1919. Društvo šteje 183 članov (ie).
K društvu sv. Roka št. 15 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 23092, Orajs Josip, rojen 1875, R. 44. $500.00. Sprejet 20. septembra 1919. Društvo šteje 152 elanov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa. — Cert. štev. 23093, Kaluža Josip, rojen 1886, R. 33. $500.00. Sprejet 14. septembra 1919. Društvo šteje 62 članov(ic).
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, IU. — Cert. št. 23094,
šteje 142 članov(ic).	^	. ; .
K društvu sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. — Cert. štev. 6447,1 Starcar Franc, R. 29, $1000.00. Zopet sprejet 4. septembra 1919. — Društvo šteje 476 članov (ie).
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet. III. — Cert. št. 21200,! Zbačnik Antoy. R. 25, $1000.00. Zopet sprejet 6. septembra 1919. — Društvo šteje 315 elanov(ie).	•	1
K društvu sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111. — Cert štev. 16514, j Marinčič Marka, R. 38, $1000.00. Cert. št. 16509. Sterk Jacob, R. 18. $1000.00. Z<0et sprejeta 14. septembra 1919. — Društvo šteje 102 čla-l na (ice).	^
K društvu Marije-Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny. Pa. — Cert.; štev. 22423, Kralj Anton, R. 18, $1000.00. Zopet sprejet 14. septembra 1919. — Društvo šteje 275 članov (ic).
K društvu Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. — Cert. j št. 22540. Penič Šandor. R. 28, $1000.00. Cert. štev. 20550, Grdenič
Društvo šteje 91 članov (ic).
Od društva sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. — Cert. št. 18924. Kirin Jožef, R, 42, $1000.00. Suspendovan 18. sept embra 1919. —• Društvo šteje 134^ članovic)
0(i društva Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago. HI. — Cert. štev. 17612, Novak Jernej, R. 20. $1000.00. Cert. št. 16844. Salekar Franc, R. 26, $1000.00. Cert. št. 21994. .Jure Anton. R. 43. $1000.00. Suspendovani 7. septembra 1919. — Društvo šteje 212 članovi'ic).
Od društva sv. Frančiška Ser. št. 46 v New York, N. V. — Cert. ši. 20219, Pire Karl, R. 21, $500.00. Suspendovan 23. septembra 1919. Društvo štcie 43 članov(ic).
(M društva Jezus Dobri Pastir št. 40. Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 9481, Količ Marka, R. 25. $1000.00. Cert. št. 19214. Sporčič Franc, R. 22, $1000.00. Suspendovana 257 septembra 1919. — Društvo šteje 5:1 članov (ie).	1
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 50 v Alleirhenv. Pa. — Cert.
Cert. štev.
Pulič Kari, rojen 1892, R. 27, $1000.00. Sprejet 7. septembra 1919. — Društvo šteje 109 članov(ic)
Društvo šteje 41 članov (ic).
K društvu Vitezi sv. Martina št. 75 v La Salle. Tli. 13456 Orane Martin, R, 28. $1000.00. Zopet sprejet 21. septembra 1919. Društvo šteje 53 članov (ic).
K društvu Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa. — Cert. .št. 20643, Mraz Ivan, R. 32, $1000.00. Zopet sprejet 29* septembra 1919. Društvo šteje 175 članov (ie).
K društvu sv. Antona Padov. št. 87 v Joliet, 111. — Cert. štev. 22635, Ozbolt Anton, R. 30, $1000.00. Zopet sprejet 1. septembra 1919.
Društvo šteje 315 članov(ic).
K društvu sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn. — Cert. št. 23095,
K društvu sv. Petra in Pavla št. 89 13404, Sakoman Janko, R. 20, $1000.00.
Etna, Pa. Cert. štev. 9800, Sakoman
Si spendovani 14. septembra 1919. — Društvo šteje 275 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111.. — Cert. št. 22298. Čepon Alojzij, R. 42, $1000.00. Suspendovani 17. septembra 1919. — Društvo šteje 181 članov(ic).
Dd društva sv. -Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. — Cert. Št. 20223, An.brožič Ivan, R. 20, $1000.00. Cert. št. 15162, Selakovič Marka, R. 19, $1000.00. Cert. št. 9287 Šajn Frane. R. 32. $1000.00. Suspendovani 14. septembra 1919. Društvo šteje 155 članov(ie).
Od društva sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. — Cert. štev. 21643, Segulin Fraiie, R. 27. $500.00. Suspendovani 22. septembra Cert. štev.-1919. — Društvo šteje 209 članov (ie>.
Od društva sv. Nikolaj št. 67 v Steel t 011, Pa. —,-Ccrt. št. 19034,
Pueelj Alojzij, rojen 1903, R. 14, $1000.00. Sprejet 7. septembra 1919. Peter, R. 20, $1000.0. Zopet sprejeta 7. septembra 1919. — Društvo Groša Lovrenc, R. 32, $1000 00 SusnehdoCan °1 ^tembra 1919 Ornstvo šteje 108 članov(ic).	šteie 140 čl«nnWiM	nim&t™
šteje 140 članov(ic).
Društvo šteje 50 članov(ie).
S 10 0M I0»»<
j K. S. K.	Jednota
Ustanovljena t Joli^ Ul dn, P. aprila 1804. Iakorporirana - Jolietu, d rta vi niinoia, dne 12. januarja, 1898. glavni urad: joliet, tt.t. Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. oktobra 1919 skupna izplačana podpora $1,695,394.37.
„ .	GLAVNI URADNIKI:
7ačasm gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St.. Puohlo, Colo. I podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. a avnj tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St.? Joliet, hi. ^ Glavoi blagajnik: Jofcn Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Dubovai vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, HL PooblaMenee: Ralph P. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Irec> 900 N. Chicago St., Joliet, Til.
NADZORNI ODBOR: J««ip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, III. Martin Ncmanieh, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math KostainSek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn, .lnhn Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR:
.Mihael .T. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOK: . Anton Bnrgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.	' .
Joseph Hum, 6517 Bonna Ave., N. R, Cleveland, Ohio. Fraak Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLA8ILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Plaee, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma iu denarne zadeve, tikajoče s& Jednote naj se pošiljajo na glavr tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopis«, dritStven« razna na/nanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED-NOTK, 1915 W. 22nd Plaee, Chieago, IU.
----,-i__._—-
<>«1 društva sv. Antona Pad. St. 71 v Cralrtree, Pa. — Cert. štev. I h 71, Tome Anton. R. 38, $1000.00. Suspendovan T. septembra V919 Društvo šteje 17 članov(ie).
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountnin. Mich. — Cert. štev. 11267, Frankovič Štefan, R. 24. $1000.00. Suspendovan 21. soptornbra 1919. — Društvo šteje 22 elanov(ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. — Cert. štev. 21482. Baron Štefan, R. :J8. $1000.00. Suspendovan 21. septembra 1919. D. uštvo šie.ie 112 elanov(»ie).
Od društva Friderik Barajra št. 93 v Chisholm, Minn. — Cert. št. 19591», Bartol Anton. R. 24, $1000.00. Suspendovan 14. septembra 1919. Društvo šteje 126 elanov(ie).
Od društva Marije Zdravje Bolnikov št. 04 v Sublet. Wyo. — Cert. št. 17997, Kolesar Ivan, H. 21, $1000.00. Suspendovan 14. scp* umbra 1919. — Društvo šteje 32 elanov(ie).
(»d "društva sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale. 111. — (Vrt. št. 20532, Besednjak Frane, K. 16. $1000.00. Cert. št. 21010, Boštjaneie Anton, R. 18, $1000.00. Suspendovana 17. septembra 1?19. - Društvo šle je liti rlancv(ie).
Od društva Marije sv. Rožnega Venea št. 131 v Aurora, Minn. — Cert. št. 21363. Mežnar Frane, R. 20. $1000.00. Cert. št. 21539, Pavelič .Matija, R. 22, $1000.00. Cert. št. 22542, Pavelie Ivan, R. 25, $1000.00. i 'oi i. ši. 22698, Sevar Luka, R. 27. $1000.00. Cert. št. '22543, Tomjano-vii" .Mile, R. 14. $1000.00. Suspendovani 29. septembra 191!». — Društvo -leje 125 elanov(ie).	-	- i . ; v
O«! društva sv. Roka št. 132 v Front en a <\ Kans. — (Vrt. št. 17099, K erne Franc. R. 18, $500.00. Suspendovan 25. septembra 1919. — Društvo šteje 64 članov (ie,).
n d društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v (Jilbert. Minil. — Cert. št. 16850, Boje Frane, R. 34. $1000.00. Ceri. št. 15804, Lavrie .Jernej, R. 4!». $1000.00. Cert. št. 2809. Mohar Anton, R. 19, $1000.00. Suspendovani 22. septembra 1919. — Društvo šteje 95 članov(ic)
od društva sv. Janeza Krst. št. 143 v Joliet, III. — Cert. Št. 1903.1, Stukel Ivan, R. 21, $500.00. Suspendovan 30. avgusta 1919. — Društvo št*»jo 34 članov(ic).
Od društva sv. Cirila it) .Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. — t Vrt. št. 22533, Vlašiček Maks, R. 30, $500.00. Cert. št. 19314. Sporer Ivan, R. 42. $1000.00. Cert. št. 20975, Berzin Anton, R. 41, $1000.00. ( Vrt si. 20535, .Jagodnik Josip, R. 20, $1000.00. — Suspendovani 22. septemiiv:. 1919. — Društvo šteje 119 clanov(ift).
Oil društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. — Cert. štev. 18893, ilorvath Martin, R. ,20, $500.00. Cert. štev. 21109, Szoboesan Stefan, R. 28. $500.00. Suspendovana 21. septembra 1019. — Društvo šteje 68 članov(ic).	1
Od društva Marije Majnika št. 154 v Peoria, III. Cert. št. 20476, Papieh Matija, R. 31. $1000.00. — Suspendovan 28. septembra 1919. Društvo šteje 11 članov(ic).
Od društva sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 22934, Oorieki Anton. R. 28, $1000.00. Suspendovan 19! septembra 1919. — Društvo šteje 81 članov(ie).
Od društva sv. Srca Jezusovega št. 166 v So. Chicago, III. — Cert. šl. 22881, Lessa Karlo, R. 33, $1000.00. Suspendovan 28. septembra 191!). — Društvo šteje 34 članov(ic).
Suspendovane članice.
Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, III. — Cert. št. 1855, Kostele Katarina, R. 29, $500.00. Suspendovana 29. septembra 1919. — Društvo šteje 384 clanov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. — Cert. štev. 5678, S'.ircer Marija, R. 24, $500.00. Suspendovana 25. septembra 1919. — Dru.š', vo šteje 476 članov(ie).
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont. Cert. št. 2440, Prebil Marija, R. 19, $1000.00. Suspendovana 11. septembra 1919. — Društvo šteje 183 članov(ic).
Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 1637, Laurie Ana, R. 22. $500.00. Suspendovana 22. septembra 1919. — Društvo šteje 469 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa všt. 41 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 4942, Buri* Franca. R. 23, $1000.00. Suspendovana 23. septembra 1919. — Društvo šteje 91 članov(ie).
Od društva sv. Frančiška Ser. št. 46 v New York, X. V. — Cert. štev. 8841. Pire Joliana, R. 46, $500.00. Suspendovana 23. septembra 1910. — Društvo šteje 43 članov (ie).
Od društva Jezus Dobri Pastir št. 49 v Pittsburgh. Pa. — Cert. štev. 2718, Količ Barbara, R. 25, $500.00. Suspendovana 25. septembra 1919. — Društvo šteje 53 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan. III. — Cert. štev. 3692, P»eneina Ivana, R. 24, &1000.00. Suspendovana 17. septembra 1919. — Društvo šteje 181 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadvillo, Colo. — Cert. št. 6157, Sajn Frančiška. R. 35. $1000.00. Suspendovana 14. septembra 1919. Društvo šteje 155 članov (ie).
Od društva Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan. III. — Cert. št. 5552, Železnik Johana, R. 22, $500.00. Suspendovana 27. septembra 1919. — Društvo šteje 69 članov (ie).
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 2812, Halar Ivana. R. 22, $1000.00. Suspendovana 28. septembra 1919. -L Društvo šteje 153 članov(ie).
Od društva Marije Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo. Cert.
Št. 53324, Kolesar Katarina, R. 28, $1000.00. Suspendovana 14. septembra 1919. — Društvo šteje 32 članov(ic).
Od društva Marije Čistega Spačetja št. 104 v Pueblo, Colo. — Cert. štev. 5539, Pucelj Ana, R, 24, $1000.00. Cert. št. 5930, Podržaj Marija, R. 17, $1000.00. Suspendovani 15. septembra 1919. — Društvo
šteje 63 članov (ie).
Od društva sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111. — Cert. št. 8559, Urbančič Ana, R. 26, $1000.00. Suspendovana 29. septembra 1919. — Društvo šteje 91 elanovic).
Od društva sv. Veronike 8t. 115 v Kansas City, Kans. — Cert. št 7942, Lipovec Matilda, R. 25, $1000.00. Suspendovana 24. septembra 1919! — Društvo šteje 87 Članov(ic).
Od društva sv. Pavla št. 118 v Little Falls, N". Y. — Cert. št. 4647, Korče Marija, R. 20, $1000.00. Suspendovana 21. septembra 1919. • Društvo šteje 20 članov (ie).
Od društva Marije Pomagaj št. 119 v Rockdale, III. — Cert. št. 5387, Marentič Marija, R. 23, $1000.00. Suspendovana 14. septembra 1919. — Društvo šteje 36 elanov(ic).
Od društva sv. Ane št, 123 v Bridgeport, Ohio. — Cert. št. 5979, Koejančič Antonija, R. 19, $1000.00. Suspendovana 21. septembra 1919. Društvo šteje 63 članovic).
Od društva sv. Ane št. 127 v Walkegan, 111. — Cert. št. 8505, Luzar Marija, R. 35, $1000.00. Cert. št. 8504, Prebil Jožefa, R. 25, $1000.00. Cert. št. 3705, Stalcar Marija, R. 23, $1000.00. Suspendovane 28. septembra 1919. — Društvo šteje 68 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. — Cert. št. 2064, Mohar Marija. R. 23, $500.00. Suspendovana 22. septembra 1919. — Društvo šteje 95 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. — Cert. štev. 7360, Horvat h MarijajR. 21, $500.00. Cert. št. 8447, Premosa Magda, R. 33, $500.00. Cert. št. 7507, Szoboesan Ane R. 21, $500.00. Suspendovane 21. septembra 1919. — Društvo šteje 68 članov(ic).
Od društva Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis. Cert. štev. 8720. Cimermančič Franca, R. 34, $250.00. Suspendovana 24. septembra 1919. — Društvo šteje 23 članov (ie).
Prestopili člani.
Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, k društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New Vork. N. V. — ( Vrt. štev. 16152, Cvetkovič Ivan, R. 24, $500.00. Prestopil 23. septembra 1919. — Prvo društvo šteje 469, drugo 43 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadvillc, Colo., k društvu sv. .To žefa št. 110 v Barberton, Ohio. — (Vrt. štev. 19830, Praprotnik Ivan. R. 34, $1000.00. Prestopil 21. septembra 1919. —.Prvo društvo šteje 155, drugo 51 članov (ic).	1
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Kveleth. Minn., k društvu sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn. 4— CerMštev. 3095. Sitar/ Ivan. R. 42. $1000.00. Prestopil 13. septemjbra 1919. — Prvo društvo šteje 193. drugo 129 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 112 v Fly, .Minn.. 1; društvu Marije sv Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. — Cert. št. 12520, Longer Josip, R. 20, $1000.00. Prestopil 3. septembra 1919. — Prvo društvo šteje 76, drugo 125 članov (ic).
Od društva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., k društvu sv. Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. — ( Vrt. štev. 16856, Sekula Matija. R. 27, $500.00. Prestopil 6, .septembra 1919. — Prvo društvo šteje 66, [drugo 90 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št..144 v Sheboygan, Wis., k dru-|štvu sv. Janeza Krst. št. 20 v Ironwood. Mich. — (Vrt. št. 8501, Fritz Josip, R. 18, $1000.00. Prestopil 21. septembra 1919. — Prvo društvo šteje 119, drugo 53 članovj i e.).
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec september 191».
Assesment 9-19.
Dr. itev.
Ptfeetopile članice.
Od društva sv. Štefrfha šf. TA Chicago. Tli., k drustVu Mat'ijeTo-magaj štev. 78 v Chicago, ill. — ( Vrt. štev. 8103. (losnie Marija. R. 37, $500.00. Prestopila 20. sepVembra 1919. — Prvo društvo šle je 215, drugo 190 članov (ic).
Od društva sv. Družine št. 130 v Willard, Wis., k društvu sv. Jožefa št. 1033 v Milwaukee. Wis. — (Vrt. štev. S7I9. Sekula M arija. R. 25, $500.00. Prestopila 6. septembra 1919. — Prvo društvo šteje 66. drugo 90 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan. Wis., k dru štvu sv. Janeza Krst. št. 20 v Ironwood. Mich. — (Vrt. št. 7430, Fritz Amalija, R. 19, $1000.00. Prestopila 21. septembra 1910. — Prvo društvo šteje 119, drugo 53 članov(ic).
Od društva sv. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, k društvu sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio. — (Vrt. štev. 8026, Hočevar Marija, R. 19, $1000.00. Prestopila 21. septembra 1919. — Prvo dru-j štvo šteje 192, jdrugo 63 članov(ie).
Odstopili člani.
Od društva sv. Štefana št. I v Chicago, lil. — Cert. št. 20540, Darovič Silvester, R. 20, $1000.00. Odstopil 30. septembra 1919. -Društvo šteje 215 članov (ic).
0<l društva sv. Janeza Krst. št. 14 v Butte, Mont. — CVrt. štev. 20404, Troje Josip, R. 39, $1000.00. Odstopil 11. septembra 1919. — Društvo šteje 183 članov(ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. — Cert. štev. 20848, Novosel Nikolaj, R. 27, $1000.00. Odstopil 21. septembra 1919 Društvo šteje 112 elanov(ic).
Od društva sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, 111. — Cert. štev. 17912, Boštjančič Ivan, R. 29. $1000.00. Odstopil 17. septembra 1919. j Društvo šteje 66 članov (ic).
Odstopile članice.
Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago. 111. — (Vrt. štev. 5323, Horvat Ana, R. 34, $500.00. Odstopila 30. septembra 1919. — Društvo šteje 215 članov(ic).
Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chieago, lil. — Cert. štev. 8346, Fajfar Katarina, "R. $2. $1000.00. Odstopila 20. septembra 1919. Društvo šteje 190 članov(ie).
Od društva sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, 111. — Cert. štev. j 5215, Boštjančič Helena, R. 20, $1000.00. Odstopila 17. septembra i 1919. — Društvo šteje 66 Članov(ic).
Od društva sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, -j- Cert. št. 4288, Terma n Marija, R. 18, $1000.00. Odstopila 21. septembra 1919. — Društvo šteje 63 elanov(ie).
Izločeni člani.
Od društva Marije Majnika št. 154 v Peoria, III. — Cert. štev. 20559, Cermel Josip, R.' 34, $500.00. Izločen 28. septembra 1919. — Društvo šteje 11 članov(ic).
Zvišali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 19133 Mišmaš Rudolf, R. 28, z $500.00 na $1000.00. Zvišal 5. septembra 1919.
Pri društvu sv. Ane št. 120 v Forest City. Pa. — Cert. štev. 7827, Oven Alojzija, R. 19, z $500.00 na $1000.00. Zvišala 21. septembra 1919.
Znižali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Štefana št. 1 v Chieago, 111. — Cert. št. 785. Horvat Anton, R, 39, z $1000.00 na $500.00. Znižal 25. sept. 1919.
Pri društvu sv. Janeza Evan g. št. 65 v Milwaukee, Wis. — Cert. štev. 20628, Cheplak Josipi R. 22 z $1000.00 na $500.00. Znižal 5. julija 1919.
Pri društvu Marije Pomagaj št. 78 v Chieago, III. — Cert. štev. 7425, Harzen Ana, R. 26, z $1000.00 na $250.00. Znižala 25. septembra 1919.	"
Josip Zalar, gl. tajnik. ^
Plačali na 9-19
1.. 2. .
3.	.
4.	.
5.	.
7.	.
8.	. 10. . 11. . 12. . 18. . 14..
15.	.
16.	. 17. . 20. . 21..
23.	.
24.	. 25..
29.	.
30.	. 32.. 33..
38.	:
39.	. 40..
41.	.
42.	.
43.	.
44.	.
45.	. 46.. 47. .
49.	.
50.	.
51.	.
52.	.
53.	.
54.	.
55.	.
56.	.
57.	.
58.	.
59.	. till. . 61.. 62. .
63.	.
64.	.
65.	. 67. .
69.	.
70.	.
71.	.
72.	.
73.	.
74.	.
75.	.
77.	.
78.	. 7!). . KO. . 81. . 83. . K4. . 86. . 86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94. 9.3.
97.
98.' 100. 101 .
103.
104.
105. 103.
109.
110.	. 111. 112. 118.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130. 131 .
132.
133.
134.
135.	.
136.	.
139.	.
140.	.
143.	.
144.	.
145.	.
146.	.
147.	.
148.	.
150.	.
151.	.
152.	.
153.	.
154.	.
156.	.
157.	.
158.	. 160. • 161. . 162. .
163.	.
164.	. 165.. 166. .
167.	.
168.	.
Skupaj.........................
Preostanek, 1. septembra 1919.
Prejamlu tekom
I!
_I*plača 1
Smrtnine. | Poškod
452.98 861.08 319.98 222.64 302.98 1,007*73 229.34 39.16 126.05 585.62 117.85
428.22 339.98 289.97
47.96 114.28
130.50 87.78 18.39
930.78
724.31 613.18
138.32 329.38 190.26
31.78
150.94
206.23
288.55 286.25
478.43 108.69
77.98 224.87 122.20
615.44 123.31
135.56 402.11
122.24
200.09 372.75
211.57
145.95 433.62 111.95
' 233.81 i| 56.56 !.
406.10	j 217.24 I . 288.18 11. 122.44
50.93 206.83 43.74 175.67 83.52 120.57 jj. 113.53 I. 402.48 !.
384.81	j|. 14848 . 350.87 i. 364.83 I.
77.14 1. 51.34 ii. 110.18 ||. 109.43 ii. 244.72 ■!. 85.34 II.
301.82	[| 54.91 i.
1 255.15 . 165.48 I. 290.94 . 73.24 .
149.51	;,. 60.00 !.
147.97 .
$1,000.00
500.00
1,000.00
100.00 200.00
500.00
II

150.00 | $
50.00
i
117.00 179.72 148.70 111.77 193.45 I 6A04 !
104.38	! 73.61 I
175.85
130.53 66.67 i
195.27
87.98	| 90.28 I
359.52 | 131.52 ; 49.73 117.77 i 9.73 j 36.56 f
159.29 98.86
30.99	jI. 13.60 !|,
307.12 'i. 141.72 64.97 j;. 59.13 !'. 200.60 131.64 J. 74.84 . 69.00 j|. 69.04 236.19 . 68.91 .
188.39	n. 116.07 |t.
111.54 120.50
72.19 156.47
118.30 22.42
153.10 80.69 27.97 56.63 40.19 386.06 192.00 72.60 40.75 90.90 24.35 35.15
500.00
I. .. .
$ 25,720.97 || $3,950.00 $ 50.00 ...... $593,044.00
Plačanega od društev.
Obresti .....
Najemnina poslopij . Najemnina dvorane .
meseca sept. 1919
..........$25,720.97
. . . 503.72
____ 132.50
..............4.00
Izdatki
"r.čnna	po mrtnina
flačina	poškodnina Jpravni stroški
>...miia	in dot
Ka indoteČiie obresti kupljenih obveznic..
3,950.00 50.00 2,153.84 2,827.25
26,361.19 $619,405.19
$ 8,981.09
Preostanek 30. septembra. 1919. 'oliet, IU. 9. okt. 1919.
..... . $610,424.10
JOSIP ZALAR, »1. tajnik.
^TžTpridobm kakeg. no j cenjeni sobrat! Cenjena »ose-vkga člana (ico) prihodnjo stra! Stopi v rr.to agitatorjev za ggjo?	našo Jednoto!
Over the Top. — Do cilja bomo	k s K J. je: Vse za ve-
dospeli, če pridobi sleherni izmed Geslo K. *jejs o^ enesa novega člana(ico) za i ro, dom in narod! Slo*a. - Brat-
K. 8. K. J. ....... I9tv0- - Pomoč' -
IGNACIJ BORŠTNIK.
Ignacij Borštnik je včeraj 'M. septembra opoldne umrl. Tako tuja iu neresnična se nam zdi ta vest, da ji skoraj ne moremo verjeti. Še pred kratkim smo ga videli na odru v vlogi Strindbergo-vega "Očeta" krepkega in čilega in smo se divili njegovi umetnosti želeč, da ostane Se dolgo v naši sredi. Nenadna bolezen ga je spravila v bolnišnico. Komaj smo začuli prvo vest, da je težko obolel, jo sledila že druga, hujša, dr ga iii več. .
Danes leži na mrtvaškem odru eden prvih in največjih slovenskih igralcev, ki so žrtvovali vse ^ svoje življenje Taliji in ponesli glas slovenskega imena izven na še ožje domovine. Rajni Ignaci." Borštnik je igral najprvo v ljubljanski Čitalnici, kjer se je poro dihi,ta ali ona igralska moč. Kaj kmalu se je izvil iz diletantizma in sel po svetu, kjer se je šolal ii izšolal ter se s pomočjo svojega odličnega talenta razvil v igra lep umetnika, ki bo zavzemal mod i-
su pri nas jako dobrodešla. Kajti jpriznati je treba, da denarja pri uas primanjkuje, ljudstvo je hm j podpor, davke je treba plačati
Mi
Kdor ima zračno, solnčno stann- V nadi ... boljše čase sklepam vanje, mora zato plačati davekjto svojev poroči o in zaključujem ker >d je natu-avil preveč oken. * zaupanjem, da pravi ena stvar Dve okni. y. kili sta davka prosti, m*ra zmagati tudi pri nas na C,o-vsa druga se bode ohdačila. S riškem .	Slov. 14. sept.
kakšnimi zdravstvenimi predpisi
se taki davki vjemajo, 1o je na-j Slovenski generalni vikar i j at. Po
KOLEDARJI ZA LETO 1920.
Naznanjam, da sera prejel veliko število stenskih koledarjev za bodoče leto 1920. kateri so 20 pal-j cev široki in 28 palcev dolgi. Ko-' ledarji so to leto zelo zanimivi in' bodo fini za pošiljati v staro do-f movino, ker imao razne slike, katere bodo zanimale rojake v domovini zaradi nekaterih običa-!
šim ljudem seveda neumljivo. Ve-! zadnji izpremembi demarkacijske dno smo slišali, da so zračna sta- črte, ko so naši, žal, zapustili Ce-novanja zdrava, ugodna. Zato so lovec, je škof dr. Adam llefter zdravniki priporočali dovolj vt- uredil poseben generalni vikarijat lika okna in tudi zadostno število, j v Dobrlivasi za tisti del škofije, ki Sedaj vas Lah uči, da zadostujeta je v naših rokah. Za generalnega dve okni, da zraka-ne potrebuje-j vikarja je imenovan naš zaslužni rao in morda tudi ne zdravja. Čn prvobojevnik g. inf. pro&t Mafija na načela morajo vladati v laških Randl, za tajnika g. župnik F t*, glavah, da nalagajo davke na ta iLasser iz Brnee. ko potrebne stvari, kot so okna ! Otvoritev celokupnega poštnega
pri hiši. Razui\ tega menda t*>do :prometa pri poštnih uradih naše obdačili tudi kokoši, štirikolesne j j£oroi&e> Na Koroškem p—1—-vozove in kaj znamo, kaj še vse. j nasie<jnji kraljevi poštni
_________________.. ______ uradi:
Ze drugih davkov je dosti. jV^k j Bela, Bistrica v Kožu. Borovje, no ker so ^ahi vse dajatve napram ^rna ppi pievaijaht Djekše, Do-držaVi. deželi in občini spremenili j brlavas Galicija, (irabštani, Gre-iz kron čisto mirno v lire. Kolikoi be, • 0uštanj; Kotlje< h&Uor, Li-

prej kron, toliko sedaj lir, hodiš' zemljiški davek, bodisi pristojbina, bodisi kolek na prošnji. Ha; so na potne liste v inozemstvo nr votno nastavili koleke po 1.1 lii kar se jim je vendar nazaduj* [zdelo preveč in znižali so to pr|
meni igralcev, našega naroda eno.
.... .	stojbino na-3 lire.
najcastnejsih mest.
Borštnik je bil mnogo posvetu. v G«"™ * ™dnjem času na mudil se je svoječasno tudi v Bel- pljuje vedno več laških bank gradu in povSodi so ga pozdrav- »edaj je raznih goriških laških
beljče Muza, Pliberk, Pod gora, Podrožica Podgorje, Prcvalje, Ruda, Šinčavas, Svetna vas, Škocijan v Podjuni, Šmarjeta v Rožu, Šmi-lielj pri Pliberku, ftt. Vid v Podjuni, Trnje, Velikovec, Vehinj, gornje Jezersko, Zgornje Trušnje. Zelena Kaplja, Žihpoljc.
jev iz Amerike. Vsaka stran koledarja ima drugačno sliko in po-| men, kakor na primer, pogrebne!^ običaje in druge primerne tem enake r, pesmimi in razlogi.
Dobil.sem jih pravočasno, zato[ da jih lahko takoj naročite na o-gled in za staro domovino. Cena to leto bo 24 centov s poštnino vred. Koledarji srt mnogo boljši od lanskih in bodo vsakteremu po volji. Naročite jih takoj, da se prepričate. Jam&im, da bode vsakdo z njim zadovoljen. . V staro domovino jih pošiljam jaz samo, da mi pošljete pravi naslov iu naročnino. Vsaka pošiljate v bode takoj odposlana, ko bode naročilo sprejeto, bodisi tukaj po Ameriki, ali pa v stari kraj. Za malo naročilo, enega ali dva, mi lahko pošljete svoto v znamkah po 2c, za več kot dva koledarja pa bi prosil, da bi pošiljali denar ali money order. Koledarji so vredni več. kakor toliko, in vsaka družina bi ga mora la imeti, posebno pa še društveni tajniki, pisarne in trgovine. V Clevelandu ga dobi vsaka družina Poroča sejjyastonj. Enega ima vsakdo dovelj
(družino) ; kdor jih enega zastonj.
K lOO samo $2.70
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu.
K. 1000— VELJA SEDAJ SAMO $23.80
Imam oblastveno dovolienje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda . Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, 111.
Praktična naredba.
nam: Od 1. septembra t. 1. daljelzu eno bodo imeli v Ljubljani izhajajoči j naroči pet, dobi
i juli s Častjo in čislali njegovo ju-1 bank in raznih filijalk iz. kralje- \n pQ po£ti razposlani časopisi j Kdor ga ni dobil lansko leto. ko je metnost. On je vedno hrepenel jstva okoli deset, Toraj vec kot za- jdnevniki v tuzemskein prometu j morebiti poslal naročnino, naj se po domu. dasi kot razvit in po-|dosti, kajti potreba po teh zavo na paHj(.nh označbo "pavšalni j prijavi, da ga dobi letos brezplač-poln umetnik ni preživi mnogo dih je gotovo precej manjša. Se- franko'\ a nikakih časopisnih no. Za vsako naroČilo prosim named nami. Ko je zadnje čase igral ;™da je glavni namen teh pod je |znamk. Tako označeni časopisi se|iančen naslov. . Kdor ga bode na-in živel v Zagrebu, je prav pogo- nniciti slovenski kapital in pa bodo neovirano izročali naslovni-; ročil, naj ve to, da bode vsako na-*to pohitel k nam v goste ter ka- pokazati strmečemu svetu ltali- ;kom. k(>P ,)f)(lo T1prav'fišt va pošt- Ločilo odposlano gotovo v 2 dne zal Slovencem, kakšen bodi slo- .i«»«ko bogastvo, ki se izteka ka-vetiski igralce in igralskemu na-l^or znano prav močno iz ameriV kako resno ie treba jema-|k»h posojil.- Kadar bodo odlet
Slovenci, Hrvatje in Srbi
Dokler, vi napredujete imate vsega dovolj na svetu. '
Ne pozabite na svojce v rtari domovini, ki so vam najbližnji in potrebujejo vaše por oči.
Posiužitete prilike
dokler je denar tako nizke cene. Za r-rav malo dolarjev dobite dosti kron, lahko se pa tudi trdi, da bo-- dejo pozneje krone dražje.
Mi pošiljamo denar stalno, hitro in po zmerno nizki ceni na kateri si bodi naslov, ali ga tudi vložimo v katerokoli hranilnico, ki si želite za vafi v domovini.
Za vse. nadaljna pojasnila obrnite se na
John Nemeth State Bank
1597 Second Ave., cor. 83rd St., NEW YORK CITY.
nino v gotovini plačevala. Na frančiškanski gimnaziji
j vili, ako uc prej. Torej vsakdo la-vjhko prilično računa, kedaj ga
to
ti ameriški krediti, bodo tudi la ški kapitalisti in laške banke ta
rascaju,
ti svoj ijpklie. Živo se ga spominjamo iz "Kralja na Betajno-novi." ki ga je igral še vedno svež, čil in mladosten.—
To leto je prišel v Ljubljano, da bi vodil dramsko gledališče z
vso vnemo in veščo spremno t jo,
, • • -i .	svojimi vasmi je
kot zna e on, 111 ueil v toliko po-,v ■> „	J
Kamniku, ki ima od letos naprej dobil. Ako ga ni dobil, naj ve, da
Pot cm k i 11 s pravzaprav
Kvstahij Berlec,
za profesuro Za trbilna naročila se priporočam.
»	V	v	f '
».., ... ........... iv - , ..	i i A . sc nripravlja p. »Janez Zurga. No-	Anton Grdina,
... v . ,____„ ise revček proti temu, kako zn.iu	* 1	. , ,	„ ,"« ,	' , _
toliko zazeljeni drama- . 1.	. ... - vemu kulturnemu zavodu, kakor 1053 East G2nd St., Cleveland, O.
slikati ugodne razmere ltamaiis-	v .	v ...	'	'
tudi vsem učnim moeeni zclinK*-----—-
, obilo uspeha!
Medicinska fakulteta. Na medi !
trebni in tični šoli; žal, da mu je smrt prekrižala vse te načrte. Smrt na .n je I vzela z njim mnogo.
Če pomislimo nanj. kot smo ga videli v, Strindbergovemu "Očetu". se nam zdi nenadomestljiv. S kako sigurnostjo je igral junake. ki so v sporu s celim svetom in imajo vse proti sebi, kako silovito moč je dihala iz njegovih vlog; nikjer nismo čutili pretira-nosti, vsako besedo in kretnjo je prevevalo mirno življenje, kri u-metnika, ki igra in ki ve. kaj igra.
Kakor nas zadene smrt v "Očetu'* katastrofalno.|tako nas je zadela hudo, da. še vse hujše njegova smrt, ki smo se ga razveselili v naši sredi. Ohranili ga bomo v častnem spominu!
Pogreb Ignacija Borštnika. Te-*!o rajnega umetnika bodo prenesli iz deželne bolnišnice, kjer je preminul, v dramsko gledališče Pogreb se bo vršil odtod v četrtek, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče k sv. Križu.
"Slovenec" od dne 24. sept. '10
ke države naši ljubi novi gospodarji. Cel govor, trajajoč čez po ure, gotovo ni preobširen^ ako, j« treba označiti pomen ške muhe.
POZOR! .... POZOR!
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nov*, .društvena pravila, Hfno izdelana puma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnit« se na uajveljo slovansko uuijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, lit
> Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnact glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člant in člauice, izdelane v malem žepnem format« iu trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imam«» tudi Bolniške list«, večje in manjie in poMbn« pole za vodstvo članov, da se ima ua podlagi teh pol lahko veda« natančen pregled števila člauov po skladih, ali razredih.
C7 Na zahtevo poftljemo vsakemu drufitvu vzorec gorinav«d«nik tiskoviA na ogled brezplaČnot
OPOMBA: V na&i tiskarni se tiska "Olasilo K. S. K. Jednot«".

_	Izael je novi obširni cenik Do-
ene~Ja jcinski fakulteti ljubljanskega vsV MACIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL učilišča so imenovani za profesor- (priporočenih po župniku Kneip-
Letina kaže letos po,naših kra d<*e"ta plimwrij/lr- &ott™ ^ ,	,	,
jih, posebno po Vipavskem prav dr; Serkrt tor P™«*tor dr. Plec- Poleg- vsakega zdravila je na
ugodno. Razun par krajev okol?!n,k'	kratko rflo2eno' z<\ kaJ m Pn
Planine in radišča pri Vipavi, i Osebne vesti od južne železnice., katen bolezni se rabi. ^ kjer je toča napravila precej ško Imenovani so višjim nadzorni- Ta ccmk bo vodnik k Vašemu de, se drugi kraji vsi v jako le ko™: ^ha Ogrinc, načelnik zdravju.	v
pem stanju. Posebno ugodno kaž< 'delavnice, Maribor; inž. Eugen Pišite ponj se danes. Pošljem trta. ki obeta letos dober in obi- jStern. načelnik progovne sekcije ign, brezplačno.
len pridelek. Kako bodo pa cene | Ljubljana, to se bo še videlo. Prej smo bil' i imenovani:
viden t in
— Nadzornikom so Frank Vidic, višji re-
glede cen skoro samostojni na Go jvident in transportni kontrolor riškem, sedaj je obilica laškega \Maribor; inž. Adolf Selak. načcl-vina preplavila naše kraje, kar se- nik progovne sekcije Ptuj; inž. veda ne bo ugodno vplivalo n«|Ivan llava, načelnik progovne kupčijo. Sicer je še dosti naftih jsekcije Maribor. — Višjim revi-ljudi, ki, če že gredo v gostilno Jdentom so imenovani: Ivan Kitale, zahtevajo naše domače vino/ n< irevident Maribor; Alojz Plantan, pa tuje laške tekočine, ki pravijo, • revident Maribor; Egon Tanzig,
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaftk«
IVI LEKARNA
1818 VV. 22n<l Street
Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hiAah točno vsak dan.
Z vclespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvalki mlekar
n H ■ ■

■ ■■■■■■■
da je povečini narejeno. Ce žf kdo popije čašo vina, naj tedaj
revident in* prometni kontrolor Ptuj. — Revidentom so imenova-
IZ ZASEDENEGA OZEMLJA.
Poročali smo že o raznih novo tarijah. ki so jih vpeljali Lahi v naših krajih. Danes moramo omeniti zopet nekaj novega. Da bi o-krepili svoje šibke in bolehne fi nance so Lahi vpeljali sedaj tud? pri nas kolek na vse mogoče stvari. Tako n. pr. morajo biti koleko vane vse vstopnice za javne i>rire-ditve. plese, veselice, za kino itd. Hrez kolekovanih vstopnic se ne pride nikamor več. Potem so ko-iekovani računski listki po gostilnah. Noben gostilničar ne sme napraviti računa brez listka, enaki ne kavarna r in isto velja za vsa podobna podjetja. Računi pod 1 liro so koleka prosti, od 1 do f lir znaša kolek 5 stotink. od 5 th dalje pa 10 stotink. To je za gostilne, restavracije in hotele.
Razun tega so pa kolekovanc tudi skriro vse medicine po lekarnah, razni tozadevni predmeti po drogerijah, razne dišave parfumi itd. Celo po navadnih pri prostih trgovinah so pritisnil kolek na vsako stvar, ki ima ko lička j prijeten duh in spada med toaletne predmete n. pr. prah z; umivanje rok, češ, da spada no< dišave.
Druga posebnost, katere tudi nismo veseli, je obetajoči da vel —na okna. Kaj takega je seveda mogoče res le edino v Italiji.
zahteva vsai našo domači kaplji- jni: Rudolf Smersu. pristov Ljub-ro. tako bodo tudi krčmarji prisi- j ijana; Ivan Zapečnik, pristav Ma-ljeni kupovati vino od naših do- j "bor; Frank Rožico, pristav Rač-mačih pridelovateljev, in na taj.i?- — Pristavom sla imenovana: način bo ustreženo vsem. Seveda j Pavel Mašič, asistent Zalog: Ivan imajo laška vina včasih tako niz Novak, asistent Rimske Toplice, ke cene, da ni mogoča nikaka j Zločinom zoper nravnost je vc-konkurenca, a z narodnega stali ilikokrat podlaga nezmerno uživaška, bi naši ljudie morali vedno nje opojnih pijač ter čezmerno in povsod zahtevati v naših slo-j število gostiln po posameznih ob-venskih gostilnah edino le našf jčinah. Tako n. pr. je v L ju domače vinske pridelke.	268, v kamniški občini 30, vrhni-
Lahi seveda ne pijejo naših i ški občini 40 in občini Kranj .12 vin, kajti še svojih imajo odveč, gostiln nevštevši nadaljnih prilož-S svojimi opletcnimi steklenicam nosti, kjer se ljudstvu nudijo raso poplavili celo slovensko zasode« izne opojne pijače. — Opaža se tu-no ozemlje in s tem so hudo oš k d- jdi, da v krajih, kjer sc dviga (1 oval i naše vinorejce in tudi krč fkoholni konzum, narašča število marje. V nekaterih krajih so naš nezakonskih inater in spolno bol-
gostilničarji bili skoro brezpo-mebni, razen kadar je bilo treba plačati patente. Stvar se sicer vidi morda bolj malenkostna, a če
nih ljudi.
Žitne'cene so v naši državi sedaj nekako sledeče: pšenica 220 do 260 K; rž 200 do 220 K; ječ-
se je iz laških vojaških zalog ir meji 200—220 K, koruza 200—220 kantin izpeljalo v naše slovenske K, oves 200—220 K, ajda 160 do vasi na tisoče in tisoče voz tiste-j 180 K, fižol 220—260 kron za 100 ga čudnega "ehiantija", potem kilogramov.
bomo vendar morali pomisliti, dr ■ Mogočni vo'li. — Mesar Jakob je to požrlo marši kako slovensko oiranik iz Mariie Devi(.e v Polju liro, ki je šla potem doli v globo ,je dne 4 t m zakla, dyft yola ^
!<0 ltal,J°-	sta tehtala 1700 kg žive teže in
Ob koncu naj omenim še nekaj, sta stala 16,000 K. Zredili so sc V zadnjem času se je vrnilo pre voli pri Moravčah. To je lep uspeh eej naših ljudi iz Amerike. Princ- simodolske pasme, pri. kateri se sli so s seboj povečini jako lepr kmetu še najbolj izplača govedo-vsote, kar bo za dotično gospo- rc.jja.
darstvo in tudi za cele vasi goto i Surovost. Dne 23. avgusta t. 1. vo precejšnjega pomena. Tako «;c Je bilo na Kumu v cerkvi 7 soci-bo, ta in ona hiša gospodarsko jalistov-delavcev, ki so pokriti zopel okrepila, in denarna pomot pred oltarjem kadili cigarete, e-iz Amerike je bas v sedanjem ca- den pa je pel fantovske pesmi.
IZVANREDNO! Vi lahko vidite vso Evropsko vojno za samo $3.95
Vojna je končala! Ali nc bi mopoče radi videli kako so se vršili hudi boji v Franciji, Belgiji, Italiji, Serbiji, Angliji in drugod v Evropi? Bili radi videl bojo submarinkov in večjih vojnih ladji na morju? Bojujoče se zrakoplave v zraku? Vničena polja, vasi, mesta, zrušene cerkve in druge palače ki so bile uničene v ti veliki brutalni vojni.
Vse vi lahko vidite doma ia brez posebnih stroškov, čisto in precej naravno s pomočjo najnovejše iznajdbe po STEROSKOPU. Vsi tkrazgledi so se vzeli na bojiščih in kadar pogledate preko tega STEROSKOPA vidite vse v naravni obliki kot živo. S čitanjem časnikov in knjig o teh grozotah vojne ne morete nikoli dobiti toliko pojma, kot ga dobite s pogledom skozi naš STEROSKOP. STERO-SKOP je zelo krasno in trpežno izdelan in vam lahko ostane pri hiSi za mnogo let in slike vam ostanejo kot vedni spomin na to svetovno vojno.
Ta STEROSKOP s G vrstnimi raznimi slikami vsebuje vsega 150 raznih slik in ga prodajamo po $3.95 za kratko dobo. Vrednost tega skupnega stroja je najmanj do $10.00 in se lahko dobi le pri nas. To je r.ekaj čisto novega in vsaki hiši ki kupijo to bodo zelo zadovoljni, torej če vas je volja denar prihraniti naročite še danes ta stroj, predno gre cena gor.
NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ. Pošljite nam le 50c v znamkah ali denarju, za troške zavijanja in pošljatve. Ostalo $3.95 bodete pa plačali potem ko prejmete blago na vaš dom. Pišite takoj na:
VARIETY SALES COMPANY,
Dept. 8-A.	1136 Milwaukee Ave., Chicago, 111.
Najnovejše iznajdbe! Fonograf se dobi za kratko dobo po $12.95 6 plošč in 100 igel zastonj!
Novost!
Fonograf, ki vam ga kaže ta slika je ena najnovejiih iznajdb v tem času. Je kra3no, trpežno in močno izdelan iz najboljšega materijala. Vsebuje posebno dobro in močno vrejeni stroj in igra s enim navijanjem vse plošče male in velike vrste. Ima posebno zmet za uravnavanje in igrate lahko hitro ali počasi kot je vam drago. Njega glas je enak vsakemu $100
boljše ugodnosti, to vam-mi jamčimo, sicer je lep okrasek v vašem domu. Iz razloca, da se občinstvo spozna s tem novim strojem smo se namenili prodajati jih za kratko dobo po tovarniški ceni in sic^r po $12.95, da damo tako priliko, da si lahko vsak nabavi er.ega. Fonograf je enako tak kot ga tu opisujemo v oglasu in jamčimo vrnitev denarja ako ne bodete zadovoljni z njim če nam ga vrnete ne pokvarjenega."	f
ZASTONJ: Kdor izreze ta oglas iz lista in ga pošlje nam takoi mu damo POPOI.NOMA ZASTONJ G plošč in 100 igel. I$E POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ. Pošljite nam samo $1.00 kot jamstvo in ostalo pa bodete plačah kadar se vam pripelje blago na dom. Zapomnite si, ta ponudba je le za kratko dobo, torej hitite z naročilom predno se cena temu Fonografu zviša. Pišite takoj na:
IMPERIAL NOVELTY COMPANY
Dept. 1608-A.	1136 Milwaukee Ave., Chicajo, III.

, _......1 .. . -t, . 5T•
u Kran.icm Drugi slučaji so temu več ali jonov. Dobili so razun tega konce
so te o^onl« novo urejeni ho- manj podobni, vsi pa popisujejo tel BeBevue. \ ta namen se je .vnebovpijočo surovo*, k, so si jo 110 posebru kpnzorcij kranjskih dovoUli ondotni žandarji nad on-mešeanov. Jtodi izreOnp lepega dotnim kraetskim ljudstvom. Ker razgleda, ki ga nudi ta pora preko nasi kmetje,I
vse Gorenjske/ je upali, da bcpie hotel poscčalo prav nmogo Izletnikov.	* ■ Po uradnem kurxu IDO dinarjev '300 kron se plačujejo odslej tudi pristojbin* v mednaroducm poštnem prometu, th .,icer. t. za navadna p»sma*it>: 20 g teže pur U 75 dinarjev in za vsakih na-daljnib 20 g po 15 par — 45 vin.
—	2. Za navadne dopisnice aH za vsak tlel dopisnice s plačanim odgovorom 10 par = 30 vin. —Za tiskovine 5 par = 15 vmi. za50 g.
—	4. Za poslovne papirje 5 par ^r 15 vin. za 50 g, najmanj pa 25 par
—	<5 vin. — 5. Za blagovne vzorce 5 par 15 vin. za 50 g. najmanj pa 10 par 30 vin. 6, V eni pošiljki so lahko tiskovine, blagovni vzorci in tiskovine, tedaj se plača po 5 i»r — 15 vin. za vsakih 50 g, minimum 10 par .= 30 vin. Če so pošiljki priloženi se poslovni papirji. tedaj se plača 5 par = 15 vin. za vsakih 50 g, najmanj 25 par = 75 vinarjev. — 7. Za pripo-ročenje, prejemno potrdilo in reklamacijo 25 par = 75 vin. — 8. Dovoljena je ekspresna dostavka (30 par = 1 K), zahteva vrnitve pošiljke in izprememba naslova. 9. Zaradi nestanovitnega kurza za sedaj ui mogoče uvesti mednarodne nakazniake službe, prav tako tudi ne povzetij in postnih nalo-
.kateri itak največ žrtvujejo za državo, niso zato tukaj, da bi-državni organi z njimi nečloveško postopali, zato je vložila Jugoslovanska Kmetska Zveza na poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani sledečo pritožbo:
Tajništvo Jugoslovanske Kretske Zveze pošilja v prilogi dopi« okrajne Kmetske zveze za občino Cerklje na Dolenjskem in okolico, ki jasno govori o samovoljnem postopanju orožništva iz orožniške postaje v Krški vasi. Ker so vsi sl't, a11;!voščili |.ričami. zahteva Jugoslovanska Idiotska Zveza, da se cela zadeva preišče in ljudstvu da zadoščenje.
Na Jugoslovansko Kmetsko Zvezo prihajajo tudi od drugih Kmetskih zvez razne pritožbe o samovoljnem- postopanju orožništva. Zahtevamo, da sc temu sa-
movoljnemu postopanju napravi konec, orožništvo omeji iu poduči kedaj in kako naj deluje.
"Slovenec."
Volitve v zasedenem ozemlju. Rim. —" Zatrjuje se, da se po-zovejo zasedena ozenftja, da izvolijo svoje poslance. Rešujejo se baje vprašanja o določitvi volilnih okrajev. Ciuffelli in Credaro prideta v kratkem v Rim, da se .tozadevno sporazumeta z vlado, gov v prometu z inozemstvom. Iz Da more zasedeno ozemlje izvršiti
istega razloga se ne morejo sprejemati naročila na inozemske časopise. — 10. V mednarodnem
ta važni čin, je dotočila vlada, da se odgodi čas* za glavne volitve, ki bi se po tej določbi vršile zad-
prometu so prepovedana vredno-1 njo nedeljo v prihodnjem novem-stna pisma, vrednostne škatle in bru.
poštni paketi, ker je uvoz in izyoz ^ ostanejo na mestu! — takih predmetov prepovedan.. — Trst. 23. avgusta. Iz Tolmina 11. Pristojbine za notranji promet | poroča jo, da je odpotovalo v Flo-veljajo tudi v prometu s Čehoslo- renco 20 slovenskih učiteljev, da vaško. Rumeni j o in Nemško A v-1 bi tam obiskovali kurz za italijan-strijo. V prometu z vsemi dru- seino.. gimi državami veljajo mednarod-
ne pristojbine po pričujočih navodilih.
Pisma se morajo po novejši odredbi opremiti z znamko 30 vin., dopisnice pa s 15 vin. Na kupljene dopisnice je torej treba prilepiti še znamko za 5 vin., ker ima dopisnica le znamko za 10 vin. Na
VESTI IZ BELGRADA.
Profesorji na pravoslavnih teoloških fakultetah. Kakor poročajo ,bodo za profesorje za teološke fakultete določeni doktorji teologije v našem kraljestvu, za docente absolvirani dijaki bogoslovnih naukov na Angleškem. Profe-
to opo»a»j*mio	mntha^mesta Jbosta-tirr-fej fakntte-
treba naslovnikom dvojne znamke plačati.
Novo žigosanje naših novcev.
l*o poročilu zagrebških listov namerava vlada v kratkem odrediti novo žigosanje bankovcev, ki se bo izvršilo na drugačni podlagi, kakor je bilo prvo, ki je bilo. kakor znano, izvršeno na skrajno nerodni način.
Nuncijatura v Ljubljani? — "Temf>s" 2. t. m. naznanja iz l>et-grada po 'Agenee ties Bal kaneš': Po gotovih ofieioznih informacijah bo sveta stoliea uraduo priznala novo kraljestvo SIIS. šele potem, ko se uredi vprašanje Reke in Jadrana. Medtem naj bi bil Vatikan začasno zastopan po nunciju, ki bi imet svoj sedež v Ljubljani. — Po naših informacijah ni eerkv$niiq krogom ničesar o tem znanega, da bi sveta stoliea nameravala ustanoviti nuncijaturo v Ljubljani.
Divjanje žandarjev v Mraševem.
Iz Vel. Mraševa smo prejeli celo zbirko zgodb, dokazanih s pričami, ka*ko so žandarji iz Krške vasi divjali v Mraševem proti našim kmetom. Dopis nam navaja devet slučajev; enega prinašamo tu dobesedno :	v (.
Frank Pavlin, "star 14 let, sin begunke, stanujoča v Vel. Mrase-vu št. 23, je večkrat na delu pri vdovi Mariji Kvasevec št. 25. Dne 2. avgusta 1JH8 je bil tudi tam na delu. Pomagal je pri mlačvi, ker ni vstal hlapec Alojzij Cugelj. Ta je spal na kozolcu, vsled tega je šel omenjani Frane Pavlin večkrat po njega. Ker ni bilo lestve, je snjezal kar po latah. Ko je šel zadnji pot po njega, so ga videli žandarji. - Takoj pridejo ua dvorišče ter ga kličejo k sebi. Ker je vedel, da radi pretepajo otroke, se je nekoliko obotavljal. Slednjič je vseeno sel. Ko pride do njih, ga zgrabi edtifi izmed žaudarjev za vrat, ga stisnil tako, da je fant pomolil jezik iz ust in prišel ob sapo. Po vrhu ga je še udaril s palico po levi nogi. Posledica je bila, da je fant zbolel. leži od istega dne v postelji in da vse izbljuje, kar za-užije. Semtertja se mu tudi blede. 4. avgusta je n. pr. videl žan darje, ki so gledali njegovo posteljo žandarjev istega Podpisanih 5 prič.
ti izpopolnili zaderska in karlo-vaška deparhija.
Odpusti vojnih ujetnikov. Iz
Belgrada javljajo: Vojni minister je odredil, da se imajo izpustiti na svobodo vsi oni vojni ujetniki, ki so z našega ozemlja, t. j. naši | državljani.
Tiskarsko industrijo v Srbiji je
mjo za poreftke proge, ki že
stqjm in se še u^tanpve Donavi in njenih pritokih in jugoslovanske brzojavne in telefonske mreže. Amerikanci so torej gospodarji nad sedanjim gospodarskim življenjem iu bodočim razvojem podonavskega ozemlja. To pojasnu-je ameriško politiko napram Ju goslovanov v Reki in Dalmaciji.
Jugoslovanska banka sc snuje s kapitalom v znesku 10 milijonov din. Od te s vote se podpiše 6 od-stot. v Jugoslaviji, ostanek pa v Ameriki med izseljenci.'Podjetje bo osnovalo v New Yorku svojo podružnico s kapitalom v iznosu 1 mil. dolarjev. Pri tej podružnici bo imela Jugoslovanska banka odst. delnic, ostanek pa ameriški izseljenci. Na čelu te akcije stoji jugoslovanski poslanik v Pragi g. I van Hribar.
Kako moški in dostojanstveno so se vedli Nemci kot vojni ujetniki v Srbiji. — V velikem boju jc padlo tudi seveda mnogo Nemcev v roke~" Srbov kot vojnih ujetnikov. Srbi so povpraševali ujetnike po rtjihovem rojaštvu in doma-činstvu in so jih temu primerno ločili. Kdor ni bil Nemec ali Madžar, na eno stran, češ: to so "naši"!! Ali oholi Nemci, in nič ma-nje oholi Madžali so hitro razumeli, kaj to pomenja, in so $c od strahu za svoj ljubi jaz ponižali do hinavstva: Aueh wir sind — ""naši'*! Zatekli so se k jugoslovanski besedi, ki so jo sicer vedno zaničevali, blatili in mrzili. Kako nizko, kako podlo. Pravi — kako bi rekli reški Hrvatje — "popr-dili"! .
Zemljišča dobrovoljcem. Izšla je naredba vojnega ministrstva, glasom katere se imajo zbrati podatki dobro vol jce v srbske vojske, katerim se imajo podeliti obljubljena zemljišča. Z ozirom na to, da je mnogo dobrovoljcev že odpuščenih iz vojske, naj vpošljejo vsi o« i, kateri niso v poslali še potrebnih podatkov že za časa službovanja v vojski, osebne sezname Iframhnemu odseku Dravske clivi-zijske oblasti s sledečimi podatki: čin in stan, ime in priimek, odkod je (kraj, okraj), poslednja komanda v stanju katere se je vodil, rojstno leto, služba v kadru, koliko in kje. jc - li pismen, s čim se je pečal v čivilu, je - I i bomj ali neborec in spremembe v teku službovanja.
Ali ste že naročili?
Ali ste že naročili nedavno izdelane poezije prvega ameriškega slovenskega pesnika Ivan Zor-man-a? Vsak zavedni rojak, vsa-
P^rniki. — V stari kraj se more pr. Potni listi se zopet, lahko be, Vipk teden odplflj* pp eden ali več parnikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako pr. odplujejo sledeči p%rniki: Rochambeau. 16. oktobra paraik LaSavoie. Ž5. oktobra parnik La^ Touraine. 25. oktobra pamik La-Loraine. 4. novembra paraik France. Za vsak papik imam še nekaj kart na prodaj.. Kdqr želi potovati, naj mi piše, ker utegnejo priti kake spremembe.
POŠILJANJE DENARJA. Kot z bondom zajamčen zastopnik 18 miljondolarske družbe American , Express Cq. za pošiljanje denarja v inozemstvo, Vam morem poslati denar v vse slovenske kraje zq-nesljvo, hitro in po nizki ceni in sicer:
100 Kron za $ 2.80 200 Kron za 5.50 5Q0 Kron za 13.00 1,000 Kron za 25.00 5,000 Kron za 125,00 10,000 Kron za 250.00 50 Lir za $ 5.90 100 Lir sa 11.40 500 Lir za 55.00 1,000 Lir za 110.00 Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money Order, ali pa po Bank Draftu.
POTNI LISTI.—Onim, ki noes-jo sami imeti te sitnosti, preskrbi/ , tudi potni list.
LEO ZAKRAJdEK, 70—9th Ave., New York, N. Y.
V POJASNILO.
Slišal sem, da ljudje po Mesaba Range govorijo, da imam jaz pri pošiljanju denarja v stari kraj, pri deset tisoč kronah $50.00 večjo ceno, kot drugi pošiljatelji. To so je zgodilo na sledeči način:
Ko sem dal jaz svoj oglas tiskati, je bila cena kronam visoka. In jaz sem gg. urednikom pisal, da kadar cena kronani pade, da naj ceno naredijo po g. Sakserjevi ceni. In tako je prišlo, da je cena kronam vedno padala, ali moj o-glas je bil vedno isti; torej sem ga rajši ustavil in zdaj nimam nobenega oglasa, ali denar pa še vseeno vedno pridno pošiljam brez oglasa, ker zmeraj cenejše pošljem,, kakor kateri drugi.
Ako hoče kdo izvedeti po čim fJošiljam, naj mi piše eno poštno kartico; ga velja samo en cent, pa mu bom odgovoril, po čim pošljem.
JPoždrav rojakom po Ameriki.
Jos. Scharabon, Duluth, Minn.
Denarne pošiljatve
—: za :—
KRANJSKO, ŠTAJERSKO, HRVATSKO SLAVONIJO, BOSNO
pošilja po pošti in kablju pod našo garancijo.
4 L DANAŠNJE CENE:
Kron S 100............$■ 2.50
1,000............ 23.00
10,000............ 220:00
STATE	BANK
> * *
1935-37 Milwaukee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS.
Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12.
»
m mmmi m mmmm
nemsko-avstrijski pohod popolno-1 .	.	. .
.j • • . . doma ta novi književni biser, ma upropastil. Ministrstvo za tr-1
govino je določilo 24 miljonov kron^za obnovljenjc tiskarn na Srbskem. Toda ta vsota ne moro popraviti vse škode, ker je nem-ško-avstrijsko vojaštvo sežgalo vse šolske in učne knjigo. V Srbiji izhaja samo okrog 10 listov, v ostalih delih kraljestva jih jc nad 100.
Ameriški kapitalisti v Jugoslaviji. Pred nekaj dnevi je prišel v Zagreb iz Amerike bankir Anton J. Dreksel v spremstvu svojega prijatelja M. Maleja, da se pouči o obrtnih razmerah Jugoslavije. Prišel je kot pooblaščenec velikega ameriškega sindikata, ki se je o-snoval v Ameriki, da pospešuje in izrablja pridobitne sile v Jugoslaviji.
Ameriški kapital v Jugoslaviji:
— Pariz. — Takoj po premirju so začela ameriška velika bančna in druga močna trgovska društva živahuo delovanje v Jugoslaviji. Dosegli so znatne uspehe, ki pojasnujejo stališče ameriških zastopnikov na pariški konferenci tekom spora med nami in Jugoslovani. Zedinjene države so uvozile velikanske množine živil in si-rovin v Srbijo skozi Solun in v Hrvatsko skozi Reko. Pošiljatve zadnjih petnajstih dni znašajo o-koli 800.000 parov čevljev, do 3000 tonelat usnja, do 6000 tonelat moke, do 2000 tonelat sladkorja, do tisoč tonelat kave, do 250.000 gotovih oblek in do 3000 tonelat mesa. Razun tega znašajo predujmi ameriških bank Jugoslaviji več ko 300 milijonov "frankov. Srbska vlada je s svoje strani dovolila nekemu ameriškemu konzorciju 90-letuo izkoriščanje rudnikov v Sloveniji iii Bosni, sodelovanje pri že izkoriščenih rudnikih in končno izkoriščanje ogromnih gozdov j
ka slovenska hiša bi morala imetii	Jo^iT1nTn^Zoi^^v
pisalni stroj (Horn* type-writer). Dosti je oseb ebojrsra spola, ki piiejo. eoIo nerazločno. Ta stroj je po ceni in lep. Vsak otrok se tra lahko v nekaj minutah privadi, v par urah jc r>a te veič strojepisec. Vsak tnrovec. r,	r.,,rw	.	a»rent ali tajnik druStVa bi moral imeti pi-
Zorman-U, 6119 St. Clair Ave., «»'»>« ker je lepa in čitljiva pisava *a
Cleveland, Ohio.	V8C vc,ike vrcdno8ti- Na* "troi
Knjiga velja samo $1.25 s poštnino vred in sc naroča pri: Ivan
Ne "jaz
upam , vem.
ampak "jaz
Dosti jc zdravilnih priprav, ali izdelkov, katere jemlje bolnik samo z zavestjo "Jaz upam, da mi bi pomagalo." Če pa trpite vsled slabega okusa, zaprtja (zabasa- | nosti), glavobola, nervoznosti, in j drugih želodčnih neprilik, in če | rabite pri tem Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, poten lahko rečete: "Jaz vem, da mi bo to zdravilo pomagalo." Vzemite za izgled slučaj Mr. Albert Ha srda, R. 2. Yoakum, Texs. On je bolehal celih 22 tednov; marsikdo je že mislil, da ne bo več ozdravel. Kakor nam piše dne 24. septembra, ga je pa Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino zopet spravilo na noge. — Vnetje v vratu je znana jesenska bolezen. Takoj, ko čutite težavo pri požiranju, grgljajte Trinerjev Antiputrin, pomešan s toplo vodo. Vspeh bo vas iznenadil! Ta kakor tudi vsa druga Trine r jeva zdravila dobite v vsaki lekarni. — Joseph Triner Company, 1333 —43 So. Ashland Ave. Chieago, III.
(Copyright by Jos. Triner Co. Chicago, 1919)
ima celo
. .sktično sestavo črk in cena mu je samo $6.75 za jtepir 9 palcev ftirokj Imamo 5c nek drugi »troj, na katerem lahko ravno Uko piftete. kakor na nakem >100.00 vrednem stroju. Mi ga damo po izjemni ceni $18.50. Vsak »troj jc varno zapokan: mi plačamo ves prevo* do vafto hiše. Z vsakim strojem flmno tudi navodilo kako i njim ravnati. Pošljite; šc danes naročilo skupno e Money Ordrom na Universal Distributing Co., Dept. 2*3, 36 Madison Sq. Stat., New York, N. Y.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. BO. K. S. 1C. J„ H. S. PITTSBURGH. PA.
HIŠA NA PRODAJ.
V Chicagu, v sredini slovenske naselbine, blizu domače cerkve je na prodftyicpa, zidaka h% in sicer na 2042 W. 22. Str. blizu Hoy-ne, Ave. Prod^ se po ceni.
Ima primeren lokal za vsako trgovino ;(| j je. .stanovanje s štirimi »ebami; poleg tega je še drugo stanovanje z ravno toliki-
kanei, se računa
ima «vojo redno m«««čno sojo vsak* drugo nedeljo ▼ me«ecu ▼ Kranjske Slovenskem Domu, 57 in Butler St.
Pittsburgh, Pa.
Ucadniki sa leto 191*t Predsednik: John Mravintz, 1101 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
L tajnik: Frank Trempus. 6146 Curnegia Ava., Pittsburgh, Pa. t
Zastopnik: Jurij Gregor«*, 4617 Butler St, Pittsburgh, Pa. „ .
Dmšt zdravnik: Dr. C. J. Sty*, 8C5 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh; Člani se sprejemajo ▼ flrtlro w do 60. leta; poflnrtmna je $1000, H>00 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniSe Dodpore na tedeu.
Slovenci in Hrvati, kteri ie
pri nobehem družtvu.spadajočem h S. K. J. se uljudno vabijo pod jsaatavo zgdraj omenjene« društv*.
Za vsa pojasnila se obrn'" raj imenovane uradnika slučaju bolezni se mora k ga društva oglasiti pri »obratu ^ohn GolobiČ, 6621 Carnegie Ave., Pitt* burgh, Pa., isti dan ko Sboh in rame tako zopet ko oadravi
V t*
IG355EBEI
, Krasen roman j "MILIJONSKA NEVESTA
izhaja v tedenskih zvezkih po 12c s pdštnino vred.
Vi zalogi imam vse, dosedaj izdane, zvežke.
Rojaki! Sezite po tem zabavnem čtivu, .ki se dobi pn: ■
JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Are., Chicago, III.
0@G£5E){
PRODAJAMO NA MALO IN DEBELO PURITAN MALT EXTRACT IN HMELJ
iz katerega si lahko vsak naredi doma najboljše pivo. Kdor naroči več blaga ob enem, damo popust. Za 6 galonov stane brez poštnine $1.50. Naročila za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z vsakim naročilom pošljemo potrebna navodila. Z naročilom vred pošljite money order, bančni ček ali draft. Vse pošiljatve se naj naslovijo na:
j M. MLADIČ, J. VERDERBAR COMPANY, 2603 So. Lawr.t.ale Ave., Chieago, 111. (uninc.)
Iščemo zastopnike.
Bojite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačujemo na hranilne uloge
po
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili
brezplačno.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00.
__I	• ' ' —	"
Emil Bachman inc.
2107 So. Hamlin Ave.
CHICAGO. ILLINOIS.
Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in dragih društv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. a K. J.
Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste po-qtreženi.	*


MINERS STATE BANK.
CHISHOLM, MINN.
S tem ae vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnepi kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so jpri nas absolutno varne.
Za pojasnila nam pišite v slovenščini.
: ZNAMENJE ŠTIRIH
Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n.
■
(Konec.) , "Tonga — tako mu je bilo i-ine — je bil dober veslač in je i-inel eelo svojo ladjico. Ko sem torej videl, kako mi je vdan, da bi naredil vse, kar bi hotel, sem mislil takoj: 44Jonatao, sedajle, ali l>a nikoli i.—-". Kmalu sva se pogovorila o vsem. kako bi se dalo uiti. V določeni noči naj bi prišel s svojim čolnom na določeni kraj, kjer bi ga jaz pričakoval. Naročil sem mu tudi, da naj vzame s seboj več steklenic vode studenč-niee, kokosovih orehov in krompirja. Mali Tonga je bil res zanesljiv in zvest. Gotovo nihče ni i-mel tako udanega totvariša. V določenem času je priveslel s svojim čolnom in predno je minila ura, sva se zibala že daleč na širokem morju. Tonga je vzel vse svoje imetje s seboj, svoje orožje in svoje lesene malike. Iz dolgega bambusovega droga, ki ga je imel s seboj, in iz štorij, narejenih iz kokusovega ličja, sem napravil nekako jadro. In tako sva deset dni jadrala na slepo srečo sem ter tja; enajsti dan pa nama je bila. sreča mila. Vzeli so naju na neko ladjo, na kateri so se vozili malajski potniki iz Singapore v Jidda Bila je sicer čudna družba, toda kmalu sva se je privadila. Imeli pa so to lepo lastnost. da naju niso kar nič popra-ševali, ampak naju pustili kar lepo pri miru.
44Če bi vam hotel pripovedovati vse čudne dogodke, ki sva jih z mojim pritlikavcem prestala, vem, da bi mi ne bili hvaležni, ker bi poprej napočilo jutro, preuuo bi končal s svojim pripovedovanjem. Potikala sva se po širnem svetu; vedno je prišlo kaj vmes, da nisva dolgo, dolgo mogla dospeti v London. Toda ves čas sem imel svoj namen pred očmi. Vsako noč se mi je sanjalo o Šoltu. Gotovo sem ga v$č kot stokrat ubil v sanjah. Slednjič, pred kakimi tremi ali štirimi leti, pa sva vendar dospela na Angleško. Brez posebnih težav sem našel Šoltovo stanovanje in najprej sem sklenil poizvedeti, če je spremenil zaklad v denar ali ne. Sprijaznil sem se z nekim možem, ki mi je mogel pomagati — njegovega imena nočem imenovati; kajti nikogar nočem pohniti v nesrečo. Ta mi je povedal, da major Šolto dragocenosti še hrani, in od tedaj isem skušal na vsak način priti v njegovo bližino; toda bil je zvit in imel je vedno pri sebi za stražo dva hrusta; raz-ventega pa še svoja dva sinova in nekega služabnika iz Indije.
Nekega dne pa sem zvedel, da je na smrtni postelji. Takoj sem odhitel na njegov vrt s trdnim upanjem, da mu vsaj v zadnjem trenotku poplačam, kar sem mu dolžan. Priplazil sem se do okna ter ga zagleda), kako je ležal na postelji, in oba sinova sta stala pri njem. Že sem hotel skočiti v sobo ter se spustiti v boj z vsemi tremi, kar zapazim naenkrat, kako se mu je poveznila spodnja čeljust; in sedaj sem vedel, da je po njem. — Se v isti noči sem vdrl v njegovo sobo ter preiskal kak dokaz, kam je skril zaklad, vse njegove listine, da -bi našel Toda vse iskanje je bilo zastonj,
Zdelo se mi je, da, če mi Tonga pomaga, vse lahko izvršim. Tra,-ba mu je bilo si privezati debelo vrv okoli pasu, in ker je znal plezati kakor maček^ je lahko prišel na streho. Toda gospod Šolto je bil žal še v svoji sobi r— to je bila njegbVa nesreča. Tonga je mislil, da je storil nekaj zelo pametnega, ko je spustil nanj zastrupljeno puščico; kajti, ko sem tudi paz priplezal po vrvi navzgor, sem ga videl, kako je stopal ponosno po sobi kakor našo-, pirjen pav. Zato se je pa tudi zelo začudil, ko sem ga oplazil s koncem vrvi ter ga zmerjal s krvoločnim risom. Najprej sera spustil zaboj z dragocenostmi po vrvi navzdol, potem pa sem še sam splezal na tla položivši še pred 4 4 zna men je štirih" na mizo, v spomin, da so dragi kameni zopet prišli enkrat v roke pravega gospodarja. Tonga pa je nato potegnil vrv navzgor, zaprl okno v sobi ter se vrnil po isti poti na tla, po kateri je bil prišel gor.
" Kako se nama je nadalje godilo že tako veste. Čolnarje sem dišal hvaliti brzino ladje 4 furore pa sem mislil, da bi bilo dobro na njej bežati. Staremu Smi-thu sem obljubil "lepo vsoto denarja. če naju varno pripelje po Temzi do morja k naši ladji; skrivnosti pa mu nisem razodel. Ne pripovedujem vam tega za kratek čas, gospodje — kajti vi ne zaslužite, da bi vas zabaval — temveč zato, da spozna celi svet, kako zlobno me je ogoljufal major Šolto, in kako nedolžen sem, kar se tiče umora nje-
"Da, po vsakem hudem napo-•ru oslabim;.ves ta teden bom zanič, in se bom vlačil ,kakor jesenska megla."
"Čudno," rečem jaz, 44kako se pri vas počutje spreminja. Nekaj časa ste veseli in živahen, sposoben najglobokejsih misli in naj-liapornejSega dela; pa kar naenkrat vas prime nekaj, kar bi pri drugih ljudeh imenovali lenobo.'
44Vidite", je odgovoril nato Holmes, 44 kakšnemu nadarjenemu mlademu fantu predbacivajo, čeŠ časih si postopač, časih pa si tudi še za. kakšno rabo. — Toda pustimo prazne čenče in vrnimo se k Šoltovim. Kakor vidite iz Jonatanove povesti, je imel ta v Šoltovi hiši tudi nekega zaveznika. To ne more biti nihče drugi kakor hišnik Ral Kao; in tako gre Jonesu, ki je dal moža takoj zapreti, čast, da je pri tem velikem ribjem lovu ujel vsa jeno ribo čisto sam."
44 Plačilo je krivično razdeljeno," sem rekel jaz.
44 Vsi smo se trudili in sodelo-\ftili, pa jaz sem si zaslužil ljubeznivo ženko, Jonesu bodo peli slavo — in kaj ostane vam?"
*	Y
"iMeni," reče Serlok Holmes," — no, meni pa ostane le vedno steklenica kokaina.", In segel je s svojo drobno, belo roko po nji. .
RAZVESELITE SVOJCE V STARI DOMOVINI!
Kdor hoče poslati zaboj (kišto) blaga sorodnikom v stari domovini, da jo bodo dobili še pred Božičem, naj to stori najkasneje do 15. oktobra. Zaboj mora biti do tega dne v moji pisarni, ker tedaj bo šla vsa pošiljatev naprej. Prazne zaboje prodajam po lastni ceni. Vsa pojasnila o tej pošiljatvi dajem rade volje na osebna, ali
jam po pismena vprašanja.
DENAR POŠILJAM V STARI KRAJ. (Danes velja K 1000 — samo $24.00).
Izdajam čeke na Ljubljansko kreditno banko, katerega lahko pošljete s pismom vred svojcem v staro domovino.
JOHN ZVETINA
1726 SO. RACINE AVE.
Telefon:, C AN AL 4503.	|
govega sina.
44Čudna povest!'* je rekel Šer-lok Holmes. 4 4 Torej vi ste prinesli svojo vrv s seboj »Tega prej nisem vedel. — Povejte mi še, kako je moral pritlikavec, ko smo vas zasledovali, izpustiti še eno puščico proti nam, saj sem vendar mislil, da je bil vse pozabil v sobi pri mrliču.'
44 Seveda, gospod, vse, raz.ven ene; ki jo je še imel v pihalniku.'
"A, tako, saj res," je vzkliknil Holmes, 44na to pa še mislil nisem."
Naenkrat pa je postal Athel-ney Jones siten. 44Ustregel sem vaši želji, Holnies", je rekel ne-potrpežljivo, 4 4 sedaj je pač že skrajni čas, da spravimo tega čvekača v varuo zavetje. Voz čaka že dolgo in policaja se se gotovo tudi že dolgočasita pri vratih. Lepa hvala torej da sta mi pomagala. Seveda bosta morala, gospoda, pri obravnavi priti za priči. Za zdaj pa lahko noč!'
44Lahko noč, gospodje," je voščil tudi Jonatan.
44Pojdite naprej, Jonatan, da vas bom imel pred očmi."
To so bile zadnje besede previdnega Jonesa, ko sta z Jona-tciom zapustila najino sobo.
KONEC.
4 4 No, to je torej konec cele i-gre." sem pripomnil jaz. ko sva s Holmesom stala sama in nekaj časa molče pušila vsak svojo smoko. "Bojim se. da je to zadnja preiskava, pri kateri imam priliko občudovati vašo bistroumno metodo. Gospodična Mor-stan mi je namreč skazala čast, da me je namreč izbrala za bodo
"Sfeverova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Nered ledic
m n« sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost lahko konča slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo teiko zdrave. V sled tega ne odlašajte. Bodite si-
Surni, da jih popravite takoj v za-Btku r.sreda. Vzemite
— — — — CHICAGO, ILL.
Vogal 18. ceslč
Marija Sluga
1810 Vt 2>od St. Chieage. m,
Telephone Canal 47M
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
se uljudno priporoča slovenskim In hrvaikito tenant in ogrskim Slo-
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastile, Kupne pogodbe, Potne Ušle (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriuj« VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu.
Severa's
Kidney and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) za zdravljenje takih tolezni kot vnetje led.c ali mehurja, zastajanje vodo ali goste urine, trpljenje pri urinaciji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu, ki izhajsjo iz bolnih ledic. Na prodaj v vseh leksrnah. Cena 75c in 3c davka, ali $1.25 in 6c davka.
W F Sf VFP<V CO CEO AR RAPIDS, IOWA

in jezen in srdit sem odšel. Poprej sem pa še zapisal na neki list Ce^a	s0Pr°ga 44znamenje štirih", kakor je bilo zapisano na narisu, ter ga pritisnil na njegove prsi ,da vzame s
POZOR ROJAKI!
-Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj me-ni nazuani; kako farmo si želi kupiti:
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želiie kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmetova t i.
Prodajam farme in ncobdoJano zemljo po nizki •eni in na lahke odplačilne obroke.
Ne kupile nilxjrr lanu«', dokler si ne oglodate fnim, katere imam jaz na prodaj. Ce to storile, si bo- i ste gotovo prihranili precej de- j narja. Pišite na naslov:
Ignac Česnik, Willard. Wis.
---——
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro te 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo i največjim zaupanjem. A to tuai radi pravega vrro ka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Stevilnib odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebine izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil že zadnji steber in morali smo e<>ue nekoliko povižatL Vsak prijatelj Trinerjevib lekov priznav« brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane »tvar več, ni bilo mogoče draginji ▼ okom priti. Zato pa bo vredgost Trinerjevib lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriške Zdravilno - Grenko Vino -
tertg ima tako zaupanje in vs|>eh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jilt je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilne Grenko Vino očisti telodec ic odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeae snovi, ki so nekakšen brlog /fotvoruih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi tek. so prosti vsakoršne ne-potrebna mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grer.ke koreninice ter krasto žareče rudeče vino. V zadevi alwMiiMti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navad** »iaboče, kakor tudi v teiod<*nih iiepriliKah. ki rade uadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in anstfe delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je slasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevraigije, lumbago, otrpeloeti gležnje v in drugih, najhitrejša In gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in sa mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. •
Trinerjev Antiputrin
js izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust. istotako za čiščenje ran, izpuščajev in dragih kož nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TR1NEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH. GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1916, GRAND PREt—PANAMA 1918.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
First National Bank
CHISHOLM, MINN.

liolmes je žalostno nekaj za-godrnjal.	i
Baš tega sem se bal", je re-
seboj v grob znamenje onih štirih mož, katere je tako nesramno okradel in prevaril.
Nekoliko časa sem živel ob tem> da sem ubogega pritlikavca
kel, 4 4 ne morem Vam častita tj."
Bil sem nekoliko užaljen. 14 Ali imate sploh kakšen vzrok, biti z mojo izvolitvijo nezadovoljni?" 4 4 Nikakor ne, ravno nasprotno.
Tongo kot #črnega Kamnibaia ka- Mislim, da je ona naljljubezni-zal po semnjih in komedijah. Na-jvejša gospodična, kar sem jih še vadno je jedel surovo meso ter videl. Tudi je pokazala izvrstno
kazal andamanski bojni ples. In tako sva imela po vsakem dnev-
spretnost pri zasledovanju zločincev. Kaj ni prebrisana, da je
nem trudu poln klobuk bakra, shranila tako skrbno naris dvo-Kar se je pa medtem vršilo v | rane mesta Agre, kjer je bil za-Pondicherv-Lodge, sem vse na- j klad, in sicer bolj skrbno, nego tanko poizvedoval. Nekaj let se vse druge očetove li^tiue? Toni prigodilo nič posebnega, pač da ljubezen je nekaj, kar raz-pa so povsod stikali za zakladom, burja človeka, vse pa, kar raz-Slednjič pa pride vendar poroči- burja človeka, nasprotuje hlad-
lo, ki sem ga tako težko čakal. — •Našli so zaklad. Bil je v podstre-
nemu in zdravemu razumu, ki ga jaz cenim čez vse. Jaz sam se go-
šju hiše, v kemični delavnici go- tovo ne bom nikdar ženil, že zato spoda Jerneja Šolto. — Toda ka- ne, da ne zgubim hlačjnega, zdra-ko naj pridem revež z leseno no- vega razuma. "V go tja gor To se mi je zdelo ne- 44Upam,' sem rekel smeje se, mogoče, dokler nisem zvedel za 4 * da bom ohranil svoj zdravi ra-podstrešuo okno, in pa, ob kate- Izum. Toda vas " je hudo prijelo, ri uri Jernej Šolto hodi večerjat. Holmes!"
Glavnica in preostanek $100,000.00
Skupno premoženje $1,500,000.00
Nasvet starišem: — Vaši otroci rasejo in bodo kmalu potrebovali izobrazbe. Prihranite si nekaj malega vsak mesec, naložite svoto v našo veliko in močno banko, in ko bodo Vaši otroci dovolj stari, boste imeli za njih izobrazbo dosti denarja. S tem boste izvršili svojo dolžnost napram njim, da Vam bodo otroci enkrat v zabavo ter ponos. Vaš domačin, ali rojak Jakob Osbolt Vam bo ves ta načrt razložil; zglasite se torej pri njem.
Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah pa tudi zvečer od 7. do 8. •
MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KRAJE JUGOSLAVIJE.
(pip r^nTOarejEJzrargjarzJErajarajzJH^^	argj?„r raiHJzrajaraj^jsfgjpjarajarH^
1
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE 6 O LEX
je ta banka varne čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. - Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.	'
Naložite torej Vaše prihranke v j v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
Nirastli obresti si polletna pripisujejo k glavnici, OQL ill pi Izpličujtjt m hranilne uloge od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
«Jollet,	Illinois.
*4 LJUDSKA BANKA''.
396