LETO XXXIV., ŠT. 16 Ptuj, 23. aprila 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Stalnih stroškov je veliko (stran 2) Kdaj boljše telefonske zveze (stran 5) Moč v skupni odločitvi (stran 4) Tekmovanja ob dnevu železničarjev (stran 6) Sreča je, če imaš prijatelje (stran 8) 40 let enotne fronte Bilo je pred 40 leti —27. aprila 1941 — v času. ko je slovenski narod pričenjal svoj odkril hoj :o uresničitev zastavljenih ciljev Partije, sprejetih v zgodovinski noči na Cehinah. Rodila se jt osvobodilna fronta slovenskega naroda, vsenarodno osvobodilno gibanje, lista horhena ljudska organizacija, s katero se je dvignil slovenski narod v oboroženo vstajo in zmagal nad silami Jd.uslične agresije in nad notranjo 'reakcijo ter si skupaj z bratskimi jugoslovanskimi narodi na široko odprl pol v svobodno novo življenje. OF je bila politična osnova oblasti ter dejavnosti delavskih in ljudskih množic pri obnovi jn uresničevanju ciljev socialistične družbe. Ob uvajanju delavskega in družbenega .samoupravljanja, s krepitvijo družbenoekonom- skega položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi se je spreminjala organiziranost in oblika delovanja OF. ki preraste v SZDL Slovenije. Poslala je tribuna socialistične misli, nosilka akcije množic in politična osnova socialistične demokracije. To vlogo uresničuje tudi danes, ko razvija in uveljavlja socialistične samoupravne družbene odnose. V letošnje obeleževanje O F vključujemo praznovanje 40-letnice vstaje in .socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Plamen vstaje vseh naših narodov in narod- nosti, leta 194) proti okupatorju, pod vodstvom KPJ in tovariša Tila.je bil po širini vseljudski. Ta plamen, ki gaje občudoval ves svobodoljub- ni svet. je iz leta v leto vse močneje zagoreval v enotno socialistično revolucijo v Jugoslaviji. Vsaka vsiaja naših narodov posamič in vse (Staje skupaj so izpričevale in izpričale že od v.sega začetka zgodovinski interes delavskega razreda, kije bil tudi interes narodov. Pri obeleževanju teh dveh velikih jubilejev, brez Tita — z bolečo zavestjo pogrešamo velikega človeka, s katerim smo bili nad 40 let in pod čigar vodstvom smo pripravljali revoluci- jo, bili odločilne boje med vojno proti sovražni- ku in izbojevali največjo zmago, pozneje pa z njim ustvarjali velika dela r socialistični gradil vi. Toda spoznanje, da smo brez Tita. je preraslo v zavest, da smo zdaj in da bomo vedno s Titom in njegovim delom. \aš ponos, da smo imeli Tita. krepi naša zavest, da imamo velika dela. ki nam jih je zapustil Tilo: samoupravljanje, močan delavski' razred, revolucionarno zvezo komunistov Jugo- slavije, bratstvo in enotnost, močno jugoslovan- sko ljudsko armado in vseljudsko obrambo. Minula 40 leta so bila leta težkih preizku- šenj, pa tudi mirna leta. da smo v njih lahko povsem sprenu'nili podobo domovine, njeno .socialno strukturo, zavesi in samozavest njenih narodov in množic. Zaokrožili smo cel sistem socialističnega samoupravljanja, razširili našo vlogo v neuvrš- čenem svetovnem gibanju in postali nosilec boja za nove enakopravne ekonomske odnose. I obeleževanju jubilejnih obletnic je za naše ' delovne ljudi in občane zlasti pomemben zapleten mednarodni položaj, ki vpliva tudi na našo državo. Srečujemo s s krizo popuščanja v mednarodni politiki, hkrati se poglablja kriza svetovnega gospodarstva' — srečujemo se s ležklmi gospodarskimi razmerami doma. Zato naj obeleževanja 40- letnic zgodovin- skih trenutkov prerastejo v velik boj vseh nas za siahilizacijo — varčevanje in krepitev gospo- darske moči skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Naši delovni ljudje in občani bodo svoje naloge v sedanji etapi razvoja izpolnili prav loko vestno kot pred štiridesetimi leti. ko. so se vzdignili v vstajo in začeli socialistično revoluci- jo in prav tako koi takrat, ko so obnavljali zrušeno deželo. 1' izpolnjevanju sedanjih nalog se mora vsak delovni človek in občan zavzetnati za uresniče- vanje začrtane politike, hkrati pa se odločno postavljali po robu vsakemu pačenju temeljnih političnih načel naše socialistične samoupravne družbe, vsem poskusom izkoriščanja trenutnih težav za napade na naš družbeni sisletn. MARICA FAJT OBVESTILO UDELEŽENCEM PROSLAVE V MOSTJU Na veliko manifestacijo ob 40-letnici OF so vabljeni tudi vsi tisti občani, ki se ne bodo mogli udeležiti pohoda Po poteh revoluci- je. Zato jih obveščamo, da bodo v soboto, 25. aprila 1981 vozili avtobusi v Mostje. Iz avtobusne postaje v Ptuju bo med 9. in 11. uro odhod avtobusa vsake pol ure. Popoldne med 13. in 15. uro pa bo vsake pol ure vozil avtobus iz Mostja v Ptuj. lideležence proslave tudi obveščamo, da bo po končani slovesno- sti v Mostju še velik miting, ki ga za vse udeležence pripravlja TOZD Gostinstvo »Haloški biser«. Za vedro razpoloženje bo poskrbel tudi ansambel Vikija Ašiča. Iz razmišljanj Borisa Kidriča ,,Konec iconcev je bilo v naši novejši zgodovini vse odvisno od vprašanja, icako daleč se je povz- pel delavski razred." (1940) ,,Osvobodilna fronta sloven- skega naroda ni razredno gibanje, temveč je široko nacionalno osvobodilno gibanje. Osvobodilna fronta je zajela najrazličnejše raz- rede, sloje in poklice..." (1941) ,,Jedro slovenskega partizanstva tvorijo slovenske ljudske moči. Slovenski delavec in kmet sta prva zagrabila za puško... Boj sloven- skih partizanov je živo nasprotje, živo zanikanje hlapčevstva, kapitulanstva, nemoralnega sožitja s tujimi zatiralci." (1941) ,,Osvobodilna fronta je prav zaradi tega izvedla tak preokret v naši narodni zgodovini, ker je zna- la dvigniti iz naših ljudskih globin vodilne kadre našega naroda." (1945) PRED POHODOM V MOSTJE POT SPOMINOV, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Na mestu poslednjega boja slovensko-goriške Lackov,e čete se bo v soboto. 25. aprila zbralo najmanj 10 tisoč delovnih ljudi in občanov ptujske občine, ki bodo s. svojo ud^Mežbo prispevali, da bo spominsko obeležje 40-lelnice ustanovitve OF in 40-lelnice za- četka vstaje, .še slavnejše. Letošnji pohod sovpada tudi s prihodom zvezne štafete mladosti, s katero mladi rod izraža doslednost v uresničevanju Titove poti. V slo- vesen trenutek pohoda pa se bodo vključili tudi mladi vojaki ptujske vojašnice, ki bodo tega dne sve- čano zaobljubili. Pohod bo sestavljalo pet odre- dov: Krambergerjev. Lackov. Osojnikov. Kvedrov in Sagadi- nov. slednji je na novo ustano- vljen letos. Zbirališče za Kram- bergerjev odred je pri otroškem vrtcu Jožefe Lacko v Rogoznici, za Lackov je na Slovenskem trgu v Ptuju, za Osojnikov pri OŠ >>Franc Osojnikc v Ptuju, za Kvedrov pri OŠ Tone Žnidarič v Ptuju in za Sagadinov v Budini pri temeljni organizaciji KP Avto- park. Udcle^ženci Kramhergerje- vega in Kvcdrovega odreda bodo pripravili tudi partizanska mi- tinga, prvi v Pacinju. drugi v Do- rnavi. Povsod so s pripravami na po- hod pri kraju. Letošnje obletnice .so organizatorje pohoda še pose- bej obvezale, zato so izvedli zelo široke priprave, .š pripravami pa so pričeli že v mesecu marcu, iz- kušnje zadnjih let kažejo, da je med pohodniki manj starejših občanov. letos pa je pričakovati, da bo njihovo število večje. Zelo dobro se na pohod pripravljajo tudi v organizacijah in društvih. Posamc/nc poti. ki jih bodo prehodili pohodniki so različno dolge in znašajo do 10 do 16 km. Trase vseh poli so namreč tako začrtane, da se bodo pohodniki ustavili ob spominskih obeležjih narodno-osvobodilnega boja. Na teh mestih bodo z uro zgodovine počastili pomin padlih in oblju»- bili. da bodo dosledno branili pridobitve revolucije in sociali- stičnega samoupravljanja. ,-MG Z lanskega pohoda foto: B. Rode V POČASTITEV OF | v počastitev štiridesetletnice ustanovitve osvobodilne fronte slo- i venskega naroda bo jutri zvečer, v petek. 24. aprila ob 19. uri v delavskem \ domu Franca Kramberaerja v Ptuju, slavnostna seja občinske konfe- ■ renče SZDL Pluj. " \ Po slavnostnem govoru bo podelitev srebrnih znakov OF in izro- i čitev odlikovanj občanom, ki jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. - U-^ Z OBČINSKE KONFERENCE Z§MS PTUJ v preteklem tednu jepri občinski konferenci ZSMS v Ptuju biloj prci-cj akli\no. \ petek 17. aprila so se sestali predsedniki osnovnihi oraahi/acij mladih v osnovnih in srednjih šolah ter delegati kluba ptuj-; skHi šiudehlo\ na konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju. Uvodo-i ma so e\idenlirali možne kandidate za sprejem v enote teritorialne j obrambe, za tem so se dogovorili o sodelovanju na letošnjih mladin-i skih delo\nih akcijah. Beseda je bila tudi o štipendijski politiki pri nas,; pa o akciji 1000 najboljših srednješolcev. Nekoliko več besed so name-j Miili prireuil\am ob mesecu mladosti in v zvezi s tem sprejemu pionir- je\ \ \rste ZSMS. ; \ ponedeljek 20. aprila pa so se sestali člani predsedstva občinske' isonfercncc ZS.MS Ptuj. ter uvodoma prisluhnili razpravi Janezal Zampc. predsednika konference mladih v krn,etijstvu. o družbeno j ekonomskem položaju mladih kmeto\alcev. Člani predsedstva so^ obra\navali tudi pravila o delovanju medobčinskega sveta ZSMS zaj štajersko regijo, ter se ob koncu dogovorili še o poteku lokalne in^ z\e/ne štafete mladosti. -OMi Sete\ sladkorne pese je tako- rekoč končana, pred kmetovalci pa je že setev koruze, ki je ena glavnih krmnih rastlin. Mnogi se pn tem težko odločijo, kakšno >emc naj uporabijo, da bodo imeli \ jeseni čim boljše pridelovalne re/ultate. Pravilen izbor sorte je namreč eden poglavitnih pred- pogojev za boljši pridelek. Naše območje delimo na dve. /a pridelmanje koruze različni tibmočji. Pr\o je območje Slo- venskih goric in Haloz, drugo pa je ra\ ninskoobmt)čje. Na enem in drugem območju namreč potre- bujemo različne sorte koruze. Za območje Slovenskih goric in Haloz so tako najprmiernejše "sorte BC-28-11. OŠ-TK-290 in OS-SK-247. primerne pa so tako za zrnje kol za silažo. Na ravninskem delu Ptujskega in Dravskega polja pa so primerne sorte iz družine poznejših hibrid. To so sorte ZP-370 in ZP-SK -46 A. loje precej stara sorta koruze, ki da velik pridelek, je pa nekoliko slabša po kvaliteti, nekoliko boljše pa so sorte BC-488 in BC-418. Vse to so že znane sorte, zato njihovih lastnosti ni potrebno posebej na- vajati, sicer pa lahko dobijo pri- delovalci podrobnejše informaci- je pri strokovni službi pri Kme- tijski zadrugi. Semena so pri za- drugi nabavili dovolj, čeprav vijeh omenjenih sort ni bilo mogoče dobiti, tako so seme za sorto BC-28-11 nadomestili s semeni nekoliko ranejših sort BC-191 in BC-183. pridelek pa je približni) enak. Zemljo /a setev koruze je le malokomu uspelo preorati in pripraviti že jeseni. Glavna pri- prava zemljeje bila izvedena torej spomladi. Pred setvijoje potrebno zemljo temeljito prebranati in uničiti že vznikel plevel in zdrobiti grude. Posebno pozorno je po- trebno oprav iti tudi gnojenje, ker pa vemo. da gnojila trenutno ni v izobilju in ga pred setvijo tudi ni pričakovati, bo potrebno koruzo doiznojevali z dušičnimi gnojili in mešanimi kompletnimi gnojili — NPK. Najprimernejši čas za setev koruzejeod 25. aprila do 10. maja. .Dosedanje vreme je zemljo že precej izsušilo in bo suha zemlja ter grudjc nekoliko otežkočalo setev. Nekoliko ležav bo tudi s škropljenjem proti plevelu, saj škropiv o zaradi suše slabše deluje. Ce >e bo suša nadaljevala, bo škropljenje bolj učinkovito po vzniku plevela in koruze. JB Obdelati je treba vsak ko<«ček zemlje, da bomo resnično povečali proiz- vodnjo hrane Foto: I. Ciani 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 23. april 1981 - TEDNIK Stalnih stroškov je veliko Da je elektrika nepogrešljivi del naSega življenja in dela, ni potrebno posebej dokazovati. Ko pa govorimo o elektriki, elektrogospodarstvu, velikokrat omenimo njeno ceno, zlasti ob zahtevkih oziroma predlogih za njeno povijanje. Kako se oblikuje cena za porabljeno električno energi- jo? To vprašanje smo v zaCetku našega obiska postavili direktorju TOZD Elektro Ptuj Stanislavu Toplaku. ,,Cene električne energije se oblikujejo na osnovi ovrednotene elektro- energetske bilance v skladu z veljavnim tarifnim sistemom. Ce pogleda- mo elektroenergetsko bilanco ugotovimo, da so glavne postavke pora- bljena sredstva, ki predstavljajo 68,3 odstotka celotne vrednosti bilance. Največji stroSek pri porabljenih sredstvih predstavlja energetsko gorivo in sicer 38,7 amortizacija 21,9 %, ostali materialni stroški pa samo 7,7 odstotka. Iz tega je razvidno, ker elektrogospodarstvo na cene energet- skih aoriv in amortizacije ne more vplivati, da so stalni stroški nekaj čez 60 Dohodek predstavlja 25,1 Vo ovrednotene elektroenergetske bilance, od tega pa osebni dohodki in sklad skupne porabe le 11,4 od- stotka. V bilanco pa je vključen tudi nakup energije izven sistema, torej proizvedene energije izven elektroenergetskega sistema Slovenije, ta strošek pa predstavlja 6,6 '^'o celotne vrednosti bilance. Planirana elektroenergetska bilanca za letos je 21 % višja od lanske. Ovrednoteno bilanco SRS je sprejela skupščina interesne skupnosti elek- trogospodarstva. Na osnovi le-te pa je nove cene na predlog elektrogo- six)darstva Slovenije potrdil svet Republiške skupnosti za cene. Te cene so bile objavljene 27. marca, veljajo pa od 1. aprila. Višje so za 10,4 odstot- ka, predlog elektrogospodarstva pa je bil za 27 odstotno povišanje. Pre- dlog elektrogospodarstva je vključeval tudi razširjeno reprodukcijo, se- danje povišanje pa rešuje samo enostavno reprodukcijo. Kljub temu, da je elektrika draga, je potrebno povedati, da je ta energija v primerjavi z drugimi vrstami sorazmerno poceni, saj je bilo na primer ogrevanje z elektriko v minuli zimi najcenejše. To pa je svojevr- sten paradoks, če vemo, da je to najkvalitetnejša vrsta energije," je obli- kovanj e cene poj asnil S tani slav Toplak. Toliko o ceni. V minulem letu smo delno prešli na sistem letnega in- kasa, enostavneje, na plačevanje porabljene električne energije s čeki. Kako daleč smo pri tem, kaj je dosedanje delo pokazalo? Pred tem pa nas zanima tudi, kako je z zamudami občanov pri plačevanju računov za porabljeno električno energijo? ,,Morda najprej res o plačevanju računov za prevzeto električno ener- gijo. To v naši temeljni organizaciji poteka zaenkrat ugodno, saj neredno plačuje elektriko le okrog 5 odstotkov porabnikov. Največje težave za in- kaso so tam, kjer je naslov plačnika različen*t)d naslova odjemnega me- sta. To so razna gradbišča, počitniške hišice in podobno. Tako ugoden odstotek plačanih računov je v prvi vrsti posledica vestnosti uporabnikov in doslednosti delavcev temeljne organizacije zadolženih za inkaso. Letni obračun, da odgovorim na prvi vprašanji, smo v Sloveniji začeli uvajati v letu 1980. Pri tem uporabniki plačujejo akontacije na račun prevzete električne energije, vsakih 12 mesecev pa se opravi poračun. Takšen način je po našem mnjenju in po opravljenih anketah med upo- rabniki mnogo primernejši, saj občanom doma ni potrebno imeti pripra- vljene gotovine za plačilo, tudi odbiranje števcev je samo enkrat letno oziroma je potrebno dodatno še ob spremembah cen električne energije. Zaenkrat je na območju naše temeljne organizacije od skupnega števila 22.281 uporabnike v samo 2535 na letnem obračunu. Ostali pa bodo na ta način prešli postopoma letos in v začetku leta 1982. Povedal bi še, da imamo že lep čas vse pripravljeno za letni obračun in da je za tako poča- sno uvajanje kriva prepozna dobava in montaža računalniške opreme v elektronskem računskem centru. Glede poračunov za tiste, ki že plačujejo po novem načinu, bi rad povedal, da bi jih morali dobiti že marca, kar pa se prav zaradi omenjene zakasnitve ni zgodilo. Imamo pa zagotovilo, da bo poračun opravljen do 15. aprila." Tokrat smo torej govorili o oblikovanju cen v elektrogospodarstvu in plačevanju za porabljeno električno energijo. V prihodnji številki pa več o delu TOZD Elektro Ptuj v minulem letu, letošnjih načrtnih in dograditvi poslovnega centra ob Ormoški cesti v Ptuju. 1. kotar Razdelilna trafo postaja (foto aani) PRIDELOVANJE BUČNIC Donosna dejavnost Pridelovanje bučnic Foto: M. Ozmec V zadnji številki smo pisali o možnostih razvoja vrtnarske proiz- vodnje, ki je zanimiva preavsem za polkmete in tiste, ki imajo manjše kmetijske površine, nudi pa možnost precejšnjega dohodka/Danes, omenjamo še eno možnost in sicer pridelovanje bučnic. Na kmetijski; zadrugi v Ptuju bodo kmalu prejeli večje kofičine semena avgtrijskejj golice. Seme pa bodo lahko dobili le pogodbeni pridelovalci bučnic. tistM ki bodo vsaj polovico pridelka prodali zadrugi, ki zagotavlja ceno 90 dinarjev za kilogram bučnic. Na površini enega hektarja je mogoče- pridelati 1500 do 2000 kilogramov bučnic. z enostavnim računom je torej. mogoče ugotoviti, daje tako mogoče pridobiti precejšen dohodek. JB. NA OBISKU V TEMELJNI ORGANIZACIJ ZA VZDRŽEVANJE VOZ PTUJ PRED POMEMBNO DELOVNO ZMAGO 15. aprila so bile vse oči uprte k našim železničarjem, takrat so praznovali svoj praznik v spomin na tragične dogodke na Zaloški ce- sti pred več desetletji. Čeprav je spomin nanje že zbledel, pa ni zbledelo revolucionarno izročilo železničarjev. Povsod so praznik proslavili izredno delovno, tako je bilo tudi v ptujskih železniških de- lavnicah. To priložnost pa so žele- zničarji izrabili tudi za predstavitev uspehov in težav, s katerimi se dnevno srečujejo; Dan pred praznikom smo jih obiskali, vse je živelo v znamenju bližajočega se praznika, čeprav je bilo kmalu po šesti uri zjutraj je delo teklo, kot kolesa sopihajočega vlaka, ki se je v daljavi oglašal. Več starejših železničarjev je z mladostno prešernostjo ,,gladilo" prostor pred upravnim poslopjem. Podobno je bilo pri direktorju An- tonu Valentinu, ki je neumorno opravljal svoje delo. Trajalo je ne- kaj časa, da sva začela s pogo- vorom, saj je bilo potrebno za nemoteno delo tega dne opraviti še veliko. Precej časa je minilo odkar smo bili zadnjič na obisku v železniških delavnicah, zato smo direktorju postavili več vprašanj, prvo je bilo o sodelovanju med te- meljnimi organizacijami in delitvi dela v okviru ŽG Centralne dela- vnice Ljubljana. Anton Valentin je odgovoril: ,,Z nadaljnjo samoupravno organizi- ranostjo slovenskih železnic leta 1973 smo ustanovili delovno or- ganizacijo Centralne delavnice Ljubljana s skupnimi službami v Ljubljani. V njej se je združilo šest temeljnih organizacij vzdrževahie dejavnosti vlečnih in vlečenih vo- zil in sicer: dve temeljni organiza- ciji za vzdrževanje lokomotiv: Ljubljana — Moste in Maribor, dve temeljni organizaciji za vzdr- ževanje voz: Ptuj in Dobova ter dve temeljni organizaciji za vzdr- ževanje lokomotov in voz Ljublja- na — Šiška in Divača. Delovna or- ganizacija CD Ljubljana pa se je združila v sestavljeno organizacijo ZG Ljubljana. Medsebojni odnosi z ostalimi DO v sestavljeni organi- zaciji ŽG Ljubljana so urejeni na enakopravni podlagi glede na delež prispevka v odgovornosti in redo- vitosti prometa ter od prevzetih delovnih nalog z medsebojno sklenjenimi dogovori. Temeljne organizacije stremijo za specializacijo dela, ki pa je do- govorno porazdeljena po serijah in tipih vozil. Temeljna organizacija v Ptuju se specializira na odprte in specialne tovorne voze in dvo-osne potniške voze. V bodoče pa bomo z dokončanjem hale in nabave opreme vzdrževali Se sklope kole- snih dvojic za celotne potrebe slo- venskih železnic. V tem trenutku se v vseh okoljih pripravljamo na obravnavo rezul- tatov gospodarjenja v obdobju ja- nuar — marec 1981. Kakšni so rezultati za to obdobje, še prej pa morda več o dosežkih leta 1980? ,,V letu 1980 smo načrtovali za 26 odstotkov večji obseg storitev v primerjavi z letom 1979, pri tem pa upoštevali 14-odstotno poveča- nje zaposlenosti ter 5-odstotno po- večanje delovne storilnosti. Načr- tovanega fizičnega obsega pa ni- smo dosegli iz več vzrokov. Pred- vsem so nas spremljali problemi nerednega dotoka vagonov, pomanjkanje vagonov, kljub plansko predvideni količini za po- pravilo, velika odsotnost z dela in visok bolniški stalež. K temu pa je svoje prispevalo tudi pomanjkanje repromateriala, rezervnih delov, zaščitnih sredstev ter pomanjkanje osnovnih sredstev. Kljub sklenje- nim pogodbam za glavne materi- ale, je bilo pri dobavah veliko te- žav. Zaradi pomanjkanja sani- tarnih prostorov in garderob pa nismo mogli zaposliti planiranega števila delavcev," je povedal An- ton Valentin. V nadaljevanju pogovora pa je govoril o pripravah na gradnjo no- ve hale. Med ostalim je povedal: ,,Zaradi priprav na gradnjo nove hale smo morali obstoječe sanitarije in gar- derobe izprazniti in za potrebe delavcev postaviti in urediti zasilne prostore. Prav tako smo morali izprazniti obstoječe skladišče in ga premestiti v provizorije. Čeprav smo omenjena dela opravili z udarniškim delom izven delovnega časa, je bilo potrebno veliko del opraviti še v rednem delovnem času. Moram pa poudariti veliko pripravljenost zaposlenih za iz- boljšanje delovnih pogojev, saj so v dosego tega cilja doslej vložili že čez 1000 udarnihških ur. S tem pa se je tudi dokazala zrelost kolekti- va in znova potrdila pripravljenost za uresničevanje sprejetih ciljev. Nova hala za vzdrževanje podstavnih vozičkov za sodobne 4- osne tovorne vozove raznih serij ter investicijskiho vzdrževanje ko- lesnih dvojic za potrebe slovenskih železnic in pomožnega objekta sanitarij, garderob, jedilnice in pi- sarn, ki bo že v prihodnjem mese- cu sprejela delavce, bo veljala nekaj več kot 50.000.000 dinarjev, prav toliko pa je predvideno še za opremo. V srednjeročnem obdobju 1981—85 bomo nadaljevali z mo- dernizacijo ter zgradili še halo za 2-osne potniške vagone, opravili rekonstrukcijo starega dela monta- žne hale in rekonstrukcijo strojne- ga oddelka s pomožnimi prostori. Vsa ta investicijska dela so ovre- dnotena na prek 200,000.000 di- narjev." Ze pri drugem vprašanju smo omenili rezultate prvega tromese- čja. Anton Valentin je ob tem po- vedal: ,,Za tekoče lelo smo planirali za 21 odstotkov večji obseg dela glede na potrebe slovenskih železnic ob 10-odstotnem povečanju zaposlenosti ter 3-odstotnem pove- čanju produktivnosti. Planirali smo tudi za 20 odstotkov večji celotni prihodek, za 23 odstotkov več dohodka in za 25 odstotkov večji čisti dohodek. Za osebne dohodke naj bi izločili za 22 od- stotkov več kot v letu 1980 in za akumulacijo za 35 odstotkov več. Pri tem naj dodam Se podatek, da smo v letu 1980 za akumulacijo namenili za 359 odstotkov več kot v letu 1979. V prvih treh mesecih leta 1981 smo dosegli 19 odstotkov planira- nega letnega fizičnega obsega dela, kar je za 4 odstotke manj kot smo planirali. Vzroki nedoseganja plana so podobni kot v letu 1980, k temu pa je potrebno dodati, da nas je pri delu ovirala tudi dolga in ostra zima, saj večino del oprav- Ijamo Se na prostem. Izpad bomo morali v naslednjih mesecih nadoknaditi, za kar pa bomo imeli vse pogoje. Celotni prihodek se je povečal za 20 odstotkov, dohodek pa za 19 odstotkov. Vzrok nedoseganja celotnega prihodka je delno v ne- doseženem fizičnem obsegu dela, v glavnem pa v tem, ker so naJe sto- ritve računane še po planskih ce- nah; letošnje pa še niso potrjene." MG Anton Valentin: „Z izboljšanjem delovniti pogojev tudi nove mo- žnosti za boijše gospodarjenje" Foto; I. Ciani Nova tovarniška dvorana bo že prihodnji mewc pripravljena za proiz- vodnjo Foto: I. Ciani INOVATOR J02E KODEIA V PP ,^GA MEGLIC" PTUJ Z izboljšanjem tehnološkega postopka - lažje delo Naš sosed je, dela v obratu Plas- tila in ga tudi vodi. Po poklicu elek- trotehnik, že pet ali šest let je, na- tanko se ne spominja, kdaj je zašel med novatorje. Prvi inventivni predlogi so se nanašali na spremembe tehnoloških postop- kov, razne cenejše izvedbe, prihranke na času, uporabo cenej- šega materiala in podobno. V pogovoru z njim prideš do spo- znanja, da je biti novator hkrati težko in lahko, pa vendar poguma ne izgublja. Zdi se mu, da novator pogosto ni zaščiten. Ni bilo enkrat, da so mu inventivni predlog dobe- sedno ,,ukradh", to so primeri, ko človeku upada pogum, da bi delal dalje. Kdaj nastaja inventivni predlog? Za to ni potreben urnik, to kaže vsakodnevno delo v proizvodnji, delavec ve, da mu vsaka spremem- ba tehnološkega postopka, prinaša tudi lažje delo in podobno. V obra- tu, kjer dela Jože Kodela so trije oddelki: VF (visoko frekvenčni od- delek), mizarstvo in tapetništvo. Ukvarja se z visoko frekvenčno tehniko, takih strokovnjakov pa je pri nas malo, zato je novatorsko delo na tem področju tudi otežko- čeno, saj je skoraj onemogočeno vzdrževanje stikov z ostalimi, ki se prav tako ukvarjajo s podobnim delom. V tem oddelku delajo tudi ženske, ki so se tudi že vpisale na novatorsko listo. Sam pravi, da bi moralo biti no- vatorsko delo bolje nagrajeno. Letos je bil med nagrajenci razisko- valne skupnosti občine Ptuj ob dnevu inovatorjev občine Ptuj. To priznanje mu veliko pomeni. Nav- dušuje se za to, da bi domače mož- gane bolj cenili, takšna je tudi družbena usmeritev. Trenutno dela na novem predlo- gu in sicer zamenjavi tujega materi- ala z domačim, konkretno pri senč- nikih. Večina njegovih predlogov nastaja na delovnem mestu, seveda pa je pri tem potrebna velika zbra- nost. Poslovila sva se v prepričanju, da je potrebno doseči večjo animacijo za novatorstvo, da je potrebno sto- riti več na področju seznanjanja ljudi s prednostmi inovacije in po- dobno. Ce bomo tu uspešni, bodo podatki o uspehih inovatorstva v bodoče le zajetnejši. MG Jože Kodela: Novatoiji si želimo tesnejšega povezovalca foto: aani Povezanost aluminij in les Na območju občine Slovenska Bistrica si že več let prizadevajo za tesnejšo povezanost med proizva- jalci lesnih in aluminijskih polpro- izvodov. Doslej sicer ni bilo poseb- nih rezultatov, vendar so zadnji razgovori dali močno spodbudo. Predvsem obstaja možnost, da se trije največji prizvajalci aluminij- skih polproizvodov povežejo v enotno poslovno skupnost, ki bi jo sestavljali: TOZD Montal in EMMI iz Slov. Bistrice ter Monter iz Poljčan. Sklenili so, da bodo že v prihod- njem letu skupno reševali energet- ske probleme, gradili proizvodne objekte, reševali probleme v trans- portu izdelkov, združevali kadre in skupno reševali družbeni standard zaposlenih. Povezava v tej smeri bi pomenila hitrejši razvoj predelave in prodaje aluminijskih in lesnih polproizvo- dov in proizvodov, predvsem pa bi povečali število in količino gotovih izdelkov v okviru navedenih kolektivov. Viktor Horvat TEDNIK - 23. april 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Z VOULNE SLE OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ POTREBNA JE SE VEČJA KRITIČNOST 1 razpravo na volilni seji občin- skega sveta ZSS Ptuj, ki je bila j5. aprila, ne bi mogli biti v celoti zadovoljni. Skoraj vsi razpravljalci jo več aii manj samo razgrinjali te- ' žavc, ki jih spremljajo v gospo- (jarjenju, bolj malo pa so govorili Q tem, kako jih odpraviti. Glede ^ stalno zaostrovanje pogojev gospodarjenja je 5e toliko pomem- bneje, da vsak iSče notranje rezer- ve, ki jih 5e ni izkoristil; nič ne bo pomagalo, če bomo kazali na vzroke izven nas in iskali zunanje rešitelje. Dosedanje uresničevanje politike gospodarske stabilizacije kaže na to, da smo nasplošno uspešni, da pa je premalo konkretnih rezulta- tov; Ob tem je volilna seja ocenila tudi rezultate gospodarjenja v letu 1980, ki so bih kljub težavam, za- dovoljivi, vendar niso doseženi na podlagi boljšega dela, temveč za- radi večjih cen. Stanje v letošnjih prvih mesecih je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 že ne- koliko slaMe, narekuje potrebo, da še bolj dosledno kot doslej uresničujemo politiko gospodarske stabilizacije. Eden izmed razpra- vljalcev je še posebej opozoril na to, da je v obravnavah periodičnih obračunov za obdobje januar — marec potrebno odgovorneje razpravljati o finančni disciplini ter uskladitvi priliva sredstev z odlivom, da ne bo težav z likvi- dnostjo. Posdjej pomembno je, da se kritično oceni vsako ne- smotrno vlaganje v nabavo osnov- nih sredstev. Janko Mlakar, predsednik občin- skega sveta ZSS Ptuj je v oceni dela organov občinskega sveta v obdobju 1980/81 Se posebej poudaril, da je uresničevanje poli- tike zveze sindikatov nujno obrav- navati v spletu zapletenih razmer doma in v svetu. Osnovne organi- zacije sindikata bodo morale več delati na političnem področju, prav tako pa bo potrebno odprav- ljati zlepljenost osnovne organiza- cije z vodilnimi strukturami. V pripravah na 3. kongres samo- upravljalcev pa je potrebno doseči največjo mobilizacijo delavcev za reševanje gospodarskih težav, ki pa je možno samo skozi samo- upravljanje. Sindikat pa je osnovni spodbujevalec delavcev za zavest- no izpolnjevanje ix)litike gospo- darske stabilizacije in socialistične- ga samoupravljanja. Tudi v bodoče si bo potrebno prizadevati za večje vključevanje našega gospodarstva v mednaro- dno delitev dela, večjo produktiv- nost, boljše in spodbudnejSe na- grajevanje po delu, celovitejše pla- niranje, dalje za temeljitejše delo pri inventivno-raziskovalnem delu in podobno. Ob koncu je voHlna seja razfeSila dosedanjega predsednika občin- skega sveta ZSS in dva člana pred- sedstva občinskega sveta. Za pred- sednika sveta pa je bil ponovno iz- voljen Janko Mlakar, ki bo to na- logo opravljal šf eno leto; za nova člana predsedstva pa sta Isila izvo- ljena Stanislav Gole in Franc Sagadin. MG Janko Mlakar med uvodno razpravo Foto: I. kotar 0RM02 »Vzroke poznamo, toda..." .. . nočemo ali ne znainojih odpraviti.« so dejali kmetje k(X)peranti vormoški občini ob nedavnem pogovoru sčlani delovneskupine CK ZK Jugoslavije, ki jo je ob odsotnosti Iztoka NVinklerja vodil Franc Šali. Kmetje, združeni v Temeljno organizacijo kooperantov pri K K Jcru- Ziilem Ormož .so organizirani v osem teritorialnih enot in v specializirano zadružno enoto za pcrutninarstvo. Kot posebna enota je delovala tudi hranilno kreditna služba, ki pa jo na novo ustanavljajo kot delovno organizacijo, katere soustanoviteljice so vse temeljne organizacije v okviru D() Kmetijski kombinat. V preteklem letu je TOK ustvarila precej tržnih viškov. Med drugim 1578 ton pitanega goveda. 608 Ion prašičev in 4631 ton sladkorne pese. Večji del tržnih viškov izhaja iz organizirane dolgoročne proizvodnje, nekaj pa tudi iz občasne pogodbene proizvodnje in prostega o odkupa. Osnovni problem, ki se vleče iz leta v leto, so neurejene cene v živinoreji, sčemerTOK tudi ekonomsko precej izgublja. Kmetje raje prodajo živino v .sosednjo Hrvatsko, kjer zaradi nespošlovanja zveznih predpisov in medrepubliških dogovorov lahko iztržijo precej več kot v ormoški občini. Jasno pa je. da temelji združevanje kmetov v TOK na ekonomskem interesu in če tega ni. tudi kmetje ne vidijo smisla v združevanju. ■Tem i^žavam se pridružuje še pomanjkanje gnojil, zaščitnih sred- stev in reprodukcijskega materiala. Kmetje so odkrito dejali, da bitke s časom ni moč dobiti ob tako počasnem in neusklajenem reševanju •problemov. Družba se žal še premalo zaveda strateškega pomena pri- delovanja hrane, čeprav o tem na veliko govorimo in pišemo. Ko pa je treba opraviti konkretne naloge, se jih-lotevamo v »finih, belih rokavi- cah, da ja ne bi koga prizadeli«. Poleg omenjenih težav je prisotna v ormoški občini tudi velika razdrobljenost obdelovalnih površin, za zlorabo zemlji.šč kmetje — vsaj nekateri — niso najbolj navdušeni, na kvalitetnih obdelovalnih povr- šinah pa rastejo stanovanjske hiše. Izpostavili so tudi socialni položaj kmetovalcev, kije odvisen od dohodka. Ko .so člani delovne skupine povprašali kmete kooperante, kako bi lahko ta pereča vprašanja ustrezno rešili, so strumno odvrnili, da najbrž to ne sodi v njihovo pristojnost, oziroma da njihov glas ne seže dovolj daleč. Po drugi strani pa ugotavljajo, da v naši družbi večkrat zavpijemo: »Primite tatu! Pa žal za prvim tatom drugi tal teče«! Tako se vrtimo v začaranem krogu in predvsem z neurejeno cenovno politiko tepemo kmeta. Kljub temu pa od njega zahtevamo večjo produktivnost — čeprav le ta pri kmetovalcih sploh ni vprašljiva, saj ga sama narava dela sili vanjo — boljšo organiziranost in tržno usmerjeno pridelavo. Premalo pa temu kmetu, ki se svojih nalog krepko zaveda, nudimo kot celota. Primer, ki gaje navedel eden od razpravljalcev. je dovolj zgovoren. Dejal je: »Jaz bi prodal krompir tudi po 2 din, če bi ga lahko potem delavec kupil po dva dinarja in pol. ne pa po dvajset dinarjev!« N. Dobljekar PIONIRJI PO POTEH PARTIZANSKIH ENOT Ze osmič doslej bodo pionirji hodili po Doteh partizanskih enot in aktivistov OF. Pri organizaciji pohoda v ptujski občini sodelujejo občinska zveza prijateljev mladine Ptuj,ki je nosilec in občinski odbor ZZB NOV, občinska konferenca SZDL Ptuj, občinska konferenca ZSMS Ptuj in občinska konferenca ZRVS Ptuj. Pohod bo 5., 6. in 7. maja, v njem pa bodo sodelovah pionirji 7. in 8. razredov osnovnih šol občine Ptuj. Letošnji pohod je ix»svečen 40- letnici ustanovitve OF in 20-letruci neuvrščenosti. S pohodom se ure- sničuje ena izmed oblik prenašanja naše revolucionarne preteklosti na mladi rod in je pomemben prispe- vek pri usposabljanju mladih za potrebe SLO in DS. V ptujski občini bodo pionirji sodelovali v treh etapnih pohodih. V prvi skupini bodo jBonirji, ki bodo 5. maja v Sikolah opravili sprejem od občine Slovenska Bi- strica in nadaljevali pot do spomenika heroja Jožeta Lacka v Ptuju; druga skupina bo nadalje- vala pot od spomenika Jožeta La- cka in bo hodila do Mostja, kjer bo miting, tretja skupina bo iz Dornave nadaljevala pot do Formina, kjer jih bodo že čakali udeleženci pohoda iz občine Ormož. Druga in tretja skupina gresta na pot 6. in 7. majg. Med potjo bodo mladi pohodniki obiskah partizanska obeležja. MG Prešteli smo se! Veliko delo je opravljeno in najbrž so se sedaj že oddahnili vsaj člani občinskih popisnih komisij, če se že republiSki inStruktorji in delavci zavoda SR Slovenije za statistiko niso. Reči je sicer treba, da delo 5e ni v celoti zaključeno, saj je treba še marsikatero gradivo obdelati, poiskati kakšne podatke za statistiko in izpopolniti že obstoječe oziroma jih. popraviti glede na rezultate popisa prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj. V torek, ko zaključujemo našo redakcijo, smo obiskali občinsko popisno komisijo in povprašali za nekaj podatkov, za katere že lahko rečemo, da so točni. Tako lahko povemo, da nas je v ptujski občini 67.591, da imamo 18.752 gospodinjstev, 20.415 stanovanj, vikendov in zidanic, medtem ko je ,,čistih" stanovanj 19.218. Na začasnem delu v tujini je skupno z družinskimi člani 3.891 občanov. Seveda je popis dal podatke o število govedi, perutnine, prašičev, konj, kombajnov, gospodarskih poslopij in Se nekatere druge, vendar jih do zaključka redakcije še ni bilo moč dobiti. Lahko pa vam postrežemo še z zanimivostjo — v ptujski občini imamo 23 ovac. N. D. O osnutkih dogovorov Javna razprava o spremembah in dopolnitvah statuta SZDL Slovenije je bila v ptujski občini končana s sejo predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki se je sestalo v torek, 21. aprila v Ptuju. Predsedstvo je poročilo o javni razpravi sprejelo z ugotovitvijo, da so bile nakazane mnoge vsebinske rešitve in spodbude za delo KK SZDL. Nadalje so na seji pod vodstvom predsednice Marice Fajt razpravljali Se o pripravah na volitve, ki bodo v letu 1982, obravnavali predlog žirije za podelitev priznanj OF za leto 1981 in sklepali o sklicu slavnostne seje OK SZDL Ptuj ob 40-letnici OF. Precejšnji del seje pa so namenili obravnavi osnutkov raznih dogovorov. Gre za dogovor o izročanju odlikovanj SFRJ v okviru ptujske občine, za dogovor o zaščiti, urejanju, vzdrževanju, varstvu in oskrbi razstave partizansko Pohorje v domu pohorskega bataljona in spomenika pri Osankarici ter za dogovor o osnovah in merilih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih proračuna občine Ptuj. Na seji predsedstva so se še dogovorili o pripravi občinskega praznika — 8. avgusta, imenovali koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa v usmerjeno izobraževanje in obravnavali druge.sprotnc naloge. F PRAZNIK KS SREDICE OB DRAVI Vsi dogodki so vezani z našo bitjo Tone Luskovič. sekretar komiteja OK ZKS Ormož govori pred s^me- vSuaa padlim boic^ NOB v Središču Na slavnostni seji DPO in KS Središče Je govorila Gabrijela Kuhar Krajevna .skupnost Sredi- šče ob Dravi je 11. aprila letos praznovala že sedemindvaj- setičsvoj krajevni praznik, kot spomin na dan. ko so v mari- borskih sodnih zaporih 1942. leta ustrelili štiri Središčane: Franca Jurjaševiča, Jožeta Filipiča. Matija Veselka in Konrada Bogdana. Ob spomeniku padlim v NOB v Središču je navzočim spregovoril Tone Luskovič. selcreiar komiteja OK ZKS Ormož. Med drugim je po- udaril: »Minila so štiri desetletja, desetletja obnove delovnih zmag. samoupravljanja. Mimo so štiri leia vojne. leta strahot in groze, leia obupa in vere v zmago! Vendar izgleda, da so mnogi premnogi že po- zabili na grozote druge sve- tovne vojne. April 1941, april 1981! Nemirni svet zahteva svoje.'Mnogokrat ne izbira ne sredstev, ne načina za dosego ciljev. Vse bolj kot se nam aprilski dogodki 1941. leta ^xlmikajo in tonejo v pozabo, vedno bolj bi moral bili 6. iipril in vsi dogodki v aprilu 1941. ki so vezani z našo bitjo, nenehno prisotni, kajti april '941 naj nam ne bo samo ^•Pomin na doatxlke pred šti- ridesetimi leti, temveč živ spt^min na čase. ko smo si morali \ znoju in boju. juriših. kr\i in smrti ter trpljenju pri- boriti tisto, kar imamo zdaj že štirideset let. Tudi bratstvo in enotnost naših narodov sta se kovala v kovačnici druge svetovne vojne. Svetli ideali, oplemeniteni in prekaljeni v tisočih bojih, niso in ne bodo izgubili vrednosti, čeprav si nekateri to prav zdaj po štiri- desetih aprilih nadvse priza- devajo.« V nadaljevanju svojega govora se je dotaknil tudi stabiliziranja na.šega gospo- darstva: »Mnogi od nas na- mreč nismo pošteni do same- ga sebe in še bolj do drugih, ker še vedno mislijo, da bomo stabrlizacijsko bilko dobili brez težav, brez problemov, brez občasnega pomanjkanja nečesa, skratka na takšen na- čin, da bomo živeli po starem. V tem je zmota največja in zaradi tega tudi prihaja do še večjih težav kol bi bilo nor- m;;Ino. Dejstvo je. daje stabi- lizacijsko obnašanje v letoš- njem letu malce popustilo. — ptmekod ga še začeli niso. na takšen način bomo težko prišli do cilja. V tej trditvi ni nič izmišljenega. Se vedno hodi- mo med deknnini časom po zasebnih opravkih, zabuša- vamoobslrojih. neodgovorno ravnamo z družbenim pre- moženjem, še vedno imamo premalo in slabo obdelano zemljo. Delo. rezultati dela in nji- hova pravična delitev ob spoštovanju socialistične vza- jemnosti in solidarnosti, samo to je trden temelj našega nadaljnjega razvoja, temelj osebnega in družbenega na- predka. Takšna usmeritev pa seveda pomeni, da dejansko moramo korenito spremeniti naše vedenje na vseh področ- jih dela in življenja in na vseh ravneh, od K S in DO. do ob- čine, republike in federacije.« Zatem je bila slavnostna seja družbenopolitičnih orga- nizacij in skupščine krajevne skupnosti Središče, kjer je spregovorila Gabrijela Ku- har, ki je poudarila, da se je Središče vedno ponašalo z zavednim in naprednim slo- venskim življem. Na osnovi sklepa skupščine krajevne skupnosti Središče. st> ptKJ CI i 11 p h i k C11) K S S red i šče naslednjim tovarišem: Duša- nu Moškonu iz Ljubljane. Slav kil Kačičniku iz Središča. Vladu (joršiču iz Središča. Antonu Marčecu iz Obreza in Ivanju Zidariču iz Središča. Za prizadevno delo v kra- jevni skupnosti in v krajevni konferenci SZDL Središče, so prejeli bronasti znak OF slo- venskega naroda: Marta Riž- nar iz Obreza. Avgust Kova- čič iz Središča. Anton Me- /narič iz .Šalovec, Stanko Iva- nuša iz Godeninec. Branko Horvar iz Središča in Avgust (avničar iz Cirab. Zatem.je bilo tradicionalno tekmovanje ekip ZRVS obči- ne Ormož v streljanju. Zma- gala je ekipa iz Ormoža s 164 krogi, drugo mesto je za.sedla ekipa iz Središča, tretje mesto prav tako ekipa iz Središča. Med posamezniki so dosegli: prvo mesto Marjan Špacapan iz Ormoža z 42 krogi, drujo mesto Boris Verbančič iz Or- moža z41 krogi in tretje mesto Ivan Jerebic iz Ivanjkovec. V popoldanskem času je bil kot običajno zelo uspel spre- jem za vse nad 70 let stare krajane te krajevne skupnosti. V prostorih osnovne šole je bila ogleda vredna razstava, kjer je posebno pozornost vzbudila razstava eks librisa. učencev vseh šol ormoške občine. -da '^ovorka Središčanov od s|)on«»n!ka v dvorano. Razstava »eks libris« dela učencev vseh O^ ormoške občine 4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 23. ^ 1981 TEDNIH O programih in prihodnjih nalogah Čllainnii pmoJscdstva občinske lnonianaiiiu:; Zveze rezervnih vo- jadkaH sMaa^m občime Pluj so na sqpL bilai|e 1S_ aB|inLL najprej ob- anmm-4ik prapraunne dela posa- tmamSk knmm^. ki so sestavni del pmgaimat atUmake organi/acije. BmerMi koanisig se medsebojno fHEfiklajjo iJB dopolnjujejo ter so ■I bodo MjfcJajjjnii s programi dela IHililiif■iiii organij/arijiah in druž- hoMipaiilii&nskevpiMKti. lako se z iJnednbopoKllavfouh nalog rezer- vaJijtaMCŠiincailktivnovUjučujejo v pi0«fiira»gjai oBdlat zla&ti v okviru S(H£iiailliHtIiiaine z^ezedelovnih ljudi ll]|iiudia. !\ai poidiinoigjuii dnuižbenopolitič- mt dkcpviiittotmii sc bodo rezervni i)Uintt>iinn£' pauujj»ke občine aktivno vfc|juučiii % pnedkongresnc akti- vraoHltii.. lleiii0»iiDp praznovanja, /la- ^4W94elHiiDcv%)l;^ naših narodov inn marodmiDsltn.. Miod po pi>ieh iCKoAiK^jiC' « 'Vf(i>[|e. veliko po- MrniBBJrtpuiiiiuiiinen 111 ^amo/aščilne- nraiuii uisfioiKiilbilljanJLi Jclo\nih ljudi iimi ioiltn£Mxo>«.. (iclu / mladina), ka- (diniowaiiiDj|iui tmiilbKiHiiHii zai vojaške šole mm 2Ui iitt^ciniinie s,larešine ler i»aBaiikllireim©»niiBrai spodrtKja SLO lin dbnnžboor itauamoMzaščile v orga- ■iir.iirqi«lh zdirmižoB^a dela in kra- IMiadal|c»ali bodo z že ustatjc- nnim m mnaiši^^emm načinom mrnjdTfc^riiJihnega in vofško-stroko- 'im£^ iBMpasablJaBJja. Delo bo pt)lekalo lako mdi\iduaiiu> deia\a gradiva v Naši obi.iiiih drugI lileralun). skupinska' (pn davanja) ler s praktičnim urjL' njem in preverjanjem usposob- ljenosti in znanja. Na področju informaliv no- propagandne dejavnosti ht)do ob informiranju /ntnraj organizacije sodelovali s soa)dnimi komisija- mi pri DPO in / družbenopoli- tično skupnosijt) (lako v občini, regiji in republiki i in /la^u s sredstvi javnega obveščanja > ci- ljem da ^irši kroiidelovnih Ijudi m občanov seznanijo s svofo ddft- vnostjo. Pri organizacif&kih in stroko- vnih vprašanjih bodo pomraost namenili aktivnosti daHtvau ustreznim oniani/aripkim ■■ kadk rovskim rešitvam za izba|^uqe dela. pridobivanju predloga)«' zx priznanja, odlikovanja in naipite- dovanja. to pa bodo «los^|i x stalnim spremljanjem akiivMiKtti rezerv ih starešin. V nadaljevanju je bila bcsedji 10) iz\'edenih nalogah, zlasd prvem delu predavanj v krajcvaih JU .Uy;!fil ' i^cir^n^ Iti Reševanje taktične in topografske r:4loge (foto B. Rode) PTUJSKE TOPLICE Lani 229 tisoč {(opalcev Bližajoča turistična sezona terja od vsakega udeleženca v turislifin ponudbi obilo priprav. Ptujske toplice so pomemben člen ptuiskcM tori- stičnega gospodarstva, zato smo se zanimali, kako se pripravljajo na letno sezono 81. Marjan Ciglcnčki, direktor toplic je o tem povedal nasledile: ,,Reči moram, da so pri nas priprave na letno sezono 81 v polnem Ip- ku. Zaključujejo z vsemi v/drževalnimi deli, ki so sestavni del priprav m sezono, tako so v teku zaključna dela pri urejanju bazena in okolja. Glede ponudbe bi povedal, da bomo tudi letos imeli samoposlrc2iio prodajo, medtem pa ne bomo povečevali ponudbe oziroma izbiro jedi, temveč se bomo potrudili za Širitev dosedanje ponudbe. Pri tem si bomo izredno prizadevali, da bi goste v čim krajšem času tudi postregli. Odpi* bomo tudi letno kuhinjo, kjer bo mogoče dobiti krajnske klobase, hot- dog, pomfrittes, enolončnice. Na dodatnem prodajnem mestu pa baaM> nudili jedi z žara. Ob vsem tem pa bo obratovala Se notranja restavracqas snack-barom, na različnih prodajnih mestih pa bomo prodajali osvcžbc pijače in sladoled. Bazene bomo odprli s prvim majem, če bo vreme lepo pa morda le prej. Bazeni bodo odprti od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Glede dolgo in ostro zimo pa upamo, da bo letošnja kopalna sezona uspcinej^ kot v letu 1980, ko smo imeti 229 tisoč kopalcev." MG PREDSEDSTVO MS SZDL ZA PODRAVJE Akcija NNNP 80-81 Ciani predsedstva so na ponedeljkovi seji — bila je v Slovenski Kstrid — oceniti, da priprave na zaključne aktivnosti letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti dobro potekajo. Ker pa akcija ni enkratna, je potrebno upoštevati vso doslej opravljeno delo na področju podružbijanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varnosti v vseh življenjskih in delovnih okoljih ter uresničevanje zastavljenih nalog m področju preventivnega delovanja. Dejstvo je, da smo delovni ljudje in občani Se vse premalo pozorai nn nepravilnosti, ki se dc^ja^. Pospešiti je treba, usposabljanje Qiidl, da bodo ukrepali v razfibnh steadjah, pa naj gre za naravne ne»cCe, za razne poskuse delovanja na&mu sistemu nasprotujočih sil afi pa a varovanje in ohranjanje ljudi in materialnih dobrin pri vsakdanje« ddm. Ciani predsedstva so ugotovili da smo sicer na področju preventive slOiBI mnogo, pa vendar še ae dovolj. Se zmeraj je preveč nesreč pri ddn, požarov, prometnih nesreč, ki terjajo človeška življenja ali pavzroEaio trajno invalidnost in podobno. Menili so, da se bodo morale v prciCB- tivno vzgojo in usposabljanje mnogo bolj kot doslej vLIjnGli vzgojnoizobraževcilne organizacije, posebej še vrtci, srednje, m visoke šole. Osnovne šole so tu izjema, saj namenjajo ^nrftnjo pozornost vau-nosti v prometu, pri dehi, razvijajo pa tudi razne aklivnotli^ Id so'pomembne za SLO in družbeno samoza^ito. V letošnji akciji NNNP bodo v posameznih občinah Podrav^ ■■OBD bolj kot leta 1979 vključili v aktivnost družbene organizacije indraitva, posebno pozornost pa v vdijSi stanovanjskih soseskah naneaE učinkovitemu sodelovanju taSne samouprave in s tem seve& nek stanovalcev v takih okoljih. Tudi tokrat bi naj uspešno opravili v ofaGnah in v posameznih krajevnih skupnostih informiranje občanov, ki g* je treba izpeljati v vseh možmh- okolicah in preizkusiti tudi odmevnost le- teh. N. Dobljekar Krambergerjev slovenskogori- ški odred pripravljen na pohod v krajevnih si iju Slovenskih goric so letoSaje pri- prave na pohod F otekale pod geslom: ,,Dostojanstve- no počastimo spoi- na n aktiviste, ki so v narodno osvobo- dilnem boju vgrodili svv v temelje svobode, samouisavne^ socializma in ne«xlvisnosti oslavije." Priprave m pc'''sc skupni s^i štaba Krambergojcvc;^ siovenskogori?Vpg^ jred« .cavnikov vseh družbenopoIitiCiia or- ganizacij krajevnih ^Kupncsd Sio .-iskih goric, ki je bila pred kradoDT Pacinju. Ugotovili da se bo p hoda udeležilo okrog dva tisoC mladh in odraslih prebivalcev Sloversiioa goric, ki so organizirani v sedhoai samostojnih četah, ki bodo na daat pohoda obiskali vsa spcHmnska obdD- Krambergerjev-slovenskt iki odred na zbornem mestu v Padnju Iv 26. APRILA V MOŠKANXiH ODLOČITEV ZA POS^m SmOPRf^'BfS( MOč V SKUPNI ODLOČnVI • esečnih pripravah, bodo iseija Vtoškanjci, enega p.aseli] v KS Gorišnica, i posebni samoprispevek :ega leta, s pomočjo ka- .;;;io zbrati prepotrebna ;a BMDdartmzacijo vseh cest -redsednik vaškega >n podpredsednik .jonšnica, je o ;dbo posebnega sa- ;d drugim povedal: edbi posebnegasa- zpravljaii v jeseni 11 smo že v ožjem Al o tem, da bi se : bomo le tako lah- rstne odseke v 'dli iz srednje- Zavedah smo ihka. Z dobro mom aktivno- sti smo šfi med vaščane in večina ^ bila za to, da se razpiše posetei sa- moprispevd^ Glede na to, sr nasdjui sedaj pred pomembne ločitvijo: razi^nf smoteft za nedeljo, 26. tpoM 19B3 Priznati moram, da so ' pripravah na to pnnembD tev dokazali iuyvcč|omerc da je samo v skn^n odlv. skupnem prispevku raf—ati.aii ptcdek. Pri nas gre le doseda. vdke obtcmenitvcv sij smo v 1980 2e ^bsovali za smnarpiipe skozi petktno obdobje. sedq p^ ta natša odlo&tev piimU i obremenitev. Z odločitvijo „za" na mcc; kem glasovanju bode majo osebni dohod odstotkov od netc hodka, kmetje 18 oč tastrskega dohodka kateriti pokojnina je višja od ri:-i ivnme z varsivenim dodatkom ;Eko 9 odstoikov, toliko bodo ■•ali rudi dekvc; oziroma v»- • • atrlu v tujim in :obodek nd» ilaft od- o&nifaziiiBpRpnEaBti snio,di GiasoHoiibaiBO w vaSBksm do- K^o^fkHTipšiki aJL aprila do I obkoKniepaiiai, "brrrnii sanapnopev- 19 dfanpev, iz afntsprnpevfca alSSlti- kupaorti qjo- iao- «11.MG Ivan Obran: Zavedamo se, da Je pred nami velika odgovornost sUka: Oaai Uspela akcija zbiranja odpadnega papirja Ob^BBftai OBj^BŠzadija Rdečega kcibi Ptmi aoBBenja v zadnja tasm vse k«£ pozornosti soh- ena teh ak- j^e timffi afeiraDJe odpadnega p^mrga. O Dam je striiel pogovor z ICarlo iSaSSLgmn^ sekretarko ob- &mAKmsfmuai!±w KK Ptuj: . ,JZ KeSjo industrializacijo ■ibedmiftinBi odnosom do narave smo da kritične točke 11 iiiiiiTii I) mijiii človekovega oko- (a. TodEi z fpzdovi ne ravnamo Hfcau kott M morah. Vemo, da ponc gamSam proizvajajo kisik — wm iinOmšia in so takorekoč narav- ni Aer onesnaženega zraka. So pa ndi maffSD potrebne povrSine za wAmcaB^: aelovnih ljudi, [X)mem- bne lai oifii-anje zdravja in delov- ^poarobnosti Osnovno suro- wimo — Iks je mogoče zamenjati s ttadm pagirjem. Vedeti moramo, Al 1 ttsna. odpadnega papirja nadoBBtlij ?,5 kubične metre lesa. Z^BCBEif^m odpadnega papirja nm—MHUilhc čuvamo na^e gozdove in s tem v najprimernejši obliki prispevamo k varstvu naScga okolja. Rdeči križ pa se zaveda, da intenzivna akcija zbiranja odpad- nega papirja tudi vpliva na dvig higiene. Ob vsaki akciji poberemo ves star papir, ki leži po domovih, podstrešjih, kleteh, pisarnah, šo- lah, parkih in parkiriščih. Rdeči križ se z akcijo zbiranja odpadnega papirja vključuje tudi v stabitizaci- jo naše družbe in gospodarstva, saj gre za pridobivanje osnovnih suro- vin za industrijo kar je splošni var- čevalni ukrep." Za kaj pa namenjate zbrana sredstva od prodanega papirja? ,,Na ta način si pridobimo del sredstev za osnovno humanitarno dejavnost. Tako bomo lahko Se bolj kvalitetno izvajali programe v KS in združenem delu. Naj dodam še to, da se zbiranje odpadnega papirja v humanitarne namene nanaša na zbiranje po gospodinj- stvih (C program) in na zbiranje i-siuiiO jč, io- nizirate dve r- ranja odpadne., ste pričdi prej":; uspela? ..V ponedeljek 13. apnb jje potekala akcija zbiranjja p^nrja po delovnih orgatizadjih v Piol Od 6. do 13. ufc so k na aks^ odzvaU v Apsn, CHrI Me^Bt, SO Ptuj, skiq>nih ihiTliih SBL Samoupravni stanoTanjski skupnosti, VVZ in Ubod — Del- ta Ptuj. Ta dan smo žbaM UStO kg odpadnega p^iaja. V torek 14. qxila pa je potekala akcija po goapodbpslvAvvKli 11 ptujskih KS, ter v KS H^jdraa m Rogoznica. Mladi (Bani KE az osnovnih Sol v Ptuja so pomagali delavcem ptujske ^irovine in mrnam reči, da je akdja zdo c bro uspela. Kesone za zbran pč pa smo postavili Se dodatne mestnem gkdaliSču, pri kinu da -ams laiB sfOi puiiBaaiii preoc- hp Amm pmir id poHovno * X icfii cro bli- ■ Io- na - cjša .:cc\ — >tuden- iHije in ipina \ porck r>rcj:>ta- ^ v clnega >v.u. u i.>itk.\kij:u ita.iL:rc!ia deiuie še do\olj. naj lokral Ic omenimo, kaj Vse f)ripfa\Ijajo \ Cirkovcah ob visokemjMhilcju. Poleg raznih prilo/nostnin priredile\r ki se nodo /.\Tsiile do a\gusla. načrtu- jejo osrednje pra\ v mesecu, ko se. /ačenjaio Pluj-ska kulturna srečanja. Tako b<>dc) 16. avgusta pnpravili ra7-sia\t> o petdesetlet- nem deknanju folklorne skupi- ne. predsta\"c> Vinka Kt>ržela Micki je treba moža. 21. avgusta srečanje liudskih pevcev in gixJ- ce\. osrednja proslav a pa ho 23. avgusta, kci bodo pripravili po- vx>rko o ra/Aoju kmetijske mena- ni/acije in nastop di^mače ter lolkloVnih skupin i/ Markovet. Beltinec. \edelišča. l.upoglava. Obre/a. Marihi>ra in i/ Kamni- •ka. N. Di>hliek.ir Jutri zaključek področnega srečanja v Ptuju Ptuj jc IC dni poriovno giasaiiftclj amaterskih gledaliških ^kiupDi&L lokral i/ se\ e*ro\'zhodnc Sla^iaui- je. ki se nam pncditavlpajo ata pi>drtK:ncm srečanju in vor^aiBii- /^ciji /druženja sicdališkiili ^oa- pin Sk»\ cnne. področnega adb©- ra v Marih«>ru. Nti v ponedeljek zviceor v ptujskem aledaliNČu "je Tbfrjmam spre«o\t»rira Marica F.ajJmii — prC(JKcdnica OK SZDL ka namenila precej no«»mo«Li pc^td- FiHTju amaterske kulturne dig.a%- misti /lasti pomenu gledalttfa kii ima tudi v Ptuju hosalo tradicmca. Ot\ itniv eno pred^vo ■na zaoc- !i Piujčani / Giikdoniioimi ZdrjH hami na vasi. \ tcHel ■«» *c mam predstavili igraki ii Maribora, včeraj iz Dra\t»erada danrt. TEDNIK ^^^^ ^^^^ SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 KDAJ BOLJŠE TELEFONSKE ZVEZE? ,,Oh ta ljuba telefonija," poreče nekdo, ko prebere naslov tega se- stavka in se mimogrede spomni vztrajnega vrtenja telefonske števil- čnice ob konicah, ko včasih niti sig- nala ne dobimo ali pa nas ,,vrže ven" že pri tretji ali četrti zaželjeni klicni številki. Je pač tako, v dveh, treh letih ne moremo nadoknaditi zamujenega skozi več let. Nesporna je ugotovitev, da si zadnje čase ptujski poštarji močno prizadeva- jo, da bi stanje na tem področju iz- boljšaU. Njihova prizadevanja so Že rodila določene uspehe, saj je akcija pravilno zastavljena, njen j učinek pa je vsestranski in j dolgoročnega značaja. J Občani tako še zmeraj negoduje- ! jo zaradi slabih zvez in to povsem ; upravičeno. Kako daleč smo prav- ' zaprav s prizadevanji za izboljšanje PTT uslug in predvsem telefonskih zvez, je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili Alojzu Cucku, direktorju TOZD za PTT promet v Ptuju? ,,Res je, v razvoju PTT infra- strukture je prisotno občutno zaos- tajanje v primerjavi z ostalim raz- vojem družbe in njenega gospodar- stva ter postaja že skoraj zavirahii faktor pri splošnem razvoju. Kljub znatnemu povečanju telefonskih zmogljivosti na vseh ravneh ne mo- remo zadovoljevati povpraševanja uporabnikov. To trditev dokazuje podatek, da imamo v TOZD za PTT promet v Ptuju v začetku le- tošnjega leta 870 nerešenih prošenj za nove telefonske naročnike. Za poštno omrežje pa je sicer značilno, da imamo na našem območju veli- ko malih pošt, ki sicer obstajajo že desetletja. Promet poštnih storitev pa je zaradi migracijskih gibanj, strukture prebivalstva in zlasti Se zaradi gospodarske manjrazvitosti minimalen. Doseženi prihodki takih pošt še zdaleč ne pokrivajo niti lastne cene. Značilnosti razvoja, oziroma se- danjega stanja PTT omrežja v ptuj- ski občini so tudi v tem, da imamo sorazmerno gosto poštno omrežje. To trditev bom podkrepil s temi po- datki: v ptujski občini pride na eno pošto 2880 prebivalcev, v sloven- skem PTT prostru 3946, v jugoslo- vanskem 6211, v sosednji Avstriji pa 2811. Ce pa k temu primerjamo poštne storitve je slika povsem dru- gačna. V ptujski občini imamo na enega prebivalca 64 tisoč PTT sto- ritev, v slovenskem prostoru 150 ti- soč, v jugoslovanskem 70 tisoč, v sosednji Avstriji pa 281 tisoč. Gos- tota telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev je še bolj presenetljiva. V ptujski občini jih je 3,7, v slo- venskem prostoru 16,7, v jugoslo- vanskem 9,4, v sosednji Avstriji pa kar 32. To so podatki, ki zgovorno pričajo v kakšnih pogojih delujemo in ustvarjamo sredstva za nadaljnji razvoj našega PTT omrežja." Kakšnih ukrepov pa ste se lotili, oziroma kaj vas še čaka, da bi sta- nje le izboljšali? ,,Da bi v sedanjem srednjeroč- nem planskem obdobju zagotovili boljšo materialno osnovo v PTT in s tem tudi programske cilje, ki smo si jih zastavili, usmerjamo vse naše cilje k pridobivanju boljših in več- jih virov sredstev za razvoj z zdru- ževanjem ob reševanju skupnih in- teresov. Tako v KS, interesnih skupnosti in v občinah. Financira- nje dokaj drage krajevne telefonske mreže bo treba reševati tako, kot ostale komunalne mreže. Mislim, da bi tudi to bilo potrebno uskladiti z ostalo komunalno infrastrukturo in s podobnim načinom financira- nja, kot že obstaja na primer za vo- do, elektriko, ipd. Zato se mora tu- di PTT dejavnost prek samouprav- ne interesne skupnosti za PTT pro- met vtkati v naš samoupravni sis- tem in prek tega bomo iskali ustrez- ne razvojne rešitve. Prepričan sem, da je v bodoče manj verietno pričakovati, da bomo z nenehnimi povišanji cen PTT storitev dosegli znatno višjo akumulativnost, zato je treba iskati več in boljših izhodišč prav v samo- upravnem dogovarjanju in združe- vanju vseh namenskih sredstev." Znano je, da je uspel dogovor o razvoju PTT omrežja za tekoče srednjeročno obdobje in, da ste se za letošnje leto že lotili nekaterih nalog iz tega dogovora. Za katera pomembnejša dela gre? ,,V letošnjem letu bomo pričeli z adaptacijo ali novogradnjo nasled- njih objektov: v Kidričevem prič- nemo z novogradnjo za potrebe pošte in telefonije, v Majšperku z adaptacijo PTT prostorov in z raz- širitvijo telefonije, v Središču ob Dravi z adaptacijo in istim name- nom, v Ptuju pa sofinanciramo gradnjo PTT prostorov na Ziherlo- vi ploščadi za pošto Ptuj 3." Slišati je, da boste tudi v avtomatski telefonski centrali v Ptuju razširili možnost priključ- kov, kar bi v precejšnji meri izbolj- šalo pogoje za klic navzven. Kdaj se bo to zgodilo? ,,Na področju zgraditve medkra- jevnih zvez naj povem, da načrtuje- mo razširitev medkrajevnih zvez na relaciji Maribor—Ptuj za 12 zvez, Ptuj—Kidričevo prav tako z^ 12, Ptuj—Tomaž pri Ormožu za 4, ra- zen tega pa imamo že zagotovljena sredstva za relacijo Borovci—Dor- nava in Ptuj—Trnovska vas. Na področju avtomatske telefonije pa nameravamo letos zgraditi, oziroma montirati telefon- sko centralo pri Tomažu pri Ormo- žu in v Kidričevem, v naslednjem letu pa v Majšperku in v Dornavi, kjer bomo montirali najnovejše tehnične dosežke — prve elektron- ske centrale elektronskega tipa. Z zadostitvijo teh pogojev pa bomo sedanje zmogljivosti v Kidričevem razdvojili in jih za 40 številčno cen- tralo montirali v Trnovski vasi, za 60 priključkov pa bomo razširili se- danjo telefonsko centralo v Mar- kovcih. Razdvojena sedanja centrala v Majšperku pa bo s 40 priključki montirana pri Miklavžu, 60 priključkov bomo montirali še v Trnovski vasi, kjer bodo pokrite potrebe pošte Vitomarci in Destr- nik. Kako pa je z gradnjo naročniških telefonskih zvez? ,,Letos imamo dogovore s KS Boris Ziherl, kjer želimo nadaljeva- ti že začeto gradnjo ob Peršonovi ulici. V prvi fazi gre za 50 telefon- skih priključkov individualnim na- ročnikom, pozneje pa jih bo 70. V KS Videm nadaljujemo z gradnjo krajevnih zvez in priključkov v Lancovi vasi, Jurovcih in Tržcu. V KS Hajdina pa se dogovarjamo za zgraditev telefonov v novem nase- lju ob cesti Hajdina—Kidričevo. V izdelavi imamo projekt za rešitev avtomatske telefonije za območje pošte Zavrč in sicer z zgraditvijo te- lefonske linije prek Turškega vrha v Zavrč. To je zaenkrat vse kar je fiksnega in že dogovorjenega za skupno vlaganje v krajevne mreže." M. Ozmec Del avtomatske telefonske centrale v PTT Ptuj. KMEČKI TURIZEM V PTUJSKI OBČINI Razvoja Še nismo dorekli že v študiji o razvoju turizma v ptujski občini do leta 2000 smo razvoju kmečkega turizma daU precejšen poudarek. Študija tudi pravilno ugotavlja, da ptujska občina nima pogojev za razvoj klasiilnega kmečkega turizma. Kako pa si ta razvoj zamišljajo v kmetijski zadrugi Ptuj, ki je tudi nosilec razvoja kmečkega turizma, smo povprašali Mirana Glušiča, direktorja zadruge, ki je povedal: ,,Za razvoj kmečkega turizma nas zavezuje podpisan sporazimi oziro- ma družbeni dogovor o pospeševanju kmečkega turizma v SR Sloveniji, ki je bil sprejet v letu 1980. Po tem dogovoru se organizacije združenih kmetov zavezujejo usmerjati to področje dejavnosti. V srednjeročni pro- gram zadruge za obdobje 1981—85 smo si ambiciozno zastavili razvoj nekaterih dejavnosti. Tako tudi kmečkega turizma. Načrtujemo, da bi v tem obdobju po tem, ko bi uredili infrastrukturo, na območju Haloz in slovenskih goric, pristopili k urejanju oziroma uvajanju kmečkega turizma kot dopoltiibie dejavnosti na tržno usmerjenih kmetijah. Prirodni pogoji so na tem območju taki, da dovoljujejo razvoj kmečkega turizma. m Smeli v tem razvoju pa smo zaradi tega, ker načrtujemo, da bi uredili 20 kmetij za potrebe kmečkega turizma. Glede dosedanjih aktivnosti na tem področju bi dejal, da smo doslej naredili le malo. Prvi primer takega turizma je Toplakova domačija na Vinšaku pri Juršincih. Trenutno pa se šest članov naše zadruge zanima za razvoj kmečkega turizma. Le-te bo obiskala posebna komisija gospodars- ke zbornice za Podravje, ki bo tudi ugotovila ali ima določena kmetija pogoje za razvoj turizma ali ne. Med te pogoje pa poleg naravnih danosti moramo upoštevati urejenost osnovnih infrastrukturnih objektov in seveda kmečko gospodinjo, ki ji s tem nalagamo še dodatno breme ne glede na to ali bo to izletniški ali po- čitniški turizem. Zato pa imamo poleg ustreznih strokovnih služb zadru- ge. Se druge službe s pomočjo katerih bi na kmetijah uvedli tako organi- zacijo dela, da bi v resnici kmečke gospodinje dodatno ne obremenjevali. Poleg kmetijske zadruge, ki je sicer nosilec razvoja kmečkega turizma, se po dogovoru vključujejo še izvršni sveti občin, ki imajo prav tako določene naloge. Osebno sem mnenja, da vprašanje kmečkega turizma v ptujski občini nismo dorekli, veliko naporov so doslej na tem področju vložili pri ob- činski turistični zvezi Ptuj in pri tem je ostalo. Potrebno pa bo doseči usklajeno akcijo vseh odgovornih, zato nas zavezujejo prvi primeri kme- čkega turizma. Dokler pa tega ne bomo dosegli pa bo ostalo odprto vpra- šanje recepcijske službe, enotnih cenikov in podobno. Vse to je potrebno storiti, da bi kmečki turizem bil tisto, za kar si prizadevamo in ne neka dopolnilna dejavnost gotinstvu oziroma turistični ponudbi". MG POGOVOR Z JAKOBOM KNEZOM Zbiranju odpadnih surovin vse večji pomen v času, ko je tudi pri nas vse bolj prisotno pomanjkanje nekaterih pomembnih surovin, je za našo in- dustrijo izredno pomembno zbira- nje in predelava odpadnih surovin. Velike rezerve so v odpadnih kovi- nah, papirju in steklu, da ne govo- rimo o plastičnih in drugih odpad- kih, ki bi lahko po predelavi ponovno našle prvotno obliko. Pri nas sicer pristopamo k tej problematiki organizirano, vendar še ni zaslediti pravega uspeha. V ptujski občini se z zbiranjem odpadnih surovin razmeroma uspe- šno ukvarja enota mariborske Su- rovine. O tem je vodja enote Jakob Knez dejal: ,,Ze v lanskem letu smo pričeli z organiziranim zbiranjem pomemb- nih surovin za našo industrijo, predvsem gre za staro železo, papir in nekatere vrste drugih kovin. Omejitev uvoza teh surovin je močno vplivala na racionahio pora- bo, še bolj pa na zbiranje odpadnih surovin za ponovno predelavo. Ro- ko na srce, do sedaj smo se do teh surovin obnašali preveč malomar- no. Tone in tone odpadnega papir- ja so zgorele na smetiSčih in doma- čih pečeh, na drugi strani pa smo za uvožen papir odšteli precej deviz, ki bi jih lahko uporabili za druge, potrebne namene. Vedeti moramo, da z vsako tono odpadnega papirja prihranimo v naših lepih gozdovih po en lep, ve- lik bor, ki je še kako pomemben za ohranjanje čistega zraka. Na drugi strani pa je mera ekonomske stabi- lizacije močno odvisna od zbiranja sekundarnih surovin, pri čemer lah- ko vsak občan brez osebnega napo- ra da svoj delež. Akcije zbiranja odpadnih surovin, ki smo jih začeli že v letu 1980 so pokazale zelo dob- re rezultate, predvsem tam, kjer so k zbiranju pristopili organizirano. Najbolj uspešni so bili organizacija Rdečega križa, osnovne šole, neka- tere krajevne skupnosti in društva. Naj za primerjavo omenim zelo uspešno akcijo, ki je vredna pohva- le. V Centru srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju so koncem lanskega in v začetku letošnjega le- ta dijaki zbrali prek 6000 kg odpad- nega papirja, za kar so dobili pre- cejšnji znesek. V to akcijo so se us- pešno vključili tudi učenci OS Iva- na Spolenjaka, Toneta Znidariča, OS Juršinci, ter krajevne skupnosti Destrnik, Markovci, Ptujska gora in Hajdina." Koliko ton surovin pa ste zbrali v lanskem letu? ,,V naši poslovni enoti smo lani zbrali okoli 7000 ton odpadnega materiala, letos pa predvidevam vsaj za 10 odstotkov več. K temu bodo prav gotovo pripomogle višje cene surovin in višja zavest obča- nov. Sicer pa namen teh akcij ni sa- mo zbiranje surovin in denarja, ampak tudi ohranjanje čistega oko- lja in narave. Prav zaradi vseh teh pozitivnih učinkov pozivam vse or- ganizacije združenega dela, ustano- ve, šole, krajevne skupnosti in društva, da se vključujejo v naše akcije čim bolj aktivno in uspešno. Vse to bo v korist naše dnižbe in vsakega posameznika. —OM Tudi v teh tonah papirja so velike rezerve Jakob Knez, vodja pti^ske enote mariborske Surovine S težkim delom do pridelka Težko in naporno je delo človeka v naših bregovitih predelih, če se hoče preživljati z delom svojih rok, od tistega, kar bo vzredil v hlevu, pridelal v vinogradif in v sadovnjaku. Pa še ta pridelek je tako odvisen od narave, saj kmetovalec skozi vse leto trepeta, ali mu ne bo truda žuljavih rok uničila pozeba, pobila toča ali vzela kaka druga naravna ujma. Prav zadnji teden so vinogradniki, sadjarji m drugi obdelovalci zemlje trepetali, saj je mladi rasti in cvetju grozila pozeba. Čeprav se povsod že močno pozna suša. vendar je boljše, daje zemlja suha kot pa da bi po dežju sledila močna slana. Vinogradniki upajo, da bo letina uspešna in v jeseni dobra trgatev. Besedilo in posnetek: K. Zoreč Sedaj, ko je treba v vinogradu trdo delati je navadno sam, če bo obrodilo! pa vsaj v jeseni ob trgatvi ne bo tako sam ... 6 - IZ NASIH KRAJEV 23. april 1981 - TEDNIK (ines gdo vem jaz loto pismo pisen je nedela. Druge dneve pač za\ pisanje neman cajta. Mica mi je jujca poforhala (kurečje seveda), vunf okoli voglof pa tak mrzel veter piha, ke tno si zgleda moga drgoč duge gate gor na nožne okončine ohlečti. Eno por dni hloje praf pošteno vroče, zaj pa nan iz dneva v den mraz grozi. Sodno drevje tak lepo cvete kak. da hi na našetn hregi razstavo cvetja meli. pa tudi gorice so že svoje popke odprle. Samo, da nas ne hi pozeha včesnola. Jaz sen snoči sred noči gor vstana, ponoči na termometer gleda no v gorici trseke šlata. Na srečo je veter piha no gnes v nedelo pozeha še neje ztnoge mela. Toga se zdaj prleški no haloški vinogradniki najbolj bojimo. TiTpa še neje vse. Zodje cajte nas že tudi suša Jejsl za šijak grobi. Že skoro pet tjednof nas je neje dež namoča. Na našem Suhen hregi je zemlja že tak suha no razpokana kak. da hi v Sahari živeli. Vse rastline, ki na njivah rosejo no t rove so vode žejne. V našem studenci je samo še za eno žobjo kopaje vode. mlaka pa je že 14 dni suha, tak ke moretno živino v graho skoro pul vure doč napajat gonili. Jaz na srečo še ne trpin žeje, saj vinski polovjok v kleti še neje vsehna. dosti vinskega Švica pa že tudi nemam več v pivnici. Zavolo tole suše, ki nas vsoko leto najmanj dvakrat za šijak no za žejne duše zgrobi. .se tudi na našen Suhen hregi že zdaj veselimo, da bi nas že skoro obiskali hrigadiri letošnje zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice—Haloze, ki do nan v poletnih mescih pomagali vodovod graditi. Pri nas v Prlekiji no v Halozah je pač lak. da pri hiši lažje dobiš dobro vino kak pa požirek zdrave pitne vode. Ce še dugo nede deža, ki bi nam studenec no mlako napuno prosin jaz v.se tiste, ki živite na ravnici in tuatci zadosti pitne vode, da naredimo en kšeft: za 100 litrov dobre domu pripelane vode donio na našem Suhen bregi pet litrov dobrega vina, ki neje nič z vodoj požegnano pač pa je samo z vinogradniškin švicom gor vzgojeno. Vsi interesenti, ki bi hli pripravljeni za takšno zamenjavo pište na antres: Liijz Žejen, Suhi Studenec štev 00, pošta Suhi breg. Vaš Lujzek! KS Ivanjkovci je praznovala 6. krajevni praznik Vsako leto 13. aprila, ko se spominjamo krvave bilke v Veli- čanah. v kateri seje mala skupina naših borcev borila z desetkrat močnejšim sovražnikom, pra- znujemo krajani K S Ivanjkovci svoj praznik. Naši mladi, a pogu- mni borci so skoraj vsi padli ta- korekoč pred domačim pragom. Ker jc letos padel ta datum na ponedeljek, smo spomin na ta te/ki spopad proslavili z bogatim kulturnim sporedi>m v ponede- ljek popoldne. špi)rtne prireditve, streljanje in vesciični del pa je bil že v nedeljo, da bi se prireditve latiko udeležilo čimveč ljudi, ki so sicer službeno odsotni. Oba dni je bila odprta tudi kulinarična raz- stava, ki so JO z veliko truda in dobre volje pripravile žene. Raz- veseljivo je. da .vc je letos v to pripravo vključil tudi mladinski aktiv, kije razstavil vclikosladic in lepo i/dcianih ročnih del. Zatojim gre posebno pri/nanje. Soli Ivanjkovci in Runeč ter cicibani iz vrtca so razstavili izredno veliko svojih lepih izdelkov, kar da slu- titi, daje bilo v to vloženo veliko dela in mnogo požrtvovalnosti tako vzgojiteljev kot otrok. Povdariti moram, da vsako Icio opažamo ista imena razstavljalk in da so se letos še prav posebno postavile z mnogimi izdelki. Prav gotovo se je bilo vredno ustaviti pred posrečeno izdelano »sladko« šolo. ki bi naj nazorno kazala, da je referendum uspel in pa pred pet litrskim čokoladnim sodčkom na gantarjih. kije lepo i>krašen vabil, naj se navžijerno dokler živimo. Oba primerka (poleg še več dru- gih) je izdelala brebrovniSka Krista. ki nas vsako leto preseneti s svojo iznajdljivostjo in sposob- nostjo. Šolo je poklonila ivanj- kovskim šolarjem, sodček pa so odkupili občinski gostje in jo po- darili šolarjem na Runču. Ta po- teza je bila lepa in nas je prepri- čala, da naši družbenopolitični delavci znajo misliti tudi s srcem. Hvala jim! Na razstavi smo videli tudi precej skrbno izdelanih ročnih del. tako prtičev kot slik in tapi- serij. Pohvaliti je treba tudi vse tiste pridne žene. ki so pekle razne pogače za prodajo, da .so si jih udeleženci praznovanja lahko privoščili po želji. V ponedeljek ob 14. uri so na odru prosvetne dvorane pionirji obeh šol zapeli »Hej Slovani«, nakar je predsednik SZOLS tov. Sla\inec pozdravil vse goste iz občine in od drugod, enako vse navzoče krajane. Joško Novak je cxlprl slavnostno sejo. potem pa je predsednik KS. Janko Kumar prebral svoj referat o delu in na- črtih KS. V njem je omenil, daje bila največja bitka reterendum za osnovno šolo. ki je bil v najbolj neugodnem stabilizacijskem času. Povdaril je tudi. da je na- jvečja pridobitev preteklega leta nov dom društev in organizacij, ki smo si ga žc tako dolgo želeli. Pred nami pa je skrb za telefon, trans- formatorske postaje in še marsi- kaj. Vse to bo zahtevalo ogromno združenih moči in sredstev. Toda v slogi je moč. saj z mnogo dobre volje ni nič ncmog:t)če. Nato so bila podeljena prizna- nja OF: prvemu komunistu Ivanu Kaluži, za dolgoletno politično delo Alojzu Slavincu. za vse- stransko aktivno in humano delo Mariji Caf ter zelo delavnemu Gasilskemu društvu Ivanjkovci. Sledil je skrbno pripravljeni kulturni spored, ki so ga izvajali pionirji obeh šol in posebno pri- srčno cicibani iz vrtca ter mla- dinke, Ivanjkovski oktet je lepo in z občutkom zapel par pesmi. Po končanem kulturnem programu je odšla delegacija na kraj bitke, kjer so položili venec ZZB NOV oh ganljivem petju ivanjkovskega okteta. Vreme nam je bilo naklonjeno in tako se zadovoljni zahvaljuje- mo vsem. ki so vložili obilo truda, da so vse prireditve uspele, daje bilo priskrbljeni) zajed in pijačo, da so bili očiščeni prostori novega doma in okolje, skratka vsem. ki so z veliko fizičnega in duševnega napora ustvarili lep praznik. Erna Meškova Pokaži kaj veš o prometu V spremstvu vozil AMD so se tekmovalci najprej napotili do i CiA, nato pa nazaj na prireditveni prostor, kjer so začeli s tekmovanjem Tekmovanje je odprl Ivo Težak Letošnje občinsko tekmovanje mlajših iz osnovnih šol in starejših iz srednjih šol je bilo \ Kidriče- vem. Pred OŠ »Boris Kidrič« v Kidričevem se je zbralo nad sto lekmovalcev. ki so tekmovali v ra/nih disciplinah — s kolesi, kolesi s pomožnim motorjem, v vožnji s preprckami. pa tudi v strelstvu. orienlacijj in podobno. Na koncu pa so bili šc izpiti iz testiranja mlajših prometnih mi- ličnikov, ki so se potegovali za najboljša mesta, s tem pa tudi za u\rsiitc\ na republiško tekmova- nje, ki bo 9. in 10. maja v Postojni. Na tem tekmovanju bodo ptujsko občino zastopali 4 najboljši iz ()sno\nih in srednjih šol. Tekmo- vanje JC organiziralo AMD in je potekalo zelo dobro. Naj\ cč dela so imeli sodniki, .saj JC objektivno ocenjevanje nadvse odgovorna naloga. Tu se jc ne- kiiliko zataknilo, saj je prišlo do nesoglasij med ocenjevalci in mentorji i/ osnovnih šol. zaradi tega sc JC ra/glasiicv rezultatov tudi precej zavlekla, kar čez 14. ufv), čeprav jc bilo prvotno plani- y.\no. da bo okrog 12, ure. zato |c ra/iiniljivo. da so bili tekmovalci precej nestrpni. Na koncu sc |c vse lepo i/lcklo in JC tekmovanje nadvse uspelo, k lemujc prispe- valo tudi lepo in lt\pk) vreme. Zmagovalcem /clirno na republi- škem tekmovanju v Postojni kar največ uspeha! Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Spretnostna vožnja Skupni posnetek sodnikov — ocenjevalcev tekmovanja Sodelovanje na kulturnem področju Sodelovanje med brat.ski- mi*občinami SR HrvaLske in SR Slovenije sc vse bolj .širi tudi na kullurnem podrt)čju. Nedavno so se na skupnem dogovoru predstavniki občin (\iko\ec. Koprivnica. Krapi- na. Ormož.. Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaž- din /edinili za organiziranje revije mladinskih pevskih /borov osnovnih šol prijatelj- skih t)bčin. ki bi naj bila v Slovenski Bistrici, predvido- ma konec junija letos. ___________............Viktor .HorvaL Umrl je Janez Murko iz Kicarja Le kdo ga ni poznal, Murkovega Janža iz Kicarja, priljubljenega ne' samo med'sosedi, poznan in cenjen je bil daleč na okrog kot dobriči- na, — dober delavec, saj je oprav- ljal poleg vrtnarskih deL tudi vsa gospodinjska dela. Rodil se je leta 1893 v Juršincih, kjer je živel in prebil svoja otroška leta in ker mu je zgodaj umrla mati, je moral že v rani mladosti okušati grenkobo kruha, zaslu- ženega s trdim kmečkim delom v Levanjcih, kjer je životaril do takrat, ko se je poročil s Terezijo Robin, s katero sta si ustvarila skromen, vendar lepi dom v Kicar- ju. V zakonu so se mu rodili trije sinovi, katere je tako ljubil in ki stopajo po njegovi poti. Murkov Janez je bil pravcati vrtnar, ne samo, da je delal kot pomožni vr- tnar pri vrtnarju Vaudi v Ptuju, tudi doma je vrtnaril in gojil pred- vsem rožce, katere je nadvse ljubil in cenil. Osebno se ga spominjam iz časov okupacije, ko sva bila zaposlena pri začetnih delih za gradnjo to- varne v takratnem ,,§terntalu," sedaj Kidričevo, kako spretno in vneto je urejal vrtnarijo pri starem gradu, vzgajal rože in mi večkrat rekel, da tega ne dela za Nemce, ki bodo itak kmalu .iJli, to vse je le za nas. Jesen svojega življenja je preživel pri sinu Janezu in snahi Marjeti in, ko mu je pred desetimi leti umrla žena, kljub temu ni ostal osamljen, saj so se dobro razumeli in snaha Marjeta je lepo skrbela zanj, to sem ugotavljal sam, saj me je večkrat pot pripeljala tam mimo. frea petimi leti ga je kruta bole- zen priklenila na posteljo, bolezen je voljno prenašal, tolažil je svojce in samega sebe češ, saj vse mine in res, njegova življenjska pot se je končala 5. aprila, umrl je mirno, tako kot je bilo mirno njegovo 88- letno življenje, ki mu je bilo en sam delaven dan. V dokaz spoštovanja do Janeza Murkovega so bili številni pogreb- ci, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mnogo vencev in cve- tja, poslovilne besede predstavnika KS Rogoznica in spremljajočega g. kaplana, ki je izvršil cerkveni obred in pa lepo zapete žalostinke ženskega pevskega zbora, ki ga vo- di Vera Kokolova. Dragi Janez, ki si večno zaspal v času, ko se zbuja cvetoča pomlad, ti želimo vsi, ki smo se od tebe poslovili, miren počitek v domači zemlji! Konrad Vela Športna tekmovanja! ob dnevu železničarjev 15, april — dan železničarjev jc spomin revolucionarne preteklosti sloven-j skih in jugoslovanskih železničarjev, je spomin na vse tiste, ki so v močni veri v] boljše prihodnost izgubili svoja življenja. Ptujski železničarji so oh svojem j praznikLi priredili vrsto športnih tekmovanj, ' i KECIJANJE j V četrtek 10, aprila je bil organiziran pokalni turnir na katerem so nastopili,; kegljači krožkov Ml P, Opekarna Vinko Reš in Železničar iz Ptuja. ■ V prvem srečanju so v borbeni disciplini nastopali kegljači MIP in Vinko; Reš. V prvi polovici srečanjaje bil rezultat izenačen. Na koncu pa so kegljači MIP ; podrli mnogo več kegljev od svojega nasprotnika, ki so ga premagali z rezultatom \ 231:\19. Za zmagovalno ekipo je bil najuspešnejši .Anton Krampi, kije podrl 62 : kegljev, _ J V drugem srečanju so se pomerile ekipe Opekar in Želzničar: Kegljači: Opekarne so pokazali mnogo več znanja od svojih nasprotnikov katere so pre-- magali z rezultatom 173:209, Za zmagovalno ekipoje bil najuspešnejši Kolarič. kil je podrl 41 kegljev, za železničarje pa je dosege! najlepši uspeh Ivan Strucl z 48i podrtimi keglji. Za sodelov anje so prejele vse ekipe spominsko diplomo, Kegljači j MIP pa so prejeli za doseženo prvo mesto pokal v trajno last, Anton Krampi zaj najbi>!jši uspeh vseh nastopajočih, i V tekmovanju posameznikov \ disciplini 100 lučajev je osvojil pokal Franc,; kostanjevec s 386 podrtimi keglji. sledili so mu Jurkovič 379. Leben 363. Do--; nianjko 355. Jurič 339 itd. j STRELJANJE t Strelci SD Železničar so organizirali ekipno tekmovanje, katerega fe je| udeležilo 10 ekip. Prvo mesto za pokal so osvojili strelci iz Kidričevega, , ] Pokal posameznikov v SD Železničarje osvojil Marjan Kunstek z 88 krogi. Na' proslavi za dan železničarjev, kije bilo v železniških delavnicah, so podelili pokalj zmagovalcem v .šahu Draganu Matjašiču in najbiilj.šemu v namiznem tenisu; Mirku Kokolu, Š, A., Sola v naravi Mladi likovniki iz osnovne šole Tone Znidarič so v prejšnjem tednu iz- koristili lepo sončno vreme in z risarskimi bloki sedli pod drevje pri šoli. V roke so vzeli svinčnike, poiskah motive in jih spretno prenašali na papir. Dosti bolj prijetno je risati zunaj, so povedali. Saj verjamemo, daje ob le- pem sončnem vrerffenu težko zdržati v šolskih klopeh, med štirimi stenami, ko sonce vabi na zelene trate. Pa kaj, ko se na to presneto vreme ne moreš zanesti! Cez noč nam jo zagode in nam pošlje pravi zimski opomin. Sicer je pa negodovanje odveč. Se dosti lepih sončnih dni bodo imeli likovniki na voljo, toliko, da se bodo v novembru prav tako kot v teh dneh sonca razve- sehh snega! N. Dobljekar Dosti bolj prijetno je risati zunaj, pa še prav imenitno zgleda! (foto I. k.) OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Dolene, Rodnega vrha m ostale, da sta novozgra- jeni transformatorski postaji na železnem jamboru, ter priključni daljnovod v Doleni m Rodnem vrhu POD NA- PETOSTJO. Plezanje po drogovih in jam- boru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Bolečke vasi, Doklec in ostale, da je novozgrajeni zvezni daljnovod Bolečka vas Doklece POD NAPE- TOSTJO. Plezanje po drogovih, ter pri- bliževanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NE- VARNO! OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Dornave in ostale, da je novozgrajena transforma- torska postaja na železnem jambpru, ter priključni dalj- novcki v Dornavi POD NA- PETOSTJO. Plezanje po drogovih in jam- boru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! | OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Vidma in ostale, da je novozgrajena transformator- ska postaja na železnem jam- boru, ter priključni daljnovod v Vidmu POD NAPETOST- JO. Plezanje po drogovih in jam- boru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! ffiDNIK - 23.april 1981 KULTURA IfM IZOBRAŽEVANJE - 7 Likovni značaj fotografije med NOB pokrajinski muzej v Ptuju je Časom najavil otvoritev raz- ' J v počastitev 40. obletnice ' fjnovitve OF. Namen delavcev pokrajinskega muzeja je bil pro- Lviti ta pomembni jubilej z raz- ' vo Socialna tematika v slo- ' pski fotografiji med obema voj- ^j^a. Fotografije so do nedavna pstovale v Novem Sadu, odkoder ^ jih poslali v Ptuj, vendar je pri ooSiljanju priSlo do zastoja in smo ^enjeno razstavo zamenjali za jfUgO' ^^^^ naslov Likovni zna- uj fotografije v NOB. fudi to razstavo je kot prvo pri- gvil v okviru Slovenskega kabi- pjta za fotografijo v Kranju ing. jiojan Kerbler. Stojan Kerbler ni Ij priznan umetniški fotograf jnipak je bil tudi redni sodelavec l(fajnjskega kabineta, ki se kot jdina slovenska ustanova ukvarja J raziskovanjem slovenske foto- jfafije in vrednotenjem njenih Ij)f0vnih in umetniških kvalitet. S tega stališča je nastal tudi izbor fotografij za razstavo, ki gostuje v paviljonu Dušana Kvedra. Partiza- ni fotografi so v času NOB izrabili vsako priložnost za dokumenti- ranje tega za zgodovino Slovencev tako pomembnega obdobja. Pri tem jim je bilo osnovno vodilo zapisati pomembne dogodke v spomin prihodnjim rodovom. Na voljo so imeli kar se le da skromne tehnične pripomočke, vendar je monumentalnost kompozicij Se kljub temu nastala vrsta foto- grafij, ki jih poleg izjemne dokumentarne odlikuje tudi visoka umetniška vrednost. Realizem in stopnjujeta razpoloženje upodo- bljenega in s tem seveda tudi zgo- dovinska pričevalnost pridobi na kvaliteti. Ni naključje, da so mnoge med razstavljenimi fotografijami po- sneli slikarji, na primer Nande Vi- dmar, Coro Skodlar in Se posebej Božidar Jakac, ki je prihodnjim rodovom ohranil tudi pomembne filmske posnetke iz časa NOB. Pri tem je dobro vidno, da so izbrane motive opazovali s slikarskim oče- som. Med avtorji moramo posebej omeniti tiste, ki so se s fotografijo intenzivno ukvarjali že pred in Se po vojni. Franjo Veselko, profesor na ptujski gimnaziji, je bil pred vojno pobudnik fotografske dejavnosti v našem mestu. Edi Sel- haus je bil že med vojno zadolžen za spremljanje pomembnih dogodkov in je bil že v času NOB profesionalni fotograf. Jože Petek je že v letih najtežjih preizkušenj razmišljal o izdaji albuma s fotografijami pohoda 14. divizije. Izida knjige ni dočakal. Težišče razstave pa prav gotovo predstavljajo tri fotografije Janeza Marenčiča. Impresionistični izraz, mehke poteze, na poseben način razlita svetloba, ki ožarja viharno noč in temne postave partizanov, ustvarjajo izredno razpoloženje. S fotografijo so se mnogi partizani ukvarjali tudi priložnostno, a so zaradi njihovega občutka za liko- vno zgradbo nastala izredno suge- stivna dela. Takšna je na primer Operacija Janeza Milčinskega. Razstava bo odprta še do 26. aprila. Marjeta Ciglenečki Jože Petek: Naprej! IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Križno kolo je del starodavnega lesenega voza. O izdelavi takšnih koles imamo danes zelo malo po- datkov, vseeno pa lahko na podlagi njih in na osnovi same izdelave re- čemo, da se pojavlja sočasno s ko- lesom z radialnimi prečkami in to nekje na polovici srednjega veka. Izdelovali so ga revnejši kmetje in ga v glavnem uporabljali kot nado- mestek za boljša kolesa kolarske iz- delave. Vozovi s križnimi kolesi so služili le za prevoz lažjih tovorov na prikazuje fotografija, hranijo po- krajSe razdalje. Kolo kakršnega leg ptujskega le še muzeji v Ljublja- ni, Metliki in Mariboru. Smiljana Petr-MarCec Križno kolo, sv. Križ pri Mariboru, etnoloSki oddelek Pokrajinskega mu* žeja Pti^, Inventar na Številka 13. Koncert ki je navdušil Vsakoletni koncert moSkega ko- mornega zbora iz Ptuja je že tradicio- nalno dobro obiskana prireditev in tudi letos, 8. aprila, je bila dvorana premajhna za vse, ki so mu želeli pnsluhniti. Zbor je s tem koncertom samo še potrdil svojo visoki umetni- ško vrednost in kvalitetno ra t, ki sojo hvaležni poslušalci nagradil z dolgo- trajnimi aplavzi. Pod vodstvom dirigenta Franca Lačna, so nam v prvem delu koncerta predstavili glasovno in izvajalsko zelo zahteven program umetnih pesmi kot so Donne venite al ballo. Bolne rože Josipa Pavšiča in izredno doživeto zapeta pesem Blaža Arniča Kurirček. Drugi del programa so ptujski pevci namenili bogati zakladnici slovenskih, hrvaških" in makedonskih narodnih pesmi, ki jih je prav tako odlikovala doživeta interpretacija s katero sta se izkazala tudi solista Marjan Brglez in Feliks Polanec. Moški komorni zbor med nastopom z dirigentom Francom Lačnom — na desni in povezovalko programa Natašo Belšakovo — na levi strani. Foto: S. Kosi Tekmovanje matematikov občine Ormož v soboto, 18., aprila je potekalo v prostorih OS Ormož občinsko tekmovanje matematikov osno- vnih šol občine Ormož. Nastopilo le 46 mladih tekmovalcev iz vse občine, ki tekmujejo za Vegovo priznanje. Tekmovali so učenci >esiih, sedmih in osmih razredov. Najbolje uvrščeni v skupini še- stih razredov so bili: Damjan Rajh IZ Ormoža — prvo mesto, Darja Habjanič iz Velike Nedt Ije se je uvrstila na drtogo mest i. tretje mesto si delita: Robi Vaupotič iz Ormoža in Stanko Plohi od Mi- klavža. Učenci sedmih razredov so dosegli naslednje rezultate: prvo mesto sije priboril Andrej Voljč iz Ormoža, drugo mesto si delita Botjs Zidarič iz Ormoža in Simo- na Savora iz Sredi.šča. tretje mesto je dosegla Alenka Kukec iz Or- moža. V konkurenci osmih razredov ie prvo mesto dosegla Silva "Maršec iz Središča, drugo mesto Davor Munda iz Ormoža in tretje Darko Cučkp od Miklavža. Na republiškem tekmovanju, ki bo 23. maja v Mariboru, se bosta borila za najboljšo uvrstitev Silva Marčec in Davor Munda. -da SVET OSNOVNE ŠOLE IVANA SPOLENJAKA Ptuj razpisuje dela in naloge: — učitelja razrednega pouka za delo v prvem razredu — učitelja glasbene vzgoje Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela je 1. september 1981. Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (20) Jezikovno bartarstvo v strokovnem časopisu ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI je posvetil številko 37-38 (1980) ,,politekonomskim problemom sodobnih migracij" (po slovensko ,,političnogospo- darskim vprašanjem sodobnih selitev); ponekod v številki se dobesedno megli od najrazličnejših jezi- kovnih nesnažnosti. Nekaj primerov: ,,Ce gledamo izvoze delovne sile pa je pojav neka- terih dolgoročnih negativnih posledic (OECD 1976) v zadnjih letih pripeljal v deželah emigracije različnih političnih ukrepov, z namenom ustavitve nekontroli- ranega izvoza delovne sile z namenom zavarovanja delodajalcev proti odhajanju delavcev" (str. 6). ,,Po- goj za pojav mednarodnega migracijskega jedra se nahajajo v neenaki stopnji razvoja delež izvoza in uvoza dela" (str. 12). ,,Eden del slovenske kvalifici- rane delovne sile odšel je na začasno delo v tujino." ,,Ti nas pristopi tudi vpeljujejo v osnovne načine re- ševanja topično emi-imigrantske situacije, v kakšni se nahaja Slovenija, in podajajo optimalne strategije za nadaljnje ukrepe..." (str. 300). Itd. Jezikovno razsodišče je o prenekateri jezikovni pregrehi te vrste že izreklo sodbo, npr. v zvezi z zna- menitim listkom iz Kanditove bomboniere; zdaj pa se je pravi cvetober podobne slovenščine nabral v re- snem strokovnem časopisu, ki ga NA SLOVEN- SKEM izdaja ,,Univerzitetna konferenca Zveze so- cialistične mladine Slovenije Ljubljana in Maribor", v njegovem uredništvu in svetu pa sedi vrsta bolj ali manj znanih mlajših kulturnih in znanstvenih delav- cev — vsi so na ovitku tudi poimensko zapisani. Vsem in povrhu še Kulturni skupnosti Slovenije pre- dlagamo, naj resno pretehtajo dostojnost, razumlji- vost in s tem smiselnost takšnega javnega pisanja, ob tem pa izmerijo razsežnosti cinizma, kakršen se s tak- šnim odnosom do slovenske besede kaže v osrčju naj- tehtnejše slovenske misli! Razsodišče vabi posameznike, društva, organizaci- je in vse druge, ki jim ni vseeno kako Slovencu go- vorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! RAZSTAVA »USTANOVITEV OF" 27. aprila, oziroma točneje 26. aprila, bo preteklo 40 let od ustanovitve Protiimprerialistične fronte, po- zneje preimenovane v Osvobodilno fronto. Ta najpo- membnejši datum v zgodovini slovenskega naroda je skozi desetletja vedno znova budil nove odmeve, ved- no nova preverjanja in vračanja k temeljnim točkam naprednega dela slovenskega ljudstva, organiziranega v OF in kot tak zasluži, da se ga spomnimo zlasti le- tos ob 40-letnici. Zato se bo praznovanju tudi pridu- žila Ljudska in študijska knjižnica Ptuj ter pripravila razstavo Ustanovitevf OF. V 14 vitrinah bo razsta- vljenih okrog 115 knjižnih enot s tematiko aprUske odločitve in okohščinah okrog nje. Razstava bo odprta od 23. aprila do 15. maja vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto ^^d 7. do 12. ure, v prostorih študijskega oddelka na drugi strani dohdni- ka. Vstop bo prost. J.E. OB 40-LETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE Sl^omini na osvobodilni _boj^_ ^ nadaljevanje Martin 2GEC, Dornava Posestnik in brat pedagoga dr. Pranja 2eča, člana KPS med obema vojnama, se spominja leta •941 takole: . >.Ko se je pričela vojna pri nas, bil brat Franc živčno močno ''azrvan. Zato se ni mogel aktivno ^•^Ijučiti v osvo'odilni bc',. Tedaj živel z družino v Cel_u. Zelo aktiven pa je postal brat Ignac, ^^ar tedaj 38 let. 2e leta 1941 je ''Stanovi! v Dornavi odbor OF in k ^^•u pritegnil čevljarja Kramber- ^^na in še koga, mene pa ne, ker "^"1 imel majhne otroke pa se je ^^edal nevarnosti za vso družino, bi deloval v OF. K nam so prihajah leta 1941 dr. 'J^etod Spindler in brata Franc in |ania Toplak. Brat Ignac je imel v Halozah vinograd in videli smo, da °^naSa tja večkrat od doma večje količine hrane. Bilo nam je ne- razumljivo, zakaj to dela, saj je v njegovem vinogradu živela le neka ženska. No in pripravili smo ga domači do tega, da nam je zaupal, kam pravzaprav oddaja živež. No- sil ga je h Krambergerjevim v No- vo vas pri Ptuju, kjer je bilo oporišče OF, Krambergerjeva žena Nežka pa je bila naša sorodnica. Ignac nas je opozoril na previdnost in s tem na molčečnost o njegovih poteh, ker bi bil sicer lahko obso- jen na smrt, kar se je zgodilo leta 194i, ko seje povezal s Slovensko- goriško čeio in bil izdan. Ustrelili so ga 4. novembra 1942 v Mari- boru." (8) MARIJA TOPLAK, Mostje, se spominja iz leta 1941 delovanja svojega moža, ki je pred leti umrl, in dela svaka, ki je padel leta 1941. Povedal je tole: ,,Brat mojega moža Janža Toplaka, Franc Toplak je študiral pred vojno agronomijo na univerzi v Pragi. Tam je doživel nemško okupacijo Cehoslovaške in se takrat vrnil domov, ker na Češkem niso bili več zaželeni jugoslovanski študentje. Z možem sem živela po poroki na njegovem posestvu v Mostju pri Juršincih. Franc je prihajal v počitnicah k nam, kjer je živela tudi njegova mati. Ko se je po nemški zasedbi Cehoslovaške vrnil domov, je kmalu odšel k vojakom. Vojsko je služil v Zemunu in tam ga je doletel 6. april 1941, nakar mu je uspelo pribežati domov. Spominjam se, da je prišel z žulja- vimi nogami. O njegovih zvezah z Osvobodilno fronto ne morem po- vedati nič natančnega. Kasneje sem slišala, da je bil 26. junija pri nas Jožko Kerenčič-Janko in da se je zbralo še več drugih ljudi na se- stanku OF. Sklepam, da je bil Franc povezan v osvobodilno gi- banje in tudi moj mož, sicer se ne bi kasneje znesli Nemci nad našo družino. Za Franca vem, da je imel zvezo z dr. Metodom Spindlerjem iz Jur- šinec. Slišala sem, da je prišlo poleti 1941 na Hajdini do neke praske in Franc je bil tedaj ranjen v nogo. Dr. Spindler mu je nudil prvo pomoč. Nogo mu je povil v mavec. S poškodovano nogo so ga tudi aretirali in padel je kol talec konec oktobra 1941. Zdi se mi, da so aretirali Franca nekaj dni po dogodkih na Hajdini. Našli so ga doma v drevesnici, kjer se je mudil s študentom Sokom. Soku sc je posrečilo pobe- gniti v gozd za hišo, še preden so Nemci prišli do drevesnice. Franc pa tega ni zmogel zaradi po- škodovane noge. Hišne preiskave ob aretaciji niso opravili, le Fran- ca so odpeljali v ptujske zapore, od tam pa 30. avgusta na Bori. Kot talec je padel skupaj s prija- teljem in sodelavcem v OF dr. Metodom Spindlerjem. Pozneje smo zvedeli, zakaj je mo- ral Franc v smrt. Bilo je takole: Alojz Zorman, študent iz Saku- šaka, bi moral odnesti nahrbtnik z raznimi potrebščinami za partizane v Maribor. V nahrbtniku so bile sanitetne potrebščine za partizane, kar je dal dr. Spindler, nekaj dru- gih reči pa je priložil naš Franc. Zorman se je peljal v Maribor s kolesom. Njegovo pot so prestregli Nemci, ker so prejeli ovadbo juršinskega peka Malgaja, da se je od dr. Spindlerja odpeljal fant s kolesom in polnim nahrbtnikom. Zormanu so Nemci zasledovali in ga menda šele v Mariboru aretirali. Za Zormanom pa so aretirali še dr. Spindlerja in našega Franca." (9) K spominom Marije Toplakove, vdove Janž.a Toplaka, se bomo povrnili pri obravnavi leta 1942 v luči spominov. LOJZKA PANlC, roj. Berce, Maribor, je Lz znane revolucionar- ne družine, ki je živela pred osvo- bodilno vojno v Središču ob Dravi. V svoji spominski izjavi je napi- sala, da je bil oče železničar, mati pa gospodinja. Oče je umrl leta 1938. V družini je bilo sedem otrok, štirje fantje in tri dekleta. Po nemškem vdoru v Jugoslavijo je Lojzka prekinila šolanje na učiteljišču v Mariboru. Doma pri mami so se takrat znašli poleg Lojzke še brat Polde (30), inž. montanist in njegova žena Milena (28), učiteljica. Polde se je vrnil iz razsule jugoslaovanske vojske, njegova žena Milena pa iz Prek- murja, ki so ga zasedli Madžari in kjer je pred vojno učiteljevala. Brat Ivan, učitelj, se je po nem- škem odpustu iz učiteljske službe zaposlil v kamnolomu Pirešica pri Velenju, da je tako preskrbel svojo družino. Sestra Marija, učiteljica v Stopercah, je pobegnila v Lju- bljansklo pokrajino, kjer se je na Dolenjskem povezala s partizani. Dva brata, Dominik in Jože, sta prišla v nemško vojno ujetništvo. Sestra Ivanka, poročena Sestan, je živela v Obrežu pri Središču z dvema otrokoma. Njen mož je bil v vojnem ujetništvu. O sodelo- vanju Bercetovih v osvobodilnem gibanju v Središču je Lojzka napisala: Kmalu po Poldetovi vrnitvi domov aprila 1941 so pričeli pri- hajati k nam ilegalci Komunistične partije. Znano je, da sta bila Pol- de in njegova žena Milena komunista. Oba sta iz redišča odhajala v Ljutomer, na Cven, v Stanetince, Strigovo, Ptuj in na Kog, kjer sta se sestajala s komu- nisti. Od maja dalje sta pridobi- vala znance za Osvobodilno fron- to. Poldeta so Nemci večkrat klicali, naj se prijavi za službo. Po dalj- šem oklevanju je sprejel službo v kamnolomu na Humu pri Orijio- žu. Tako je ostal na domačem območju in v njegovi pisarni so se nemoteno oglašali ilegalci s pret- vezo, da iščejo zaposlitev. Pri nas doma je bila od vsega za- četka javka Osvobodilne fronte. Sem so prišli Jože Kerenčič iz Jastrebec, Štefan Kovač iz Prek- murja in meni nepoznani aktivist OF. Kovača sem poznala že od prej. Sem je prišel Štefan Kuhar-Bojan, doma v Prekmurju in Rado Iršič- Gregl iz Maribora. Inž. Iršiča je svakinja Milena predstavila za svojega bratranca Milana- Sele ko so ga Nemci ustrelili, sem zvedela, kdo je bil v resnici. To velja tudi za Štefana Kuharja-Bojana. Dogo- divščino o prvem srečanju s Kuharjem in Iršičem bom še opi- sala. Pogosto se je pri nas oglašala Kerenčičeva kurirka Milena Bokša- Boža. S svakinnjo Mileno smo že v pr- vih mesecih okupacije zbirali de- nar, sanitetne potrebščine in hrano za OF pod pretvezo, da zbi- ramo za izgnance v Srbiji in na Hrvaškem. Pozneje sva k delu pri- tegnili vedno več zanesljivih doma- činov. Po zbrano so prihajali k nam kurirji, ki jih seveda vseh nisem poznala. Nekajkrat sem odnesla zbrano sama na dogovor- jeno mesto pri Kuharičevih v Ormožu, ali pa Jožetu Kerenčiču, njegovemu bratu Slavku Kerenčiču in še nekaterim. Vse zbrano se je stekalo na glavnem zbirališču pri Krambergerjevih v Novi vasi pri Ptuju. K Ivanki Sestanovi v Obrez pri Središču pa smo nosili reči, preden so jih kurirji prenesli v Ptuj. Ivankin mož je bil takrat v nemškem vojnem ujetništvu. Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 23. april 1981 - XEDNb SREČA JE, ČE IMAŠ PRIJATEUEI Posebna sreča pa je, če imaš pri- jatelje, ki so zaposleni v Lesovi prodajalni plina v Ptuju. Tam so namreč krepko prepričani, da so potrošniki plina zaradi njih in ne obratno, kot bi Človek mislil. Ce vam je slučajno pošla zaloga plina, nikar jo na vrat na nos ne ucvrite ponj. Za to veliko dejanje se je treba psihično in fizično dobro pripraviti. Najprej dobro ,,streni- rajte" svoje zaradi hitrega nara- ščanja cen gotovo do zadnjega vlakna razrahljane živce. Hkrati utrjujte svojo kondicijo, da vam moči predčasno ne opešajo. Sicer pa predvidevam, da bo slednji na- svet v teh dneh že odveč. Zakaj takšne priprave, boste vprašali?! Zaradi vsega tega, kar boste pre- brali v nadaljevanju sestavka! C,otoy'r> «o veste, da je moč ku- piti plin sedaj tudi popoldan med 14. in 16. uro, da potrebujete po- leg brezhibne jeklenke tudi potrjeno izkaznico in 185 din. Ne veste pa, da so na primer pretekli ponedeljek asfahirali dovozno pot do prodajalne plina, ki je bila sicer tega blagodejnega posega krepko potrebna. In ker sem čisto slučajno v ponedeljek napravila to napako, da sem prišla po plin z avtomobi- lom — ki je moral ostati pred pri- prtimi vrati — sem se sprla z vra- tarjem. Pojasnil mi je namreč, da je direktor prepovedal voziti po neomadeževani črno se lesketajoči površini, ker je bojda še premeh- ka za tolikšno obremenitev. (Kar pa sploh ni motilo zaposlenih, ki so vešče risali kolesnice vanjo, ker so pač prišli v službo že zjutraj. preden so položili asfalt. Avtomo- bilov najbrž niso — zaradi inten- zivnega delovnega procesa — uspeli pravočasno pripeljati na že utrjeno asfaltno prevleko). Ko sem kljub grožnji, da bo vratar za me- noj zaklenil vrata in mi dal vedeti, da bom morala noč preživeti v nje- govi bolj ali manj prijetni družbi, zapeljala do prodajalne, je nastal drug problem. Kolegica, ki je že- lela kupiti plin, ni imela brezhibne jeklenke. IVIanjkal je vijak, nove- ga pa ni mogla kupiti, ker je pro- dajalec prav tistega dne zadnji vi- jak baje prodal. Po nekajminut- nem prerekanju in prepričevanju, da bi lahko jeklenko sprejel in hkrati tudi denar za manjkajoči vi- jak, ki bi ga pritrdil naslednji dan, je prodajalec čisto resno zatrdil, da takih vijakov sploh ne prodajajo. ker niso noben servis. Se pa dobi- jo v mariborski plinarni. Zal se kolegica s tem ni sprijaznila in je vztrajala pri svojem predlogu. In, glej ga zlomka! Kot po čarovniji je prodajalec privlekel na dan čisto pravšen vijak. Pa nikar ne mislite, da ga je prodal! Ne, ker to ni ser- vis! Ta vijak in množica ostalih, je le za kolege, je dejal, za vas pa v nobenem primeru ne. In kole- gica je ostala brez plina, ker je za- tem odbilo četrto popoldansko uro, ko je bil prodajalec primoran zapreti svojo štacuno. Tu se zgod- ba konča. (Mimogrede — vratar ni zaklenil vrat, le besno je gledal za dvema tečnima ženskama, ki sta si drznili kršiti direktorjevo zapoved. Za delavce namreč ni obvezujoča!) Nevenka Dobljekar MODNA KREATORKA VERA SVETUJ! REKREACIJA IN DOPUS] Lep tenis komplet in modna trenerka. Začeli so se lepi topli dnevi in lahko samo upamo, da nas ne bo presenetil mraz in to takrat, ko ga bomo najmanj pričakovali, ko bo priroda v najlepšem razcvetu in ko bo najmanj zaželen. Pa kljub temu se kar pripravljajmo z garderobo za toplejše dni in za ,,dolgo vroče poletje." Prvi so na vrsti prvomajski prazniki, ki bodo kar precej dolgi, še posebno, če si bomo dodali nekaj dni dopusta. Izplačalo se bo tudi odpeljati kam dalje. Ker še ne bo preveč toplo, so ti prazniki naj- bolj primerni za intenzivno rekrea- cijo. Zato se bomo tokrat pogo- vorili o športnih, rekreacijskih in praktičnih oblačilih. Trenerka je oblačilo, ki zrtier pride prav, doma, na dopustu . pri športu, zato si oglejmo kak$! trenerke so trenutno najbolj a;^^^ alne. Narejene so iz bombam/ mehke pletenine, ki je na notran strani kosmatena, da je toplejj^i. da vpije morebitno potenje. deli so takšni kot so bili med 50 j, 60 leti. Se jih še spomnite? ' Ce ste intenzivni rekreativN potem morate imeti kratke hlafk in majice s kratkimi rokavi. Aktj, alne so še zmeraj takšne kot sobjL že lani, ali pa malo drugačne, jih sami kreirate. Zadnja leta je zelo aktualen be| šport-tenis. Čeprav je Mirna pr^^ kratkim premagala tenisačico ; katero sploh ne bi smela igrati jj nas razočarala, verjetno ta špoj. ne bo postal manj priljubljen' Zato si oglejmo nekaj primernU oblačil za ta šport. Želim vam lepe, tople in son{nt praznike in da bi se čim več rekrj. irali in gibali na svežem zraku, ^ je to najboljše zdravilo proti vseu tegobam današnjega časa. VERA Za vnete ,»športnice". Na pomladanskem pohodu Toplo sonce, ki nas je grelo ves dan in strma, z mogočnimi koreni- nami prepletena steza, sta dodobra ogrela ptujske planinke in planince preden smo prispeli na vrh razgle- dne Šmarne gore. Kar prilegel se je počitek pod obzidjem nekdanjega utrjenega tabora. Toda pred nami je bila še dolga pot, ki ni dopušča- la daljšega odmora. Na povratku smo postali pred hišo nad Tacnom. Spominska plošča pove, da je v njej bilo leta 1939. posvetovanje KPJ, na kate- rem sta govorila Tito in Kardelj, leta 1941. pa konferenca SKOJ. Ob cesti med Tacnom in Šmartnim se nam je zaustavil korak pred spomenikom, ki opozarja na 22. julij 1941., ko je tu počil prvi strel iz slovenske partizanske puške in naznanil začetek upora. Cigar obletnico slavimo vsako leto kot praznik Dan vstaie. ^Jaslednji obisk je veljal vasici Rašica, prvi žrtvi okupatorja. Septembra 1941. so jo do tal po- žgali Nemci in ljudi izselili iz maščevanja, ker je pred tem kamniški bataljon napadel Nemce. Iz te, danes obnovljene vasi, smo po nekoliko manj utrudljivi hoji prispeli do planinske koče na sle- menu Rašica. Ko smo se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnikov, smo se podali do razglednega stolpa ter spominske plošče, k' stojita na mestu, kjer je bil leta 1941. ustanovljen kamniški bataljon. Po ogledu nas je pot vodila naprej do Mengeške koče na Gobavici in da- lje v Mengeš, kjer nas je čakal naš avtobus. Kot planinci smo uživali ob čudovitem pomladanskem vreme- nu, ob lepih razgledih z vrhov ko- der smo hodili, se navžili zdravega svežega zraka, videli pomembne pomnike iz nedavne preteklosti ter časov NOB in pozabljeni so bUi vsi napori. Ostala so le lepa doživetja s planinskega izleta, ki ga je izbral in vodil naš vodnik tov. Lipe Izla- kar. Besedilo in posnetek: Rudi Rakuša Ptujske planinke in planinci na cesti, v ozadju Šmarna gora in Grmada Bogastvo naravnih spomenikov Območje občine Slovenska Bi- strica je bogato tudi s kulturno zgodovinskimi spomeniki, to je takšnimi, ki jih je izobhkovala na- rava. Med številnimi je 15 takšnih, ki se lahko merijo s podobnimi v Sloveniji pa tudi v širšem nara- vnem prostoru. Med najpo- membnejšimi so gozdovi, med nji- mi pragozd v okolici Sumika na Pohorju in gozd na Cigonci. Med slapovi je pomemben slap Sumik. Med najštevilnejšimi pa so prav gotovo sto in več let stara drevesa, med njimi so najštevilnejše lipe. Kljub temu nosi rekord Maroltova jelka na Tinjem. Samo naselje Tinje pa se lahko pohvali še z eno naravno znamenitostjo, stoletnim kostanjem, ki je v po- letnih mesecih zbirališče mladih. V njegovi bližini vaščani prirejajo tu- di vse pomembnejše prireditve. Na območju občine Slovenska Bistrica je kar 33 starih lip, ob njih pa sta še dve tisi v kraju Frajhajm, prav tako na Pohorju, duglazija v v sadovnjaku samostana Studeni- ce, veliki hrast v Starem gradu pri Makolah in tisa pod Bočem. Posnetek in besedilo: Viktor Hor- vat Več sto let stari kostanj v vas Tinje na Pohorju Pomlad V parku Letošnja zgodnja in topla pomlad ne gre na roko le kmetijcem, temvef vsem, ki ljubijo naravo. Med temi pa prav gotovo prednjačijo otroci. Po- vsod so igrišča oživela, tako tudi v ptujskem parku. Prav bi bilo, da bi ob tem otroke tudi bolj navajali na varovanje okolja in na red, da ne bi od^l^ tavali papirja in drugih odpadkov. K temu bi prav gotovo krepko prispeva- la komunala, če bi tudi v parku namestili košarice ali zabojčke za odpadke. Besedilo in posnetek: K. Zoreč Popoldne v parku ob Dravi v Ptuju Grožnja kot odmev na članek »Lovci ljubitelji ali uničevalci živali Na sestavek pod gornjim naslovom, objavljen v 13. številki Tednika z dne 2. aprila letos, sem dobila od enega od lovcev pismo z grožnjami in zahtevami po opravičilu. Vsebina pisma kaže na podoben značaj ,,lovca", morda cejif^ krivolovca ali ,,raubšica", ki bi ga lahko uvrstili med ,,uničevalce živali". Od poštenega ali ta pravega lovca bi prav gotovo pričakovala drugačen, bolj objektiven in spodbuden odgovor o tem, kako si vsi skupaj mčramo prizadeva- ti, da predpise o zaitranju stekline kar najdosledneje izpolnjujemo, kako je treba v času pasje zapore ali kontumaca ravnati s psom (pripet, na vrvici, nagob- čnik itd.), kako moramo kmetje in lovci sodelovati, da bomo ohranjali in gojili divjad, obenem pa s tem pov- zročali kmetijstvu čim manj škode, oziroma kako ško- do kmetu poravnati itd. Pričakovala bi tudi, da bo po- šteni lovec napisal, kakšna je dolžnost lovca, če ustreli psa, mačko, če obstreli divjad in kaj bi še naštevala, saj mora zadevo vsak lovec dobro poznati, če tega ne poziid, luui ne more opraviti lovskega izpita. Od po- štenosti in značaja človeka pa je odvisno, če se v prak- si predpisov tudi vedno drži. Toda prav nič takega ni v pismu. Ne bi bilo odveč, da bi na članek ali pismo človeka s podeželja, ki je povezan z naravo, ljubi domače živa- li enako kot plaho gozdno divjad, odgovorila lovska družina s tistega območja. Tak odgovor bi prav goto- vo prispeval k večjemu spoznavanju nalog, kijih ima- jo lovske družine in s tem tudi posamezni lovci pri va- rovanju narave, gojitvi in zaščiti divjadi, pa tudi od- nos do domačih živali. Nič takega ni bilo na moj članek, temveč le osamljen strel ,,iz zasede", poln gro- ženj in podtikanj, groženj s sodiščem in zahtev po opravičilu. Vse to z nasmehom odklanjam in priporo- čam prizadetim, da si naj moj prispevek v 13. številki Tednika na 8. strani še enkrat preberejo in to do kraja in šele nato naj nekdo argumentirano odgovori, kaj je v njem narobe in kaj prav! J. Hvaleč OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Draženc in ostale, da je novozgrajena transforma- torska postaja na železnem jamboru, ter priključni dalj- novod v Dražencih POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jam- boru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! OBVESTILO Elektro' Ptuj obvešča prebi- valce Tržca in ostale, da je novozgrajena transformator- ska postaja na železnem jam- boru, ter priključni daljnovod v Tržcu POD NAPETOST- JO. Plezanje po drogovih in jam- boru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Bukove in ostale, da je novozgrajena transforma- torska postaja ha železnem jamboru, ter priključni dalj- novod v Bukovcih POD NA- PETOSTJO. Plezanje po drogovih in jam- boru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! i OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebi- valce Štukov in ostale, da je novozgrajena transformator-: ska postaja na železnem jam- boru, ter priključni daljnovod v Štukih POD NAPETOST- JO. Plezanje po drogovih in jam- boru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je^ SMRTNO NEVARNO! i Filatelisti in numizmatiki! Preteklo nedeljo je imelo Filateli- stično društvo na Ptuju svoj 23. letni občni zbor. V društvu je včlanjenih 66 članov. Zbor je ugo- tovil, da je povezava med član- stvom premajhna in da društvo nima podmladka. Sprejet je bil sklep, da se vsako drugo nedeljo v mesecu vrši sestanek članstva ob 9. uri v prostorih Mladinskega kluba na Titovem trgu. Društvo vabi na te sestanke posebno mladino, ker se bo tukaj vršila tudi menjava znamk. Vabljeni so tudi numizma- tiki. Društvo bo obvestilo tudi šolska vodstva s prošnjo, da obvestijo učence višjih razredov o času in kraju sestankov. Na sestanku bodo udeleženci dobili tudi vse potreba navodila o zbiranju znamk in starega denarja. Prvi sestanek filatelistov in numizmatikov bo v nedeljo 10. maja ob 9. uri. Na svi- denje! Odbor Ptuj fEDNIK - 23. apri 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 spmiMumm Kras ¥ moSkan^h TEKLO JE 530 MLADIH IN STAREJŠIH Zveza lelesnokulturnih or- gjiii/acij ohOino P!u|. atletski j^Iiih m .lerokUih so v petek pj)p(»klan na lelališču v Mo- ;kan|eih i/\edli občinsko pr- venstvo v kri)su /a vse staro- ,,ine kalegorije. Kljub hla- Jnemu in vetrovnemu vre- nienu je nastopilo prek 5()0 (ekmovalik m tekmovalcev, tKJ mladih (I. do 4. ra/red) do veterank in veteranov Pri- znanje zaslužijo tako vsi na- stopajoči kol organ i/a to rj i. saj st> se pr\'i srčno in v/1 raj no borili, drugi pa prireditev do- bro izpeljali. ZMAGOVALO — mlajši pionirji (1. do 4. ra/red); Marjan Began (OŠ Videm) — mlajše pionirke (I. do 4. razred): Mateja Cestnik (OŠ Olga Meglic) — mlajši pionirji (5. in 6. ra/red); Roman Zmave (OŠ Olga Meglic) — mlajše pionirke (5. m 6. ru/red): Irena Kranje (OŠ Kid ričevo) SRI. članice: Slovan—Drava 3022(16-.8) VISOK PORAZ V LJUBLJANI Članice Rokometnega kluba \ a so tokrat neprijetno prese- Doseženo število zadetkov da so v Ljubijani zelo slabo ■ v obrambi in s tak.šno igro peh ni biio računati. Doma- so jih nad^rak in s tem /om Drava za vodilno ekipo hge — Mlinotestom — zaostaja že 7ji šest točk in je na četrtem niestu. od drugpuvrščenega Preddvora pa jih loči le točka, v DRAVA: Farič. Rimele. Ke- lenc. Vjčar 5. Novak. Galun 3. Lepej 1. Mumlek 12. Kmetec 1. Vraber. Gomilšek. Sitzenirei. !z postave je razvidno, da Ptujčanke še vedno na.stopajo — Marej.si pioniir|ii «7. in 8. nizred): Andrej Mesiiirič fOŠ Olga Meglic)! — starejše pitsiniiirte «7. iin 8. ra/f cd): Danica Hameirlšak (OŠ KrancOsojinik)) — mladinci- Miiko Vin- diš (AKPtiq) — mladinke iin ellainiice: .Marija VindištGUŠ) brez poškodovaiiiili Cerncloive. Ivunčiče%e in Višičeve. V psiihod- njem kdu Cv^erjjcUio w nedd|jo dopoldan — Ptiqčanke so nah mreč prasOe za pidoblcv^) $e bodo v Ptuju pomerile % tre- tjeuvTŠčeno b^ulo). L. ktotjur SKL čbucc: Ptaf—Koper 495« (31:26) PORAZ V ZAKLJUCSlil SKE- ČANJA Športna dvvirana MI>idiika..gSe- daicev 50_ sodnika Git^oiič (Velenje) in Gradnik ((ŠDi$ianjjj|r PTLJ: Komik. Herval 6, Vo- grinec 12- Kukovec 8u Pcliwič 4L J. Sirec. Korpar. Debiiferttl. il. Širec 12: KOPER: Cvciičania 3. Saboiič 1. Komac. Vlah. Pf^mm t. — Člani: Franc /upanie ((NK Skorba) — veteranke: Melani|a Blaž — veterani: Marjan Robin EKIPNO — mEaj.š.i pionirji I: OŠ Vi- dem — mlajše pionirke I: OŠ I rane Osojnik -. Levac. Tu- rškega kluba cmagati ekipe . ečji del sreča- iidi s sedmimi 3. minuti prvega so jih v zaključku C in z neičoliko ivo in zmaga- cčanjaje zelo :lk obeh ekip. pomembnosti iitve v spod- Ptujčanke so času naredile i^o v obrambi ni premagale kvaliteti niso C tudi res. da adnjih kolih Ptuja, dokaj ... C i.a uL.vinee v ligah. — mlajši pionirji II: OŠ l.eskinec — starejši pionirji: OŠ Tone Žnidarič — starejše pionirke: OŠ I rane Osojnik — mladinci: Kovinarska- kmetijska-metalurška — niLidinke in članice: (iospodarsko-upravna — člani: Vojašnica Dušan kveder. Šte\ ilo n istopajtKih je kol obič,ijnt> bilo največje pri mlajših kaicjiiM ijah. Pohvalili \ cl|a. da JC nastopilo tudi de- \ci \ eter.IIIk m veteranov. I*ričakii|cinit. d.i jih bo na prihodnjih tekmovanjih več. ()bi.inski kros |e bil pravza- pr,i\ /akl|iičck i/birnih kro- sov, ki so |ih i/\cdlc osnovne ši>le. (Si I. IVD Partizan f^iiij in Markcnei ter vojašnica Dušan K\eder. /a le smo uspeli i/\ edeli.verjetnopajih JC bilo še \eč. Tako tek v na- rav i iiidi \ ptujski občini ve- dno bol) l\oW\\ a na pomenu in \cl|,ui — in pra\ je tako! I. kolar Namreč — v enakovrednih sre- čanjih zaradi premajhnih izku- šenj izgubljajo v zaključku. V prihodnjem kolu Ptujčanke gos- tujejo \ Senožečah. 1. kour TRIJF NASLOVI ZA PTUJ- SKE BOKSARJE Štirje tekmovalci sekcije za boks TVD Partizan Pluj so sc minulo soboto in nedeljo udele- žili republiškega prvenstva, ki je bilo v Ljudskem vrtu v Maribo- ru. Republiški naslov so osvojili Zelenko (velter pri mladincih). Mere v srednji in Novak v težki članski kategoriji. Matjašič pa je v finalu izgubil in osvojil drugo mesto. Torej več kot uspešen nastop številčno majhne, vendar kvalitetne ptuji^e vrste. 1. kotar Zagnano na pot po Idalnčn toto^ranje. H kode in Ludvik Kotar MOTOKROS Šegula šele 14 v SavskoB UJarotu sc jc zbralo nad 8000 gledalcev, ki so si ogledali prvo dirko ▼ idolBicaii (kžravnem prvenstvu. Nastopili so tekmovalci v kategoriji 250 acm med njuni tudi Adolf Jerič in Peter Segula člana AMD Ptuj. Tekmovala se Je udeležilo 57 tckmovakcv in je imel največji uspeh Marijan S—cc it Zahnka. ki je zmagal v Hnalni vožnji, pred domačinom Glogovkcm in Šokoma Slov. avto Ljubljana. Oba ptujska tekmovalca Sla sc po prahdkmovalai vožnji uvrstibi v flnak, kjer je moral Jerič za- radi težjega padca odstopid. dočim jc Scguia skozi vso dirko bil v čelni poziciji, žal pa ob koaai poMudL Uvrstitev je naiinl^- Samec. Glogovič, Šinkovec,... 14. mesto Peter Segula. 29. mealo Adolf Jerit Nadedi^adktabo IOl maja v Kopni. Republiški seminar za adelske sodnike Minufi teden j|e bd v organizaciji Atletske zveze Slovenije v Ljubljani dopobuku .vminar za adetske sodnike. V tej Športni zvrsti je tako kot tu- di drugod pri II I m- gometaši Ptuja v gosteh pome-fli s Slavinjsko (zmagaM so s 4:1 z zadet- ki Kianjca, Zgeča in Emeršiča), dan kasneje — v nedeljo popoldan — pa so se v Ptuju v derbiju prven- stva pomeriE z mariborskim Kovinarjem. MoStvo, ki jim je edi- ra pravi nasprotnik v ligi (gre za prvo mesto), so zasluženo pre- magali in sedaj vodijo s petian toCkami prednosri ter so tako ado Uizu dja — nnarititi v enotno re- pobBko Ego. V prvem nBdLijilfga sreča- nja, ki je na stadaon prifvabio veS- ko veC girdalrrv kot obilSajnn, so imdi donmEmi solno pobodo. Gostje so se bi BaJl ia z n«HnutAi- nu napadi podoriUi ptuiuuiri domaSo obtambo. ¥ 20. mamri jc zaradi ndana ignica po ptckifltn moral z igrSCa Bogovac, sedem mi- nut kasneie pa jcl^akler po odKni podaji Ceba dostad ?Tvi zadetek za domače. Pet Hiimnlsiaiji Je Viafal po podobni akcip fOeh je vraO žogo iz ti fki ga pi'jhJajni| pastavO konCni izid sreEanja. Po obeh za- detkih je bila ignt Svibna. sq so se gostje »odpri^. ie ztaHti v dnagem poS^lasu, ko so si k^nh Urnif ni pn - moči PtujtMor pdbmB terensko pobudo. Po priložnostih sta si v drugem polčasu bili moštvi ena- kovredni, po prikazani igri pa so gostje nadigraii domačine — ven- dar brez uspešnega zaključka, saj se ptujska obramba in vratar Vese- liE niso pustili presenetiti. V hitrih nasprotnih napadih pa bi Ptuj svo- je vodstvo lahko še povišal. Gledalci so z igro lahko bili za- dovoljni, saj je bila na trenutke ze- lo kvalitetna, borbena — pravi der- bi. Pomembnost srečanja pa je raz- log za številne kartone, saj so Ma- riborčani dobili rdečega in štiri rumene, Ptujčani pa dva rumena. Domače moštvo je zmagalo zasluženo, saj je v prvem delu ime- lo več od igre, v drugem pa pred- nost uspelo obdržati. V prihodnjem kolu igrajo Ptuj- čani na Pragerskem, kjer sc bodo pomerili z domačo selekcijo. Pred srečanjem Ptuj—Kovinar so se mladinci Drave pomerili z vrstniki Maribora. Po borbeni igri so z nekoliko več sreče v zaključku srečanja zmagali gostje in sicer z 1:0. Domači so namreč malo pred koncem- zamudili dve lepi prilož- nosti za izenačenje in morda celo nM«o- 1. kotar Apače-Aluminij 1:2 (0:1) v tretjem kolu prvenstva medobčinske nogometne Uge je lutinirani Aluminij premagal SKcr borbene domačine. Rezultat bi bil lahko tudi neodločen, kar bi tudi ustrezal prikazani igri moštev. Sod- nik Potočnjak je srečanja vodil zelo dobro. S. Knaus 10 - ZA RAZVEDRILO 23. april 1981 - TIDNIH fCDNIK - 23. Lpril 1981 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV spored TV LJUBLJANA pETEK, 24. APRILA: 8.45 TV -j .^li: TV koledar, TV vrtec. Ru- bina VlahoCvijič; lO.OOTVvšoli: ^gle.ščina. Risanka, Zgodovina, 7godba, Risanka, Izobraževalna feporiaža. Zadnje minute; 14.55 ^ v šoli — ponovitev; 17.20 Po- ročila; 17.25 Družina Smola, madžarska risana serija; 17.50 jjzz na ekranu: Duško Gojkovič, Lala Kovačev; 18.20 Obzornik; |g 40 Sah v Jugoslaviji, izobraže- valna oddaja iz cikla Šah; 18.50 Varčevanje z električno energijo; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19 24 TV nocoj; 19.26 Zrno do ^a: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija; 21.00 T. Mann: Buddenbrookovi, nemška nadaljevanka; 22.00 V znamenju; 22.15 Nočni kino: Kočljivo ravnovesje, ameriški film: SOBOTA, 25. APRILA: 8.40 Poročila; 8.45 Vrtec na obisku: Ciciban izletnik; 9.00 Kapitan Kuk. slovaška pravljica: 9.10 Zbis F. Rudolf: 40 zelenih slonov; 9.30 Tehtnica za natančno tehta- nje: 10.00 Pisani svet: Kako sem posnel film; 10.30 Za zdravega srečnega otroka, izobraževalna oddaja; 11.00 Lanoux-Loreni: Emile Zola. francoska nadalje- vanka; 12.00 Ljudje in zemlja, ponovitev; 13.00 Poročila; 16.10 Poročila; 16.15 SP v hokeju na ledu. posnetek iz Goteborga; 17.30 Mladinski film; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19.15 Ri- sanka; 19.24 TV nocoj; 19.26Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Srečanja; 21.40 Modne novosti; 21.45 Obračun, ameriški film; 23.10 TV kažipot; 23.30 Poročila. NEDELJA. 26. APRILA: 9.25 Poročila; 9.30 Živ žav. otroška matineja; 10.20 R. Grlic—S. Karanovič: Na vrat na nos; 11.10 TV kažipot; 11.30 Narodna glas- ba: Koncert ansambla »Lado«; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 15.25 Dokumentarna oddaja; 15.55 Poročila; 16.00 Ro- komet Magdeburg:Kolinska Slo- van; 17.10/20 Športna poročila; 17.30/40 Prisluhnimo tišini; 17.45/55 Umor iz usmiljenja, ameriški film; 19.05 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 A. in E. Škerlj: Pozna pomlad; 20.55 Modne novosti; 21.00 Osvobo- dilna fronta, dokumentarna od- daja; 21.50 V znamenju; 22.15 Športni pregled; PONEDELJEK, 27. APRILA: 15.45 Poročila; 15.50 Vrtec na obisku: Bolnišnica Pranja; 16.10 Festival Kurirček-Maribor; 16.45 Radovan Gobec: Kri v plamenih, TV opera; 17.55 Slavnostna seja republiške konference SZDL, podelitev odličij OF; 18.45 Fe- stival revolucija in glasba; 19.15 Zlata ptica; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Proslava ob 40-lelnici OF; 21.05 B. Zupan- čič—M. Klopčič: Zadnja šolska nalog i; 22.00 Zimzelen pod sne- gom, poezija iz NOB; 22.30 Po- ročila TOREK, 28. APRILA: 9.00 TV v šoli; 10.00 TV v .šoli; 14.55 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Kapitan Kuk. slovaška pravljica; 17.25 Srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov; 18.00 Palčki nimajo pojma, otroška kontaktna oddaja; 18.30 Obzornik; 18.40 Mostovi — Hidak oddaja za madžarsko na- rodnostno skupnost; 18.55 Knji- ga; 19.10 Zlata ptica; 19.15 Ri- sanka; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Noč slovenskega naroda, doku- mentarna oddaja; 20.55 E. Zola: Vzpon Rougonovih. 1. del fran- coske nadaljevanke; 21.50 V zna- menju; 22.05 Španske operne zvezde: Placido Domingo. SREDA. 29. APRILA: 9.20 TV v šoli; 10.00 TV v šoli; 16.55 Po- ročila; 17.00 ZBIS—F. Rudolf: 40 zelenih slonov; 17.20 Zapisi za mlade: Janez Bitenc; 17.55 Split: Nogomet Jugoslavija:Grčija; 19.50 Risanka: 19.54 TV nocoj; 19.56 Zrno do zrna; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Vreme; 20.30 Film tedna: Aleluja Gretchen. brazilski film; 22.20 V znamenju. ČETRTEK. 30. APRILA: 9.00 TV v šoli; 10.00 TV v šoli; 15.05 TV v šoli: 17.20 Poročila; 17.25 Tehtnica za natančno tehtanje; 17.55 Mozaik kratkega filma: Kri svobode, jugoslovanski film. Trije spomeniki, slovenski film; 18.25 Obzornik: 18.35 Joj. kam bi del? dokumentarna oddaja; 19.05 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Pozdrav prazniku; 20.50 Prizori iz življenja Filipa Filipo- viča. jug. film; 22.45 Poročila; OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE PTUJ vabi mlajša nezaposlena dekleta, doma iz Kidričevega ali neposredne bližine, da se oglasijo pri Občinski skupnosti za zaposlovanje zaradi možnosti priučitve in kasnejše zaposlitve v Mercator-Izbira-Panonija TOZD Za- ščita Kidričevo. Občinska skupnost za zaposlovanje Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja Dornava, p. Moškanjci razpisuje po sklepu sveta zavoda z dne 31. 3. 1981 dela in naloge TAJNIKA Pogoji: Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, se za opravljanje del in nalog zahtevajo še naslednji pogoji: — upravno administrativna šola — dve leti delovnih izkušenj — znanje strojepisja ter sposobnost za delo z ljudmi Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, pošljite na naslov: Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava, p.^ Moškanjci, v 15 dneh od te objave. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. mali oglasi PRODAM avto R 4, gumivoz. primeren za silažo in vino kvin- ton. Anton Vindiš. Zagrebška 8, Ptuj. SPREJMEM KV ELEKTRIKA- RJA v ^edno zaposlitev. Vse ostalo po dogovoru. Elektroin- šlalaterslvo Jože Tušek. Zagreb- ška cesta 17. Ptuj. ZA OSEMMESEČNO DEKLI- CO nujno potrebujem dnevno varstvo. Ponudbe pošljite na na- slov Zvonka Mišja, Gregorčičev drevored 3/III. Ptuj. UGODNO PRODAM skoraj nov globok otroški voziček. Rašeta. Kvedrova 1. Pluj ali telefon: 772-954. UGODNO PRODAM 300 1 vina (kvinton). Naslov v upravi. SPREJMEM žensko za pomoč v kuhinji za 5 do 6 ur dnevno. So- bote in nedelje proste. Ostalo po dogovoru. Zupanič, Sp. Hajdina 40. KUPIM uvožen športni voziček. Plačilo po dogovoru. Ponudbo pošljite na Zvonka Misja. Gre- gorčičev drevored 3/111. Ptuj. PRODAM 100 arov zemlje (njiva, travnik in parcele za vikend). Marica Ljubeč. Grajenščak 25/a pri Vurbergu. KNJIGOVEZNICA ZLATOTISK OTO AŠENBRENER Ptuj, Prešernova 18. Priporočam se za vezavo vseh vrst knjig, revij, časo- pise v»uradnih listov in diplomskih nalog. Uradne ure vsako sredo od 15. do 17. ure. UGODNO PRODAM čoln ŠPORT BEOGRAD z motorjem 4 KS — TOMOS in osebni avto Zastava 750. letnik 1974. Telefon 794-810 ali 771-888. PRODAM kostanjeve kolje za vinograd. Stanko Rogina, Seve- rova I, Brstje, Ptuj. PRODAM gradbeno parcelo v bližini Ptuja. Naslov v upravi. LTH TEHNOHLAD. SERVISI. Ormož, Poštna 1, zmrzovalniki, hladilniki, hladilnice, pralni stroji LTH tudi v garancijskem roku. Telefon: 70-288. Ptuj 771-823. PRODAM NSU-1200. letnik 1971. Štefan Lešnik. Krčevina pri Ptuju 49 ali telefon: 771-391. PRODAM kosilnico BCS -n traktorsko kosilnico za traktor ZETOR. Jože Vaupotič, Tržeč 51. PRODAM 180 kg svinjo. Cena 5.500.— din. Naslov v-upravi. PRODAM traktor DEUTZ. star dva meseca in 91 prevoženih ur. v dobrem stanju. Ivan Mohorič. Drbetinci 7. Vitomarci. DVE OPREMLJENI enopostelj- ni sobi oddam. Lackova 7. Ptuj. DRUŽINA IŠCE stanovanje v Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM parcelo za vikend. Alojzija Zelenko. Grajenščak 63. PRODAM traktorsko škropilnico 300 I Metalna z napravo za nizko škropljenje. Ferdinand Benko. Svetinci. Destrnik. IŠCEM starejšo žensko za varstvo dveh otrok starih 3 in pol leta. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi. PRODAM odlično ohranjen avto Zaporožec. prevoženih 26.000 km. V račun vzamem ži- vino, les in podobno. Franc Ga- lun. Lovrenc na Dravskem polju 8/b. PRODAM dobro ohranjeno va- konsko cisterno 17001. znamke CREINA. Draženci 24. Hajdina. PRODAM avto ZAPOROŽEC. letnik 1976. prevoženih 41.000 km. registriran do aprila 1982. Majcen. Sp. Ključarovci 1. 62274 Vel. Nedelja. ODDAM samsko sobo — cen- tralno ogrevano. Naslov v upravi! PRODAM NAKLADALNO PRIKOLICO. Štefan Unuk, Zg. Jablane 35. Cirkovce. OPOZARJAM vsakogar pred nakupom premičnin ali nepri- mičnin od Janka Kmetca iz Ki- carja 99. ker sem lastnica jaz — sestra Ivanka Hartman. ODDAM ogrevano sobo, Cafuta, Budina 20. Osnovna šola Franc BELŠAK, Gorišnica Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje naslednja dela in naloge: s polnim delovnim časom za nedoločen čas — učitelja telesne vzgoje — učitelja glasbene vzgoje — učitelja slovensko — nemškega jezika — učitelja matematike — fizike — učitelje tehničnega pouka in fizike s polnim delovnim časom za določen čas — učitelja zgodovine in družbenomoralne vzgoje — učitelja gospodinjskega pouka. Pogoj za sklenitev delovnega razmerja je končana šola ustrezne smeri z diplomo. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Nastop dela s 1. 9. 1981. Četrtek, 23. in petek 24. aprila: TEK JE MOJE ŽIVLJENJE am. barv. komedija, petek ob 20. uri bo am. barv. pouč. fant. film ME- TEOR; Sobota, 25. in nedelja 26. aprila: METEOR, am. barv. pouč. film, ob 10. uri bo matineja am. barv. risanega filma MACEK NA DIVJEM ZAHODU; Torek, 28. aprila: VELIKA TATVINA AVTOMOBILOV, am. barv. akc. komedija; Sreda, 29. in četrtek, 30. aprila: VOJNA POLICAJEV, fr. barv. kriminalka, v četrtek ob 20. uri bo angl. barv. vistav. ko- medija DIGBY—NAJVEČJI PES NA SVETU. Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 25. aprila 1981 prodajalni HRANA in KONZUM SOBOTA, 2. maja 1981 — vse trgovine bodo zaprte SOBOTA, 9. maja 1981 prodajalni ŽIVILA in BREG « KURIRČKOVA POŠTA JUTRI SVEČANA PREDAJA V sončnem, a vetrovnem po- nedeljkovem dopoldnevu so pi- onirji osnovne šole »Franc Bel- šak« Gorišnica na mostu pri For- minu svečano prevzeli kurirčkovo p<.)što, ki jo bodo po varnih, skritih poteh nosili vse do jutriš- njega dne, ko je bodo predali vrstnikom občine Slovenska Bi- strica. Predaja bo ob 10. uri pri spt)meniku na Pragerskem. Pionirji so ob tej priložnosti iz- redno zavzeto prisluhnili bese- dam nakdanjega kurirja Jožeta Korparja — Srdana iz Osluševec, kije doživeto predstavil spomine na nekdanjij kurirske poti. Cilo- boko so zarezale besede, pri mladih ustvarile prepričanje, da bodo tudi sami kurirji, če bo to potrebno. Biti kurir v tistih hudih časih ni bilo lahko, pa vendar je kurir vedel in mogel pramagati nešteto ovir. Čeprav jih ni bilo veliko, .so predstavljali pomemb- no udarno silo. Spomini nekda- njih kurirjev počasi bledijo, saj je minilo že nekaj desetletij, a ven- dar vedno znova oživijo, ko se srečajo z mladimi prenašalci ku- rirčkove po.šte. ki tako na nepo- sreden način spoznavajo in se se- znanjajo z revolucionarnimi tra- dicijami NOB. Veliko pionirjev ptujske očine je .sodelovalo pri prenašanju po- šte, nosili SOJO skozi vse krajevne skupnosti; povsod so mladi ku- rirčki bili prisrčno sprejeli. Še najbolj svečano pa je bilo na mi- tingih, ki so bili v Vilomarcih, Markovcih, Stopercah in OŠ »Tone Žnidarič« Pluj. MG Svečan sprejem kurirčkove pošte na mostu pri Forminu foto: JB USTANOVLKNASIS ZA MELiORACUO POLSKAVSKE DOLINE 6.600 HEKTARJEV PLODNE ZEMLJE v ponedeljek so v Ptuju usta- novili samoupravno interesno skupnost za melioracijo doline Polskave. Zakon o kmetijskih zemljiščih, izdan leta 1979 namreč zahteva, da se morajo za meli- oracijo kmetijskih zemljišč, ki so zaradi vloge pri proizvodnji hrane ali izvedbi družbenega plana SR Slovenije posebej pomembna za vso Slovenijo, ustanovili SIS za melioracijo. Ustanovitve intere- sne skupnosti so se udeležili xj\^ drugimi predstavniki občin Sl^ venska Bistrica. Maribor in Pt^j melioracija bo zajemala površij' vseh treh občin, za prvega pred. sednika pa so izvolili Janka karja, kmetijskega strokovnjak^ ki trenutno opravlja funkcijo ■»redsednika občinskega sindi. talnega sveta. Urejanje hidrosislema Polsk^. ve zajema tri faze. Prva faza ^ regulacija potoka je že končana pravkar pripravljajo gradnjo drževalnikov, na površinah, ki v lasti družbenega sektorja pa sq že pričeli z melioracijo. Hidromelioracijsko območje Polskave in njenih pritokov jg največji slovenski melioracijski objekt. Območje, ki gaje Polskava s svojimi pritoki poplavljala in jg zaradi tega zamočvirjeno obsega 8.600 hektarjev. 2000 hektarjev zemljišča je takega, ki ga ne bo mogoče uporabili za kmetijsko proizvodnjo, ostane pa 6.600 hektarjev. Z melioracijskimi po- segi bodo do.segli, da bo kar 4.800 hektarjev primernih za poljedelj. sko proizvodnjo, torej pridelavo krme,pšenice in sladkorne pese, drugih 1800 hektarjev pa bo pri- mernih za intenzivno travništvo. Dela na hidromelioracijskem ob- močju Polskave bodo zaključena predvidoma v naslednjem sred- njeročnem obdobju, veljala pa bodo po po sedanjih izračunih okoli 500 milijonov dinarjev. JB Z melioracijo bomo pridobili velike obdelovalne površine Foto: Bojan Rode Slovesnost ob dnevu železničarjev Tudi ptujski železničarji so svoj praznik — 15. april proslavili nadvse dostojno. V sredo, na sam prazničen dan so se opoldne zbrali na ptujski železniški postaji in s krajšo slovesnostjo počastili spomin na padle sotovariše na Zaloški cesti v Ljubljani. Slovesnost je pričela ptujska godba na pihala, za tem pa je Miran Skok, uslužbenec iz Železniških delavnic v Ptuju v slavnostnem govoru orisal dogodke pred več kot 60 leti in revolucionarno gibanje med železničarji, ter njihove dosežke v povojnih letih. Tri tročlanske delegacije iz delavnic, nadzorstva prog in železniške postaje so s slovesnosti ponesle vence k spominskim obeležjem v parku, k železniški postaji in pred dom Franca Krambergerja. V kulturnem programu pa so za tem nastopili pionirji OŠ Tone Znidarič v Ptuju s svojim pevskim zborom iifrecitatorji, Za tem je bila krajša slovesnost še v Železniških delavnicah kjer so najzaslužnejšim železničarjem podelili priznanja za 10 in 20 letno neprekinjeno delo, ter priznanja za dosežke na športnem področju. -OM Zbrani železničarji, predstavniki družbeno političnih organizacij in občani na slovesnosti ob ptv^ski železniški postaji. Zvezna razstava Varnost in družbena samozaščita v okviru 40 letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in 40 letnice ustanovitve varnostno obveščevalne službe (VOS) ter narodne zaščite (NZ), bodo v Mariboru v ponedeljek 11. maja slovesno odprli zvezno razstavo VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA. Dan za tem pa bo razstava tudi uradno odprta za širši krog občanov in delovnih ljudi. Razstava, ki spada z dnevom varnosti — 13. majem in letošnjo ak- cijo NNNP bo odprta v hali C mariborskega sejmišča tja do 18. maja in si jo bodo lahko ogledali prav vsi, ki želijo vedeti in videti kako je nastajala naša VOS in NZ, kako se je pozneje razvijala in kako je dosegla takšno stopnjo kot jo imamo danes. Nedvomno bodo pozornost pritegnile razne fotografije in orožje v zvezi s terorizmom, težji kriminalni primeri, kot naprimer iz Jarenine, dokumentacija v zvezi z informbirojem, o deviacijah v službi in podobno. Republiški sekretariat za notranje zadeve in druge varnostne službe bodo demonstrirale uporabo tehničnih sredstev, Se posebej bo zanimiv centralni računalnik, ipd. Kot predavatelji, vodiči in demonstratorji bodo sodelovali upokojeni delavci Uprave za notranje zadeve, ki bodo vsporedno predavali tudi na šolah. Glede na izredno zanimivo in bogato, predvsem pa enkratnp vsebino razstave pričakujejo velik odziv med občani, zato bodo organizirali tudi skupinske obiske iz drugih občin. Prav pa bi bilo, da si razstavo ogleda sleherni občan, saj bo navsezadnje res imel kaj videti. M. Ozmec ČRNA KRONIKA Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 13. do vključno 20. aprila posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hudi ter kar 10 laijih telesnih poškodb. Najpogostejši vzroki so bili neprimerna hitrost in neprevidno prehitevanje. Zaradi tega je na vozilih nastalo za okoli 195.500 din materialne škode. Razen tega so na našem območju zabeleiili še dva manjša poiara, smrtno nesrečo padalca, člana aerokluba Ptuj, ter smrtno delovno nezgodo. ZATAJILO GLAVNO PADALO V nedeljo 19. aprila ob 13.35 se je na letališču v Moškajncih po seskoku iz letala smrtno ponesr^il padalec Aerokluba Ptuj — 23 letni Konrad Vršič, doma iz Grlincev pri Juršincih v Slovenskih goricah. Ob zaključku naše redakcije še nismo prejeli uradnega sporočila o poteku nezgode. Neuradno pa smo zvedeli, da je Vršiču po seskoku z letala zatajilo glavno padalo, ker se ni odprlo. Rezervno padalo pa se je iz nepojasnjenega vzroka v zraku raztrgalo. Podrobnejše vzroke nesreče še raziskujejo. Prihodnji mesec bo minilo leto dni, odkar se je na podoben način smrtno ponesrečil mlad padalec ptujskega Aerokluba. USODEN PADEC Z VOZA V ponedeljek 20. aprila se je na dvorišču domače hiše v Mali Varnici smrtno ponesrečil 12 letni A. B. Do nesreče je priSlo, ko je fant na kmečkem vozu žagal drva, pri tem izgubil ravnotežje in padel na betonska tla. Z glavo je tako močno udaril, da je zaradi po- škodb umrl na kraju nesreče. NESREČA ZARADI SRNE Do težje prometne nezgode je prišlo v petek 17. apnia ob 19.15 na regionalni cesti v Kidričevem. Voznik osebnega vozila Igor Gojkovič iz Maribora je peljal proti Kidričevem, ko je na cesto nenadoma skočila srna. Zaradi tega je nenadoma zavrl. Tako je storila tudi voznica osebnega vozila Urška Črnivec iz MajSper- ka, ki je pripeljala iz nasprotne smeri. Njeno vozilo je zaradi tega zaneslo v levo, kjer je trčila v nasproti vozeče vozilo Goj kovica. V nezgodi je Cmivčeva utrpela hujše poškodbe. Na vozilih pa je za okoli 55.000 din materialne škode. ZARADI PREHITRE VOŽNJE... se je zgodila prometna nesreča v nedeljo 19. aprila ob 0,2.10 v Kicarju pri Ptuju. Voznik oseb- nega avtomobila Anton Bedenik iz Kicarja je z nekohko preveliko hitrostjo vozil proti Ptuju. Zaradi tega ga je na blagem ovinku za- neslo na bankino, potem pa na desno v drevo. Pri tem so bili lažje ranjeni voznik in sopotnika Bran- ko Fician ter Stanko Segula. Sopotnik Štefan Semenički pa je dobil lažje poškodbe. Na vozilu je za okoli 30.000 din materialrie škode. SPET NEPRIMERNA HITROST Isti dan, v nedeljo 19. aprila ob 22.15 se je zgodila težja nezgoda na lokalni cesti v Hrastovcu. Voznik osebnega avtomobila Du- šan Petrovič iz Stojnc je z osebnim avtom peljal iz Turškega vrha pro- ti ZavrČu. V Hrastovcu je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v ovinku na bankino, za tem pa na nasprotno stran, kjer je trčil v betonsko ograjo mostu, nato pa z vozilom padel v potok. Lažje so bili poškodovani voznik Petrovič, ter sopotnika Milan Janžekovič, Angela Belšak in Vlasta Jakob. — OM Tekmovanje ,,Kaj veš o prometu" v občini Ormož Svet za preventivo in vzgojo v ces- tnem prometu skupščine občine Or- mož bo v .soboto. 25. aprila letos iz- vedel 11. občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« za osnovne .šole v ob- čini Ormož. Pravico do nastopa na občinskem prometnem tekmovanju imajo učenci osnovnih .šol, ki so se najbolje uvrstili na predhodnem razrednem in šolskem tekmovanju. Tekmovanje bo ekipno in posamično. Ekipo sestavljajo po štirje učenci od 5. do 8. razreda centralnih šol v ormoški občini. Tek.movalni program bo obsegal: testiranje na tes- tnih polah z vprašanji o cestnopro- memih predpisih, ocenjevalno vožnjo s kolesom pony na prometnih površi- nah ter spretno.stno vožnjo s kolesom ponv na poligonu. Najbolje uvrščeni tekmovalec na občinskem tekmovanju pridobi pravico nastopa na republi- škem šolskem tekmovanju, ki bo 8. in 9. maja letos v Postojni. -da RODILE SO: Tanja Duh. Rajšpova II — Tanjo: Ivanka Kozel. Mala Var- nica 19 — deklico; Irena Bezjak, Markovci 61 — Natašo; Marija Nidorfer. Litmerk 4 — deklico: Marija Brumen, Trubarjeva 10 — Milja; Nada Kirič. Kraigherjeva 21 — Nika; Marija Rankovič, Kvedrova I — Ranka; Antonija Kirič. Vičanci 53 — Roberta; Štefka Draganič. Jedlovnik 13, Maribor —- Natašo; Kristina Frangež. Lovrenc na Dr. polju 75 — dečka; Katarina Korošec. Du- brava 28 — Mileno; Jelka Kodela. Draženci 10 — deklico; Ivanka Verhovšck. Zg. Pristava n. h. — dečka; Romana Drevenšek. Ši- kole 46 — Damjana; Ivica Len- dero. Apače 297 — Tomija; Ka- tarina Pondelak. Grajen.ščak 26/a — Janeza; Danica Vaupotič. Ju- rovci 23 — dečka; Angela Černi- vec. Stojnci 118 — deklico; Vero- nika Mrd/in.Ciril-Metodovdr. 19 — Petra; Marija Cvetko. Ra- bcljčja vas 30 — dečka; Ivana Bukovec. Gomila 12 — dečka;. POROKE: Jožef Cestnik. Zagrebška I 13 in Nala.ša Plohi. Ciril-Metodov dr. 12; Rade Dragišič. Miloševo Brdo 93 in Cvetka Kiralj. Zagrebška 73; Viktor Kikelj. Prežihova 4 in Te- rezija Žunec. Prežihova 4; Miran Haladea.Ul. B. Kraigherja 14 in Zdenka Žirovnik. Ul. B. Kraig- herja 14; Iranc Šoštarič. Gradi- ščak 8 in Terezija Majerič, No- vinci 39; Franjo Vodušek, Slo- venski trg 8 in Boža Novak, Slo- venski trg 8. UMRLI SO: Terezija Tomažič, Slrnišče 22, roj. 1901. umrla 11. aprila 1981; Matilda Skaza. Prešernova 35. roj. 1933. umrla 14. aprila 1981; Jožef Turk, Gerečja vas 32, roj. 1906. umrl 14. aprila 1981; Marija Mlakar. Janški vrh 62. roj. 1901. umrla 13. aprila 1981; Olilija Tu- šek. Bleši\ica 12. Ljutomer, roj. 1897, umrla 14. aprila 1981; Jožef Kosi. Pršctinci 20. roj. 1902. umrl 15. aprila 1981; Franc Duh, Potr- čeva 31, roj. 1922, umrl 18. aprila 1981; Al(-j/ija Hrenko, Nova vas pri Ptuju 29, roj. 1904, umrla 11. aprila 19J.1. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN- PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna .naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.