3*«&niim plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TORtK, CETRTKK IN SOBOTO, Cena posamezni številki Dirt 1-50. TRGOVSKI El (*wfnpte aa trgovino, Industrijo ln ol> Uredništvo in upravništvo k v Ljubljani v Simon Gregorčičev, ulici, g Naročnina m ozemlje SHS: lelno • ' — Donisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 0 4!) D, mesečno 15 D, za možem* ^ leta 90 D, za četrt iela Plača in toži se v Ljubljani. Vv leto vil Tdeton štev. Si»2fc LJUBLJANA, dne 31. januaija 1924. Iv .»lev. 552 ŠTEV. 14. Po zagrebškem kongresu. Dnevi zagrebškega kongresa so minuli. Gospodarski krogi moremo -s ponosom zreti na uspehe, ki nam jih je v idejnem oziru prinesel kongres. Uspeh v idejnem oziru obstoji v tam, da so gospodarski krogi cele , države ustvarili enoten gospodarski j program, ki v lapidamih obrisih daje splošne cilje za povzdigo našega narodnega gospodarstva. Glavni cilj gospodarskih krogov je čimprejšnje oživotvorjenje Gospodarskega sveta, ki naj bo naš gospodarski parlament. V področje gospodarskega sveta naj spada od~ ločevanje o strogo gospodarskih vprašanjih. Gospodarski krogi sami bi znali in vedeli v Gospodarskem svetu še najbolj na eni strani varovati lastne interese, na drugi strani jih pa spraviti v sklad s potrebami države. Veliko pozornost je posveti! kongres tudi davčnemu vprašanju. Zastopniki iz raznih pokrajin so na predkonferenci in na konferenci sami iznašali težave, katere jim povzročajo visoka davčna bremena. Vsak izmed njih je opozarjal na posebnosti svoje pokrajine. Pozornost so vzbujali predlogi, katere so posamezni zastopniki stavili na pred-konferenci in kateri se priloze ste-nografičnemu zapisniku kongresa. V davčnem vprašanju povzroča velike težave linearno povišavanie davkov, s katerim se še poveča nesorazmernost v obremenitvi posameznih pokrajin. Nič manjše težave pa ne povzročajo v večini pokrajin avtonomne doklade, ki v področju jjosameznih avtonomnih korporacij dosegajo večkratni mnogokratnik državnega davka. Predlogi, ki jih je \ v imenu Trgovske in obrtniške zbor 1 nice za Slovenijo stavil na predkon I ferenci zbornični tajnik g. dr. Win- ! discher v cilju ublažitve davčnih I bremen, so se brez debate sprejeli. 1 istotako so se soglasno sprejeli | predlogi, katere je glede promet- š nega vprašanja priglasil g. zbor- H nični tajnik Mohorič. Kongres je zavzel svoje načelno H stališče tudi glede kuluka in stavil H zahtevo, da se naša javna pota po = pravijo z zadostno podporo iz dr H žavnih sredstev in da dovoli država !! primerne podpore tudi za zgradbo in Uš vzdrževanje občinskih in okrajnih jH cest in potov. Slovenci smo z uspehi konference brez pridržkov lahko zadovoljni, ker obsega program vse glavne točke naših zahtev. V okviru tega programa bo možno posameznosti še bolj konkretirati in z uspehom zagovarjati, ker bomo imeti zavest, da stoji za našimi zahtevami celoten gospodarski svet naše države. S 0 0 2 o 1 ii 9 * * * o t = Po konferenci so se udeležniki, 0 kakor smo že v zadnjem listu porodi čalj, odzvali vabilu Zagrebške trgovske in obrtniške zbornice, da se udeleže routa, ki se je vršil v krasnih prostorih Irgovskega doma. Tu je n sprejemal goste zbornični predsed-=: nik g. Arko v spremstvu predsednika 0 »Trgovskega doma« g. Crnadaka, ki trija =s sta jih pozdravila z izbranimi bese i in Odami. jj Prvi je odzdravil govornikoma ^Podpredsednik Centrale industrijskih ([korporacij g. dr. Fran Windischer m i 3*zvajal nekako takole: G3iio Predsednik Trgovačke in obrtnič komore v Zagrebu g. Vladimir id. Arko je imel srečno idejo, da je v težkih časih pozval zastopnike naših komor in gospodarskih organizacij na rnanifestacijsko zborovanje v Zagreb. Reči moram odkrito, da je bila ta lepa ideja jako riskirana. Ali danes moram z radostjo ugotoviti, da je mogočna ta prireditev v vsakem pogledu uspela zadovoljivo in da je potekla v lepi harmoniji. Zastopniki slovenskih gospodarskih organizacij smo se radostno odzvali prejetemu pozivu in smo se te dni prepričali, da je naš ponosni Zagreb vedno še mesto stare in prave hrvatske lju-beznjivosti ter tistega jedinstvenega hrvatskega gostoljubja, katero žrtvuje vse, da zadovolji svojega gosla. Prelepe dneve preživljamo v Zagrebu in Vam izrekamo nujlepšo zahvalo za prisrčen sprejem. Stari Rimljani so rekli, do je koristno spominjati se. Ko ste imeli Hrvatje v preteklem stoletju svoje Jelačiče, Strosmaverje, Mazuraniče in kasneje Derenčina in Stsrčeviča, kateri so s svojimi deli in s svojim nastopom vzbujali pozornost cele i-vrope in delali zgodovino, smo bili mi Slovenci, ki tudi dandanes nikakor nismo bogati, kakor se včasih čuje, v resnici v jako skromnih razmerah. Borih se nam je bilo tedaj za naj-primitivnejše pravice, za pravo obstanka, za pravo jezika v šoli, uradu m javnosti. Dobrih štirideset let poteka komaj sedaj, kar smo postali gosp-odarji mesta Ljubljane in našega deželnega zbora. V tislih težkih časih so naši vodniki prihajali v skr-bipolnih dneh čestokrat v Zagreb, kateri je bil prava železna zaloga in neizčrpni vir domovinske ljubezni, narodne požrtvovalnosti in odporne borbenosti. Naši vodniki so bili v stalnih vezah z Zagrebom ter iskali tukaj pomoči, sveta in zaslombe v časih narodne potrtosti. Gospoda, odhajali so iz Zagreba potrjeni v svoji veri, vzravnani in navdušeni na nov boj za narodne pravice. Takih stvari, gospoda moja, se ne pozabi. V novih prilikah, kmalu po prevratu smo skupaj stali v Zagrebu v obrambi za naše gospodarske pravice in v živem spominu nam je ona doba, ko je prišel Vaš odlični strokovnjak g. dr. Ivan Krajač v Ljubljano, da je krepko podprl naše prizadevanje v valutni borbi. Potem so prišli drugi časi. Ko smo tedaj zopet prišli, sledeč pozivu Vaše komore, smo na svojo resnično radost videli, kako se je zopet dvignil ponosni Zagreb po obsegu in po gospodarskem duhu. Kot Slovenci in kot Jugoslovani z iskrenim veseljem vidimo, kako odlične predstavnike ima Vaše gospodarstvo v Vaših velmožeh gg. dr. Vrbanič, Aleksander, Černadak. Ko smo danes prisostvovali veliki skupščini v sabornici, je bilo dovolj prilike opazovati ob nastopih slovenskih govornikov, kako obilne so hvala Bogu še latentne rezerve prisrčnih simpatij do Slovencev v hrvatskem narodu. To nas resnično veseli! Gospoda, sklepam ter prosim, da mi dovolite izreči prisrčno zahvalo našo gospodu predsedniku Vladimiru Arku za tako mogočno uspelo prireditev in za vso bratsko gostoljubnost, katero v tako odlični meri uživamo v Vaši lepi sredi. Slava Zagrebu in kar največji razmah hrvatski privredi! Govor g. dr. Windischerja je vzbu dil občo pozornost in burno pritrjevanje vseh udeležnikov. Tekom routa samega so še go- vorili med drugimi predsednik Trgovske zbornice v Beogradu g. Stanojevič in načelnik zveze trgovskih gremijev g. Jelačin, ki je v svojem lepem nagovoru omenjal stike, ki so vezali Srbe, Hrvate in Slovence že v predvojnem času v gospodarskem in idejnem oziru. Na rouhi je prebral predsednik g. Arko tudi brzojavno zahvalo Nj. V. kralja za pozdravni brzojav, ki se mu je poslal s konference. Okrajni glavar dr. Fran Spiller Mu/b. Osnutek zakona o izdajanju dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil in moderno vodno pravo. (Konec.) Moderno vodno pravo stremi z vidika Jim racionelnejše izrabe vodnih sil za razširjenjem ekspropriacijskih zmožnosti, tako glede vrste zemljišč (dosedaj izvzeta dvorišča in vrtovi naj bi se tudi lahko ekspropriirali), kakor pogledom na svrho (ne samo kakor sedaj na dovode in odvode ter napravo bran, namreč tudi za glavno napravo samo) in objekt (ekspropri-irale bi se naj tudi lahko obstoječe neracijonelne vodne naprave, ki ovirajo nove naprave z boljšo izrabo vodne sile). Upravičeno seveda priznavajo moderni vodni zakoni pravico do ekspropriacije v večjem ali manjšem obsegu po večji alj manjši ^narodnogospodarski važnosti v poštev prihajajoča podjetja. Predaleč bi zašel, če bi hotel razvijati to vprašanje do izčrpnosti in posebno še navajati inozemsko vodno zakonodajstvo, oso-bito onih držav, ki so na višku v tehničnem in pravnem oziru glede izkoriščanja vodnih sil. Zato poglejmo še ostale člene našega novega osnutka zakona za izkoriščanje vodnih sil. Docela nerazumljiv mi je člen 9., ki pravi: »Odobrena podjetja 3. kategorije se morejo vsak čas na zahtevo lastnika in po odobrenju pristojne oblasti (katere?) prilagoditi predpisom, ki veljajo za dovoljenja za podjetja 1. in 2. kategorije.« Kakšni predpisi so to in kaj bi naj ta odobrena podjetja privedlo k taki zahtevi (kakšne ugodnosti?) ni razvidno iz osnutka. Ostali členi vsebujejo le še obveznost objave v »Službenih Novinahc, za podjetja 1. in 2. kategorije, dalje za obstoječa podjetja predhodna določila in izvršilno klavzulo. Ves osnutek zakona, da ostanem pri tem evfemističnem nazivu, je vreden pendant k zakonskemu osnutku za podelitev industrijskih koncesij, ki so ga naši gospodarski krogi upravičeno odklonili, kakor bodo brez dvoma zavrnili tudi poskus kuratorstva nad svobodnim razmahom individuel-ne podjetnosti in energije. Res jo sicer, da slednja baš glede uporabe in izrabe voda prihaja čeeto v navskrižje z interesi splošnosti. Vendar treba za rešitev takih konfliktov zakonitega inštančnega postopka na podlagi modernih vodnih zakonov. Že menda pred tremi leti je Ministrstvo poljoprivrede določilo posebno komisijo za sestavo novega modernega vodnega zakona, v katero je bil imenovan tudi pisec tega članka. Toda ta komisija še do danes ni imela niti ene seje, vsaj zastopnik Slovenije ni bil vabljen do danes k nobeni, niti ni bilo čuti o kakem osnutku novoga vodnega zakona. In vendar bi bilo potrebno in se mora brezpogojno zahtevati, da se vpoštevajo izkustva glede vodnega gospodarstva najbolj razvite pokrajine, t. j. Slovenije. Pri tem ne bo škodilo, da se ozremo tudi na inozemske vodoprav-ne prilike, posebno na našo sosedo avstrijsko republiko, ki je do prevrata bila glede voda s slovenskimi pokrajinami na isti pravni in gospodarski stopnji (ako abstrahiramo od dei- 1 stva, da je avstrijska vlada bolj pospeševala v vsakem pogledu nemške pokrajine), ki pa je po prevratu, uvi-devajoč eminentno važnost modernega vodnega gospodarstva, uveljavila v svoji zakonodaji že povsem napredna pravna načela. Zgodovina vodnega prava je stara kakor človeštvo. Najstarejši pravni viri vsebujejo že tudi vodopravne predpise. Danes smatramo vodo (v obče) za javno dobro. Ta pojem izvira iz rimskega prava in je prešel v avstrijski občedržavljanski zakonik (1811) ter kasneje tudi v vodni zakon (1869). Javno dobro so one stvari, katere smejo državljani le uporabljati, kakor n. pr. javne poti, reke, potoki itd. Izključne lastninske pravice se na splošno glede vodit niso mogle nikdar uveljaviti. Sicer se tudi točna ločitev privatnega od javnega prava ni dala in ne da popolnoma provesti in so vse tozadevne razprave in razmotrivanja več ali manj stvar subjektivnega naziranja. Določitev in ureditev pravic glede vodfi pa spada vaekako v javno pravo. Pravice do vode (vodne pravice) vsebujejo na splošno le pravico do uporabe tega elementa. Država pa jo ureja kot upravitelj splošnosti (javnosti, družbe). Kakor v vseh modernih državah, tako se tudi v Avstriji od mlinskega reda iz 1. 1814. dalje do še veljavnih deželnih vodnih zakonov, izdanih na podlagi avstrijskega državnega vodnega zakona (1869), zahteva za gotove načine uporabe vode, za katere je treba posebnih naprav, dovoljenje (koncesija) pristojne vodopravne oblasti. Prejšnji, v Sloveniji še sedaj veljavni, a danes več ali manj zastareli zakoni premalo vpoštevajo važnost uporabe vode bodisi kot sila, bodisi v kmetijskokultume svrbe za kritje potreb splošnosti (javnosti). Posebno odkar se je tako nepričakovano razvila elektrotehnika do sile, ki je danes ne more več pogrešati moderno gospodarstvo, dogajalo se je vedno pogosteje, da projekti za izrabo motorične sile vodž niso prišli do uresničenja niti do koncesije, ker je hotela državna ali deželna uprava okupirati in izrabljati za svoje namene vse važnejše vodne sile. Omenjam naj samo pri nas najbolj znane Pav-šlerjeve projekte za izrabo sile reke Save. Te spore med privatnimi gospodarskimi interesi in potrebami javne uprave skuša urediti in omiliti § 87. avstr, vladne predloge deželnih vodnih zakonov (avstrijska vlada je namreč 1. 1911 predložila vsem deželnim zborom eniake osnutke vodnih zakonov, ki je bil n. pr. v kranjskem deželnem zboru tudi že sprejo^ in sankcijoniran, le žal še ne proglašf n, tako da imamo glede vodil še danes star pravni položaj). Omenjeni paragraf ustvarja za državna, deželna in občinska podjetja predpravico za izrabo gotovih javnih voda, ki jih določi vlada naredbenim potom. Pred-no more privatnik doseči koncesijo za svoje zasebno podjetje ob taki vodi, se mora ugotoviti, da-li namera- TRGOVSKI LIST, 31. januarja 1924. um.'VCKi uuam n vajo imenovani javni činitelji na njej kako vodomočno napravo. V to svr-ho jih mora vodopravna ofbiast obvestiti o vloženem zasebnem projektu, zakon pa določa rok (2 in 6 mesecev), tekom katerega mora državna uprava ali deželni odbor, slednji za deželo ali kako občino, predložiti svoj projekt. Pa tudi v tem slučaju vzdržuje lahko privatnik svojo osnovo kot konkurenčni projekt. Zdi se mi to vsekako zdrava misel, da se časovno omejuje predpravica države itd., ker bi bila sicer dana nevarnost, da ostanejo vodne sile neizrabljene. Sicer pa niti ni vedno istina, da gre vseloj državnim napravam večja narodnogospodarska važnost, nego privatnim podjetjem. Najbolj važno pa je — in to treba pri nas posebno po-vdarjati, — da voljajo zakoni tudi sta državno upravo, kadar nastopa k«! podjetnik. Zanimiv je razvoj vodnega prava v zveznih deželah avstrijske republike, ki se je izvršil po prevratu. Vse dežele so hitele, da so si potom deželne zakonodaje zasigurale izrabo svojih vodnih sil. Nižja in Gornja Avstrijska si je dalje s posebnim zakonom podelila predpravico do izkoriščanja domačih vodnih sil. Istotako Štajerska, Tirolska in Voralberška, vendar s tem razločkom, da so le-te ubrale pot ' noveliranja starih zakonov. Preko i tega po ste file Solnograška in Koroška, H sta si naravnost osvojile vode kot javno dobro. Samo Gornja Avstrijska jo ostala na starih vodoprav-nih temeljih ter si z novelo iz 1. 1919. izgovorila le pogoj, s katerim se smejo podeljevati vodopravna dovoljenja, da ima dežela po 30 letih pravico odkupa dovoljenih vodomočnih naprav, po 52 V3 letih pa da pripadejo te naprave deželi. Kolosalen pa je razmah podjetnosti v avstrijski republiki glede izgradnje vodnih sil. Te akcije, o katerih vedo, da bo nekoč odločevala v mednarodni konkurenčni borbi za prvenstvo na industrijskem polju, se udeležuje ves narod do najmanjšega moža. V vseh deželah so se ustanovile posebne akcijske družbe, ki s pomočjo obsežne reklame razpečavajo svoje akcije z malo nominalno vrednostjo, n. pr. Kiivvag ( Kamtner. WafSerkraIt -Aktien - Gesellschaft), Steweag (— Steiermiirk. Wafierkraft- u. Elektri-:dia’s - Aktien - Gesellschaft). Kdaj se povspnemo mi v Jugoslaviji do take podjetnosti? Najprej nam je ireba modernega vodnega m tudi električnega zakona. Ti zakoni pa naj bi se osnovali s po-močjo pravnih in tehničnih strokov-njakov-specijalistov in z upošteva-| njem želja in izkustev naših gospe-j darskih krogov. smislu § 932. o. d. z., s katero se zahteva razrešitev kupa. Prvo sodišče je ugotovilo, da je dne 11- VI. 1920 obema pogodnikoma bilo dobro znano, da je ta ček imejiteljski papir, torej nosilec vrednosti na sebi (§§ 871., 1393. o. d. z.) ali vsaj papir, katerega posest še le omdgočuje zahtevati izplačilo nakazane vsote. Za prenos zahtevka iz čeka je bil kak indosa-ment docela nepotreben in brezpomemben —- tembolj, ker je bil ček 11. VI. 1920 že prejudiciran. Toženec je bil ček tudi indosiral šele po izvrševanem kupu in sicer in bianco ter je ostalo odprto vprašanje, kdo da bode kot neposredni imejitelj pre-zentiral ček v izplačilo. Ček je torej prešel dne 11. VI. 1920 potom kupne pogodbe na tožiteljico in je bila šele dne 3. IJ. 1921 vložena tožba zakasnjena pc § 933. o. d. z. Prizivno sodišče (30. XII. 1923 Pc 190/22/4) je pa ugodivši prizivu tožeče stranke tožbenemu zahtevku ugodilo iz naslednjih razlogov: »Kako da je postal novi imejitelj nositelj pravic prejudiciranega čeka, presojati je izključno po državljanskem pravu. Da je hotel novi ime-jitelj potom pravnega opravila, sklenjenega 11. VI. 192! na borzi v Trstu, priti v posest čeka in s tem pridobiti možnost vnovčiti ta ček pri Allgem. Vcrkehrsbanlc na Dunaju, v tem sta stranki edini. Ravnotako pa sledi iz navedb obeh strank, da nova imejite-ljica čeka zaradi prepovedi devizne centrale na Dunaju tamkaj dne 20. VI. 1920 ni mogla doseči plačila 500 tisoč avstr. kron. Imejiteljica ima pravico, da išče kritje na podlagi pogodbenega razmerja do tožene stranke, sklenjenega dne 11. VI. 1920 na tržaški borzi g]-:de predmetnega prejudiciranega čeka. Za vprašanje opravičenosti tožbenega zahtevka, stavljenega v dne 3. II. 1921 vloženi tožbi, merodajno more biti v prvi vrsti le pogodbeno razmerje, nastalo 11. VI. 1920 med toženo in tožečo stranko. V nasprotju s prvim sodiščem smatra prizivno sodišče, da so po izraženi volji strank prešle pravico tožene stranke iz čeka potom cesije na tožiteljico. Predležeči ček je listina — nakazilo —, ki je v pn i vrsti, glaseč se na ordro toženega, opravičeval lega ali onega, ki mu bi po indosa-mentu sledil v njegovih pravicah, da je zahteval od plačilnega mesta izplačilo nakazane vsote. Res se tudi glasi ček na prinositelja, a pogodnika se dne 11. VI. 1920 na to okolnost nista hotela ozirati. Tožiteljica je zahtevala odstop od čeka potom indosa-menia. Vse to je toženi zaznal in brez ugovora podpisal ček na njegovem Način prijave obrta Glede prijave in izvrševanja obrta po inozemcih v naši državi in sicer v Sloveniji velja po predpisih § 8. našega obrtnega reda načelo recipro-citete. če stavi tuja država našim državljanom za prijavo in izvrševanje obrta enako pogoje, kakor lastnim podanikom, uživajo ti pri nas v obrtno-pravnem oziru enake pravice, kakor tuzemci. Radi izpremenjenih razmer po prevratu pa je ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu odredilo glede obravnavanja obrtnih prijav inozem-cev neke dodatne predpise. Ti na temeljnih pogojih za pripustitev k izvrševanju obrta in glede kompetence sicer ne izpreminjajo ničesar, marveč puščajo nadalje veljati načelo recipro-citete § 8. našega obrt. reda, vendar pa način postopanja tako preureju-jejo, da se nam zdi potrebno seznaniti z njimi interesente. Z razpisom III. štev. 5 z dne 11. II. 1921 je ministrstvo trgovine in industrije ukazalo, da mu morajo predložiti obrtne oblasti vse obrtne prijave in prošnje inozemcev, predno jih rešijo po smislu predpisov obrtnega reda. Predložitev se mora izvršiti potom tukajšnjega oddelka ministrstva trgovine in industrije. Pred končno odločitvijo inozemec ne sme začeti z izvrševanjem prijavljenega prostega ali rokodelskega obrta. ozadju s svojim imenom. Pogodnika nista torej v predmetnem čeku hotela videti zgolj navadno premično stvar, iz rok v roke; ček ni prešel potom gole izročitve (§§ 371., 1393. o. d. z.), marveč sta ček smatrala ze legitimacijo k dvigu terjatve in s svojim podpisom na ozadju čeka je izrazil toženi vol.jo, da ves svoj zahtevek iz tega papirja odstopi potom cesije — § 1392. o. d. z. — tožiteljici. Ker gre tu za odplatno cesijo, jamči cedent — toženi — cesijonarju po smislu § 1397. o. d. z., to je vrniti mu mora cesij&ko valuto z zakoniiimi trgovskimi obrestmi po opravičenem zahtevku od dneva, ko se je odstopljena terjatev izkazala kot neizterljivo. Pravilno je, (ia zahteva tožeča stranka takšno ce-sijsko valuto povrnjeno, kakršno je bil toženi prejel; tukaj tožeča stranka ne zahteva denarja V ožjem pomenu, temveč sploh dajatev za odstopljeno ji terjatev nazaj. Ta dajatev je pa obstojala v italijanskih lirah, denarni veljavi na kraju, kjer se je bila ce-sija sklenila. Siol sedmerice, odd. R, v Zagrebu (25. IV. 1923 Rv 145/23-1) je pa tožbeni zahtevek na plačilo 56.750 Lit s prip., kakršen je slavljen, ugodivši reviziji tožene stranke zavrnil. Razlogi so ti-le: »Ni pritrditi prizivni razsoji, ko ustreza tožbenemu zahtevku, kakor-šen je bil stavljen po tožeči stranki. Po § 19. čok. zak. je bila tožeča stranka kot cesijonar onega, ki je bil imetnik čeka, načelno upravičena, da zoper svojega neposrednega prednika, od katerega je dobila ček, to je zoper toženca, poseže nazaj na pravno razmerje, ki je bilo podsiava oddaji čoka. Po kakovosti tega pravnega razmerja je tedaj uravnati razsojo. Tožeča stranka je že na prvi stopnji in enako v prizivu stala na stališču, da je bil predmetni ček od tožene siraa-ke cediran in se je temu stališču pridružilo prizivno sodišče. Na podlagi dokaznega gradiva je smatralo, da je bila volja strank ta, da naj pravice tožene stranke iz čeka pridejo na tožečo stranke potom cesije. ček da «e sicer glasi ne le na ordro toženca, nego tudi na prinosnike, vendar da se pogodnika na slednjo okolnost nista marala ozirati. Pogodnika, da nista hotela v pred- . metnem čeku videti zgolj navadne premične stvari, iz rok v roke da ček ni prešel potom gole izročitve; da sta pogodnika smatrala ček za legitimacijo v dvig terjatve in da je toženec s svojim podpisom na ozadju oeka izrazil voljo da ves svoj zahtevek iz tega papirja odstopi potom cesije. (Konec sledi.) inozemcev pri nas. Isto ministrstvo je z razpisom z dne 14. XI. 1921, III. štev. 3162, nadalje odredilo, da se mu morajo na vsak način pred inštančno rešitvijo predlagati v bodoče na vpogled tudi vse obrtne prijave in prošnje a) inozemskih pravnih oseb in trgovskih družb; b) tuzemskih pravnih oseb in trgovskih družb, ako so ustanovljene po inozemcih ali pa po tu-zemcih in inozemcih. Izvzete bo le vloge tuzemskih, kakor tudi inozemskih delniških družb in komandimih družb na delnice, ker je že za njih ustanovitev in poslovanje v tuzemstvu potrebno privoljenje ministrstva. Prav tako so izvzete tudi pridobitne in gospodarske zadruge. Vloge inozemskih pravnih oseb in trgovskih družb se morajo brez na-daljnega predložili po gori opisani poti ministrstvu trgovine in industrije. Pri vlogah tuzemskih pravnih oeeb oziroma trgovskih družb, pa mora obrtna oblast vsakokrat najpreje ugotoviti, če gre za udeležbo tudi inozemcev. V ta namen mora zahtevati pri javni trgovski družbi predložitev izvlečka iz trgovinskega registra in dokazila o državljanstvu družabnikov, pri komanditni družbi predložitev j družabne pogodbe in izkazila o držav- Francoski frank. Leta 1922. si moral dati v Parizu za dolar 12.33 francoskih frankov, v prvem četrtletju 1923 povprečno 15.74, v drugem 15.32, v tretjem 17.27 in v četrtem okoli 18. Draginja živ il pa ni šla tako hitro naprej, temveč se je prilagodila kurzu franka šele jeseni 1923. Gospodarska konjunktura je pa zolo dobra, vsa industrija zaposlena, brezposelnosti ni, zunanja trgovina raste tako v ekspertu, kakor v importu in je presegla že predvojno višino. Pasivnost trgovske bilance je znašala leta 1919 še 24 milijard frankov, leta 1923 pa samo še pol milijardo. Tudi inflacija ja komaj za milijardo večja, kakor pred letom, kljub temu, da so šle cena zlasti v zadnjem času pi’ecej gor. Vlada je napravila vse, kar je mogla, pa se frank na mednarodnih deviznih trgih tudi letos ne dviga. Pred dobrim tednom je notiral v Curihu 28.35, to soboto pa 25.95. Sedaj moraš dati že več kot 22 frankov za en dolar, za funt pa več kot 94 frankov. Sredstva, ki jih uporablja francoska vlada, so prav ista, kakor so jih uporabile tudi druge države s padajočo valuto. Francozi dobro vedo, da mar-sikako teh sredstev drugod ni nič izdalo, mislijo si pa, kakor v enakem slučaju vsakdo: morebiti bo pa pri nas drugače. Tudi v Franciji bodo napravili nekako devizno centralo, čeprav drugod devizne centrale padanja valute niso mogle ustaviti in so večkrat več škodovale, kakor koristile. Izganjati so začeli nadležne tujce, ki so pečajo z denarnimi kupčijami, državi škodljivimi. Seveda je to samo nekako zadoščenje javnosti, izdalo pa no bo dosti. To so one mednarodne pijavke, ki obiščejo po vrsti vse de-z:-le, kojih valuta pada. Eile so na Dunaju, potom na Ogrskem, nato v Nemčiji, sedaj so zajedaj.) v Francijo, v prvi vrsti je treba utrditi spet vero v frank, kar se da doseči s e motren im dolom, ne pa s trenotnimi odredbami. Nasvetujejo plačevanje državnega dolga, omejitev državnih izdatkov, nove davke, povišanje starih davkov itd. Francozi pravijo, da je padec franka v prvi vrsti posledica koncentrične ofenzivo mednarodne špekulacije, ki jo je uprizorila Nemčija. Nemci pa pravijo: Koncem lota 1922 smo zaostali s svojimi reparacijami samo za 13%; zaradi tega ste pa vi zasedli Poru b rje, škodovali sicer nam, pa vsled ogromnih stroškov tudi sebi samim itd. Pravijo: špekulacija, ki nam jo očitate, ne ustvarja dejstev, puvzro-čujočih padec franka, temveč samo računa, da bodo prišla, in jih ijrabi. Vsekakor je padec francoskoga franka zelo poučen gospodarski pojav. Če ne bi sami videli, da frank pada, bi se nam vesi o poslabšanju valute tako močne in zdrave države, kakor jo Francija zdela neverjetna. Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič: Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere. (Nadaljevanje.) izplačilo domačih deviz in čekov ino-zemcem, prav pripadnikom tujih, ne nasledstvenih držav. Imejiteljica je potem opetovano zahtevala od njo plačano vsoto po 56.750 Lit s 6% obrestmi od 20. VI. 1920 od prejšnjega imetnika, jugoslovanskega trgovr ca, nazaj in mu bila seveda pripravljena ček vrniti. Mod tem — proti koncu leta 1920 — jc pa začela avstrijska krona silno padati, medtem ko je lira počela v veljavi naraščati in sicer ne samo napram avstrijski, temveč tudi napram naši kroni. Ko-nečno je nastopila oškodovana imeji-teljica čeka začetkom leta 1921 — po preteku šestih mesecev od dnova nabave — tožno pot. S sodbo z dne 28. IV. 1922 (Cg II 34/21) je deželno sodišče v Ljubljani tožbeni zahtevek na plačilo. 56.750 Lit s 6% obrestmi od 20. VI. 1920 zavrnilo. Naziranja je bila prva stopnja, da se tožba po svojih dejanskih navedbah in tudi po zahtevku, sklicuje na jainčevanje izku-pa; tožbeni zahtevek da je prav za prav takozvana actio redhibitoria po naj omenim se pravdni slučaj, kjer je šlo na obeh straneh za inozemski valuti, kjer pa po mojem naziranju sodišče — višje deželno sodišče ih stol sedmorice — napačno niso vpoštevala prav nič medsebojno kolebajočo vrednost obeh valut. Ta pravdna zadeva je tako zanimiva, da jo pedam nekoliko obširneje. Podružnica neko rimske banke v Trstu je od tukajšnjega trgovca na borzi v Trstu nabavila dne 11. VI. 1920 avstrijski ček za 500.000 avstr, kron, glaseč se na prinosca ali na ordro z dne 2. VI. 1920. Plačala je navedena banka za ta ček znesek 56.750 it. lir. Napisal se je na hrbet čeka tudi indosament, dasiravno se je prehod zgodil že po 8dnevnem roku ter je bil ček, kakor se pravi, že prejudiciran (§ 9. ček. zak.). Ko ga je nekaj dni pozneje — 20. VI. 1920 — skušala imejitejica tega čeka na dunajskem plačilnem mestu vnovčiti, se je izplačilo odbilo z ozirom na nov devizni red, ki,je tedaj prepovedal Slev. 14. TRGOVSKI LIST, 31. januarja 1924. jmm#** •v ewn s wmnmmammDmmam^uMK^KmnmmmmamMmmaamKam&mKmKmatmKmtKti Ijanshot komaaditistov in družabnikov, ki osebno jamčijo, konečno pri družbi z omejeno zavezo predložitev družabne pogodbe in izkazila o državljanstvu družabnikov. Ge je družabnik kake javne trgovske družbe katera gori navedenih družb, mora ta predložiti vsa preje predpisana izkazila. Ako jo družabnik javne trgovske družbe kak domač ali inozemski denarni zavod., se mora -spis predložiti ministrstvu brez ozira na to, da li je sicer dan predpogoj za predložitev. Prostega ali 'rokodelskega obrla ravnokar navedene pravne osebe in trgovske družbo ne smejo nastopiti dokler teče postopanje. Konečno vsebuje razpis ministrstva trgovine in industrije z dne 20. IV. 1922, III. st. 2218, važno določbo, da spisov, ki se tičejo odobritve namestnikov, ki so inozemci, ministrstvu ni treba predlagati, temveč postopati kakor običajno po predpisih §§ 3, 8 in 55 obrtnega reda. Iz navedenih razpisov 'je torej razvidno, da je sicer uvedeno na novo nekako interno kontrolno postopanje ministrstva trgovine in industrije, da pa načelo reciprociteto ni kršeno, ker po vpogledu spisov po ministrstvu, rešijo obrtne oblasti obrtne prošnje in prijave inozemcev po isti h predpisih in stavijo iste pogoje, kakor lastnim državljanom. Nova uredba južne železnice. Poročilo upravnega sveta železniške družbe Donava - Sava - Adrija (prej Južna železnica) je bilo predloženo občnemu zboru 22. t. m. Pripoveduje nam, da se je s 1. januarjem 1923 službena organizacija temeljito spremenila. Za dela, ki -■ostanejo po določbi upravi, so uredili novo osrednjo službo. Italijanska vlada je obvestila družbo, da si namerava obratovanje na novoitali-janskib progah pridržati. Praviako je tudi jugoslovanska vlada prevzela v njenem območju se nahajajoče proge v svoje obratovanje, in tako tudi avstrijska. Samo ogrske proge upravlja torej že družba sama. Določbe branijo lastnino ■ družbe na vseh progah in govorijo tudi o možnosti zopetne predaje prog v lastno družbino obratovanje. Zelo veliko upajo od dviga prometa v tržaški luki. Temeljito se je po akordu preuredila ktdi nova obligacijska služba. Organizacija in vodstvo je sedaj v rokah obligacijskega odbora, ki obstoji iz štirih zastopnikov obligaciouarjev v upravnemu svetu in ima izključno zastopstvo lastnikov obligacij.' Po določbi ima upravni svet tudi pravico, da pošlje k sejam tega Gdbora odposlanstvo s posvetovalnim glasom. Odbor obligacionar-jev si jo izvolil za predsednika člana upravnega sveta Gustava Rendu-ja, podpredsednika Association nationale. Delo tega odbora je zelo obširno in težavno; saj mera odbor nanovo urediti vse zadeve, tičoče se dolgov. Predvsem je treba obligacije na novo natisniti, jih zamenjati, kupone dopolniti itd. Kakor hitro bodo potrebna pripravljalna dela končana, bodo takoj začeli s tekočimi obligacijskimi opravki. Najvažnejši predmeti družbine privatne lastnine so njene delavnice na Dunaju sii v Gradcu ter hotelske naprave na Semmeringu. Računi za preteklo leto še niso končani. Vendar vedo že sedaj, da zaključki niso zadovoljivi. Dunajske delavnice so sicer moderno urejeue, irnajo -pa malo dela. Domači trg *aenkrat ne more dosti kupiti, pridobiti si pa tuji trg je zelo težko. Trudijo se pa prav pošteno. Ce se ne bo posrečilo in bo b -tal tudi domači trg slab, bodo delavnice morale pač začeti s kakšnim drugim delom, ki se bo bolj rentiralo. •Graška valjarna je pa vrhu tega še popolnoma nazadnjaška in se torej še manj renti ra. Hotelske naprave na Semmeringu datirajo večinoma iz 80 in 90ih let preteklega stoletja, niso torej povsem modeme; povrh so pa še z davčnimi dajatvami zelo obremenjene, zlasti v seziji, in so dohodki torej majhni, Neugodni splošni gospodarski položaj pa zabranju-je tudi izkoriščanje obsežnega družbine-ga posestva na Semmeringu. Akord izrecno naglaša, da se družbina privatna lastnina lahlco prenese na novo akcijsko družbo, ali na več družb, ki so v tem slučaju proste vseh javnih bremen, kakor jih imajo sicer nove akcijske družbe. Ne vemo še, če je upravni svet na občnem zboru že tozadevno kaj predlagal. Poročilo ugotavlja, da upravni svet zaradi nadaljnega obstoja družbe ni več v skrbeh in da je sedaj njegova prva naloga, varstvo javnih koristi, združenih z družbo tudi še nadalje. Z nič manjšo skrbjo bo pa gledal upravni svet na to, da se varujejo koristi akeianarjev, ki se jim kaže bodočnost v lepši luči, kakor jim je bila preteklost. Takoj pa pristavi poročilo, da je upanje na kakšne takojšnje dohodke še preuranjeno in se bo uresničilo šele dosti pozneje. Tudi uprava privatne lastnine ne more še ničesar dati. Zato bo treba še malo potrpeti, preden bodo akcije spet kaj nesle. (Prihodnijič bomo pa poročali o bilanci). fetsiia •m /ai n Trgovina. Trgovci z deželnimi pridelki, s sadjem, s svinjsko mastjo, s konzerviranim mesom, z zaklano živino tor z življouskimi potrebščinami sploh in z železniškimi pragovi, ki bi se zanimali za izvoz gori-navedenih predmetov v neko državo z zdravo valuto, naj vpošljejo svoje oferte na naslov: Ljubomir D. Timilič, Beograd, Kosovska 41. Kontrola mleka, ki se izvaža v Avstrijo. Po naročilu ministrstva za poljedelstvo in vode, dne 24. januarja 1924, je odredila pokrajinska uprava za Slovenijo zato, da se zabrani prenos slinavke in parkljevke v Avstrijsko republiko po mleku, ki se tja izvaža iz naše kraljevine: 1. za vse pošiljatve mleka, ki so natovorjene v področju pokrajinske uprave za Slovenijo na železniških postajah v avstrijsko republiko ali ki se izvažajo v cestnem prometu t ja, morajo predložiti izvozniki potrdila pristojnega županstva v lem, da izvira izvoženo blago iz dvorcev, ki niso zakuženi po slinovki in parkljevki. 2. Pristojnim uradom in živi-nozdravaikom se naroča, naj vrše na železniških postajah, ko se natovariajo pošiljke mleka, ki se izvaža v avstrijsko republiko, kontrolo v tem, ali so vse pošiljke krite s potrdili, predpisanimi v točki 1., ki jih je priključiti transportnim spisom. Obenem opozarja Pokrajinska uprava, da je naročilo ministrstvo za poljedelstvo in vode obme;nim veterinarjem, naj prepuščajo odslej samo one transporte mleka za izvoz v Avstrijo, ki so kriti z omenjenimi potrdili. Uvoz konjev v Češkoslovaško. Kompetentna ministrstva so dovolila za mesec januar in februar 1924 kontingent 1400 konjev, ki se smejo uvozili v Češkoslovaško. Italijansko-jugoslovanska trgovina. V teku 9 mesecev pr. leta je Italija uvozila iz Jugoslavije za 382 milijonov lir blaga, od tega odpade na hranilne snovi 174 in na les 152 milijonov. Jugoslavija nasprotno pa je uvozila za 222 lir milijonov laškega blaga, od tega za 174 milijonov tekstilnih produktov. Naša trgovina z Italijo je torej znatno aktivna. Ruska žitna trgovina. Začetkom lega leta je družba »Eksportlilebc odpravila v ruske luke nad 115 milijonov pudov raznih žitnih produktov. Od začetka ekspertne kampanje je družba izvozila po morskih potih okoli 81 milijonov pudov. Prodaje, ki jih je sklenila ta družba v inozemstvu, znašajo ICO milijonov pudov. Na nemškem žitnem tržišču vlada veliko povpraševanje po ruski rži in ječmenu. Isto je za rusko pšenico v Italiji in Franciji, medtem ko se zanima Skandinavija za ruske oljne pogače. industrija. Nova delniška družba. Ministrstvo zn trgovino in industrijo je odobrilo, da sme g. Franc Woschnagg, industrijalec v Šoštanju, ustanoviti delniško družbo z imenom: >Tovarna usnja Franc Wosch-nagg in sinovi v Šoštanju, d. d.c s sede- žem v Šoštanju. Osnovna delniška glavnica znaša 8 milijonov dinarjev, katera je razdeljena na 80.000 delnic po 100 dinarjev nominalne vrednosti, ki se glase na ime in so z aporti, vloženimi po Francu Woschnaggu in Marijani Wcsch-naggovi, popolnoma krite. Občni »bor Združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem bo v sredo, dne 13. februarja 1924 ob polenajstih v pisarniških prostorih delniške pivovarne v Laškem. Oenarstvo. Zborovanje Narodne banke. Četrto redno zborovanje delničarjev Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev bo dne 9. marca t. 1. ob 9. uri v poslopju Narodne banke v Beogradu. Stanje Narodne banke. Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo cine 22. januarja 1924 siedeče: Aktiva: Metalna podloga 448 milijonov 919.714.48, posojila 1.489 milijonov 239.621.—, račun za odkup kronskih novčanic 1.199,781.678.57, račun začasne zamene 387,880.760.48, dolg države 2,981.698.574.30, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2.138,377.163.—, saldo raznih računov 218,858.134.69. Pasiva: Glavnica 50 milijonov v kovanem zlatu; od te vplačano 22,148.000.—, rezervni fond 5,310.794.50, novčanice v tečaju 5.718,212.560.—, državni račun začasne zamene 387 milijonov 880.760.48, terjatve države po raznih računih 87,001.593.35, razne obveznosti 436,689.113.19, terjatve države za založene domene 2.138,377.163.—, nada-vek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 49,135.662, skupaj Din 8.844 milijonov 755.646.52. V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic za vse bančne dolžnike brez razlike 6% na leto. Obrestna mera za posojila na nastave 7% na leto. Službeni tečaji našega dinarja. Službeni tečaji, ki bodo veljali od 1. do 29. februarja so sledeči: 1 napoleondor 300 dinarjev, 1 zlata turška lira 340 Din, 1 angleški funt 370 Din, 1 dolar 87 Din, 100 francoskih frankov 390 dinarjev, 100 švicarskih frankov 1500 Din, 100 drahem 160 Din, 100 italijanskih lir 378 dinarjev, 100 češkoslovaških kron 252 dinarjev, 100 madžarskih kron 0.30 dinarjev, 100 lejev 143.50 Din, 100 peseta 1090 Din, 100 holandskih goldinarjev 3230 Din, 100 danskih kron 1480 Din, 100 avstrijskih kron 0.12 Din, 1 milijon poljskih mark 2.50 Din, 100 belgijskih frankov 360 Din. Takse. Pristojbine za vrednostna pisma. Za vrednostna pisma na naslov privatne osebe ali institucije, ki niso oproščene poštnih pristojbin, se mora plačali pristojbina po predpisih poštnega pravilnika tudi tedaj, če so od državnih uradov. Te pristojbine plačajo državne oblasti iz svoje blagajne ali pa jih odtegnejo od zneska, ki ga pošljejo v denarnem pismu. Promet Jadranska železnica. Zbog neuspešnosti Bleerovega posojila in nemogoč-nosti, da bi se sklenilo novo večje posojilo, se je opustilo namero zgradbe Jadranske železnice čez Črno goro na Kotor. Na enem zadnjih kronskih svetov se je sklenilo, da se bo čimpreje začelo z zgradbo jadranske železnice Beograd — Sarajevo — Split. Razen tega se bo najbrže podaljšala proga od Metko-viča do ustja Neretve (pristanišča Ploče), kar znaša 20 km. To bo velikanskega pomena za izvoz iz Bosne in Hercegovine. Iz naših organizacij. >Sadjarsko in vrtnarsko društvo« naznanja, da je dovoljena članom, ki se udeleže dne 2. februarja t. 1. občnega zbora in vrtnarske razstave v Mariboru, polovična vožnja. Udeleženci naj kupijo cele karte do Maribora in jih dajo pri vstopni postaji žigosati. Te karte veljajo tudi za vožnjo nazaj, ako se udeleženci izkažejo s potrdilom, da so bili na občnem zboru, oziroma na razstavi. Potrdila bodo dobili na občnem zboru, oziroma na razstavi. Vlak odpelje iz Ljubljane ob 5.25 zjutraj. Bprmsamnmrnnmnmnjinmmnnntmnii | Trgovski koledar seja leto 1924 rj je izšel. — Naročila na: šj Slov. trgovsko društvo »Merkurc £jj v Ljubljani, Gradišče šlev. 17/1. Cena s poštnino 15 Din. Dopisi. Stari trg. Poštno prometne razmere v našem kraju so take, da ne najdemo pravega izraza, da bi jih mogli primemo kvalificirati. Pri naši pošti sta sistemizirani dve mesti za pismonoše. Mesti sta sicer sistemizirani, toda žal ne zasedeni. S samo sistemizacijo tih dveh mest nam je pa bore malo ustreženo. Cela naša občina, ki ima čez 5000 prebivalcev, si mora sama oskrbovati pošto tako, da mora slehernik sam po pošto v Stari trg. Menimo, da ni občine s 5000 prebivalci v še tako nekulturni državi, ki bi bila v poštuo-prometnem oziru tako zanemarjena, kakor je baš naša in čudimo se samo, da poštno ravnateljstvo v Ljubljani tega ne uvidi in da se ne potrudi, da bi odpravilo te nedostatke. Za pismonoša je določena mesečna plača v iznosu 1.500 kron. Kako si merodajna višja mesta predstavljajo, da more danes živeti človek s 1500.kronami mesečno, to pač ne moremo razumeti. Izhod iz tega položaja bi ne bil pri količkaj dobri volji težak. Mesto dveh, se naj zasede samo eno mesto ter dodeli imenovanemu pismonoši obe plači. Pod temi pogoji bi se morda vendar našel lažje človek, ki bi prevzel to službo. Medtem ko se vsepovsod poštne uprave trudijo za brezhibno funkcioniranje poštnega prometa, se nam vsiljuje prepričanje, da se pri nas dela ravno nasprotno. Ako nimajo v centralnih mestih v Beogradu smisla za to, da bi se bolj pobrigali za poštni promet, bi morala skrbeti za to v povišani meri pač naša poštna direkcija v Ljubljani. Upamo, da ne bo naše opozorilo brezuspešno in da bo poštna direkcija ustregla zahtevam občanov ter opomogla ne-dostatkom, ki bi se mogli že davno odpraviti! Poslovanje zavoda za zavarovanje delavcev v praksi. Gospod urednik! Dovolite nam mali prostorček, da ponovno ožigosamo poslovanje tega inštitutu. Ne nameravamo tega iz škodoželja, pač pa z namenom, da se pri imenovanemu uradu vendar kaj zgane in spremeni. Navajati hočemo le konkretne slučaje, kateri se pozitivno dogajajo. — Podjetnik, ki ima nad 20 delavcev, sme Me po zakonu javiti po mezdnih listah. To se pravi, da bi tak podjetnik ne imel plačevati prispevkov za dneve, katere delavci faktično ne delajo. — Seveda so si gospodje pri okr. uradu osvojili popolnoma drug načrt. Do zadnjega časa so se dostavljali podjetniku zgolj plačilni nalogi, iz katerih žal ni bilo razvidno, kaj in za katere ljudi se zaračunava. — Zadnji čas pa je zavod začel pošiljati tudi nekake sezname, ki pa so navaden trik. Iz njih je razvidno, da mezdni list, katerega predloži podjetnik, zavod ne vpo-števa. Pač pa enostavno računa vse dneve, ne glede na to, da podjetje redno dostavlja predpisane mezdne liste, iz katerih je razvidno, kedaj in koliko časa so delavci delali in kaj se potem sme za-računiti. — Da gremo dalje! Podpisano društvo je dobilo na ogled sledeče zanimive številke. Neko podjetje je plačalo prispevkov okr. uradu Din 29.379 60 para. Od te naravnost ogromne številke so dobili delavci le Din 2597.04, to je 9.5 K ali 11. del, ostali znesek se uporabi v neznane namene. — Podjetje trpi umevno vsled navedenega velikansko škodo. Reklamirati se pa ne upa, ker nobeno še tako stvarno oponiranje ne najde milosti pri okr. uradu. Vsaj podjetje še ni dobilo, nobene rešitve na svoje reklamacije, pač pa se je reagiralo z rubežnijo. — Iz navedenega članka je razvidno, da ni nobena kritika, ki se izreče, proti delovanju okrožnega urada premila. — Ponovno torej poživljamo, vsa prizadeta podjetja, osObito tovarniška društva in zadruge, da zberejo vse resnične, točno podatke in da tako končno vendar enkrat efektivno razgalimo, in odpravimo, kar je slabega. Vse fakte bomo predložili na merodajnih mestih. — Obrtno društvo za Zagorje in okolico- Stran 4. TRGOVSKI UST, 31. januarja 1924. &iev. 1C Razno. Pačič in »por&ium t Italijo. V izjavi, ki jo je podal rimskemu dopisniku »Politike« o pomenu sporazuma z Italijo, naglaša g. PaŠič: >Smatram, da je sporazum z Italijo dobro delo in sem srečen radi zaključka tega sporazuma. Po-preje smo se počutili tako, kot ob potresu. Ljudje so se tudi bali Ziovega potresa, še hujšega, kakor je bil oni na Japonskem. — Naša dolžnost je bila, da pomirimo duhove v Evropi, ker je naša želja, da živimo v miru. Naš cilj je mir. Mislim, da smo odstranili vsa nespora-zumljenja, za katera ni bilo nikakega razloga. Odstranivši nesporaziimljenja, smo gotovim ljudem odvzeli vsako nado po spremembi ustvarjenega reda ter smo pojačili upanje v mir in stanje, ki je sedaj ustvarjeno v Evropi. Doslej se je v inozemstvu jačalo upanje v spremembe in so se širila vznemirjenja, a sedaj smo storili to, kar je velevala naša dolžnost. Obrtno industrijska razstava v Sarajevu. V Sarajevu se bo vršila letos v priliki poletnega vsesokolskega zleta obrtno industrijska razstava. Svetovna produkcija zlata. V letu 1920 jo znašala svetovna produkcija zlata okoli 72 milijonov, 500.000 funtov šter-Lingov, medtem ko je leta 1922 znašala približno 64 milijonov. V tem številu znaša produkcija angleških kolonij 52 ( milijonov 500.000, medtem ko je znašala preteklo leto 44,200.000. Zjedinjene države in Indija absorbirajo še vedno večji del produkcije zlata. Podpora za brezposelne. V ministrstvu za socialno politiko se izdeluje pravilnik o podporah brezposelnih delavcev. Po pravilniku se predvidevajo podpore v prvi vrsti v naturalijah, potem v denarju i. s. po 10 ter po 5 dinarjev dnevno za vsakega člana rodbine. Ta revna pomoč sme trajati največ 6 tednov v letu. Razen tega bi se dajala izredna podpora za polovično železniško vožnjo, kadar bi delavec potoval v kraj, kjer je dobil delo. Za ta denar bi se dajala tudi dvodnevna denarna podpora. Izredna podpora se bo dajala v slučajih posebne nesreče, ki bi zadela brezposelnega delavca i. s. največ 300 dinarjev na leto in 50 dinarjev na člana rodbine. Načrt pravilnika je že baje izdelan, gre se pa od kod dobiti vsote. Objava isseljeniškega komisarijata v Zagrebu. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: V letu 1923 niso ame- riške oblasti pripustile 20.619 izseljencev in deportirale 1088 tujcev, ki so se že nahajali v Zedinjenih državah. Največ je bilo izključenih onih, ki so prišli oziroma niso imeli dovolj sredstev ali možnosti zaposlitve. Žene in deca, ki potujejo sami in nimajo affidevita (zaprisežene izjave najbližjega sorodnika ameriškega državljana, da jih bo vzdrževal), so brezdvomno izključeni. Kadi nepismenosti je bilo izključenih 2095. Nič manj ni bilo izključenih kon-traktnih delavcev. Nad 1000 se jih je moralo vrniti radi nevarnih in nalezljivih bolezni (jetika, spolne bolezni, hraste, trahom, ušivost). Več jih je bilo izključenih radi slaboumnosti, padavice, pijanosti iz navade. Nadalje ni bilo pri-puščenih 262 otrok pod 16 leti, ker niso potovali v spremstvu roditeljev ali k roditeljem; 198 jih je bilo izključenih, ker so spremljali osebe, ki niso bile pri-puščene. Nadalje je bilo izključenih 364 obsojenih radi zločina, 4 anarhisti, 1 po-ligamist in 141 takih, ki so se skušali vtihotapiti iz Kanade ali Mehike. Iz Kanade in Kube se sme v Zedinjene države po enem, iz Mehike po dveletnem bivanju, vendar se dotičnik všteje v kvoto. Izseljevanje iz naše države v mesecu decembru 1928. V mesecu decembru 1923 se je izselilo iz naše države 2240 oseft, od tega 1316 moških in 924 žensk. Od tega je odpotovalo v Zedinjene države 941, Kanado 18, Brazilijo 773, Argen-linijo 492, v ostale države Amerike 7, v Avstraijo 8, v Egipt 1. Celokupno število izseljencev od 1. januarja do konca decembra 1923 znaša 9370. Poleg tega števila naših državljanov je odpotovalo v prel; morske kraje v istem času iz naše države 2103 tujih državljanov. Trgovina med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Jugoslavija je med državami, v katere se izvaža blago iz Češkoslovaške, na 6 mestu. Ta izvoz v Jugoslavijo je v.našal v letu 1923 548 milijonov Kč. Uvozna prepoved na Bolgarskem. Z okrožnico na vse trgovske zbornice je ministerstvo trgovine in industrije v Bolgariji obvestilo, da je vlada v namenu, da zboljša tečaj leva, izdala uvozno' prepoved za sledeče predmete: salame razne vrste, sira, razen navadnega, slan kruh, kavjar, oranže, lige, konzerve, razna vina v steklenicah in sodih, žganja, likerji, čokolada, dateljni in razni manu-fakturni predmeti, ki se dobivajo danes še v velikih množicah po bolgarskih trgovskih skladiščih. Proglas poljske vlade na ljudstVo glede ustalitve poljske marke. Poljska vlada je izdala proglas, v katerem izraža poljskemu ljudstvu upanje, da bo koncem februarja močna inflacija ustavljena. Proglas pravi, da vlada gre na roko bodoči emisijski banki z namenom, da bi se utrdila podlaga novega denarja, ki bo okrepil med ljudstvom smisel za varčevanje in pospešil razvoj kredita v deželi. Vlada je prepričana, da je z združenim naporom mogoče premagati finančno krizo, potom plačevanja davkov in potrebnega varčevanja. Izvoz sliv. V preteklem letu je znašal izvoz sliv 3500 vagonov. Pekmeza se je izvozilo 60 vagonov. Od izvoženih sliv, je bilo 1000 vagonov sliv etuviranih v zabojih, a 2500 vagonov v vrečah. Največ sliv se je izvozilo v Avstrijo, v Nemčijo in Češkoslovaško, za tem v Švico, Holandijo in Poljsko. Slamo za metlo. Madžarska tvrdka ponuja slamo za metle. Izvoz te slame iz Madžarske je dovoljen in carine prost. Pismene ponudbe na upravo lista. Književnost Tominšek: Nemško - slovenski slovar za domačo in šolsko rabo, izšel v založbi knjigarne Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg v Ljubljani in stane trdo vezan 90 Din. Slovar je po svoji prvotni zasnovi drugi (nemško-slovenski) del »Praprotnikovega slovarja«, katerega prvi (slovensko-nemški) del je istotako predelal dr. Tominšek ter je izšel pri istem založniku leta 1918. Knjigo vsakomur najtopleje priporočamo. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 29. januarja. Na produktni borzi notirajo: Pšenica, baška 78-80 kg, 2 odst., 9 % vag. 345—350, sremska, 79-80 kg, 2 odst., 5 vag. 335, ječmen baški, 67-68 kg, 2 vag. 315, oves baški, dupl. kasa, 1 vag. 250, koruza baška, dupl. kasa, 30 vag. 255 do 257.50, stara, 1 vag., 260, sremska stara, 1 vag., 262.50, dupl. kasa, 10 vag. 270, moka baza >0« 1 vag. 530, »Oss« 4 vag. 532.50, štev. »6« 1 vag. 325 otrobi v papirnatih vrečah, 1 vag. 175, debeli 1 vag. 200. Tendenca neizpremenjena. Državna borza dela. — Pri vseh »Državnih borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju je iskalo v preteklem tednu od 20. januarju do 26. januarja 1924 delo 182 moških in 107 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 97 moških in 59 ženskih delovnilt moči. Posredovanj se je izvršilo v preteklem tedrfu 89. — Promef od 1. Kumarja do 26. januarja 1924 izkazuje 2217 strank ut sicer 887 delodajalcev in 1330 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 481 Delo iščejo: Pri Državni borzi dela v Ljub-Ijani: 14 rudarjev (poročenih), 3 vrtnarju 4 kovači, 2 kleparja, 1 železolivar, 8 stavb ključavničarjev, 10 strojnih ključavničarjev, 5 mehanikov, 3 elektromonterji, 16 mizarjev, 1 strojni mizar, 1 žagar, 2 kolarja, 2 sodarja, I sedlar, 4 tapeimki, 5 krojačev, S čevljarjev, 13 pekov, 3 mesarji, 10 zidarjev 1 vodovodni inštalater, 4 slikarji, pleskarji,. 3 tesarji, 7 strojnikov, kurjačev, 13 topilru-ških delavcev, 4 trgovski sotrudniki [špeceristi), 1 iHezolivarski delovodja, 1 strojni tehnik, I prejemulec lesa, 3 knjgovodje, 13 pisarniških moči, 10 slug, 12 vajencev, 1 vzgojiteljica, 3 konlorislinje, 3 trgovske so-trudnice, 1 restavracijska blagajničarka, 1 hotelska sobarica, 3 natakarice, 2 šivilji,, 2 modistinji, 10 delavk, 1 hišnica itd. _ pn Državni borzi dela v Mariboru: 3 gospodinje za na deželo, 48 hlapcev, dekel, 24 viničarjev, 6 ekonomov, 8 rudarKV, 1 viirtor, 1 kamnosek, 3 opekarji, 8 podkovskih kovačev, 1 kollar, 12 stnvbinskih in strojnih ključavničarjev, 4 železostrugarji, 3 kleparji,.. 4 mehaniki, 6 mizarjev, 2 kolarja, 2 sodarja, 4 žagarji, 1 usnjar, 4 sedlarji, 22 krojačev, šivilij, 22 čevljarjev, 3 mlinarji, 15 pekov,. 3 mesarji, 15 natakarjev, natakaric, 1 laborant, 10 zidarjev, 4 slikarji, 10 tesarjev, 7 strojnikov, 163 tovarniških in pomožnih delavcev in delavk, 10 slug, 4 knjigovodje, 21 trgovskih pomočnikov, pomočnic, 1 šofer, 1 strojevodja, 28 pisarniških moči, M vzgojiteljic, 2 modistinji, 122 gospodinj, kuharic, služkinj, sobaric, varušk, postrežnic, 3 pregledovalke iajc. — Pri Državni borzi, dela v Ptuju: 1 ekonom, 4 oskrbniki, 15 poljedelskih delavcev, viničarjev, 1 rudarski, paznik, 1 vrtnar, 1 kamnosek, 4 kovači, 8 ključavničarjev, I elektromonier, 1 zobo-tehnik, 2 rruzarja, 1 kolar, 1 sodar, 1 usnjar,. 4 sedlarji, 2 krojača, 3 čevljarji, 1 klobučar, 7 mlinarjev, 1 pek, 2 zidarja ,1 slikar, 3 strojniki, 2 kurjača, I sluga, 1 nočni čuvaj, 2 trgovska pomočnika, 1 skladiščnik, 7 dninarjev, 1 hišni hlapec, 1 pisarniška moč, 1 kmečka dekla, 2 prodajalki, 0 služkinj, 25 vajencev, vajenk itd. — V dek) se sprejmejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 1 viničar, 1 autogenični varilec, 1 kovotlačitelj, 3 lesni strugarji, 1 modelni mizar, 3 pletarji, 2 pre-dilniška preddelavca, 1 predilniški mojster. I sodavičar, 4 jetniški pazniki, 30 vajencev, 1 sobarica, 1 kuharica, 4 kmečke dekle, 2 služkinji. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: 58 hlapcev, dekel, 5 Švicarjev, 3 vrtnarji, 1 nožar, 1 kovač, 1 železolivar, 1 ključavničar, 2 urarja, 1 špecialist za autogen-sko varjenje, 8 mizarjev, 1 kolar, 4 žagarji, 2 gaterista, 3 pletarji, 1 tkalec, 1 mlinar, 1 slaščičar, 34 vajencev, 1 gospodinja k orožnikom, 1 dojilia, 30 Sivilij 2a perilo, 2 hišni šivilji, 1 štcparica vrhnjih delov čevljev, 1 blagajničarka, 2 plačilni natakarici,. 2 vzgojiteljici, 3 varuške, 19 kuhane, 28 služkinj, 6 sobaric itd. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: 20 poljedelskih delavcev, viničarjev, 1 vrtnar, 1 kovač, 1 ključavničar, 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 strojepiska, 1 kurjač, 1 slugo, 3 dninurji, 1 hišni hlapec, 7 kmečkih dekel, 3 kuharice, 1 sobarica, 3 služkinje, 9 vajpencev itd. Veletrgovina LŠarabon v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Priporočamo: y ! Jos. Peteline [ LJUBLJANA, {£ St. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh ■ opremali Gritzner, Adler za ■ rodbinsko in obrtno rabo, * istotam igle, olje ter vse po- ■ samezne dele za vse sisteme. ■ En gros! TEODOR KORN LJUBLJANA POUAMSKR CESTA ŠT. 3. Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacij vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke In Idosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosli, kakor tudi posod (škatle) za konserve. m 8 inpS LJUBLJANA SIN0N GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552 se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna! Pristopajte kot član k društvu i Semena vse ursfe za vrt, travnik in polje JOSIP URBAHIČ Ljubljana, Miklošičeva cesta 8 Zelenjadna In cvetlična semena v vrečicah tudi v komisijsko prodajo. Zahtevajte cenik! II isto”! T II Gospodična, ki je dovrSila ljudsko in dva razreda meSčanske šole, liže do 15. februarja t. 1. mesto učenke v trgovino z mešanim blagom nn deželi, ki naj bi imela obenem tudi celo oskrbo v hiši. —t Cenjene ponudbe pod Frida Maver, Štore ptfi Celju. (p 110 HC3 »IC31 »CD »O IIO HC^J, 0 Sfcuss* 0 5 Slaniki oviti Q r Prekajene rito e r U (BOckllnge) U 5 Osfseeherlnge ; Kumarce y la znajmske v »o II jf Q In Kisu Q = Paradlžnl sok = 0 la domač, Cist, v 0 dozah 0 o c — Prva jugoslovanska Industrija — 0 za konserve rib, sočivja in C q sadja, družba z o. z. = Maribor = n o X *ahlev«^e Ceniki — Q3H€=>lie>IIOllOI