Vn+uitve: aa Travaik« «t J« »- ( skrbi 1*41 a* ra*»«iiV»4l« PniMUJ« I« M pU&l* fMkarlll ihmJU ta J. v ■•mi«v«nakaaa jaalk« pili* m m >Mk* MtliM ■>«(•» •aU.,2« aa *uuil* MM »»krat Uaaa, A« J»»lra«, M mU., U trikraf, 10 T. a. — !((• la vaak krat SO a. a«, llmapelj. Ajtrm f UTjuiu u domače, slovenska in obtine potrebe. V Urici, v petek 25 decembra IKfiK. Izhaja vsak petek. Vpija pa puiit paliljnaa m «ala leia 3 (»M., aa pallaia I (ali «0 »., a* žalrt leia HO a. KJor tam po njo po-H(jm. pla.a aa sala leia MM* }r.M a., aa \ft\. t g. JO a., aa Aatrt I. tO.« Naravi I »a fUmm Im re.U«*c|J« aaj 00 paliljaja (roJiillrK. Faaaiaai Hali a« f rajanja » Oarlal v kak varale i 1. H«har-)n*i aa Tra talka pa SiaMav. fnMk /u leto 18CM). ( S leni listom je sklenila „ Domovina" svoj drugi tečaj Nič popolnega ni poil solnemu; ludi nas Iml se nočo bahati z dosedanjim vapclioru. VrodniŠtvo jo zadovoljno t zavestjo, du je svojo dolžnost storilo. Ko Iii bili tudi vsi drugi naši rojaki, kteri ko znabiti ho h kropkcjlim domoljubjem ponašajo nego trn, narodno njivo z enakim lomečem orali, kakor mi, ne bi kazali na nas An robi Ncslovenci rekoč . „ Kričati malo; delali, pisuti pa nočete "! „ Dom. " nikomur nič ne očita, ker dobro ve, dn čila ti in govoriti jo ložo, nego pit tU i in truditi te. To pa mora res vsak domorodec želeti, da bi siobonui rojak po svoji moči doiiioljiilmosl svojo djanjtki izkazoval. In lojte, kako lepo priložnost Vam novo loto ponujal Vin časniki Vuin pošiljajo naročil r m vabila, iu priporočila aa duševno podjniro; ludi „ Domovina " sc pisateljem in čitntoljum poklanja in priporu. Dan moacca, ki ga današnji list „ Dom M nu Čoln kaie, jo dan spravo m miru. „ Mir Ijudjcm, kleri so dobre volje"! Toroj nasprotniki iu prijallj „ Domovino " I— in prijatlov 4U»je ona mnogo, več, ko nasprotnikov — podajte si dosmoe! v levicali jmi imejle pripravljeno — |D$ro nli [ta goldinarčke, Nnlo Goriško no moro, ne smo bili brez svojega lista, kakor drugi slovenski okraji no brez svojih. Med vsemi našimi časniki pa, in med njimi mir pred, naj vlada tintn v*ajemnott, ki jo oni glodč našega in družili narodov nlovauskili povdurjajo in priporočijo. Zgledi miČojo. Sicer pa protla v tace mu pot, kajti do skupnega cilja se lahko po raznih potili pride, in isti namen sc da tudi doseči t različnimi sredstvi. Nudjala sc jo „l>.nii.", da ji bo mogoče ie za novo leto čč. hrnvrcm naznaniti, dn so iriMi ras tir it i, ker jo dveletna skušnja uči, da jo njen prostor zu obilno Ivanino, ki bi jo rada obravnaiala, šo vedno pretesen. Kar zdaj ae ni, pa bode, morda že v prvih mesecih novega lota. HnzAirjonjn polrobujc „Dom." sosebno za materialne in praktične stvari, zn kmetijsko, za avilorojske itd. iii sploh za vsiikoršne občno-koristne reč-, ki u-legnejo pn prostim našim ljudem v poduk hiti, ali jih miknti. Žo dana* p sinemo obečnti, da bodo naš tednik po novcin Ičtii v liČnojši podobi izhajal in da siuo mu polletno ceno za poštne naročniki) nekoliko znižali, ker se zanašamo, da nam vsnj vsi dosedanji prejemniki zvesti oetni cjo. Zdaj odločene cene nc povišamo, tudi če bomo doklad prinašali. (loričani! Slov-nci! 18(jil ne. Im -kakor sc kaže—navadno loto, akoravno jo v pr iliki za „ na- vadno" zapisano; bojimo se, da bo —ne sicer prestopno —n celfi ne navatlno. Nar važnejša politična zadeva —/m-trovo vprašanje, ktero nas Slovane bolj ko vsako drugo mika, je žo na dnevnem rodu. Iz njega se zna izcimi-ti—da bi tako ne—splošna evropska vojska. Kdo bi mogel biti v lan i h časih brez &iBiiikn? Nnj seže torej po „ Domovini kdor si druzih, dražjih listov v t« namen naroČili ne more. „ Domovmin " „ ogled po svetu " bo ci-taleljcm vselej zanesljiva zvezda vodnica skoz so tako zahomotane politične razmero. Ni pa treba misliti, da bo „ Dom." zgolj lokalen list. Dasiravno ji nc Im to na Čelu zapisano, ozirala se ko ludi v prihodnje na vsakorsne domače, na slovensko-narodne in občno potrebe. Prvi list v novem letu pride na svetlo z doklado S. januarja. Dosedanjim podpornikom „ Domovine" prisrčna zahvala I — vsem naročnikom in eitateljem pa vesele praznike in srečno novo leto! „ Domovina " velja po pošti posiljana za celo leto S goldinarje., za pol leta 1 gld. 50 kr. (told-vJ, zd četrt leta 80 t. — Kdor sam po-njo pošilja, plača za celo leto t ghl. 50 s., za pol leta 1 gld. HO t., za četrt leta 70 t. Za nošo na dom v Gorici te plača za celo leto HO t., za pol leta 15 soldov. Jf^jJT* Priložen je današnji številki naročila i list. Podlistek. ■ I, Hakud Je Pcp^enjak zaje* ntrlrju ! Poviedu po tipietanko kobarisk postopač. Poslušajte parjateli l Biu je Pepeunjak hroznnč skušen mož, takuč, do so ha Usi sosiedje spoštoval'. Samuč na ricč ha jc pekli, cion (čem) recj', de so se mu smejal', do nic m ti (mogel) nikul' zajca ustrelil'. Paihodi se, do mn parnesč niek poberin mladeha živeha zajca na pruodi. Vas veseu ha ukup' Pepeunjak, ao si misli: čajte, Bada Vrcdnišlvo. _cion pokazal' parjatelan, de san kopač tud'zajca vntre-lil'. Hedi tada teleba zajca, dok ju rnln velik, an Inda povab' an dau parjatele na čiaco an na kosilo rekoč: doniš bomo jiedli pulcnto z zajcarn, katercha sam ustrelim. Tisto nnocj pred tist'm dnevam vzame zajca, an ha nosč cia na no lažno, an ha parveže z debelo var'-čieo tu b nemrt tariA. Ku se dno stor', hredO na čiaco. Ku 6oje zcjac pisa, se cje v tek spustit' an uatehne varčicd. Pepeunjak purhiU na lažno, namir' na zajca an —puni t - -varČico nameBt zajca prestreli, zejac sc na smart prestrašen v dir spusti. — Ku vid' Pepeunjak tuo- i. " CV '• ''. t ' "<;>rrr Prosimo bcHede za iivhftl 4J«iiJ«kIli >» o«fl»sk|fi liopravhov! (OoriSki delelni zbor.) VIN. V letu, ko prestopam k* popisu letošnjega dolpvu itju našega dež. zbora, nuj opišem šo laško poslance, kajti to }o potrebno, da so moro cenili položaj iu postu pniijc Hlovoiiiikib zbornikov. Kar ju laškib poslancev iz iMirlnuijc, to ho vuiii himiii poštenjaki, razumni, trezni, praktični, brezstraslni možaki, tuko'da num lufcsl1 tvdliv-« <-i bol/Aib tudi o priliodnjib volitvah nikdar ue pošljejo. V nutoduoiu oairu uiao-|)r«m*}H>U,-m»-uar<>d>to puliiiUo m za jih 11 ti b o Hplob jim je malo mar; doka/, temu, da sta ho pioti kKiinu prvega Mejnega teCaja Jdva pjoiulfk lo pmtlniiHlvu uilpovedalii, ker šti^rtfl kilii imrflteulA \ riinrga nitrodovanja v zboru, ki no ga mostni zborniki (.iilvnkaljn) gonili. Luni pn slu novo izvolite* fcppal'. spiejcla. (lesur pa mi od l.abov, tudi naj zmernejših Lu hov znbteviitl ne ninniuo, je to, dn bi jim zu naš« slo vensko uniodno pogaujiiuje mnr bilo v leni, kO šo na svoji Mirani za tuke roCi Hplob ne marujo. Ker še pa vendar ni mogoče eulo ogniti narodskih vprašanj,' gla-imjiijn, an ve ila, vselej Hvoji narodnosti H prid. zanaša je «e v lacib rečeh na luknjsu|U, mestne kolovodje (kterih jn bilo v prvem tečaji trnje, Hvdaj dvoje). Je ]in tudi An drugi vzrok, zakaj lijmajn laški zborniki pri viti siceršnji pravičnosti za našo reč arčš. Znano je, da nnrodopinje, zemljepisjo in statistika je bilo v Jtuliji od nukd^j nar. bolj zanemarjeno zuau-ntvo; Ao zdaj je včamli prav niuoAim», kar l»ar v«ljavifnjii italijuniiki Časniki o Slovanih pripovedujejo, <|»8t HO Hplob ne da tajiti, du, kar ho je začela Italija oslinili, in Hi dežele pridruževati, v teh vcdtiOHtih dfiaitteiiftu napredujejo. Tako amo tudi mi našim domačim IaIkmii terra ineognita. Malo kteri Lah j« prišel 9a Slovenskem daljo ko do Solkana ali do sveto Goro. Kakor zauilje pihne, ho jim tudi notranje nafto ruzinere, naš narodni napredek, naše narodne potrebo ih zahteve, ali eglo neznane, ali pa hiiiiio iz italijanskih časnikov napačno znane, in še to, le kiir jo nekaj čuss. Cesaii pa človek 1 ne vt1., tje gu ne vleče Hree. Splošui io globoko vkore ninjeni predsodek med Lahi je, da si Slovenca ne morejo misliti drugače nego kot kmetu iu gorjana. Kako hočete, da bodo našo „ narodne" (zahtevan ja vredno cenili? In pa, za kar hc mi pulimo: ža v^ielja nje našega jezika v Anle iu uradni jo m sploh za obve-Ijavo njegovo v javnem življenji, to vse oni (razun srod-njib bolj že iuiujo; siti eluvuk pa ue vo, kako.SO lačui počuti. — Da so luški poslanci h kmetov oum nasproti , brc/.Hlrastni, prihaja od tod: Njim ui po bati, daliijiju prišli kedaj uaši ljudje v Furlanijo vodo kalit. Nadelajo in zahtovajo Slovenci, kar hočejo'-*- si mislijo kaj nam mar? Drugače mestni poulanci. Tem je — razun v niaterijiilnih zadevah, v kterih so zanašajo na Hvoje tovarše h kmetov — narodnost jedro vsega, kar d?IaJo,- oul J»azijn£ua ilovo^st*^ stori. Karrso imeli hiuotff^prnjštijih'let' a« neškodljiv dileUnntb&eui, .isto z(Jjfi rt^jha^e tre- ttk borbe za vsako ped s vela, in tof v vseli ^razmerah, kjer koli ima naroduOBt kaj opraviti; >p« kaj, še oclč ' čisto materialnim Htvarem so vtiska včasih bres potrebe naroden značaj 11. pr. cestum, kmetijski šoli. Dvoje vzro>-kov nabujani jez, da ne Slovenci iu Lahi v U urici tako ostro koiitrofujejo. Prvič: Italijanski jezik, je bil doaih-mul zraven nemškega edini uradni jezik. im sainu aa Laho, temuč tudi za Slovonco. Lahom so tdl, da, ker je-bilju. d<» /u-dai, M<-k(iy iiibralo bi ostati tudi v prihodnjo; kot beuti'poHsidelitčn An no marajo odpovedati te dozdevne svoje pravice in, ker mi na slovenskooradovanjo sili-luno, zčIPso piii, lcakor da~l)i so boleli fQiKovth pravic" polaHtiti. Driu^ič: 4 i orisu, jo krog iu krog od slovenskih J r J viii HJRidatik f V^ldj^ah, laborjih, po brauji, po prepevanji Hloveuskih peHiui no naši ljudje od dnn do dne .bolj zayodavujo; ta zavednost monto tesneje in tesnoje okTepa; nnktori naših ljudi nočejo italijanskih uradnih dopisov več prejemati; uradi so začeli vsaj — vabilne liste slo-voiiHki pisati; v dežolnom odborn aill dr. T. na Izpolno vanje cimkopruvuoHU do zaduje pičice; županstva ž«) akor vsa sl^vcunki nradujojv- še oolo groffivski žujiaui v okolici instporočnu Hlovelislii pi&ejo itd. itd. (Cog^i ne bi vse to osupnilo? Oe poj dO id ttlo likjirbj — Me boji meščan pridemo tako" daleč, dit fco bo'morala italUan-ščiua uiiiakniti v tisti k«tič, v■ kterom je do^zdaj 60 jiula siovoiiAčiniu Ni so .Lorcj ^nditi,! da nam laška iu- lelljgeueija nrj, vhoU| nap^»U ^l^riči ali si p^ sama pri, seljl misli: (^ui-va-1^ i Du lil pa Lahi očituo in v principu našo na^odue pravice tajjft, tfegi no smejo Wlateljl' Verjeti j V thuorijl radi' žktrjltjdjo: Knakoprav-nost gliejua narodnOHtlma. Po' tom sodite laške prvake v. zboru. Naš meduarodi modua viveudi ie zaiiopadcn v dveh, gpHli^: ,„Vjg^i^bus jufa" pa.nVli J;" '\f> . Je tista nlojla sloga" jn tisto nsei{limentalno pnjateljstvo* k f.ahi,' ki gk' noktori ^lovcilskim |WslWorti OČ1UJO. T6 je pa res; da nam velja s;loh tudi šie bi druga priafo-viea: Huavitor in modo, forlitfer in re. Ni gn/ med nami, .da, ne hi bil u verjeli, da , naui.,. mora biti uljudnost io jirg^/.uosL na naši Htrapi tfko dolgo pravilo, dokler so nam na lini Htruui v tem a tqdi lioji proV.»kov«hje Iu draženja, liokaj zaid, ker je safitoo na'sebi neR|iodohuo, nekaj zato, kor ve, da imamo'desničarji lahko brž ve-čiuo, če. oni združivuim obuašMiem enega ali druzega nuutralcu od sebe puhuejo, ^lajKa ua^o stran prestopi. To je uaš šal), . ,, ,, | ^ M1 , Iz razloženega^Me^samo jjotjaja, k^košue ho razmero med slovenskimi in laškimi1 poslanci v zboru' goriškem iu kiikoflbn Vpliv 'da mo^ifo 1 imeti te razmere na1 natroiilHko in'ob^uo delovanje 1 z borovo sploh in sl*-orazumek jc 1111je.11. Vnuiije itriavf. Ko ju „ D0111." v poslednjem lialu povedala, da se grška vlada brani izpolniti turški ultimatum (ki ga jc bil turški poslanec v Atenah IO t. m. grškemu ministru zunanjih zadev izročil), lil bilo to šo pr.v gotovo- Danas pu ae 110 da o tom več dvomiti; pristaviti imamo marveč tej vesti, da sta žo tudi poslanca turški (Fotiados boj) Atene, grški (Dcljaniiis) pa Carigrad zapustila. Da bole pa ti dve vladi že tako hitro v vojsko zapletene, tega nismo pričakovali. Vzrok, da si stojita Turk in Grk z napetim petelinom iu vojskniin srdom v srcu nasproti, je ta le: Turška vlada ima v Kanili j-skein morju svoje brodovjo, ktero varuje, da nu dohaja vstajnikoin na oLoku Kandji (ali Kreti) poinoč od zunaj, iz bližnjega grškega kraljestva, a kterim bi se krščanski Kandyoti radi združili. Poveljnik tega ckspcdieijBko-ga brodovja, podadutiral August Hobart, je i), t. m. razglasil, da, kteregu koli naroda ladja zuprtijo brez dovuljonja prelomi, uli pa na kako stružno turško Indijo ustreli, bode ao ravnalo ž njo po mednarodnem morsko--vojsknem pruvu, kakor z roparsko ladijo. Kaj ho primeri V Grški puruik r Knosis" {kteri dovaža v-stajuikom na Kandiji poutagavi;«, strelivo in česar tre baj jo bil zopet po svoji navadi ua Kandijo namenjen. Turško brodovjo ga začno loviti; „ Kuosis" ustreli ua turško frogato, na kteri jc bil Hobart; Turki šo bolj razkačeni, derejo še hitreje za njim. „ Enosis" uido v Iu ko grškega mesta Sira. Ondi ga Turki varujejo, du uo inoro ven. Hobart tirjn od turško vlade, naj bi mu,Roparski " parnik izročila in ]iroži ua nj v grškem morji. V Atenah vsled tega hrup ; grška vlada odpiavi brž vojno ladijo „ Ilcllas ", naj turško brodovjo napade iu Sirsko pristanišče reši. Trt pošlje 1 ram voski poslance v Atenah francoski parnik „ l' orbin" v Siru, ki jo /.a en hip razpor poravnal; Hobart se je umaknil. Turšku v-lada pa jo v»o Hob^rtovo ravnanje pohvalila. Vsled vsega tega jo ipcd . Turei, in Grki zdaj vso tako uapeto, da se vsak hip lahko zgrabijo. Turška armada ima žo povelje, pomakniti se proti grški meji. — Tak je za- četek grško-tnrške vojsko. Sama na sobi bi ne bila ta1 vojaka lako važna, ko no bi stalo za Turkom in Grkom vao velike vlade, hodi kot varhinjo grškega kraljestva,' bodi, kor so prevzelo v Parizkoiu nurrtl. 1850 poroštvo, da hote oclokupnust turškega cesarstva varovale. SIcer . pa pod plaščem varstva, osiroinu; poroštva lo'zu avojo-intcrcHo skrbijo iu giAko-turško homatijc jitn bodo !©• zaželjoni povod, da so brž ko ne mod salm spopadejo," in tU bomo videli vso Kvropo v plamenu in nikdn ne more prerokovati, kakšno podobo bodo imelo državno* ratmuru po MtraAiiih Udi vojskah, če so vnamejo. Mogočo jo pa ludi, da diplomaljja (ministri zunanjih zadev iu poNlanci pri vladali) luknjo, Iz f:1l>Vn '/«1 ž/ičelft'burja pihali, za zdaj šo zamaši. Kakor so kaže, stojijo nacnl strani Avstrija, Francosko in Auglcžko, ua drugi Kiia, 1'riiH iu znabiti Italija. Rusu In Prnsu su vdani ukor 4-h! prebiva vri turškega cesarstva v Kvropi, kteri bi au raji danas ko j (lir O lurAku vlado izncbill. Naj bolj pa gleda svet na Kiiau. Radovedno pričakujemo, kaj 1111:1» brž ko uo onodcpolno leto I8IM prinese. Vhc državo imajo' v turško grškem morji po 110 koliko svojih vojnih ladij i)a pomoč svojim držav Ijnuom, ki ondot kupčnjejo; tuili našo c. k. hrodovjo uvsliipiko jo 20 t. m. ob H. uri zjutraj t je odrinilo. *) it. hornlM-rgu 17 t. m. (t'ujtn, kaj LjnnJa tlela , ali pa: (\ulno zdravilo gluftonnmim). Včeraj ho priklati cii bnruč popolnoma gluh iu mutuHt. Znamenju, ki jih jo delal z rukomi iu celim životom, so nam bila vendar nekaj razumljiva. Kazal uum jc, namreč, da jc bil vojščuk. da mu jo v vojski cua krogla grlo in usta tu-ko predrla, du mu jc jezik odnesla. Oijpirajc in 1111111 ka/.ajo mita, jo znal jezik tako skrivati, da so je zdelo, do ga res nima. Smilil ko iiiuu ju revež. Kako veseli pa postaumno, ko glulmuomi nu enkrat jirusliši jn h|irogovori. Sol jo bil namreč v" stacu-no in sc Žganja prav dobro napil, iu kur na uu krat h krc|ikim glasom, tako da smo vsi stormeli, zavpije: Gorpo di Itaoco, juii tre lengsz (tri jezike znam) in jh>-tum jc ros tudi uiugjurski in slovenski govoril. Glejte, kakšno čudno moč imu žganje I Ferko. Iz Rrd 1 !>. t. m. y. No, hvala Bogu I saj so vendar uckaj gibljejo sem ui mislil, ko soin v čclrtok iz Gorico šel. Zvedel sem namreč v mestu, da so nas žo celn deželna nadaodnija v Trstu spominja. Poslala jc v Gorico vjirašanjc, ali ne bi so dalu napraviti za aloven-aka /trda poaebiut aodnija, da hi so ločili mi Bridci od Lahov. Treba pu bo, da tudi mi glasno svoje željo roz-odenomo, pa procoj, kajti železo jo treba kovati, dokler je Ao belo. Brez nas naj bi ho nikar v naših zadevah kaj nc sklepalo. Govorilo sc je res žo od nojio*' zabljivcga Scmpaakcga tahorja soin, du so nnpravi drugi tabor v naših Bril i h in dn na tom taboru so bodo govorilo tudi o napravi posebno Rodnije za nnš okraj«. Ali do sedaj tabora ni še, ju zinut nj laborovanju ugodna ; do sjiomladi čakali ? kdd ; ve al i b<> še čas? (n pn, če nam ua zadnjo tabora ne dovolijo, kar jo danda-iuui vso mogoče, kaj potem... V Prepozno Hlorjeno^-bi-* lo bi moril zamujeno. Saj imamo jiostavne zastopniku : starešinstva, županstva; ona naj so ganejo, naj hitro prošnjo za ločitev od Kannina podpišojo in pošljejo, kamor treba; pa le urno! Želeti bi bilo, da bi vrli g. dr. Zigou z ucktcriini razumnimi župani to reč v roke vzel, kajli brž ko nc bo treba trt pa tam mnogega prigovarjanja. Ljudje so sebičniki, Kurmiu j ne k te rim zalo ljubši, ker imajo samo pur korakov Ijc. Takim bo troba dokazovali, kakšen da bode občni dobiček, dobiček za narodnost Hlovcnsko, čc sc napravi sodnija v Kviškcm **). Drugi bodu zuabili ravno zato kiljuvi, ker * *) Nar norojio noiioe ao to-lt; Oinko nu ua rojaku [iri|ira»IJj. Itu»«|« |n »-ruki mir |>o da ao jn liati raijiora laatrau a iiiivo briakn M-uijo , iicklnrl il» Jo liofrjo imrli v K vihL.iii. aimo Vaa. Kjnr ju nrailriija iu liila, t»rn naj So jdaj lio-ra<', tailola |j<, alo-vouuki uradovali. 1'ra* lako! 0 loj priliki naj ie jiOfcma, da ta