RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. j; Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — članom „Slovenskoga društva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če so dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredni&tvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj so frankirati. — Rokopisi se no vračajo. 2. štev. V LJubljani, dne 19. januvarja 1895. V. leto. II Narodni sklad. ,ubtM* i«ho"ii:f!- ietfti ti Organizacija je pogoj uspehom vsake politične 1 .stranke. Nezadostno ali celo neorganizovana stranka ne more napredovati, pa bodi njen program še tako lep, naj bodo nje nameni še tako občekoriatni in vzvišeni. Lepa ideja sama na sebi ne zadošča, da bi privabila okolu sebe navdušenih zagovornikov, treba jo je razširjati, seznanjati ž njo ljudi in zanje zavzete bodriti na vztrajanje, na delo. Programu narodne stranke na Kranjskem, ka-koršen se je določil na shodu zaupnih mož, ne ve* nihče nič stvarnega ugovarjati in s tem so tudi najzagrizenejši nasprotniki narodne stranke četudi nehote" priznali, da je njega izvršitev splošnokoristna. Shod zaupnih mož pa ni samo sestavil programa. Vedoč, da je črka mrtva, sklenil je organ i rovati narodno stranko tudi na Kranjskem tako, da bode njeno vodstvo v neprestani dotiki z zaupnimi možmi po vsej deželi, da bode tako vedno poučeno o narodnih željah in potrebah, na drugi strani pa, da bo zamoglo ljudstvu svetovati o posamičnih dogodbah in vprašanjih, je vzpodbujati in poučevati ter tako svojim vodilnim načelom pripomoči do veljave v vsem javnem življenju. Organizacija, kakeršna se je v poglavitnem določila na shodu zaupnih mož, v podrobnem pa v zvrševalnem odboru, ima v sebi vse pogoje zdravemu razvoju, primerna je našim razmeram in če se je bodo vsi poklicani krogi držali in po njej delovali pri vsaki priliki, je nemogoče, da bi ne obrodila obilo sadu. Ali tudi organizacija sama ne zadošča, da pomore do veljave načelom, zastopanim od narodne stranke, ako nima potrebnih gmotnih sredstev. Kakor je po Montecucculiju za vojno treba treh rečij: denarja, denarja in zopet denarja, tako tudi za uspešen političen boj. Stranka, katera je za časa političnega boja navezana jedino le na požrtvovalnost posamičnih pristašev, katera nima na razpolaganje sredstev, taka stranka ima podvezane peroti in se ne more tako prosto in energično gibati, kakor druge stranke. LISTEK. P o I i k u š k a. (Povest grofa Leva Tolstega.) I. — Kakor velite, gospa, samo za Dutlove mi je žal. Vsi so dobri dečaki, jeden kakor drugi; a če druzega ne pošlje grajščina, mora iti jeden izmej njih, rekel je oskrbnik: — sedaj vse nanje kažejo. Sicer je pa vaša volja. Položil je desno roko na levo in je obe držal .na životu, nagnil glavo na drugo stran, stisnil tanke ustnice, zasukal oči in utihnil . . . Videlo se mu je, da misli dolgo molčati in poslušati neumnosti, katere mu bode na to pripovedovala gospa. To je bil oskrbnik izmej tlačanov, obrit, v dolgi suknji (posebnega oskrbniškega kroja), ki je stal pred svojo gospodarico, da jej poroča. Po mnenji gospe imel jej je poročati o minolih gospodarstvenih stvareh in kaj da se stori v bodoče. Po mnenji oskrbnika Jegorja Mi-hajloviča, je pa poročanje bilo v tem, da je z ven obr-nenima nogama stal v kotu, z obrazom obrnjen v divan, poslušal vsakovrstno klepetanje gospe, ki ni spadalo k stvari in jo na razne načine skušal pripraviti, da je hitro in nepotrpežljivo rekla: „dobro, dobro", na vse, kar jej je on priporočal. Sedaj je šlo za nabor. Pokrovska grajščina je morala dati tri. Dva sta bila nedvomno že po osodi določena, po rodbinskih, nravstvenih in gospodarskih razmerah. Kar se tiče njih, se ni pomišljala kmetska občina, ne gospa, pa tudi ne javno mnenje. Le za tretjega še ni bilo odločeno. Oskrbnik bi bil rad varoval vse tri Dutlove in poslal v vojake oženjenega tlačana Polikuško, ki je bil na jako slabem glasu. Večkrat so ga že našli, ko je kral mehove, konjsko opravo in seno. Gospa, ki je večkrat božala njegove raztrgane otroke in s pomočjo evangelijskih naukov se prizadevala popraviti njegovo nravstvenost, pa ni marala dati njega. Ob. To je uvaževal tudi shod zaupnih mož in soglasno pritrdil nasvetu, naj se osnuje poseben organizacijski fond, iz katerega se bodo zajemala gmotna sredstva za borbo v korist sklenjenega programa. Ta sklad je v nas večje važnosti, kakor marsikje drugje. Naši narodni nasprotniki in mej temi tudi vlada nas čestokrat tudi v gmotnem pogledu odkazujejo na našo samopomoč, in računajo pri tem na to, da si ne pomoremo, ker smo preslabi. Slabi pa smo le, če nismo zjedinjeni, če tudi gmotnih društev ne združujemo v vkupne namene. Tudi tu je torej treba premišljenega delovanja in vztrajnega zbiranja denarnih močij, da se na vkupni račun pomore lokalni potrebi, ki pa je za občno stvar prevažna. Zategadelj se zvrševalni odbor narodne stranke ni mogel niti trenotek pomišljati, da ne bi otvoril nabiranja za sklenjeni vkupni fond, kateremu bodi ime: „narodni sklad". Za narodni sklad naj se torej začne skrbeti in nabirati. Videli smo na shodu zaupnih mož preobilo rodoljubov, ki so v dušo uverjeni, da je izvršitev sklenjenega narodnega programa potrebna in koristna. Njim, kakor tudi vsem slovenskim narodnjakom priporočamo „narodni sklad" v obilno podporo. Nihče naj ne zamudi spominjati Bebe in bližnjih krogov, da je treba tudi tu prispevati, tudi tu dokazati svojo narodno požrtvovalnost! Naj se ram ne zameri, da zopet apelujemo na to dično lastnost vseh pravih rodoljubov! Njih požrtvovalnost je sloveča in priznano je, kako ogromne svote so se v njihovih krogih že nabrale za naše najvažnejše zavode, za Ciril-Metodovo družbo, za „Narodni dom", za gledališče i. t. d. Kadar je šlo za dobro in plemenito stvar, vedno so imeli narodni krogi na Slovfnskem odprte roke. Žrtve niso padle na skalnata tla. Ali sedaj je sestavljen bil dne 29. novembra skupni politični in gospodarski proračun. Zvršiti ga je mogoče in treba z vkupnimi gmotnimi sredstvi, in tedaj ne dvomimo, da se tudi v tem oziru vztrajna pokaže požrtvovalnost vseh pristašev narodne stranke na Kranjskem, kakor tudi drugod! Želeti bi bilo, da se kolikor več rodoljubov oglasi, ki bodo z r5 b{ Naši konservativni nasprotniki niso izbirčni v orožji proti naši stranki. Proti nam je vse dovoljeno, le če njim kdo kaj reče, je pa krik, da je joj. Glavni stvari, kateri eedaj uporabljajo proti naši stranki, sta notarijat in pa gledališko vprašanje. O poslednjem moramo spregovoriti danes in pojasniti, da naših konservativcev pri tem ne vodi nobena skrb za kmeta, temveč le sovraštvo proti narodni stranki, katero bi za vsako ceno radi uničili, da bi potem neomejeno gospodarili in bi nikdo jim ne očital koalicijskih grehov. Gosp. poslanec dr. Žitnik je na osnovalnem shodu „Izobraževalnega katol. slovenskega društva" v Cerknici jednem pa ni hotela hudega Dutlovim, katerih ni poznala in jih ni nikoli videla. Pa ona se nekako ni mogla misliti ter tudi oskrbnik se jej ni upal naravnost pojasniti, če ne pojde Polikuška, pa pojde Dutlov. „Vsaj tudi ne želim nesreče Dutlovim", rekla je s čuvstvom. — „Če nečete, pa plačajte tu sto rubljev za vojaškega novinca" — to bi bil imel on odgovoriti na to. Pa politika mu tega ni dopuščala. In tako je Jegor Mihaj'ovič mirno stal in se cel6 malo oprl na oboj, ter pri tem kazal na obrazu svojo službeno udanost. Opazoval je, kako so migala ustna gospe, kako se je gibala njena čepica ob jednem s senco na steni. Zdelo se mu pa ni potrebno, mešati se v njeno govorjenje. Gospa je govorila dolgo in mnogo. Njemu se je zdehalo ali je to prikrival kašljajoč in pokrivajoč z roko usta. Nedavno sem videl, kako je lord Palmerston sedel s klobukom na glavi, ko je član opozicije gromel proti ministerstvu, in nakrat vstal in v triurnem govoru zavrnil vse točke protivnika. To sem videl in se nisem čudil, ker sem nekaj podobnega tisočkrat videl mej Jegorjem Mihajlovičem in njegovo gospodarico. Se je morda bal, da bode zaspal, ali se mu je pa zdelo, da se vse že le predolgo vleče, prenesel je težo s svojega telesa z leve noge na desno in je začel, kakor vselej: — Vaša volja, gospa, samo . . . samo ljudje stoje pred pisarno in treba je narediti konec. V ukazu je povedano, da je do Pokrova treba odpeljati novince v mesto. Kmetje vse kažejo na Dutlove in na nobenega druzega. Pa kmetje se ne brigajo za vaše koristi; njim ni nič na tem, če Dutlove uničimo. Jaz jih poznam, kakšni so bili. Odkar sem jaz oskrbnik, živeli so v revščini. Jedva je starec dočakal mlajšega nečaka, pa bi jih uničili. Vedite, jaz za vas ravno tako skrbim, kakor zase. Žal mi je zanje, gospa, pa bodi, kakor je vara ugodno. Z mano niso ne v svaštvu, ne v bratstvu in tudi od njih nisem n česa dobil . . . — Tega jaz tudi nisem mislila, Jegor, posegla mu je gospa v besedo, a bila je v resnici takoj prepričana, da so ga Dutlovi podkupili. — Njih dom je najboljši v vsem Pokrovskem. Bogaboječi in pridni kmetje so. Starec je že trideset let cerkveni ključar, vina ne pije, ne prepira se in v cerkev in v deželni zbornici obravnaval to vprašanje, seveda vselej tako, da bi kdo mislil, kako da njegovi somišljeniki skrbe za kmete in kaka krivica, da se kmetu zaradi tega godi. Mi danes ne bodemo razlagali, kake važnosti je gledališče za narodni napredek. Mi mislimo, da bi 8 tem bilo preveč izgubljati vsako besedo ljudem, ki se bratijo z nemškutarji. Pač je za Slovence častnejše in ugodnejše, če ima dežela v rokah gledališče, kakor bi ga morda bilo zidalo kako društvo s podporo kranjske hranilni e. Tako je mogoče, da polagoma pridemo do tega, da se bode v Ljubljani kedaj jedino slovenski igralo, kar bi sicer ne bilo mogoče. Pri tem le to omenimo, da je kaplan pri shodu katoliške stranke na Notranjskem pred zadnjimi volitvami bil proti deželnemu gledališču jedino zaradi tega, ker ne bode izključno slovensko. Mi ne nmemo, ga je li vodila narodna navdušenost, ali pa nasprotje proti naši stranki: Če je morda prvo, potem pač možu ne zamerimo in le toliko rečemo, da je premalo poznal svoje katoliške somišljenike v Ljubljani. Seveda v jednem oziru imajo morda konservativni nasprotniki prav, pri sedanjih razmerah v deželnem odboru ni pač dosti razlike, ima li dežela gledališče v rokah ali pa kako nemško društvo; a ko se je zidalo gledališče, pač ni nikdo mislil, da bode kdaj imel dr. Schaffer odločilno besedo v deželnem odboru. Sicer pa je upanje, da se razmere v deželnem odboru tudi premene. Kdo morda poreče, naj bi bilo mesto zidalo gledališče! Naj bi se bilo to zgodilo, to bi bila konservativna stranka kričala o zapravljivem gospodarstvu pri mestu, vsaj še tako vedno govore in pišejo, kako se slabo gospodari z mestnim premoženjem, če je morda naša katoliška stranka za to, da naj bi bilo mesto zgradilo gledališče, potem je pač le za to, ker misli, da bi potem imela kako agitacijsko sredstvo pri volitvah v Ljubljani. Sicer pa moramo sedaj nekaj druzega povedati, da hodi. (Oskrbnik je dobro vedel, kaj gospej ugaja.) In kar je glavno, povedati moram vam, da ima le dva sinova, tretji je pa nečak njegov. Ljudje kažejo nanje, a prav za prav bi morali dvojniki (rodbine z dvema sinovoma) žrebati. Drugi so osvobodili še po tri sinove in so torej na boljšem. Ti naj bi pa zaradi svoje kreposti trpeli. Gospa že ni ničesa razumela. Razumela ni, kaj tukaj govori o „dvojnikovem žrebu" in o „kreposti", slišala je le glas in opazovala gumbe na oskrbnikovi suknji. Vrhnjega je najbrž redkeje zapenjal, zato se je še dobro držal, a srednji so se že malo držali in so viseli, ter bi jih bilo treba že davno zopet prišiti. Pa kakor je znano, za razgovor, posebno poslovni, ni treba vedeti, kaj nam pravijo, temveč je zadosti, da veš, kaj sam povedati hočeš. Tako je delala gospa. — Torej nečeš razumeti, Jegor Mihajlov, da jaz ns želim, da bi Dutlov šel v vojake. Kolikor me poznaš, ttioraš vedeti, da vse storim, da bi pomagala svojim kmetom. Nobenemu ne želim nesreče. Ti veš, da sem vse pripravljena žrtovati, da bi se rešila te žalostne po- je naša katoliška stranka v prvi vrsti kriva, če se je gradilo deželno gledališče. Mari je stavil dotični predlog v deželnem zboru kak pristaš naše stranke? Nikakor ne! Stavil ga je dr. Moše, za katerega je še potem katoliška stranka vse sile napenjala, da bi ga spravila v deželni zbor. Če je stvar zares tako škodljiva, zakaj pa ni katoliška stranka povzdignila pri zadnjih volitvah svojega glasu proti Mošetu? In dotični predlog je podpirala v deželnem zboru tudi naša katoliška stranka. Tedaj se pač moramo vprašati, kakšne pravice se ima potem naša katoliška stranka ponašati s tem, da je za kmeta, če je gledališče res tako škodljivo dejanje, kakor ona trdi. Kaj mi moremo misliti o stranki, ki glasuje za kaj, s čimer le naloži kmetu bremena, a je prepričana, da dotična stvar ne daje nobene ali vsaj primerne koristi. Naša stranka je glasovala za gledališče, ker je bila prepričana o koristih tacega zavoda, nasprotna pa brez tega prepri ■ čanja. Katera stranka je torej poštenejše ravnala? Kmetje, le pomislite, kateri stranki smete več zaupati. Če stvar dobro preudarite, smo prepričani, da se morate izreči za našo, ki vsaj po svoji vesti ravna. Mi vemo, da porečete, sedaj se gre le za to, ker se je proračun za nekaj tisočakov prekoračil. Dobro, kdo je pa vodil zgradbo? Deželni odbor. V deželnem odboru pa odločuje zopet vaša stranka z nemškutarji, torej v prvi vrsti vas zadeva, če se je morda slabo gospodarilo pri tej zgradbi. Znano je,' da je celo sedanji deželni glavar bil precej navdušen, da se sezida, kolikor je moč, lepo gledališče. Gosp. Detela vendar ni naš pristaš, dr. Papež tudi ne. Gospodje, če res mislite, da so ti gospodje, ki odločujejo v deželnem odboru, slabo gospodarili z deželnim denarjem, jih pa v bodoče ne kandidujte v deželni zbor in odbor. Če jih pa še volite, potem pač pokažete, da vam je le za strankarstvo, ne pa za stvar samo. To se nam je zdelo potrebno povedati, da bodo čitatelji vedeli, kaka je stvar in kako je s skrbjo za kmeta. Volitve se trebe, da bi ne dala ni Dutlova, ni Horjuskina. (Ne vem, če je oskrbniku prišlo na misel, da zato, da se reši te žalostno potrebe, ni potrebno žrtvovati vsega, temveč zadošča tristo rubljev; pa lahko bi mu to bilo prišlo na misel.) Jedino ti rečem, da Polikuške nikakor ne dam. Pri znani zadevi zaradi ure je bil vse priznal, jokal in zaklinjal se je, da se poboljša. Dolgo sem govorila ž njim in videla sem, da je ganjen in se iskreno kesa. („No, kaj vse kvasi", mislil si je Jegor Mihajlovič in gledal sirup, kateri jej je bil dejan v kozarec vode: apel-zinji ali limoni. „To mora biti grenko!" mislil si je.) Od tega časa je minulo sedem mesecev in niti jedenkrat ni bil pijan in se lepo vede. Njegova žena je rekla, da je postal ves drug človek. In ti torej hočeš, da bi ga kaznovala, ker se je poboljšal? Mari bi ne bilo nečloveško v vojake dati Človeka, ki ima pet otrok? Mari je on sam? Ne, rajši ne govori o njem, Jegor ... In gospa je pila iz kozarca. Jegor Mihajlovič je gledal, kako je voda tekla skozi grlo in potem rekel kratko in suho: Torej ukažete dati Dutlova? bližajo in se hočejo s tem volilci slepiti, da se lastni grehi izvračajo na drugih rame. Če je pošteno tako postopanje, sodijo naj čitatelji sami. Toliko pa rečemo, da bi bil strašen krik, ko bi mi tako postopali nasproti nam nasprotni stranki. Deželni zbor kranjski. V drugi seji kranjskega deželnega zbora je poslanec Povše stavil samostojni predlog: da naj deželni odbor da spisati poljudno spisano knjižico o pregledu zemljiško-davčnega katastra, da naj nadalje poizveduje po županstvih o previsokih krivičnih vcenitvah, koliko pašnikov se je po pomoti ali nalašč vpisalo za gozde , da se te parcele zopet vpišejo za pašnike in da se te poizvedbe izroče deželni komisiji za pregled zemljiško-davčnega katastra. Go8p. dr. Ivan Tavčar je pa stavil nastopni samostojni predlog v imenu narodne stranke: Slavni deželni zbor naj na podlagi člena 19. deželnega reda sklene: Z ozirom na volilno reformo, kojo hoče vlada izvesti, izreka se deželni zbor te vojvodine za vpeljavo splošne direktne volilne pravice, če bi se pa le-ta za sedaj doseči ne mogla, zahteva se vpeljava volilne pravice za vse davkoplačevalce v skupinah kmetskih občin, mest in trgov, istotako zahteva se vpeljava direktne volitve v prvi skupini, toda le pod pogojem, da se volitev ne vrši v oddaljenih centrih, nego po posameznih občinah. Dalje se izreka deželni zbor, da je delavcem dovoliti volilno pravico, vender pa naj se število mandatov kmetskih občin, ki so od nekdaj v zastopstvu prikrajšane, pomnoži za isto število, katero se prizna zastopnikom delavcev. Glede" na to, da kranjska trgovinska zbornica nima posebnega zastopnika v državnem zboru, kakor jih imajo celo manjše trgovinske zbornice, zahteva se, da se ome- Gospa je plosknila z rokama. Mari me ne razumeš? Mari želim nesreče Dutlovu, mari imam kaj proti njim? Bog je priča, da sem pripravljena vse storiti za nje. (Pogledala je na podobo v kotu, pa spomnila se je, da to ni Bog: „Pa nič ne de, saj ne gre za to", mislila je. Zopet čudno, da se ni spomnila za tristo rubljev.) Kaj čem storiti? Tega ne morem vedeti. Pa na te se zanašam, ti stori, kar hočeš. Delaj tako, da bodo vsi zadovoljni, po zakonu. Kaj je storiti? Ne le njim samim, vsem je težko. Samo Poli-kuške ne dati. To ne, to bi bilo neusmiljeno od mene. Bila bi še dolgo govorila, tako se je navdušila, a sedaj je v sobo prišla hišinja. — Kaj je, Lunjaša? Kmet je prišel in ukazal vprašati Jegorja Mihajlo-viča, naj li zbrani počakajo? rekla je Dunjaša in jezno pogledala na Jegorja Mihajloviča. (Oh, oskrbnik je zopet razdražil gospo!) mislila si je, sedaj pa zopet pred dvema ne pojdemo spat.) — Torej pojdi, Jegor, rekla je gospa. — stori kakor veš, da je bolje. njeni zbornici prizna posebni zastopnik, ter da se sploh izvrši pravična uredba volilnih okrajev. Odločno pa se deželni zbor izjavlja proti temu, da bi se novi, delavskemu stanu ne pripadajoči volilci z delavci vred združili v novo volilno skupino." Potrdili so se nekateri računski sklepi. Pri računskem sklepu o šoli na Grmu je grajal gos p. poslanec Lenarčič slabo gospodarjenje na tej šoli in zahteval, da se v bodoče predloži točnejši račun. 1000 gld. je zbor dovolil za premestitev botaničnega vrta. Odsek je bil nasvetoval le 500 gld., a zbor je svoto povišal. V tretji seji je pa poslanec Hribar predlagal, naj se deželna vlada naprosi, da bode posredovala pri vojaškem erarji, da se iz zdravstvenih ozirov že jedenkrat premesti vojaška bolnica ljubljanska iz mesta. Povše je utemeljeval svoj predlog gledć zemljiško-davčnega katastra. Izvrstno je pa dr. Tavčar utemeljeval svoj predlog o premembi volilnega reda. Omenil je, kako je krivično sestavljen sedanji državnozborski volilni red. Govornik od koalicije ne pričakuje dobre volilne reforme, ker jo vodi le želja vzdržavati sedanjo politično posest. Koalicija je politična hinavščina, ker drugače bi gospod kanonik Klun in baron Schvvegel ne mogla biti vkupe. O slovenskih koalirancih pravi govornik, da so kakor Herkul na razpotji. Jedino gospod Šuklje je hodil po pravi koalicijski stezi in je tudi prišel do svojega cilja. — Bodem, gospa. (On sedaj že ni ničesa opomnil o Dutlovem.) Koga ukažete poslati pa danes k vrtnarju? — Ni li Peter še prišel iz mesta? —- Ne še. — Mari ne more iti Nikolaj? — Njegov oče leži, ker ga boli glava, rekla je Dunjaša. — Ukažete li meni samemu jutri iti, vprašal je oskrbnik. — Ne, ti si tukaj potreben, Jegor. (Gospa se je zamislila.) Koliko je denarjev? —■ 462 rubljev. — Polikuško pošlji, rekla je gospa in odločno v obraz pogledala Jegorja M hajloviča. Jegor Mihajlovič ni zaprl zob, raztegnil ustni, kakor bi se smejal, a obraza ni premenil. — Bodem, gospa. — Pošlji ga k meni. — Bodem, gospa, in Jegor Mihajlovič je odšel v pisarno. (Dalje prihodnjič.; Drugi tavajo v negotovem — Zbor je Povšetov in Tavčarjev predlog izročil upravnemu odseku. Odobril se je proračun prisilne delavnice s potrebščino 91.994 gld., pokritjem 93.836 gld., torej je prebitka 2842 gld. Odobril se je proračun in računski sklep o deželnem posojilnem zakladu. Proračun kaže 78.152 gld. primanjkljaja. Čisti dolg znaša 3,772.100 gld., ter se je lani pomanjšal za 49.200 gld. Odobril se je računski sklep in izkaz imovine gledališkega zaklada z 28.636 gld dohodki in 26.974 gld. 98 kr. izdatki ter s čisto imovino 145.633 gld. 9 kr. Pri tej točki je poslanec Žitnik zahteval nekaterih pojasnil o 38.000 gld., kateri so se porabili za gledališče, ne da bi jih bil deželni zbor dovolil. Dr. Schaffer in poročevalec Hribar sta pojasnila, da je deželni zbor še več, nego to svoto dovolil Sicer se je pa videlo, da je po8l. Žitnik spregovoril o tej stvari samo, da bi njegova stranka mogla ob volitvah se ponašati, kako varčno ravna z deželnim premoženjem. Odobril se je proračun kmetijske šole na Grmu s potrebščino 11.818 gld., s pokritjem 9370 gld., torej s primanjkljajem 2.448 gld. za šolo in potrebščino 5699 gld. in pokritjem 5050 gld., torej s primanjkljajem 649 gld. za gospodarstvo; torej skupnim primankljajem 3097 gld. Kmetijski podružnici v Krškem se je dovolilo ! 800 gld. podpore. Strokovni šoli za lesno obrt v Kočevji pa 200 gld. za opravo mizarskega oddelka. Jos. Grčarju v Mokronogu dovolilo se je 200 gld. podpore za trtnico. Učiteljski vdovi Vrančič se je dovolilo normalno pokojnino. V četrti seji je poslanec Povše stavil samostojni predlog, da naj se deželni zbor izreče za nekatere prena-redbe zakona o domovinski pravici. — Potem je dež. zbor odobril računski sklep deželnega zaklada za minulo leto s potrebščino 875.697 gld., dočim je bilo proračunjeno le 844.022 gld. Ta večja potrebščina se je pokrila z večjim dohodkom. Skupna dež. imovina znaša 1,962.158 gl. 33V2 kr. in se je lani pomnožila za 48.353 gld. 49 kr. i Dovolilo se je podpore za šolske zgradbe 1. Harije 200 gld., 2. Zagorje 200 gld., 3. Prem 200 gld., 4. Razdrto 300 gld., 5. Gora 300 gld., 6. Kočevje 1000 gld., 7. Mozelj 400 gld., 8. Bučka 400 gld., 9. Škofjaloka 500 gld., 10. Rakitna 200 gld., 11. Zasp 100 gld., 12. | Politični Deželni zbori. Deželni zbor koroški se je sešel dne 3. t. m. Nagovorila sta ga deželni glavar in deželni predsednik jedino nemški, kakor bi bila Koroška čisto nemška dežela. — Deželni odbor je deželnemu zboru predložil načrt zakona, s katerim bi se uvedle direktne volitve v kmetskih občinah. V tem načrtu se določuje, da bi se volilo na sedeži okrajnih sodišč. Pri takem volilnem redu bi pač prišli volit le prebivalci bližje mest, ki so bolj nemški in liberalni, oddaljeni volilci, ki so bolj konservativni, bi pa izostali. Tako bi si liberalci za- Leše 100 gld., 13. Rateče 200 gld., 14. Bela peč 200 gld., 15. Bled 200 gld., 16. Sv. Jošt 200 gld., 17. Trnovo 500 gld., 18. Mengeš 400 gld., 19. Tribuče 100 gld., 20. Preddvor 100 gld., Želimlje 200 gld. Skupaj 6000 gld. Podpora bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novemmestu se je povekšala 8 1000 na 2000 gld. Prošnja posestnikov v Jakovcih se je izročila deželnemu odboru, da potrebno ukrene. Marjeti Ahčin, vdovi bivšega pom. uradnika v Radovljici, dovoli se po 50 gld. miloščine za tri leta. — Za vodovod v Moravčah pri Litiji se je dovolilo še 200 gld. Deželni odbor se je pooblastil, da sme cestnim odborom dovoljevati priklade tudi nad 20°/0 k nepo-srednjim davkom. Podobčini Vodice pri Vipavi se je dovolilo 100 gld. za vravnavo hudournikov; prošnja županstva v Vodicah pri Kamniku za uvrstitev občinske ceste Vojsko-Koseze-Kot se je oddalo deželnemu odboru, ravno tako tudi prošnja županstva v Selcih za dovolitev občinske priklade. Prošnja upravnega izvršilnega odbora okrožnih zdravnikov na Kranjskem za predrugačenje nekaterih določeb zdravstvenega zakona se je izročila deželnemu odboru, da poroča o njej v prih. zasedanji. Dr. Bleivveis je pri tem predlagal, naj se okrožnim zdravnikom zviša potnina od 9 na 15 kr. za kilometer, kateri predlog se je pa odklonil. Prošnja vasi Laze in Ivanje selo za uvrstitev občinske ceste Dolenji Logatec-Laze-Rakek mej deželne ceste se je izročila deželnemu odboru za raziskavanje. Kmetijski podružnici v Košani se je dovolilo 50 goldinarjev podpore. Koncem seje so se volili v komisijo za sezijo za zemljiškodavčnega katastra: iz veleposestva grof And. Barbo, in kot namestnik vitez Langer, in kurije mest in trgov posl. Lenarčič in kot namestnik vrhniški župan Jelovšek, iz kmetskih občin posl. Ivan Pakiž, in kot namestnik posl. Lavrenčič in iz cele zbornice deželni glavar Detela in kot namestnik graščak na Turnu Urbančič. V odsek za volilno reformo so se izvolili: Klun, (načelnik), dr. Schaffer, (namestnik), dr. Tavčar, Grasselli, vit. dr. Bleivveis, Šuklje, Povše, Žitnik, dr. Papež, baron Schwegel, baron "VVurzbach pregled. gotovih večino še za nekaj časa na Koroškem. To je tudi jedini namen nameravane volilne reforme. — Šta-jarskemu deželnemu zboru je predložil deželni odbor poročilo, da se na realki v Gradci ii mogel uvesti pouk slovenščine, ker se je dijaki ne morejo učiti. Nemci imajo radi službe po slovenskih krajih, a našega jezika učiti se pa ne marajo. — Tržaškega deželnega zbora se letos ne udeležujejo Slovenci, ker italijanska večina nasprotuje vsem slovenskim težnjam. — Isterski deželni zbor je pa imel le tri seje, pa ga je vladni zastopnik zaradi škandalov zaključil. V prvi seji so Italijani kričeč odšli iz dvorane, ko je vladni zastopnik spregovoril nekaj hrvatskih besed. V drugi seji je poslanec Fran-ceschini pojasnjeval, da so zaradi tega odšli iz dvorane mej govorom vladnega zastopnika, ker je vlada razžalila Lahe z dvojezičnimi napisi in s svojim ukazom glede sestave porotnikov. V svojem govoru je hudo napadal vlado. Potem so pa od italijanske strani stavili predloge, da naj se italijanščino proglasi za izključni jezik deželnega zbora, da se zahteva, da naj vlada prekliče svojo naredbo zastran dvojezičnih napisov, da deželni zbor protestuje proti razobešenju dvojezičnega napisa v Piranu, četudi se je že odpravil, in da se razveljavijo seznami porotnikov za letošnje leto, v katere se je sprejelo več Slovanov. V tretji seji so se vsi ti predlogi vsprejeli, dasi je vladni zastopnik najodločneje ugovarjal. Italijanski poslanci so se rogali vladnemu zastopniku, galerija pa je grozno razgrajala. Vladni zastopnik je pa na to zborovanje zaključil. To je italijanske poslance jako poparilo. Imeli so potem posvetovanje, kaj naj store. Poreški Italijani pa so jim priredili razsvetljavo. — V češkem deželnem zboru so Mladočehi predlagali, da se vpelje občno volilno in jednako pravico, Staročehi pa občno volilno pravico v sedanjih kurijah, pravičnejšo razdelbo volit-venih okrajev in pa da se vrne deželnim zborom pravica, voliti poslance za državni zbor. Odklonil se je z glasovi Nemcev in veleposestnikov predlog Vašatvjev, da se naj bi odpravilo izjemno stanje v Pragi. — V moravskem deželnem zboru predlagali so Čehi razdelitev volilnih okrajev po narodnostih, dalje da se osnuje na Moravskem češko vseučilišče in vpeljejo tudi češka predavanja na tehniki v Brnu. — V gališkem deželnem zboru so Rusini predlagali, da se vpeljejo direktne volitve v kmetskih občinah in pomnoži število poslancev v kmetski mestni volilni akapmi. Ta predlog pa najbrž ne bode vsprejet, ker mu nasprotujejo Poljaki. Novi člani gospodska zbornice. Te dni je imenovanih 24 članov gospodske zbornice, seveda skoro sami Nemci in Poljaki. Mej drugim sta imenovana tudi koroški deželni glavar dr. Ervvein in bivši minister Gauč, ki sta oba nasprotna Slovanom. Ogersko je dobilo novo ministerstvo, ki je zopet liberalno. Sestavil je je dosedanji predsednik zbornici poslancev Banffv, ki je znan kot velik nasprotnik vseh Ne-madjarov. Nova vlada bode hodila po poti prejšnje. Zlasti Slovani od nje nimajo nič dobrega pričakovati. Ministri so vsi le manj znani politiki. V Srbiji se je končala znana ČebinČeva pravda. Razen dveh so v dve- oziroma triletno ječo obsojeni mej drugim bivši radikalni minister Tavšanovič in predsednik radikalnega kluba Tajsič Na obsodbo je močno uplival kralj Milan, ki je jezen na radikalce, ker mu niso hoteli dovoliti plače, ko mu je država poprej že bila odkupila vse njegove pravice. Francija. V Franciji je nenadoma prišlo do mini-sterske in predsedniške krize. Zadnji čas so se zasledile velike sleparije pri železnicah, pri katerih jamči država za obresti. Pri južni železnici so ravnatelja in podrav-natelja zaprli. To pa je spravilo na dnevni red vprašanje, koliko let da traja to jamstvo. V pogodbi, katero je sklenil z železnicami pred jednajstimi leti sedanji notranji minister Žid Ravnal, ki je tedaj bil minister javnih del, to ni tako določeno. Stvar je prišla pred državni svet, ki je razsodil tako, da ima država škode 1500 milijonov frankov. To je vzbudilo veliko nevoljo. Vladi nasprotni časopisi trdijo, da je bil minister Ravnal podkupljen. Ministerstvo je v zbornici dobilo nezaupnico in dalo ostavko. To je pa povod, da je odstopil tudi predsednik republike Kazimir Perier, o katerem časopisi tudi marsikaj nelepega pišejo. — Volitev novega predsednika vršila se je pred včeraj zvečer in je voljen dosedanji pomorski minister Faure. Slovenske in slovanske vesti. (Shod „Slovenskega društva".) V nedeljo je „Slovensko društvo" imelo pri „Maliči" dobro obiskovan shod. Razgovarjalo se je o volilni reformi. Dr. Tavčar je pojasnjeval , kake vodilne misli so imeli sedanji stvaritelji volilnega reda. Hoteli so ž njim utrditi centralizem in nemštvo. Zato so dali veleposestnikom posebne pravice, dali trgovskim zbornicam zastopnike in z nejednako razdelitvijo volilnih okrajev so podprli nemški živelj, kjer je le mogoče. Mnogo trgov so porinili mej kmetske občine in tako je mogoče, da v južnoštajerskih mestih zmagujejo Nemci in je Ribnica odvisna od Kočevja. V veleposestvu pride na 63 volilcev jeden poslanec, v mestih na 2300 in na kmetih na 10 500 volilcev. Krivičnost se pa še bolj vidi, ako pomislimo, na koliko število prebivalcev pride jeden poslanec. V mestih na 26.000 in na kmetih na 140,000 prebivalcev. Blizu 3 milijone mož pa nima volilne pravice. Ta krivica se ne bode mogla vzdržati. Najbolje bi bilo, če bi se uvela občna volilna pravica. Govornik razjasnjuje, da bi vladni načrt volilne reforme koristil le Nemcem. Vsled davčne reforme bi zgubili mnogi sedanji davkoplačevalci volilno pravico v dosedanjih skupinah. Vse davkoplačevalce, ki bi v sedanjih skupinah volilno pravico imeli, in pa delavce bi stlačili v jedno skupino in jim dali kakih 40 poslancev. V mestih bi na [ ta način zopet liberalci dobili večino. Govornik je za to, ; da, če se občna volilna pravica doseči ne more , naj se i da vsem davkoplačevalcem volilna pravica v dosedanjih ; skupinah, delavci naj pa posebej volijo. Predlagal je resolucijo v zmislu svojega predloga v deželnem zboru. — Gosp. dr. T r i 11 e r se je izrekel za to, da se da volilna pravica vsem, ki delajo, ker vsi plačujejo vsaj indirektDe davke. — Gospod Ivan Hribar je pa posebno opozoril na to,