Očetova podoba
Že pred več leti je v nekem velikem mestu umrl bogat kupec; zapustil je lepo hišo in veliko denarja. Kdo naj bi vse. lo podedoval? — Znano je bilo, da je imel ta kupec edinega sina, ki je bil pa že mnogo let na tujem.
Kar se kmalu po kupčevi smrti oglasijo Irije mla-deniči, drug za drugim in vsak trdi, da je bogatega po-kojnika sin in zahteva obilno zapuščino.
Vsi trije rnladeniči so poklicani pred sodnika. Toda kako naj bi se sodnik prepričal, kateri je ressin? kajti nihče v vsetn mestu ni po obrazu poznal sina pokoj-nega kupca.
Zdaj ukaže sodnik prinesti veliko podobo, na ka-teri je bil naslikan ranjki kupec. Veli tudi prinesti lok in Lri pužice. Nato naredi na podobi tam, kjer je v prsih srce, neko znamenje in  pravi trem  raladeničem'.
15
>Vsak izmed vas naj streli iz določene daljave s pušico na podobo in kdor jo zadene najbližje narejenega zna-menja, ta bo imel hišo in premoženje!«
Tu pomeri prvi v očetovo srce in dobro zadene, drugi pa zadene še bolj v središče. Zdaj pride tretji na vrslo. Vzame lok v roke, da bi vstrelil; a n.jegovo obličje obledi, začne se tresti in solze se mu ulijejo po licih. »Jaz ne morem na podobo svojega očeta streljali!« pravi ter vrže lok iz roke.
Sodnik pa pravi: »Ta je pravi sin; ta naj ima hišo in premoženje. Pravi sin tudi na podobi ne more prestreliti očetovega srca!«