LETO Ll, št. 37 PTUJ, 17. SEPTEMBER 1998   CENA 120 tolarjev
TA TiDEN / TA TEDEN
Kloivia
Imtm spur
Minulo nedeljo so slovenski duhovniki pri vseh mašah začeli prebi- <
rati pastirsko pismo Slovenske škofovske konference. V številnih župni-"
jah so pismo vernikom že prebrali, drugje pa bodo branje sklenili to j
nedeljo. Slovenski škofje so v pismu, ki je po mnenju mnogih odsev j
povsem odkritih in ofenzivnih hotenj po večjem vplivu slovenske kato- '
liške cerkve v javni šoli, med drugim zapisali, »da je v naših šolah pre- ■
povedan verouk, pa tudi kakršnekoli pouk o veri, pri katerem bi imela '
Cerkev svojo besedo. To izhaja iz^ nestrpnosti do vere in Cerkve in bo '
tako nestrpnost tudi rojevalo. Če bi naša šola hotela vzgajati za i
strpnost in pluralizem, ne bi izključevala iz šolskega prostora katoliške <
vernosti in Cerkve, katerima pripada velik del naših državljanov.« \
Tako t&rej menijo slovenski škofje in tudi opozarjajo, da izključevanje I
konfensionalne vernosti iz šole pomeni, da si neka vplivna skupina las- j
ti pravico oblikovati svetovni nazor mladih in-se tako postavlja na mes- i
to staršev in Cerkve. Do tod vse lepo in prav. In še, menijo slovenski •
škofje, »gre za nespoštovanje splošno priznane pravice staršev in ot-1
rok«. Tudi prav, le da ta reč vendarle ni tako enostavna in sveto \
preprosta. ,
Pravica staršev je, da vzgajajo svoje otroke in zanje skrbijo, da so-
delujejo pri oblikovanju njihovega svetovnega nazora. Najbrž pa lah- \
ko o tem zares odločajo starši, tisti, ki imajo otroke in ki zelo dobro:
vedo, kaj to pomeni v vsakdanjem življenju. Imeti in vzgajati otroka je I
zagotovo nekaj več kot pa hotenja tistih, ki otrok nimajo, a bi želeli \
odločilno vplivati na njihovo vzgojo. Okoli tega vprašanja se bodo kop-1
ja v prihodnje lomila, mnenja pa globoko delila. Prepričan sem, da bo \
vse skupaj povzročilo globok prepad in da je laična šola dobila krepko'
klofuto. Cerkev ima legitimno pravico izražati svoje poglede in hoten- '
ja, v demokratični družbi še posebej. A zdi se, da je metoda tokrat le ^
preostra in da je način izražanja želja pustil veliko dvomov in ugibanj.
Slovenski škofje so v pastirskem pismu zelo jasno opozorili, da je povo-
jna komunistična oblast z odpravo verouka in z drugimi ukrepi Cerkvil
in staršem, posebno vernim, hotela vzeti vsakršen vpliv nad mladino. '>
Ali res in ali ima danes nekdo res pravico, da odloča mimo volje drugih \
in da vsiljuje svoj svetovni nazor drugače mislečim?
To in še druga vprašanja se bodo zdaj nenehno porajala in dodatno ^
obremenjevala že tako pregreti slovenski politični prostor. Javna šola z
naj bo javna šola, in tudi ko gre za sprejemanje in spreminjanje pred-
metnikov (izbirni predmet o religijah oz. verstvih), naj ima odločilno \
besedo stroka, ne pa politika, stranke in celo Cerkev. Šolski minister j
Slavko Gaber, ki je bil ob objavi pastirskega pisma slovenskih škofov
dokaj zadržan, meni, da gre za nezaupanje in strah, da bi o veri neko-^
ga smel govoriti tudi kdo drug.
Pri pouku o verstvih teologi niso
izključeni, a hkrati tudi ne edini poklicani,
da mlade seznanjajo s temi vprašanji.
V soboto SO na Destrniku slovesno odprli večnamensko dvorano in prenovljeno osnovno šolo, ki
je ena največjih priodobitev teh krajev v zadnjih desetletjih. Foto: Tatjana Mohorlco
CELJE / ŠE DO NEDELJE MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Vlada bo pomagala obrtnikom
11. septembra so v Celju
odprli letošnji 31. medna-
rodni obrtni sejem, na kate-
rem se predstavlja okrog
1800 razstavljavcev iz 30
držav.
Stran 3
Letos se v Celju predstavlja okrog 1800 razstavljavcev iz 30 držav.
Foto: MZ
2
četrtek, 17. september 1998 - TEDNI))
AKTUAIMO
PTUJ / O TRENUTNIH RAZMERAH V KONCERNU MERCATOR IN MERCATORJU SVS
"Nmša vizila /e /dsitcif"
MERCATOR JE ENO NAJPERSPEKTIVNEJŠIH SLOVENSKIH PODJETIJ, KI IMA JASEN IN EVROPSKI RAZVOJNI KONCEPT Z LOKACI,
JAMI V SKORAJ VSEH DELIH SLOVENIJE • ZORAN JANKOVIČ JE PRINESEL RAZVOJ TUDI MERCATORJU SVS
Poslovni sistem Mercator in s tem tudi drugi deli Merca-
torja, vključno z Mercatorjem SVS Ptuj, so že nekaj časa
v središču slovenske javnosti - poslovne in politične.
Začelo naj bi se z maturo sina predsednika poslovnega
sistema Zorana Jankoviča, a dobri poznavalci razmer
poznajo tudi druge vzroke. Ne nazadnje so lahko posredi
tudi politične opcije: Mercator je namreč po prihodkih
drugo največje slovenske podjetje. Takšna podjetja
našim politikom zelo "dišijo", zato jih je po njihovi logi-
ki treba spraviti na kolena, da bodo lahek politični plen
za nastavitev "pravih" ljudi.
Da bi tudi ptujska javnost do-
bila vpogled v trenutne razmere,
ki jih nekateri časopisi
predstavljajo po svoje, tako so
vsaj prepričani v Mercatorju,
smo za pogovor o tem zaprosili
predsednika uprave delniške
družbe Mercator SVS Ptuj Sta-
nislava Brodnjaka, ki je bil do
nedavnega tudi član uprave
poslovnega sistema Mercator in
zadeve pozna od blizu. Tudi nje-
govo vračanje v matično firmo je
povezano z nekaterimi ugibanji,
zlasti še o tem, da je moral iti,
ker ni uspel nakupiti "načrtova-
nega števila trgovskih podjetij".
Zato je bilo naše prvo vprašanje
povezano prav s tem.
"Že v prvi upravi, ki jo je še vo-
dil Kazimir Živko Pregl, in
pozneje v drugi pod vodstvom
Zorana Jankoviča je bila sprejeta
moja teza, da vstopam v upravo z
enoletnim mandatom, da se ure-
dijo razmere znotraj Mercatorja
in da se po izteku mandata
vrnem v SVS. Od 15. avgusta
lani do 9. julija letos smo prak-
tično realizirali vse ključne nalo-
ge, ki sem jih v organizacijskem
pogledu moral uresničiti. Glede
na to, da je Mercator SVS dobil
nove velike naloge, smo se dogo-
vorili, da se lahko vrnem. Vrni-
tev je bil bolj moja volja kot pa
volja drugih članov uprave, ki so
me želeli na vsak način zadržati.
Moje mnenje je, da je Mercator
SVS tako velika in pomembna
firma, da ne more imeti hono-
rarnega direktorja. Poleg tega
sem Ptujčan, tudi to je eden od
razlogov, da sem se vrnil."
TEDNIK: Poslovni sistem
Mercator je že nekaj časa v sre-
dišču slovenske javnosti. Kako
se to kaže v odvisni družbi
Mercator SVS, ki se nahaja v
občutljivem obdobju inten-
zivnega razvoja?
S. Brodnjak: "Odgovor bom
razdelil na dva dela. V prvem
delu se bom osredotočil na doga-
janje v PS Mercator, zlasti še do-
gajanje okrog predsednika upra-
ve Zorana Jankoviča, v drugem
pa v sami družbi Mercator SVS.
S predsednikom uprave koncer-
na sem delal več kot osem me-
secev, v tem času je bila raven
najinega sodelovanja zelo viso-
ka, načelna, in nisem opazil
ničesar tistega, kar mu danes
pripisujejo mediji, zlasti še glede
zadev z Mercatorjem. Mercator
je tako velika družba, da ji
kakršnokoli negativno pisanje
načeloma lahko škoduje v slo-
venskem prostoru, zlasti zaradi
tega ker v tej trgovini v tem tre-
nutku prisotna zelo močna kon-
kurenca, prihajajo tuji trgovci,
polega tega se srečuje z neureje-
no davčno zakonodajo. Vse to
vpliva na položaj slovenskih
trgovskih podjetij. Kar nekaj pa
je okoliščin, ki lahko objekti-
vizirajo kampanjo proti Merca-
torju. V slovenskem prostoru
poskušamo relativno smelo pri-
dobivati druga podjetja in ustva-
riti trgovsko verigo. S tem prido-
bivamo na konkurenčnosti.
Drugo pa je, da z dobavitelji, ki
jih zelo cenimo (kot trgovska
hiša, ki želi uveljaviti slovenske
dobavitelje tudi pred tujci v slo-
venskem prostoru), poskušamo
vzpostaviti nek tržni red. To po-
meni, da bi ekonomiji obsega
primerno morali biti tudi ko-
mercialni pogoji in cene. Tretja
okoliščina je lahko ta, da smo
kot vseslovensko in veliko
podjetje zagotovo zanimivi tudi
za nekatere lobije. Četrta oko-
liščina pa je ta, da smo bili zelo
drastično prisiljeni zmanjšati
stroške, kar je pomenilo tudi ve-
liko posegov v posle, zaposlenost
in drugo, kar vse lahko vpliva na
ustvarjanje nerazpoloženja do
koncema Mercator. Lahko pa ga
ustvarjajo tudi tisti, ki so ga mo-
rali zapustiti.
RAZVOJNA
POLITIKA V
OBVTADLJIVIH
MEJAH
Kako se vse to odraža v družbi
SVS? Ljudje zagotovo niso zado-
voljni z vsem tem pisanjem. To
se lahko odraža v določeni
stopnji nezaupanja, moram pa
reči, da gre naša družba smelo s
svojimi razvojnimi načrti na-
prej. Razvojna politika do konca
leta in v prihodnjem letu, o kate-
ri smo prav te dni intezivno
razpravljali, je v obvladljivih
mejah. Pospešen delovni tempo
pa narekujeta tudi novembrski
odprtji dveh velikih prodajaln v
Ptuju in Mariboru, tako da se ni-
mamo časa ukvarjati s kuloarski-
mi zadevami."
TEDNIK: Lahko podrobneje
predstavite intentivno razvo-
jno investicijsko dejavnost?
S. Brodnjak: "Hipermarket v
Mariboru v velikosti 2300 bruto
površin v okviru objekta z 8800
m gradimo skupaj z Merkur-
jem, del prostora bomo oddali še
šestim drugim trgovcem oziro-
ma ga namenili za storitveno de-
javnost. Prodajni center pod de-
lovnim nazivom Kurent nastaja
znotraj bivše Iskre Delte v Ptuju
skupaj s.Kovinotehno in bo imel
2000 m bruto površine. Odprli
ga bomo predvidoma 15. novem-
bra, za 19. november pa je že
določeno odprtje hipermarketa v
Mariboru, ki ga bomo po vsej
verjetnosti, če se bodo razgovori
z managementom družbe Klas,
ki smo jo kupili v Mariboru,
dobro končali, dali v upravljanje
njim. Gre za podobne naložbe,
kot je bil hipermarket v Kopru.
V Ormožu smo dodatno kupili
5000 m^ površin na lokaciji Ku-
haričeve žage, da bi na tem
območju zaokrožili prodajni
center. Pred tem smo kupili del
od Muralesa, tako da imamo
skupaj na omenjenem območju
rezerviranih že 7000 m^ površin.
5000 m zemljišča pa smo pred
nedavnim kupili na Pobrežju v
Mariboru za center, ki ga bomo
pričeli graditi prihodnje leto.
Gre za izredno velike aktivnosti,
pri čemer pa bi rad še posebej
izpostavil ravnanje mestne
občine Ptuj, ki nas spravlja v
začudenje. Gre za to, da je prak-
tično pred našo prodajalno, ne-
kaj deset metrov vstran, zgradila
skupaj s soinvestitorjem lokal v
velikosti 1300 m , ki po mojem
mnenju kot dodatek k bloku ni
niti urbanistično podprt. S tem
svojim ravnanjem občina tudi
potencialno ogroža število de-
lovnih mest v našem podjetju."
NETOČNA
PREDSTAVITEV
REVIZUSKEGA
POROČILA
TEDNIK: Pisanje v medijih je
zasejalo tudi nekatere dvome o
resničnosti podatkov poslo-
vanja v PS Mercator in v zvezi
s tem posredno tudi odvisne
družbe Mercator SVS Ptuj. Vaš
komentar?
S. Brodnjak: "To je zagotovo
ena tistih stvari, ki niso bile za-
pisane dovolj natančno, če ne
uporabim izraza nekorektno.
Revizijsko poročilo je lahko
čisto revizijsko poročilo, s kate-
rim revizor potrdi, da stanje us-
treza realnemu stanju poslovne-
ga izzida, lahko pa je to poročilo
s pridržkom. V javnosti je bilo
predstavljeno, da je bil Merca-
torjev poslovni rezultat s strani
revizijske hiše opredeljen kot
poslovni rezultat s pridržkom.
To ni točna informacija. Re-
vizijska hiša je v svoje mnenje
zapisala opombo, da je
prevrednotenje Mercatorjeve
nepremičninskega dela bilo na-
rejeno na tržno vrednost in da je
lahko v posamičnih primerih
prenizko ocenjeno. To pa objek-
tivno pomeni, da je bilanca var-
nejša, kot bi sicer bilo potrebno.
Revizijska hiša samo opozarja,
da je bilo prevrednotenje nareje-
no drugače kot v prejšnjih
računovodskih izkazih. Ne gre
za nikakršen pridržek, to je re-
vizijska hiša tudi jasno povedala,
o tem obstojajo dokumenti. To,
da Mercator SVS ne bi imel real-
no izkazanega izida, je dezinfor-
macija. Brez tega popravka nep-
remičninske aktive je izkazal za
360 milijonov tolarjev dobička.
Po popravljeni nepremičninski
aktivi je bil knjigovodsko rezul-
tat korigiran. Zato ne more biti
dvoma o legitimnosti izkaza
poslovnega izida ne koncema
Mercator ne odvisnih družb. Po
tem popravku bodo rezultati
SVS lahko izkazani še bolj ob-
jektivno, kot so bili do sedaj."
TEDNIK: Zoran Jankovič os-
taja prvi mož koncema?
S. Brodnjak: "Vse stvari, ki se
dogajajo okoli gospoda Janko-
viča, so neprijetne zanj osebno
in Mercator. Zoran Jankovič je
zelo koristen predsednik, saj je
uspel ustvariti v notranji javnos-
ti koncema delovno, spontano
in organizirano delovno okolje.
To je osnovni element, da lahko
dmžba uspešno deluje. Notranja
javnost po mojem mnenju stoji
za Zoranom Jankovičem, glede
na to da so se bistvene zadeve v
trendih poslovanja izboljšale, da
so se pocenile naložbe, da so se
zmanjšali stroški, da imamo jas-
no razvojno politiko. Sedaj pa je
v veliki meri odvisno od lastni-
kov oziroma njega, ali bo to vo-
jno vzdržal. Po mojih izkušnjah
bi bila velika škoda, če bi Zoran
Jankovič odšel."
TEDNIK: Kakšni so dolgo-
ročni cilji Mercatorja SVS?
S. Brodnjak: "Absolutno so
povezani s cilji, ki jih je oprede-
lil koncern. To pa pomeni
povečati svoj tržni delež, še
znižati stroške, postaviti opti-
malno organizacijsko strukturo
in biti pravo evropsko trgovsko
podjetje. Mi smo to v nekaterih
kazalcih že sedaj. S tem, ko smo
v Mariboru kupili družbi Klas
in Maksino, smo jasno pokazali,
da imamo namen iti tudi na dru-
ga območja v Sloveniji, da ohra-
nimo ekonomijo obsega in
povečamo produktivnost, ker
smo v Ptuju zaradi neumnosti
izgubili zelo veliko tržnega
deleža. Pozdravljamo zdrav kon-
kurenčni odnos, vendar pod
enakimi pogoji. To pa, da občina
gradi parkirna mesta pred trgo-
vinami zasebnikov, ki na novo
nastajajo oziroma prihajajo v
Ptuju, pa je zame skrajno ne-
razumljivo. To je tudi eden iz-
med razlogov za agresivnejši
nastop zunaj Ptuja. Kjer nas na
območju severovzhodne Slove-
nije ni, bomo naslednjih letih
zagotovo že prisotni. V mislih
imam tudi še prazen prostor
Koroške in območja od Slo-
venske Bistrice do Celja. V tem
trenutku se tudi pogovarjamo z
veletrgovino Potrošnik o na-
daljnjem poslovnem sodelovan-
ju in povezavah, da bi še bolje
pokrili Prekmurje. Naša vizija
glede bodočnosti je jasna. Letos
bomo za investicije namenili
dve milijardi tolarjev."
NAKUPI NA
OSNOVI JASNE
RAZVOJNE
POLITIKE
TEDNIK: Koliko pa vas zani-
majo ptujska trgovska podjetja
- v mislih imam prijazne
prevzeme?
S. Brodnjak: "Vprašanje je
dobro postavljeno, zlasti še v
zadnjem delu, ko govorite o
načinu prevzema. Mi smo razvo.
jno usmerjeno, zlasti še ma.
loprodajno podjetje, ki i^j
lastnega grosista zaradi lastne
oskrbe maloprodajne mreže,
Eksterne trgovine je v strukturi
okoli 30 odstotkov, vse drugo jj
namenjeno za oskrbo lastne
trgovine. Katerokoli maloproda-
jno mrežo kupimo, jo kupimo i
jasno razvojno amcibijo, da jo
bomo razvijali dalje in povečeva-
li tržni delež. Z vidika lastnikov
takih družb in z vidika delavcev
gre za skrajno prijazen nakup ?
namenom, uveljaviti evropske
standarde, uveljaviti ekonomijo
obsega in tudi na teh trgih kon-
kurenčno delovati. Prepričan
sem, da so ekonomija obsega in
stroški ključne zadeve v trgovini
na vhodu in stroški navznoter,
če hoče neka družba uspeti. Za
to pa je potrebno znanje, ki ga
lahko razvijejo samo velike
družbe. Male trgovske družbe
bodo morale iskati povezave z
velikimi. Družba Mercator SVS
je kupila tista podjetja, ki so nas
zanimala, za druge pa so pri nas
vedno odprta vrata. Dobrodošli
so vsi, ki so pripravljeni z nam:
dolgoročno sodelovati. Tudi za
ptujska podjetja velja enako."
TEDNIK: Ob koncu pa še
vprašanje, zakaj Mercator še
ne izplačuje dividend?
S. Brodnjak: "Mercator se je
lastninil tako, da se je lastninil
poslovni sistem. V triletnem
gospodarskem načrtu, v katerem
smo postavili elemente sanacije
koncema Mercator, ne družbe
SVS, ki participira svoj dobiček
v konsolidirano bilanco koncer-
na, smo zapisali, da se bodo v
Mercatorju začele dividende de-
liti po izteku tega obdobja,
Obdobje treh let - 1997, 98 in 99
- zajema načrtno politiko sanaci-
je koncema Mercator ter inten-
zivno investicijsko politiko
znotraj koncema Mercator. V
letu 2000 bo Mercator do te mere
saniran in njegov portfelj tako
očiščen, da pričakujem, da bo
delnica Mercatorja dobila pravo
vrednost, ki je sedaj nima.
Pričakovati je trend rasti Merca-
torjevih delnic in delitev divi-
dende v letu 2000. To je jasno
začrtana politika, ki jo je lansko
leto potrdila tudi skupščina del-
ničarjev. Drugačnega odgovora
glede neizplačevanja Mercator-
jevih dividend ne more biti, vse
drugo je lahko le natolcevanja.
Predsednik uprave delniške družbe Mercator SVS
Ptuj Stanislav Brodnjak. Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Motiorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
■s 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tr (062)
771-261, 779-371. 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tglarjev, za tujino 12.720 tolarjev,
liro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3. za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik @radio-tednik.si
PTUJ / RADENSKA NA PTUJSKEM
Tudi na jpolice Mercatorjevih prodajaln v ceverovzhodni Sloveniji je prišel izvir,
najčistejša pitna voda v Sloveniji, v novi celostni podobi, ki ponazarja regijo, iz katere
prihaja. Spremlja ga močna propagandna akcija Radenske, ki naj bi sloves te svoje
polnitve še utrdila oziroma povečala zanimanje kupcev za nakup, zlasti še, ker je ka-
kovostna. Kupce pa želijo opozoriti tudi na razlike med kakovostjo posameznih vod
embalirane pitne vode, ki jih je tudi na slovenskem trgu zadnja leta vedno več.
Prodaja laka imenovanih tihih voda, med katere sodi tudi izvir, ne dosega v tem trenutku niti 10
odstotkov prodaje mineralnih voda.
Izvir i/. Radenske vsebuje minimalne količine nitratov in drugih nezaželenih snovi, ker je po izvo-
ru podzemska voda, ki prihaja iz globine 75 metrov. Analiza vsebnosti snovi (majhna koncentracija
nitratov, aluminija, svinca, policikličnih aromatičnih karbohidratov, pesticidov, železa, koU-
tormnih bakterij in mangana) pokaže, da je izznr iz Radenske resnično voda najvišje kakovosti-
\'sebuje manj kot 0,1 mg nitratov v enem litru in je od vseh emabliranih vod na slovenskem trgu na-
jprimernejša za pripravo otroške hrane. Vsebnost nitratov je na etiketah izdelkov označena z N03;
Ker prihaja iz resničnih globin, je izvir zaščiten pod glinenimi plastmi in zavarovan pred vplivi
onesnaženega okolja, zato tudi ne potrebuje kemične obdelave.
igDNIK - Četrtek, 17. september 1998
3
Izvedeli smo
ASTMA IN AliRGIJA • RESIN PROBLEM
VMariboru so se prejšnjo soboto srečali pljučni bolniki iz vse
Slovenije. Na občnem zboru je sodelovalo več kot 200 ude-
ležencev. Ob tej priložnosti so prisluhnili tudi predavanjema na
temo otrok in astma in o alergijski reakciji kože. Udeleženci
srečanja bolnikov so se v soboto z muzejskim vlakom za kratek
las pripeljali v Ptuj, kjer jih je na železniški postaji pozdravil župan
j fTiestne občine Ptuj Miroslav Luci. Ogledali so si muzejske zbirke
I na ptujskem gradu. Pri sprejemu se je zelo potrudil tudi kolektiv
I ptujskega pljučnega dispanzerja.
NOCOJ DR. MACA J06AN
|||o poletnih počitnicah se bodo nocoj znova pričeli ptujski žens-
i ki večeri. Nocojšnja gostja bo dr. Maca Jogan, doktorica so-
ciologije, humanistka in pesnica. Pogovor se bo v mali dvorani
j Narodnega doma v Ptuju pričel ob 1 9. uri, vodila pa ga bo Tjaša
Mrgole Jukič.
TURIZEM IN MEDIJI
VSloveniji bo ob 27. septembru, svetovnem dnevu turizma, po-
tekala vrsta aktivnosti, delovnih in strokovnih srečanj. 23. in
I 24. septembra bo v Portorožu mednarodno strokovno srečanje
I Turizem in mediji, na katerem bodo obravnavali problematiko
i medijskega spremljanja dogajanj v turizmu z različnih zornih ko-
j tov. Strokovno srečanje organizirata Center za promocijo turizma
I in Nacionalno turistično združenje.
IZSEI PROSPEKT TURISTIČNE REGIJE
fčeraj so na novinarski konferenci v prostorih Pokrajinskega
muzeja Maribor predstavili nov predstavitveni prospekt turis-
i tične regije, ki predstavlja prvi pomembnejši korak pri realizaciji
^ aktivnosti, ki izhajajo iz regionalne strategije razvoja turizma. Ma-
I riborska razvojna agencija je prospekt pripravila ob podpori
\ programa Phare in v sodelovanju z občinami Duplek, Gorišnica,
i Gornja Radgona, Kungota, Lenart, Ljutomer, Majšperk, Maribor,
I Ormož, Pesnica, Podvelka-Ribnica, Ro^če-Fram,^Radenci, Ruše,
i Slovenska Bistrica, Starše, Sv. Jurij ob Ščavnici, Šentilj, Videm in
I Zavrč.
FILAHLISTI OB IZIDU FAKSIMILA STATUTA
PTUJA
¥spomin na izdajo faksimila statuta mesta Ptuj iz leta 1376 je
Filatelistično društvo Ptuj izdalo poseben spominski ovitek s
priložnostnim žigom, ki bo na spominski dan, 21. septembra,
\ uporabljen na pošti Ptuj.
AVDICIJA ZA FOTOMODELE IN MANEKENKE
Vprostorih Bele dvorane na Prešernovi 3 v Mariboru bo 25.
septembra avdicija za fotomodele in manekenke, ki jo
i pripravlja Modnooblikovalni studio Marjana Podlesnika iz Mari-
I bora. Ob 1 7. uri so na avdicijo vabljeni otroci od 4. do 12. leta
\ starosti, ob 18. uri pa dekleta in fantje od 12. leta starosti dalje,
i Kdor želi na menekenski oder ali pred fotografski objektiv, naj pri-
i de, kajti le drznim se sreča nasmehne.
V SOBOTO NA PTUJSKI T¥
Na sporedu je poljudna oddaja Kako bifi zdrav in zmagovati in
posnetek koncerta 10 let Aleksandara Ježa.
Priprcnrila: MG
POROČAMO, KOMENTIKAMO
NAPOVED TEŽJIH POGOJEV GOSPODARJENJA
Shvensko fanefijsfvo in CIFTA
Slovensko kmetijstvo je s 1. aprilom 1998 postalo odvisno
od podpisa dodatnega protokola št. 6 med državami CEF-
TE. Sporazum Je 19. decembra 1997 podpisal sedanji mi-
nistre za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Sporazum je razvrstil kmetijske
proizvode v štiri liste. Glede na
uvrstitev na listo je odvisno, kako
bo potekal trg s kmetijskimi pri-
delki med državami podpisnicami.
S člankom želim opozoriti na pos-
ledice, ki bodo nastale za glavne
kmetijske pridelke tradicionalnih
kmetijskih panog, in sicer pridela-
vo žit in rejo goveda, drobnice in
prašičev, od katerih v glavnem
živijo naše kmetije. Posledice po-
dpisanega sporazuma so v knjigi
Slovensko kmetijstvo in trgovinski
sporazum Cefta obdelali priznani
slovenski agrarni ekonomisti pod
vodstvom dr. Emila Erjavca.
PREDVIDEVANJA
POSLEDIC
Pridelava žit - tako krušnih kot
krmnih - je s sporazumom
podvržena hudi konkurenci. V
državah Cefte je cena žit na nivoju
svetovnih. Pri uvozu pšenice je v
protokolu določena carinska daja-
tev v višini 15 %, kar lahko v posa-
meznih letih zniža ceno pšenice
tudi do 60 % sedanje cene v Slove-
niji. Cena pšenice je dejansko s
sporazumom v celoti prepuščena
delovanju trga med državami Cef-
te. Slovenska mlinskopredeloval-
na industrija se s tem sporazumom
v bistvu usmerja na prost nakup
pšenice, in če bo nakup ekonoms-
ko zanimiv, se domači pridelavi
slabo piše. Pridelava krmnih žit s
poudarkom na koruzi in ječmenu
je glede na podpisani sporazum v
naslednjih letih težko predvidlji-
va. Carinska stopnja v podpisanem
sporazumu je za koruzo 5 % in za
ječmen 18 %. Uvozniki bodo torej
plačali k osnovni uvozni ceni še
delež carinske stopnje. Pričakovati
je, da bo v Slovenijo lahko pripel-
jano veliko krme po bistveno nižji
ceni, kot jo lahko dosežemo pri
pridelavi na lastnih površinah. Z
zniževanjem cen krmnih žit je za
industrijski način reje perutnine
in prašičev v Sloveniji pričakovati
ugodne vplive na ekonomiko reje.
Tradicionalne panoge živinoreje,
ki so vezane na doma pridelano
krmo, so s podpisom sporazuma v
zelo neugodnem položaju.
V Sloveniji imamo prek 60 %
travnatih površin in srečujemo se
z resnim problemom zaraščanja
obstoječih površin. V preteklih le-
tih se je poskušalo s pomočjo pro-
računskih sredstev vzpodbujati
rejo drobnice in goveda. Reja
drobnice je bila vzpodbujajoča
predvsem zaradi ohranjanja kul-
turne krajine in okolja. Meso
drobnice je v kulinariki ponovno
pridobilo svoje mesto. Dejstvo je
tudi to, da ravno z rejo drobnice na
hribovitih predelih lahko rešuje-
mo problem zaraščanja površin. V
podpisanem sporazumu je reja
drobnice žrtveno jagnje, ki je osta-
la brez zaščite, zato je bodočnost
panoge zelo vprašljiva. Znižanje
cen bo lahko drastično in pričako-
vati je, da bodo rejo drobnice
opustili tudi tisti rejci, ki so v
zadnjih desetih letih začeli rejo.
Govedoreja kot glavna živino-
rejska panoga ima v primerjavi z
državami Cefte trenutno v Slove-
niji višje cene tako pri mesu kot
pri mleku. Nivo zaščite bo z letom
2000 pri proizvodnji mesa dras-
tično zmanjšan in z odpravo kvot-
nega sistema zaščite bo zelo zani-
miv uvoz živih živali. Cene goveda
za meso bodo s polno uveljavitvijo
sporazuma po predvidevanjih
padle od 15 do 30 %. Prednost slo-
venske proizvodnje govejega mesa
je lahko samo ta, da je kvaliteta
mesa domače proizvodnje
bistveno boljša od goveda iz držav
članic Cefte. S pravim pristopom k
blagovni znamki govejega mesa,
pridelanega v Sloveniji, bi lahko to
prednost uveljavili na trgu.
Proizvodnja mleka je v sporazu-
mu praktično najmanj dotaknje-
na. Padec cen mleka verjetno ne
bo drastičen, vendar bo dohodek
usmerjenih kmetij v mlečno proiz-
vodnjo zaradi padca cen telet v ce-
loti gledano nižji. Rejci imajo
možnost, da z dopolnitvijo
krmnih obrokov s koncentrirano
krmo zvišajo dnevno količino
mleka in na ta način dosežejo večji
dohodek.
Prašičereja je poznana po veli-
kem nihanju cen prašičev. S po-
dpisom sporazuma se bodo razme-
re na trgu s prašiči drastično spre-
menile z letom 2000. Carinske da-
jatve bodo za žive prašiče 15 % ter
za meso in mesne izdelke v višini
25 %. Sedanji nivo cen prašičev bo
z uveljavitvijo sporazuma na uda-
ru, vendar bo glede na bistveno
znižanje cen krmnih žit reja
prašičev ostala ekonomsko zani-
miva.
KAJ STORITI?
Odgovorili na to vprašanje je
zelo težko. Najbolj na udaru zaradi
sporazuma z državami Cefte bo
pridelava krušnih in krmnih žit in
v živinoreji reja drobnice ter
proizvodnja govejega mesa. V živi-
noreji bodo v prednosti indust-
rijski načini reje (perutnina in reja
prašičev). Podpis sporazuma je
globalno gledano še poslabšal
problem zaraščanja slovenskega
podeželja. Reševanje tega proble-
ma je vezano na veliko porabo pro-
računskega denarja, za kar pa je
potrebno doseči politični konsenz.
Preživetje posamezne kmetije s
čakanjem na podporo države je
lahko dolgoročno usodno.
Slovenske kmetije so se s podpi-
som sporazuma z državami Cefte
znašle na usodnem prehodu. Rea-
girati je potrebno zelo hitro. In-
tenziviranje proizvodnje v kvalite-
ti in količini je nujno. Nižje cene
krmnih žit bo potrebno izkoristili
v živinoreji. Reja prašičev in pe-
rutnine bo v rahli prednosti, ven-
dar bo potrebno upoštevali zahte-
ve obremenitve površin, da ne bi
prišlo do ekoloških problemov.
Proračunska sredstva je nujno us-
merili v investicije živinorejskih
obratov in z direktnimi plačili na
hektar preprečevati probleme
zaraščanja kmetijskih površin.
Kmetje potrebujejo stanovsko po-
vezanost, ki bo jasno zastopala in-
terese kmetij. Kar smo zamudili
pri podpisu sporazuma z državami
Cefte, bi morali nadoknaditi pri
zaščiti interesov glede povezovan-
ja z Evropsko unijo. Promocija
domačega in s tem dvig zavesti
potrošnikov, da so kmetijski
proizvodi, pridelani v Sloveniji,
kvalitetnejši in varnejši, je nas-
lednja skrb. Zaenkrat pa nam osta-
ne samo upanje, da se predvide-
vanja agrarnih ekonomistov ne
bodo v celoti uresničila.
Peter Pribožič, dipl. ing. kmet.
OZVŽ - Kmetijska svetovalna
služba
CELJE / SE DO NEDELJE MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Vlada obrtpikaw
ne ba pusiila na €edilu
11. septembra so v Celju odprli letošnji 31. mednarodni
obrtni sejem, na katerem se predstavlja okrog 1800
razstavljavcev iz 30 držav. Obrtniki s Ptujskega se
predstavljajo v okviru stojnice Območne obrtne zbornice
Ptuj in posamezno. Sejem, lu se vse bolj specializira, je
hkrati tudi priložnost za razgrnitev številnih problemov te
dejavnosti, ki ovirajo njen hitrejši razvoj.
Kot je na otvoritvi povedal po-
dpredsednik slovenske vlade Mar-
jan Podobnik, je bilo kljub kri-
tičnim besedam na račun države v
Sloveniji že veliko narejenega.
Državna oblast obrtnikov in
podjetnikov ne bo pustila na cedi-
lu in nepripravljenih na vstop v
Evropsko unijo. Predsednik
Obrtne zbornice Slovenije Miha
Grah pa je poudaril, da kljub vsem
naporom zbornice za izboljšanje
pogojev dela za slovensko obrt ta v
procesih odločanja pri slovenski
vladi, državnem zboru in drugih
oblastnih organih še vedno nima
ustrezne vloge. Zavzel pa se je tudi
za večjo zaščito malih delodajalcev
in celovitejše uveljavljanje po-
dpornih mehanizmov za razvoj
malega gospodarstva. Predsednik
poslovnega odbora 31. medna-
rodnega obrtnega sejma Stanislav
Kramberger pa se je v glavnem os-
redotočil na težave pri uvajanju
dualnega sistema izobraževanja za
obrtne poklice in naloge, ki državo
čakajo na področju zaščite malih
delodajalcev, saj zbornica ne bo
stala križem rok in dopuščala, da
proces prilagajanja zahteva največ
žrtev prav v malih podjetjih in
obrtnih delavnicah. V zadnjem
času v Sloveniji opažamo upad
malih podjetij in obrtnih obrato-
valnic, vzrok za to pa je v
skromnih možnostih za večje in
učinkovitejše financiranje rasti in
razvoja malega gospodarstva.
Pomemben del sejemskega doga-
janja so spremljajoče prireditve,
od katerih še posebej posvetovanja
oziroma razprave o zakonu o var-
nosti in zdravju pri delu, o delu na
črnem, avtocestah in turizmu,
praktičnih izkušnjah pri poskus-
nem uvajanju dualnega sistema,
davku na dodano vrednost in
elektronskem poslovanju v obni.
Predlog zakona o delu na črno je
temeljit in kakovosten, nekaj po-
mislekov pa so na ponedeljkovem
posvetu imeli o sankcioniranju
kršiteljev. V okviru sejemskega
dogajanja bo ena od tem tudi prob-
lematika 100-odslotnih blokad,
pri čemer bo Obrtna zbornica Slo-
venije spodbijala trditev mi-
nistrstva za finance, da so pri
obrtnikih, ki so jih doletele te blo-
kade, bili predhodno opravljeni
pregledi, v okviru katerih se je
ugotavljalo dejansko stanje, in da
so bile 100-odstotne blokade le
skrajni ukrep. Po ugotovitvah
Obrtne zbornice Slovenije in ne-
katerih posameznikov, predvsem
pa Romana Tomaniča iz Lovrenca
na Dravskem polju, so bile bloka-
de opravljene po poprejšnjem pis-
nem opominu, da je treba dolg
plačati takoj oziroma v določenem
roku, potem pa je sledila avtomats-
ka 100-odstotna blokada žiro
računa.
MG
f^VORI SE ...
■- Da ima prvak stranke, kije v
soboto gostovala v Ptuju in okoli-
% danes 40. rojstni dan. Za darilo
^Jže/i dober izid jesenskih volitev,
^icer mah pozno, a iz srca.
•" t)A organizatorji 1. sbvenske-
vinsko-kulinaričnega festivala
P^evsgajajo Ptujčane z geslom
v obrokih, zabava v potokih,
^oslej je bilo v potokih predvsem
... L5Asc budo v MJbiJtopo plupkiH
uiuah kotalili vinski sodi.
Pričakovati je zgodovinski spopad
dveh ptujskih tradicij: vinarstva
in napačnega parkiranja.
... DA^r je obptujski župan na so-
botni šolskopredajni slovesnosti
med drugim zahvalil tudi ženi in
*btrokom. Verjetno zato, ker ga
prenašajo takšnega, kot je. Se bo
ob koncu županskega mandata
zahvalil tudi občanom in ob koncu
poslanskega še slovenski javnosti?
... DA sta med finalistkami za
miss Slovenije znova dve,
Ptujčanki. Še en dokaz, da v sko-
raj dve tisočletji starem mestu
vedo, kako se delajo (lepi) otroci.
... DA je sicer brez kakršnekoli po-
vezave s tem pojavom razvita tudi
druga mesna industrija.
... DA letošnjo jesen zagotovo ne
bo težav s prodajo vina in drugih
presežkov kmetijske proizvodnje.
Politiki imajo namreč pred volit-
vami rešitev prav za vse probleme.
... DA bomo imeli v Ptuju od nas-
lednjega meseca vsaj nekaj
modrosti - modre cone.
VIDI SE ...
... DA se je sodelavka organiza-
torja prvega slovenskega vinsko-
kulinaričnega festivala pred dnevi
usposabljala za nadzomo-redars-
ko funkcijo.
4
Četrtek, 17. september 1998 - TED|||||
KULTUUA, IZOBRAZCVANSe
PTUJ / MOŽNOSTI ŠOLANJA ZA BREZPOSELNE OSEBE
Programe izva/af0 Ljudskm
univerza in Animatiia
Republiški zavod za zaposlovanje omogoča brezposelnim
osebam brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe in tis-
tim, ki v svojem poklicu ne morejo dobiti zaposlitve,
različne oblike usposabljanja in izobraževanja.
V letošnjem šolskem letu bodo
pri Ljudski univerzi v Ptuju vsi
imeli možnost brezplačnega do-
končanja osnovne šole. Orga-
nizirali bodo sedmi in osmi raz-
red, če pa bo zanimanje dovolj
veliko, pa tudi 6. razred. Kot je
povedala Mateja Hlupič, bo
Ljudska univerza na Ptuju letos
brezposelnim osebam omogočila
tudi vključitev v oddelke za pri-
dobitev poklica kuhar, natakar,
prodajalec ter prekvalfikacijo v
poklic prodajalec. V prešnjih
šolskih letih je že nekaj generacij
uspešno končalo te smeri, letos
pa je nekoliko več vpisnih mest.
Potrebe po teh kadrih kažejo, da
so ti programi na našem
območju še vedno dovolj iskani.
Skupaj z Uradom za delo pa
bodo poskrbeli tudi za ustrezno
promocijo teh kadrov po
izobraževanju in nudili pomoč
pri zaposlovanju. Seveda pa nu-
dijo še izobraževanje v tečajih
tujih jezikov in druge tečaje. Že
drugo leto poteka tudi
izobraževanje za poklic
ekonomsko-komercialni tehnik.
Vsi programi, ki bodo potekali
na Ljudski univerzi za brezpo-
selne osebe, bodo od 7. do 15.
ure. Predavanja bodo štirikrat
tedensko.
Animacija, d.o.o., zasebno
ptujsko podjetje za izobraževan-
je, pomaga brezposelnim ak-
tivno iskati zaposlitev, tistim, ki
s poklicem niso zadovoljni, pa
najti nov poklic. Pomoč brezpo-
selnim oziroma iskalcem zapos-
litve poteka pri Animaciji na več
načinov. Franja Čeh, direktori-
ca Animacije, je o tem povedala:
"Splošna značilnost naših
programov za brezposelne osebe
je spodbujanje udeležencev, da z
različno aktivnostjo spremenijo
svoj položaj, torej ne čakajo
doma na pomoč od zunaj. Do os-
novnega cilja, najti zaposlitev, je
še veliko vmesnih korakov, ki
jih moramo opredeliti in se
odločiti, kaj hočemo. Na Anima-
ciji skupno z zunanjimi sodela-
vci, moderatorji delavnic v pri-
jetnem in sproščenem vzdušju
usmerjamo iskalce zaposlitve, da
na podlagi lastnega cilja naredijo
nekaj zase."
Do novega poklica vodijo tudi
izobraževalni programi. Potrebe
po uspešnih komercialistih so
vedno večje, zato bodo tudi v
šolskem letu 1998/99 na Anima-
ciji izvajali usposabljanje za pri-
dobitev poklica komercialist, v
katerega se lahko vključijo tudi
tisti, ki niso prijavljeni na Zavo-
du za zaposlovanje. Program je
praktično naravnan, namenjen
tistim, ki imajo končano V.
stopnjo strokovne izobrazbe ka-
terekoli smeri, pa si želijo prido-
biti znanje, ki ga potrebujejo za
zanimivo in raznoliko delo ko-
mercialista. Predavanja in vaje
bodo dva do tri krat tedensko v
večernem času. Skupaj z Ura-
dom za delo Ptuj omogočajo s
prekvalifikacijo pridobitev po-
klica kuhar in natakar. V
letošnjem šolskem letu se nadal-
juje izobraževanje za pridobitev
poklica kuhar in natakar ter
prekvalifikacija, v oktobru pa bo
s prekvalifikacijo pričela nova
skupina. Izvajajo pa tudi ekspe-
rimentalni program vrtnarstva,
ki je naredil prve korake s temel-
jitim praktičnim usposabljan-
jem za delo v vrtnarstvu,
podkrepljeno s podjetniškim
znanjem. Usposabljanje se bo
zaključilo v oktobru.
MS
FRANC HDERSBK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 36
Naše ro/sfno leto 1948
Naročil mi je še, da se meni te seje ni tre-
ba udeležiti, me bodo že oni predlagali in
predstavili kot zadružnika in malega kme-
ta, saj tudi živim pri materi na mali kmeti-
ji. V sredo, 29. decembra naj se obvezno og-
lasim na komiteju, še prej pa naj najdem
človeka, ki bo nadaljeval moje delo tajnika
KLO Žetale.
Odšel sem z nekimi morečimi občutki in
neurejenimi mislimi. Vse tako nenadoma,
vse že prej dogovorjeno, ne da bi sam kar-
koli vedel o tem, kaj šele da bi imel kako
možnost ugovarjanja ... Pahnjen sem bil v
vrtinec nekega mračnega dogajanja in pre-
ganjal mračne misli, da se bom iz tega
vrtinca že nekako rešil. Ko sem se nas-
lednji teden oglasil na komiteju, je bil kad-
rovik Jože Zivic odsoten, sekretar Zoran
Žagar je težje obolel in odšel na zdravljen-
je, nadomeščal ga je organizacijski sekretar
Lovro Grden, ki je "vzel v roke" tudi mojo
zadevo. Nekako zviška me je začel
poučevati, kakšne bodo moje naloge na
področju zadružništva in izgradnje socia-
lizma na vasi. Glede tega je ptujski okraj
med najslabšimi v Sloveniji, kar je rezultat
slabega dela v preteklosti. V naslednjem
letu moramo doseči, da bo ptujski okraj
med najboljšimi... Potisnil mi je v roke za-
jetno mapo, neke vrste "študijo razvoja
kmetijstva v ptujskem okraju", ki jo je
pripravila posebna komisija, poslana iz CK
KPS, ki je zajemala tudi skupek raznih za-
pisnikov, poročil, analiz in preglednic o
kmetijskem zadružništvu v okraju. Samo
dve uri mi je dal časa, da se z vsebino sez-
namim. Prelistal sem tudi kup papirja, ne-
kaj stvari sem poznal, ostalo na hitro preb-
ral ter si tu in tam kaj pribeležii in že sia
dve uri minili. Potem sem moral z Lovrom
Grdenom na sestanek osnovne partijske!
organizacije na OZKZ. Prostore so imeli v j
podaljšku zgradbe gostilne Beli križ.
Poučil me je, da bo moje delo tajnika lahkoj
uspešno le, če bom imel podporo članovi
partije, ki so bili povezani v dveh grupah.
Ko sva prišla, so bili že vsi zbrani, nekatere
sem osebno poznal, večine pa ne. Med nji-
mi je bil tudi Slavko Debenak, dotedanji
tajnik. Najprej me je Grden predstavil, po-
tem pa je sestanek tekel po ustaljenem
redu. Najprej je tekla beseda o informbiro-
jevski gonji proti Jugoslaviji. V razpravo je
posegal tudi Slaavko in orisal življenje v
Češkoslovaški, predvsem v Pragi, kjer je bil
njegov brat Andrej Debenak jugoslovanski
odpravnik poslov, ker so veleposlanika že
prej izgnali. Pripovedoval je to, kar mu je
povedal brat, ki je bil pred kratkim doma.
Pazljivo sem ga poslušal in imel vtis, da go-
vori z notranjim prepričanjem, ter opazil,
da mu je tudi org. sekretar vneto pritrjeval.
Zato sem se v mislih čudil, od kod in zakajl
obtožbe, da je inforrabirojevcev, kot mi je
pred dnevi dejal kadrovnik Živic. Če je to
res, zakaj je potem trdno na naši strani nje-
gov brat Andrej, ki se je vrnil v Prago in
kot odpravnik poslov vodi naprej našo am-
basado? Zakaj potem brat ne vpliva na bra-
ta? Ali je vmes kaka spletka, izmišljotina?
Ob koncu je Slavko tudi povedal, da je
službeno premeščen na državno posestvo v
Pekre pri Mariboru. Po sestanku mi je
Slavko še pokazal delovni prostor tajnika
in arhiv, ki ga je imel vzorno urejenega, saj
je bil stari uradnik. Nekoliko posmehljivo
in očitajoče mi je še dejal: "Za naloge pa
najbrž veš bolje kot jaz, sicer ne bi bil spre-
jel te funkcije." Opravičil sem se mu in po-
vedal, kako so me v to prisilili. Zamahnil je
z roko in dejal, da mu tega ni treba dopove-
dovati, ker je star komunist in ve, kako
partija dela s kadri. "Ne zavidam ti tega
položaja," je še sočutno dejal ob slovesu.
Šele čez pol leta sem bral v časniku, da je
bil Slavko Debenak spomladi 1949 aretiran
skupaj z ing. Vinkom Molanom, tudi tega
sem poznal, saj je bil v letih 1946-47 v Ptu-
ju poverjenik za kmetijstvo, in še z enim
drugim agronomom (njegovo ime mi je
ušlo iz spomina). Opisano je bilo, kako so
se vsi trije uspeli vriniti na državno po-
sestvo v Pekre, da so se lahko pogosteje ses-
tajali in "kovali zaroto proti naši partiji".
Kje in kako dolgo je prestajal kazen, nisem
mogel ugotoviti. Dvajset let za tem, to je po
zadušitvi "češke pomladi", sem to vprašal
njegovega brata Andreja, vendar se je na-
posrednemu odgovoru diplomatsko izog-
nil. Primer sem podrobneje opisal
predvsem zato, da z njim ponazorim ta-
kratne metode državne varnosti, ki se je z
osumljenci igrala kot mačka z mišjo. Po
mojem osebnem prepričanju je Slavko pa-
del v nemilost predvsem zato, ker je bil hu-
manist, zato je večkrat kritiziral posa-
meznme grobosti, ki jih je oblast izvajala
proti cesto tudi namišljenim "razrednim
sovražnikom". Upirala pa se mu je tudi me-
toda, s katero so začeli pri ustanavljanju
zadrug "višjega tipa" in sploh izgradnjo so-
cializma na vasi.
Povezano s tem naj dodam, da je tudi
meni nekako uspelo izmotati se iz tistega
vrtinca. Delo tajnika OZKZ sem začel op-
ravljati 3. januarja 1949, čez 3 tedne sem bil
poslan v Ljubljano v tečaj za funkcionarje
OZKZ. Tam so me pridobili, da sem spre-
jel mesto inštruktorja na Republiški zvezi
kmetijskih zadrug v Ljubljani, kjer sem
začel delati takoj po končanem tečaju sredi
marca 1949. Pri tem je najbrž imela nekaj
vpliva tudi prejšnja urednica Našega dela
Mija Štefe, ki je tedaj delala v personali
RZKZ. To sem sklepal po tem, da mi je, ko
sem tam oddal delovno knjižico, prijazno
dejala: "No, iz Ptuja v Ljubljano smo te pa
hitreje dvignili kot prej iz Žetal na Ptuj."
Tako sem se na razmeroma lahek način
izognil marsikateri neprijetnosti, ki bi jo
bil prav gotovo doživel, če bi ostal na delu
v Ptuju. Naj dodam, da so prav v času, ko
sem bil na 6-tedenskem tečaju v Ljubljani,
v Ptuju pripravljali že tretjo reorganizacijo
OZKZ, ukinili voljeno funkcijo tajnika in
imenovali sekretarja, ki je predvsem vodil
adimistrativni aparat. Svoje izkušnje in
zapažanja med službovanjem v Ljubljani,
Mariboru in Ljutomeru sem opisal v
podlistku "Epidemija KOZ" (kmetijsko-
obdelovalnih zadrug), ki je izhajal v Tedni-
ku v letih 1989/90.
GOLI OTOK
Neposredno povezano s sporom z in-
formbirojem in dogajanji v letu 1948 je
nastalo zloglasno taborišče na Golem oto-
ku. Čigava ideja je to bila, ni moč točno
ugotoviti. Dejstvo je, da se je takratno
vodstvo KPJ predvsem balo sovjetskega
vojaškega posredovanja. V takem primeru
bi sovjetske desantne enote prav gotovo
poskušale zasesti tiste kraje, kjer je bila v
zaporih večina IB-jevcev, jih osvoboditi in
postaviti na položaje. Da bi to preprečili, so
iskali ustrezno lokacijo, ki bi jo bilo težko
zasesti s prvim udarom, po potrebi pa bi
bilo možno zapornike po najkrajši poti
evakuirati na zahod, kamor bi se v primeru
popoldne sovjetske zasedbe umaknilo tudi
državno vodstvo. Po spominih nekaterih,
ki so bili blizu takratnemu vodstvu, naj bi
bila pogruntala lokacijo Golega otoka Kar-
delj in Bakarič. Ostali so to sprejeli in v na-
jvečji tajnosti so se začele priprave. Po po-
datkih iz knjig Dragana Markoviča "Resni-
ca o Golem otoku", izšla v Beogradu, še prej
je odlomke iz nje objavil beograjski NIN,
nekaj od tega pa tudi tednik 7-D v letu
1988, so na Goli otok prispeli prvi kaznjen-
ci 9. julija 1949, skupno 1200, ki so postavi-
li zasilno taborišče. Do konca tistega leta je
prispelo še 3663 kaznjencev iz raznih zapo-
rov takratne države, to je dobra polovica
tistih, ki so bili aretirani v prvem letu. Med
temi je bilo 348 zapornikov iz Slovenije, to
je približno enako povprečju v Jugoslaviji
glede na število prebivalcev in članov KP.
Ta podatek nam tudi pove, da v Sloveniji
niso bih nič manj ostri kriteriji kot v dru-
gih delih države.

Mizarjenje in
šivanje z Jakcem
Vas je presenetil naslov
današnje knjigarnice? Seve-
da, prej bi pričakovali kaj ta-
kega: Surfanje po Internetu z
Jakcem ali Deskanje z
Jakcem aH Kajvemkajše z
Jakcem. Toda niso vsi Jakci
novodobni otročajl, ki jim le
hitrost in sodobne pogrun-
tavščine zapolnjujejo življen-
je. So tudi otroci, ki so
ustvarjalni na drugačen
način. Prav tem in njihovim
staršem sta namenjeni lični
slikanici založbe Slovenska
knjiga, ki se je doslej uvelja-
vila z izbranim knjižnim
programom za mlade bral-
ce.
JAKEC MIZAR! in JAKEC
ŠIVA sta iz švedščine preve-
deni slikanici, ki ju uvrščamo
med poučne knjige za
najmlajše bralce. Njun avtor
Lars Klinting z jasnim in krat-
kim besedilom ter z velikimi
vabljivimi ilustracijami
predstavi osnovno mizarsko
orodje in šiviljske
potrebščine. Hkrati prinaša
prva slikanica natančno na-
vodilo in načrt izdelave za-
bojnika za orodje. Ob drugi
slikanici pa je podana izdela-
va ličnega predpasnika. Sli-
kanici vzpodbudita otroke in
starše k skupnemu ustvar-
janju ter mimogrede naučita
pravilne strokovne izraze
posameznega področja. Ja-
kec mizar ima svojo mizars-
ko delavnico in v njej kralju-
jejo skobeljna miza ter števil-
no orodje in mizarski pripo-
močki: kotnik, zložljivi meter,
ročna žaga ali lisičji rep,
ločna žaga, vrtalno vreteno s
svedri, ročni vrtalnik, brusni
papir in brusna kladica, izvi-
jač, vijaki, kladivo, žeblji,
klešče, mizarsko kladivo ...
Vse omenjeno je posebej
nazorno narisano in po-
jasnjeno, kako in kdaj se
uporablja. Tudi Jakčevo
šivanje predpasnika je po-
jasnjeno korakoma, torej od
izbire blaga, merjenja in ri-
sanja kroja, krojenja, nau-
darnega vbadanja do šivanja
s šivalnim strojem in pomer-
janja. In kdo je pravzaprav ta
nadebudni Jakec?
Neutrudni bobrček! Prav
zato sta slikanici tako mi-
kavni.
Knjigi štejeta dvaintrideset
strani in ju je prevedla Maja
Caserman, uredila pa Dani-
ca Štumberger. Slikanici
bosta dobrodošli tudi v vrtcih
in na razredni stopnji osnov-
ne šole, saj obujata in
vzpodbujata nekoliko po-
zabljene ročne spretnosti.
Uf/an« Klemenili
FILMSKI KOTIČEK
Šest cbif, sedem noč/
(Six DaySy Seven Nights)
Morda še niste vedeli, toda popolno življenjsko
srečo je mogoče najti v manj kot tednu dni. Seveda
se to dogaja samo na hollywoodskih tropskih oto-
kih, ki so - kot v omenjenem filmu - po možnosti
obkoljeni z gusarji. Na žalost se ti izkažejo kot še en
neuspešno dodan romantični element, vendar vas
taki spodrsljaji sploh ne bodo motili, saj je še bolj
moteče, da se konec zgodbe vam prej posveti, kot
se je piscu scenarija.
Pa poglejmo vsebino tokratne romance. Mladi new-
yorški par se niti po treh letih sestajanja ne pozna
dovolj dobro, zato se odloči preživeti oddih na
tropskem otoku. Njuno umirjeno počitnikovanje je
vredno zavidanja, vse dokler mlada žena (Anne
Heche) ne doživi letalske nesreče in se znajde na
zapuščenem otoku skupaj s pilotom (Harrison
Ford). Sledijo številni poskusi, da bi se rešila iz za-
gate, med prepiri se začne razvijati ljubezen in
vprašanje je, ali bo lahko preživela izven meja nju-
nega otoka.
Kratka vsebina nakazuje, da bi iz nje lahko nastal
dober pustolovsko obarvani film, vendar so se pro-
ducenti odločili za prevlado lahkega tona in roman-
tične vsebine. Tako je namesto boja za preživetje
poudarjeno zbadanje glavnih junakov - pogosta
tema njunih prepirov je med drugim velikost njenih
"jošk" in bokov. V zadnjem času Harrisonu Fordu
očitno ustreza vloga popolnega junaka, saj tokrat
igra moškega, ki reši svojo žensko iz vsake zagate.
Nasprotno pa Anne Heche pooseblja žensko nes-
posobnost in trmo - na srečo jo vodi pogumni
moški, ker bi drugače njene možnosti preživetja bile
enake njenemu inteligenčnemu kvocientu. Zaradi
možnosti izgredov feministkam ne priporočam tega
filma.
Kljub temu da romanca ne pride do pravega izraza,
vas bodo komični vložki spravili v dobro voljo. Cel
film je namenjen sprostitvi, saj je vsaka resna te-
matika izpuščena, zato si ga le privoščite pred
spanjem za sladke sanje. Navsezadnje ne morete
pričakovati, da bo vsak film na vas pustil trajnejši
vtis.
Nataša turan
fCDNIK - Četrtek, 17. s, / f, -uVr im
5
PO MASIH KRASIH
tENART / JUBILEJ LUTKARJEV
J600 otrok v »ijutkovnem pristanu«
)B 20-LETNICI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA PIKA IZ LENARTA VELIKO ODMEVNIH PRIREDITEV • 15.0KT0BRA PO-
TUJEJO LUTKARJI IN ČLANI KVINTETA ZAVRŠKI FANTJE V KANADO
{veza kulturnih društev in Lutkovno gledališče Pika iz
^enarta sta pripravila tiskovno konferenco, na kateri so
.^zgrnili   uspehe   te   priznane   amaterske   kulturne
jliupine in predstavili program gostovanja v Kanadi,
opozorili so tudi na velik odmev, na katerega so naletele
prireditve in gostovanja v okviru letošnjega Lutkovnega
pristana v Mariboru.
Veliko predstav so odkupile le-
sarske osnovne šole, največ
5veta Ana, Sveta Trojica in
Cerkvenjak, nekaj pa tudi Le-
nart in Voličina. Predsednica
2KD iz Lenarta Marija Šauperl
je povedala, da si je predstave
ogledalo 1600 otrok, ki so bili
izjemno navdušeni. Pripravili so
ludi predstave za varovance za-
voda Hrastovec-Trate in za
malčke v vrtcu. Očitno so s temi
gostovanji zadeli v polno in zato
bodo prihodnje leto z maribor-
skim lutkovnim gledališčem še
tesneje sodelovali.
Ob tej priložnosti so podrob-
neje predstavili uspehe domače-
ga lutkovnega gledališča Pika, ki
ea vodi Kristina Travnekar.
Gledališče deluje pod okriljem
Kulturnega društva Radka Smi-
Ijana iz Lenarta in je najmočne-
jše amatersko lutkovno gledali-
šče daleč naokoli. Članstvo se je
v teh letih precej spreminjalo;
zdaj jih igra šest: Kristina
Travneker, Darka Zakelšek,
Tinka in Srečko Pavlic, Slavko
Rakuša in Deja Kramberger.
Doslej so uspešno sodelovali na
abčinskih, območnih in re-
publiških srečanjih lutkovnih
skupin po Sloveniji in na njih
prejeli laskava priznanja in vi-
soke ocene. Nekatere predstave
so odigrali tudi 50 in večkrat. Ob
tem je treba posebej omeniti iz-
virno glasbo in besedila, ki jih
pišeta Tinka in Srečko Pavlic,
oče in hči, ki sta z dušo in tele-
som predana lutkarstvu. Ob 20-
letnici delovanja sta največ pri-
pomogla k izidu nove glasbene
kasete z naslovom Pesmi iz
Pikine skrinjice. Na njej je nekaj
najboljših besedil in skladb iz
zadnjih let delovanja skupine.
Lenarški lutkarji se na pov-
abilo folklorne skupine Mladi
glas iz Toronta odpravljajo na
gostovanje v Kanado. Poleg njih
bodo čez Atlantik odpotovali še
člani vokalne skupine Završki
fantje, ki jih vodi Darko Šker-
get. Med njihovim obiskom
bodo v Torontu podpisali listino
o sodelovanju in ohranjanju
slovenske kulturne tradicije
med skupino Mladi glas Planika
iz Toronta in KUD Radka
Smiljana iz Lenarta. Gostovanje
v Kanadi so podprla številna le-
narška podjetja, del denarja pa
so zagotovili tudi v Zvezi kul-
turnih društev, občini Lenart in
ministrstvu za zunanje zadeve.
M. Tos
Lutkovne predstave v lenarškem kulturnem domu so izjemno popularne
PTUJ / NEDEUSKA MATINEJA V DOMINIKANSKEM SAMOSTANU
Gospodje Ptujski
NEDELJSKA MATINEJA 20. SEPTEMBRA OB 11. URI V
KRIŽNEM HODNIKU DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA
BO POSVEČENA GOSPODOM PTUJSKIM
Vabimo Vas, da sledite poti, po kateri so se nekoč pomi-
kale meniške procesije, in si v križnem hodniku ptujskega
dominikanskega samostana ogledate nekaj drobcev
opreme iz časa, ko so na gradu prebivali gospodje Ptujski,
ter flguralne konzole, v katerih domnevamo portrete
članov te rodbine. Prireditev pa je namenjena tudi ogledu
ostale stavbne plastike v križnem hodniku in umetnin, ki
so se ohranile od prvotne opreme minoritskega samostana,
danes pa jih hrani ptujski muzej.
V okviru prireditev Dnevi
evropske kulturne dediščine, ki so
letos posvečene srednjeveškim
mestom, smo se v ptujskem mu-
zeju odločili, da pripravimo
manjšo razstavo na temo Ptujski
gospodje kastelani in ustanovi-
elji dveh ptujskih samostanov.
Izbira teme se utegne zdeti
nenavadna, saj so bili Ptujski kot
kastelani oziroma poveljniki na
gradu mnogokrat v sporu s ptu-
iskimi meščani. Vendar pa so
bili z mestom neločljivo pove-
zani več kot tristo let in to v času
njegovega Jiajvečjega srednjeve-
škega razcveta.
Izvor rodbine še ni povsem po-
i^snjen. Domnevamo, da so
Prišli s salzburškim nadškofom
Konradom L iz njegove do-
■novine Bavarske. Konrad I. je
*l3l na griču nad Ptujem pono-
sno pozidati utrjen grad. Grad je
''il namenjen obrambi nadško-
fovih štajerskih posesti pred ne-
nehnimi ogrskimi vpadi. Kot
Poi kastelan se leta 1132 omenja
Friderik, član rodbine, ki je po
'^^selbini pod gradom prevzela
^^di ime. Ptujski so vlogo kas-
l^lanov opravljali več kot tristo
% vse dokler ni Friderik IX.
'^ta 1438 umrl brez moških po-
|oincev. Kastelani so bili oskr-
J^^ki oziroma poveljniki na gra-
katerih naloga je bila skrb za
^^rnosi ptujske naselbine in
'''^ne okolice. V ta namen so
^orali na gradu vzdrževati
^^eviično vojaško posadko.
, O bivališču Ptujskih gospodov
*nko po številnih prezidavah,
'^zidavah in rušenjih z goto-
^'^^ijo povemo le malo. Grajske
stavbe so se v tristo letih nji-
hovega življenja na Ptuju močno
spreminjale. Nadškof Konrad je
dal na osrednjem delu griča
zgraditi dva stolpasta gradova.
Na večjega, ki je bil vsaj štiri-
nadstropen, se je naslanjala po-
dolgovata stavba, v kateri je bila
Bernard Ptujski? Figu-
ralna konzola v križnem
hodniku dominikanskega
samostana
viteška dvorana. Le-ta je še
danes v veliki meri ohranjena. V
naslednjih stoletjih je grad
prerasel v sistematsko organizi-
rano fevdalno postojanko, ki so
jo sestavljali stolp, grad, mali
stolp, hiša in žitnica na osrednji
grajski kopi ter dvanajst straža-
rnic, razporejenih okoli nje.
Pomembno prizorišče njihovega
bivanja na Ptuju je gotovo pred-
stavljala viteška dvorana. Gra-
jska oprema iz njihovega časa je
skoraj v celoti izgubljena. Ob
današnji Raičevi ulici so v šest-
desetih letih našli poškodovan
poznoromanski kapitel. Dom-
nevali so, da predstavlja del se-
vernega grajskega obzidja, ven-
dar danes menimo, da je bil se-
stavni del bogato opremljenega
notranjega prostora. Pomislimo
na viteško dvorano ali na grajsko
kapelo, o kateri žal ni nič znane-
ga. Izdelal ga je dober kamnose-
ški mojster sredi 13. stoletja.
Drugi kos grajske opreme, ki
bo predstavljen na razstavi, je
pečnica iz 15. stoletja. Na njej je
upodobljen grbovni ščitek z
zmajem, ena izmed heraldičnih
upodobitev Ptujskih. Oblika
peči in s tem pečnic je bila v tem
obdobju enotna. Spodnji, kuri-
lni del so obdajale kvadratne
pečnice, zgornji ali grelni del, ki
je bil cilindrične ali poligonalne
oblike, pa pravokotne. Lončarji
so izdelovali pečnice s pomočjo
glinastih ali lesenih modelov, s
katerimi so odtisnili reliefno po-
dobo. Ker so iz kraja v kraj
zaradi težavnosti prometnih po-
vezav prevažali predvsem mode-
le, ne pa tudi končnih izdelkov,
sklepamo, da je pečnica izdelek
ptujskih lončarjev.
Iz ohranjenih listin lahko
povzamemo, da so Ptujski
gospodje ustanovili oba ptujska
srednjeveška samostana, leta
1230 dominikanskega, 1239 ali
okoli 1260 minoritskega. Us-
tanovitelji so samostanom zago-
tovili osnovno gmotno podlago,
pa tudi kasneje so zanje skrbeli
in jim podarjali posesti. Od svo-
jih duhovnih ustanov so pričak-
ovali posvetne in duhovne kor-
isti: dvignil se jim je ugled v
krogu plemstva, v njih so videli
možnost oskrbe svojih članov,
velikokrat so si v njih uredili
tudi svojo grobnico. Z us-
tanovitvijo samostana si je
družina zagotovila trajno
molitev za pokoj duš in skrb za
posmrtne ostanke svojih članov.
Redovniki so se namreč zavezali,
da bodo za dobrotnike in člane
njegove družine molili,
opravljali masne daritve in se jih
spominjali na obletnico smrti.
Ptujski so si svojo grobnico
uredili v dominikanskem samo-
stanu. Zaradi številnih prezidav
danes njenega mesta ne moremo
natančno določiti, gotovo pa je,
da je bila sestavni del cerkvenega
prostora. To je bil namreč kraj,
kjer so redovniki pokopavali
svoje ustanovitelje, največje do-
brotnike in najimenitnejše ljudi.
Iz grobnice ali prostora nad njo
izvira tudi nagrobnik Friderika,
zadnjega Ptujskega, ki je danes
vzidan pod arkadami v pritličju
ptujskega gradu. V sklopu
razstave ga seveda ne bo mogoče
predstaviti, radi pa bi povabili
obiskovalce, da si ga ogledajo na
grajskem dvorišču.
Samostanske stavbe so skozi
zgodovino doživele številne
prezidave. Najlepši ohranjen
stavbni del samostana je ned-
vomno križni hodnik, katerega
današnja podoba je nastala v
prvi četrtini 15. stoletja, še v
času Ptujskih in najverjetneje z
njihovo podporo. Rebrasti oboki
se na notranji strani opirajo na
figuralne konzole, v katerih
vidimo vpliv parlerjanske
tradicije, ki je iz svojih središč v
Pragi in na Dunaju dosegla tudi
Ptuj in njegovo okolico. Ni še
povsem pojasnjeno, s čigavim
posredovanjem so parlerjanski
mojstri prišli na Štajersko, ver-
jetno pa je, da so k temu pripo-
mogli Ptujski in njihove zveze z
mogočnimi plemiškimi
družinami, predvsem s
Habsburžani. V najimenit-
nejšem, vzhodnem kraku
križnega hodnika opazimo na
konzolah grbovna ščitka z
grboma Ptujskih. Na enem je
upodobljen zmaj, na drugem
narobe obujeno sidro. Her-
aldična upodobitev je v času nas-
tanka hodnika predstavljala
neke vrste portret, s katerim si je
rodbina zagotovila stalno
navzočnost. V zadnjem času pa
so se pojavile domneve, da se
Ptujski v križnem hodniku niso
dali upodobiti le na simbnolni
ravni, ampak tudi na portretnih
konzolah. Z individualnimi po-
tezami izstopajo figure v
vogalih, v njih so raziskovalci
prepoznali Bernarda Ptujskega,
njegovo soprogo Vilburgo
Majdburško, njunega sina
Friderika in Ulrika Walsee-
jskega, ki je bil Bernardov bra-
tranec in skrbnik v času mlado-
letnosti.
Gospodje Ptujski so ustanovili
tudi ptujski minoritski samo-
stan. Iz časa nastanka ohranjen
prezbiterij je bil med drugo sve-
tovno vojno poškodovan, po rek-
onstrukciji pa se ponovno kaže v
nekdanji lepoti. Ptujski muzej
hrani nekaj drobcev cerkvene
opreme iz 13. stoletja, ki so
danes razstavljeni v nekdanji
kapiteljski dvorani in v križnem
hodniku dominikanskega samo-
stana. Domnevamo, da je tudi
nekaj teh umetnin nastalo po
posredovanju Ptujskih, ki so bili
v drugi polovici 13. stoletja do-
volj močni, da so v svoji us-
tanovi lahko zaposlili dobre
umetnike. Predvsem bi omenili
kakovostno plastiko Marije z
otrokom, ki je danes žal močno
poškodovana, in ostanke sten-
skih slikarij iz prezbiterija in s
severne cerkvene stene.
S fotografijami bomo predsta-
vili tudi nekaj umetnin iz ro-
marske cerkve na Ptujski Gori,
katere ustanovitev prav tako
povezujemo z rodbino Ptujskih.
. Razstava bo odprta od 20. sep-
tembra do 30. novembra. Sep-
tembra in oktobra od 10. do 16.,
v soboto in nedeljo od 10. do 17.
ure, novembra pa od 10. do 15.
ter v soboto in nedeljo od 10. do
16. ure. Ogled je možen vsako
polno uro v spremstvu vodnika.
Polona Selinšek
SLOVENSKA BISTRICA / LJUDSKA UNIVERZA PRED
NOVO IZOBRAŽEVALNO SEZONO
Veliko zanimanje
za izohraževan§e
Ko se poletje prevesi v september, pričnejo tudi pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici izva-
jati načrtovane oblike izobraževanja za novo sezono. Vida Lepoglav, direktorica LU, je
povedala, da v teh dneh intenzivno zbirajo prijave, resno delo pa bodo pričeli 15. septembra.
V šolskem letu 1998/99 vabijo za pridobitev izobrazbe v različne izobraževalne programe, kot so
pomočnik konfekcionar, trgovec - prodajalec, trgovec - prodajalec za prekvalifikacijo, ekonomsko-
komercialni tehnik, strojni tehnik, računovodja in poslovni sekretar. Pri programu za poklic kon-
fekcionarja gre v Slovenski Bistrici za redno srednjo šolo, z novim šolskim letom pa imajo prostih 25
učnih mest še za odrasle. "Vse omenjene oblike so pri nas že ustaljene, le program poslovnega sekre-
tarja letos uvajamo prvič. Razpisali smo tudi tečaje za učenje tujih jezikov, pri predšolskih otrocih
bodo ti potekali v vrtcih, za šolske otroke in odrasle pa v prostorih Ljudske univerze. Pri splošnem
programu izobraževanja imamo novost, to je šola govorništva ali retorike. Konec septembra pa
pričnemo še tečaje računalništva in enkrat mesečno opravljamo tudi izpite iz aktivnega znanja
slovenskega jezika za pridobitev slovenskega državljanstva. Tudi letos bomo nadaljevali izo-
braževanje animatorjev za ohranjanje kulturne dediščine na podeželju, kar bo tudi v novi izo-
braževalni sezoni potekalo preko javnih del. Veliko nam pri izvajanju teh nalog pomagata tako Za-
vod za zaposlovanje kot občina Slovenska Bistrica. Ob vsem omenjenem bomo letošnjo jesen pričeli
še študijske krožke, a smo jim dali novo vsebino," je povedala direktorica LU Slovenska Bistrica
Vida Lepoglav.
Vida Topo/ovec
6
četrtek, 17. september 1998 - TEDNIK
RCPOBTAZE
OBISK AVSTRIJSKIH VINSKIH CEST
Kako se turlzmit lotevafo sosedi
/apisa o haloških vinsko-turističnih cestah sta naletela na
nemalo jeznih reakcij snovalcev in izvajalcev haloške
vinsko-turistične ponudbe. Poleg tega pa je veliko več pozi-
tivnih odmevov o upravičenosti naših novinarskih ugotovi-
tev. V nadaljevanju bi lahko začeli objavljati zgodbe o
razočaranjih, ki so jih posamezniki ali skupine doživeli v
Halozah, ko so želeli zaužiti njihove tekoče in druge sado-
ve in si kako steklenico vina odnesti s seboj. Da ne bo nes-
porazuma: na nekaterih, res redkih, lokacijah v širnih Ha-
lozah je mogoče zaužiti vse značilne dobrote teh krajev, v
glavnem na osnovi vnaprejšnjega naročila, slučajnega gos-
ta pa bodo Haloze s svojo ponudbo zagotovo in globoko
razočarale. Res je tudi, da je na območju Haloz kar precej
gostiln, v mnogih pa ni mogoče dobiti niti pristne haloške
kapljice, da o domačih dobrotah sploh ne govorimo.
Sredi prejšnjega tedna sva za
primerjavo obiskala delček vins-
kih cest v sosednji Avstriji.
Avstrija je tradicionalno turis-
tično gostoljubna dežela in njen
turistični izkupiček presega iz-
kupiček držav, ki imajo navidez-
no veliko večje možnosti. Tudi
prejšnja Jugoslavija je z vsem
morjem, gorami in drugimi za-
nimivostmi dosegala v primerja-
vi z Avstrijo le drobiž. Kaj je to-
rej v sosednji državi tako turis-
tično mikavnega?
Doživetje avstrijske vinske
poti bo zvenelo kot reklama zan-
jo, čeprav je bil najin namen kri-
tično pogledati tudi tja. Pa je kaj
kritičnega o njej težko zapisati,
saj v teh predjesenskih dneh
preseneča ena sama lepota, ure-
jenost, prijaznost in bogastvo
ponudbe. Da so avstrijske
vinske ceste znane tudi mnogim
Slovencem, je dejstvo in še en
dokaz, da bi lahko s podobno
ponudbo od nas in tujcev tržile
tudi Haloze.
Pa lepo po vrsti.
Nam najbližji je splet vinskih
cest, ki se začne takoj za mejnim
prehodom Jurij (Langeg). Nanjo
lahko vstopimo tudi takoj za me-
jnim prehodom Šentilj ali bolj z
avstrijske notranjosti, skozi
mestece Gamlitz. Takoj za me-
jnim prehodom Jurij, ko še ni
pravih vinogradov in vinskih
kleti, nas nase že opozori prva
tabla, ki ponuja prenočišča, po-
dobi postelje pa so pomenljivo
dodani srčki. Tukaj je torej
mogoče prenočiti ali si
"odpočiti" čez dan in zapraviti
prve šilinge. Prava vinsko-turis-
tična zanimivost se začne s pri-
hodom na vrh. Pravzaprav že
nekoliko prej nase opozori
mogočna in prekrasno urejena
turistična zgradba v kraju Glanz.
Ob njeni desni je velika tabla, ki
nazorno prikazuje številne
vinske poti, opredeljuje zvezne
in krajevne ceste, vabi na cesto
klopotcev (Klapatzenstrasse) ter
ponuja preštevilne možnosti za
obisk določene turistične kmeti-
je. Desno pelje široka državna
cesta proti že omenjenemu mes-
tecu Gamlitz, z nje se lahko na-
potimo proti Šentilju, levo pa
nas tabla usmerja na Siidstei-
rische Weintrasse.
Vožnja proti Gamlitzu je pravi
užitek. Široka in lepa cesta pelje
po vrhu hriba, levo in desno pa
lahko opazujemo bogastvo vino-
gradov. Vse je lepo obdelano,
trava ob cesti pokošena, številne
hiše so živo pisanih barv in se
čudovito skladajo z okolico. Ne-
verjetno veliko je cvetja, ki krasi
okna, gostoljubni domačini pa s
cvetjem okrasijo tudi vse drugo,
kar je le mogoče. Njihovi
domišljiji ni konca in za okrasi-
tev hiš in dvorišč ter za vzbujan-
je pozornosti gostov izrabijo
prav vse možnosti: kmečko
orodje, vozove, pridelke. Tabel,
ki vabijo na posamezna kmečka
turistična dvorišča, je toliko, da
se kar ne moreš odločiti za eno
od njih. Sporočila Buschen-
schank, Weingut, Konfortzimmer,
Flashenioeinverkauf najdemo
tako rekoč na vsakih 50 metrov.
Gre seveda za vinotoče z dobrim
vinom, udobne sobe, prodajo us-
tekleničenega vina in tako na-
prej. Ponujajo tudi bučno olje,
grozdni sok pa še in še. Če se v
Halozah počutiš kot nezaželen,
ti tukaj zraste turistični ponos in
Kažipoti ob vinski cesti
zaradi številnih prijaznih pova-
bil se začneš počutiti povsem
domače.
Mislila sva, da ja tako ob
glavni cesti. Poglej va torej še
navzdol po ozkih in zavitih po-
teh. Te so po svoji širini in podo-
bi povsem podobne haloškim.
Tudi pokrajina je podobna in
haloška nič ne zaostaja s svojo le-
poto. Tudi urejenih hiš je v Ha-
lozah veliko. Razlika med enim
in drugim območjem pa je v
tem, da Avstrijci ponujajo vse,
kar je zraslo na njihovi zemlji.
Vabijo nas napisi Hofladen, torej
prodaja na dvorišču. Tudi ob
cesti ponujajo svoje dobrote in v
bogati jeseni se je mogoče kar
med vožnjo po vinski cesti
oskrbeti s številnimi dobotami.
V tej smeri sva videla dovolj,
zapeljeva se torej nazaj do kraja
Glanz in nato naprej v smeri, ki
obljublja doživetje Ceste klopot-
cev. Prej široka cesta se začne
ožiti in znova postane podobna
haloški. Ob vstopu na cesto klo-
potcev stoji velikan s štirimi pari
kril. Taki, veliki, lepo izdelani
in skrbno pobarvani so tudi vsi
drugi klopotci ob tej in drugih
cestah. Kaže, da je oblika klo-
potcev predpisana ali vsaj dogo-
vorjena in tudi to je pomembna
značilnost avstrijskih vinskih
cest.
Tako, si rečeva, spoznala sva
zunanjost ponudbe, za do-
končen vtis si jo morava ogledati
tudi pobliže. Med številnimi
Ponudba ob avstrijski vinski cesti je izredno pestra
in bogata, turistične kmetije lepo urejene
ponudbami, ki obetajo gostol-
jubno kmečko dvorišče in pro-
dajo ustekleničenega vina, se pač
odločiva za enega. Na prijazni
leseni terasi že sedi skupina gos-
tov s polno mizo praznih in še
polnih vrčev vina. Očitno gre za
prijatelje, ki kvartajo za "runde".
Čudno, kar sredi četrtkovega
dne. Vstopiva v lepo urejeno
notranjost in skozi lino izza
točilnega pulta nama ženski glas
sporoči, da naj trenutek počaka-
va. Čez nekaj minut pribiti nata-
karica, verjetno gospodinja. V
vrčku prinese domače vino, nato
pa na najino željo pripravi na-
rezek. Kot v Halozah: meso iz
tunke, klobase, zaseko, domačo
pašteto, jajce, nekaj paradižnika
in paprike ter domač kruh. Vse
skupaj (hrana in pijača za dve
osebi) je veljalo 140 šilingov in
zdelo se nama je poceni. Da pre-
veriva resničnost ponudbe us-
tekleničenega vina, vzamema s
seboj še vsak eno buteljko po 50
šilingov. V času najinega gosto-
vanja se je nabralo še nekaj ljudi,
prodali so tudi karton buteljk.
Vse to na navaden, delovni dan v
začetku septembra.
Posloviva se od prijazne gosti-
teljice in pozorno pogledujeva
na dvorišča drugih, preštevilnih
vinotočev. Tako rekoč povsod
stoji po nekaj avtomobilov; za-
nimivo bi bilo torej pogledati,
kako je tu ob sobotah, nedeljah
in praznikih.
Z doživetjem dela avstrijske
vinsko-turistične ceste sva bila
zelo zadovoljna, in čeprav sva še
tako pozorno opazovala, česa ne-
gativnega nisva uspela odkriti.
Na kupljeni buteljki piše samo
ime pridelovalca in vrsta vina,
etiketa je okrašena s sliko
domačije, podatkov o analizi
vina in ustrezni odločbi pa ni
zaslediti. Je torej avstrijska
država manj stroga in postopek
za dovoljeno prodajo vina manj
zapleten? Je tako tudi pri drugih
vinsko-turističnih dejavnostih?
Je zgolj velika konkurenca zago-
tovilo kakovosti storitev in bla-
ga?
Kakorkoli že, zgled avstrijskih
vinskih cest je dober, in če bi bili
sposobni njihove izkušnje vsaj
delno prenesti v Haloze, bi le-te
zaživele. Tako pa je slišati, da je
ena od turističnih  kmetij  v
občini Majšperk že zaprla vrata.
Menda zaradi majhnega obiska
in prevelikih dajatev državi. Če
haloški ljudje v turizmu ne vidi-
jo prihodnosti, potem je s celot-
no zadevo nekaj hudo narobe,
takšna in drugačna promocija pa
dosega pri razočaranih turistih
nasprotni, negativni učinek. Na-
mesto velikopoteznih projektov
bi bilo v začetku potrebno odgo-
voriti na osnovno vprašanje:
kako večje število ljudi pritegni-
ti v turistično ponudbo Haloz in
obiskovalcem poleg lepot ponu-
diti preštevilne dobrote. Šele ta-
krat bodo prijazne table, ki vabi-
jo na vinsko-turistične poti,
začele opravljati svojo funkcijo,
sicer je vse skupaj bob ob steno.
Jože Brtiiii
Tatiana Mohorko
Domišljija gostincev ob vinski cesti ne pozna meja
Polno parkirišče ob enem od prijetno urejenih gostišč
Avstrijski klopotci s štirimi pari kril so posebnost;
na Cesti klopotcev je podobnih "velikanov" še dosti
Ob vinski cesti imajo tudi skrite kotičke za zaljubljene
Velika tabla z zemljevidom in ponudbo pritegne p°'
zornost
fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998
7

pESTRNIK / SREČANJE JUBILANTOV
Urbmiani - praznovali 60'letnica
l^a Destrniku, v gostišču Grozil, so se 29. avgusta
2brali Urbančani, rojeni v letu 1938. V krstni knjigi jih
je zapisanih 86, na pobudo organizatorke Brigite Ter-
glavčnik, poročene Plaveč, pa se jih je zbralo le 32.
prišli so od blizu in daleč in se spoznavali, kdo so, saj
so se njihovi obrazi spremenili. Le nasmeh in solze v
očeh so govorile: To si ti!
Spomini so jim hiteli daleč
nazaj. Da bi bolj obudili
spomine na šolske dni, so si
želeli ogledati šolo. Tam jih je
pričakal župan občine Destrnik
- Trnovska vas Franc Pukšič in
jim razkazal obnovljeno staro
šolo, prizidek  in novo lepo
telovadnico. Povedal je, koliko
bo vse to stalo in da smo krajani
veliko pomagali s svojim
deležem.
Po ogledu so se vrnili v
gostišče, si nazdravili, zapeli in
tudi zaplesali. Bilo je lepo in
sklenili so, da se čez pet let spet
srečajo, vabijo pa tudi tiste, ki se
tokratnega srečanja niso mogli
udeležiti.
Julifana Černezel
Na sliki so Urbančani, rojeni 1938 (nekaj jih je prišlo pozneje in jih na fotografiji
ni). Foto: Laura,
PTUJ / 60-LETNICA MATURE
Dan, ki ga bodo
še dolgo pomnili
5. septembra so se v Ptuju, v restavraciji Ribič, srečali ptujski gimnazijski maturantje iz
leta 1938. Na srečanje jih je prišlo osem, živi pa jih še devetnajst. Od profesorjev živi še ed-
ino prof. dr. France Habe, ki jih je poučeval zgodovino in zemljepis. Danes je star 91 let
Ptujski gimnazijski maturantje iz leta J 938 ponovno
v šolskih klooeh. Foto: Črtomir Goznik
Ptujski gimnazijski maturan-
tje iz leta 1938 so se prvič srečali
leta 1948, nato vsakih deset let,
po 50-letnici mature pa srečanja
organizirajo vsako leto. Srečanja
potekajo v obujanju spominov
na lepa dijaška leta, ki so jih
preživeli v ptujski gimnaziji,
kjer je danes osnovna šola Olge
Meglic, pa tudi o drugem, kar jih
je povezovalo nekoč in jih
povezuje še danes. Ob letošnji
60-Ietnici mature je bilo še pose-
bej slovesno. Po 60 letih so
ponovno doživeli učno uro. V
nekdanjo učilnico številka 14,
kjer so imeli pouk, so se v soboto
posedli tako kot nekoč. Ob tej
priložnosti jih je j^risrčno
pozdravil ravnatelj OS Olge
Meglic Ervin Hojker, ki je tudi
podžupan mestne občine Ptuj.
Predstavil jim je šolo, ki jo danes
obiskuje okrog 600 učencev in ki
v okolju dosega zavidljive rezul-
tate ter ima tudi zelo ambiciozne
načrte. Kot ranvatelj pa je
ponosen na tradicijo šole, ki so
jo pomagali ustvarjati tudi ma-
turantje iz leta 1938. V zadnjih
letih so jo celotno obnovili. Šola
je poskrbela tudi za to, da so
nekaj starih šolskih klopi shra-
nili in jih bodo ob kakšni od
slovesnosti pokazali javnosti.
Nekdanji maturantje so bili
nad videzom šole in vsebino nje-
nega dela, ki je močno odprta v
okolje, izredno navdušeni. Zelo
pa jih je ganil tudi prijazen rav-
nateljev sprejem, ki ga bodo še
dolgo pomnili. Dan ob 60-let-
nici mature bo postal njihov ne-
pozabni dan. Hvaležni so tudi
županu mestne občine Ptuj Mi-
roslavu Luciju, ki jim je za ju-
bilejno srečanje podaril kurente
in buteljke ptujskega vina. Zno-
va se bodo srečali prihodnje leto.
MG
BERNARDA BENKA PULKO / PO ZEMLJI OKOLI SONCA
Motor in neznanet
Tukaj je bil, pred menoj, ves lep
in krasen kot takrat, ko sem se
poslovila od njega. Potrpljenje se
mi je že dodobra razrahljalo, a se-
daj je bil tukaj in preplavila me je
ljubezen.
"Juhuhu," sem zapela po štajer-
sko. Ne da bi en sam od radoved-
nih navzočih razumel slovensko,
ga ni bilo, ki ni opazil nepopisnega
veselja na mojem od čakanja utru-
jenem obrazu.
Dolga vrsta temnopoltih de-
lavcev me je radovedno opa-
zovala, ko sem poslala enega od
njih na bencinsko črpalko po nekaj
kapelj goriva za mojega beemveja.
Zanimivi popotnik je stal nedaleč
vstran in pozorno opazoval doga-
janje.
"Pravite, da odpotujete? Torej
boste pakirali motor?" so mi
možgani po nekaj trenutkih ne-
popisne sreče le začeli delovati.
"Da."
"Potrebujete kletko za svojega
dvokolesnika?"
"Prav bi mi prišlo, če bi smel upo-
rabiti vašo," je bil odkrit.
"Seveda! Kako ne! In .še. kak trak.
vzemite, da ga boste trdno zvezali,"
sem ponudila, kar je bil zame od-
pad in nekaj sto dragocenih dolar-
jev prepotrebnih pripomočkov,
brez katerih motor ne more na le-
talo.
"Kako prijazno," je polglasno pri-
pomnil, objemaje komolec leve
roke z desnico, v spodobno razk-
oračeni pozi, čvrsto oprt v beton-
ska tla.
"Nič na svetu ne more biti pri-
jaznejše od vašega namena, da
me pričakate in mi ponudite svojo
izkušeno pomoč," sem želela
povedati nekaj o neizmerno vred-
nosti njegovega početja. Med po-
govorom sem se nekajkrat spre-
hodila okoli zaboja, iz katerega so
prijazni domačini osvobodili motor
brez moje pomoči. Eden izmed
njih mi je pomolil kanglico bencina
in začela sem z oživijenjem. Ubogi
fant! Skoraj mesec dni, odkar je
zadnjič polzel vzdolž gladke ceste.
Sedaj je potreboval nekoliko časa,
da se je odzval in zaropotal v svo-
jem čudovitem ritmu. To je pesem,
ki sem jo pogrešala, sem pomislila
razneženo in s kotom očesa opaz-
ila doktorja kako se je namuznil ob
pogledu na ponovno srečanje.
Zanimiv moški. Všeč mi je njegov
odnos. Ne kritizira, ne soli pameti
in je videti nadvse normalen,
čeprav brez čudaštva skoraj ne
gre, ko je nekdo tako obrisan, da
se vozi z motorjem okoli tega
ljubega planeta.
"Koliko časa ostanete v Cara-
casu?" sem se potrudila preus-
meriti pozornost še na kaj drugega
kot na motor, ki me je tistega tre-
nutka navdajal z eno samo,
neskončno srečo.
"Štiri dni. In kako se vi
kratkočasite v tem peklenskem
mestu?" je vrnil vprašanje.
"Učim se špansko."
"Tudi ob večerih?"
"Da, največkrat ne odneham
pozno v noč. Veliko obveznosti
imam zraven španščine. Pišem,
urejam vizume in druge papirje in
veliko elektronske pošte vsak dan
potrpežljivo čaka, da odgovorim,"
sem očitno naveličano pripove-
dovala o življenju brez motorja.
"Če utegnete, bi ob pijači pok-
lepetal z vami."
Brez pomišljanja in želje, da
nadaljujem pogovor v vljudnem
tempu, sem bleknila da, še preden
bi si utegnil premisliti.
"Eno izmed potovalnih pravil je
to, da ne vozim ponoči. Ne boste
hudi, če se sestaneva brez motor-
jev?"
"Nikakor," sem odsotno pripom-
nila, medtem ko sem se potihoma
čudila, da ima povrhu podobnega
motorja, čelade in oblek še ista po-
tovalna pravila.
Carinski uslužbenec ali policaj v
vojaški uniformi je še zadnjič pre-
veril dokumente. Motor je bil
ponovno na cesti in zadovoljno je
godel v pozdrav novim kilometrom
neznanega kontinenta.
Ponovno smo se vrnili na le-
tališče, kjer sem se šele sedaj
spomnila, da sem ob prihodu
videla GS BMW in zasanjana v
misel na svoj motor niti pomislila
nisem, da utegne biti naokoli še
kak popotnik. Sedaj sem vedela,
da je rdeči popotniški motor pri-
padal zanimivemu tujcu.
Oba usmerjena proti mestnemu
centru sva delila zame prve, zanj
pa zadnje kilometre
južnoameriškega kontinenta.
Pomislila sem na naključja. Ne
more biti ... Preveč sreče za nak-
ljučje ... Kič!
"Dobrodošla v Južni Ameriki in
na svidenje ob osmih zvečer!" je še
zaklical, preden sta glasna motorja
prevzela besedo v igri moči na po-
divjani cesti v dolini Caracas.
8
četrtek, 17. september 1998 • TEDNIK
NASI KRAJI IM UVDJE
PTUJ / SUROVINA PRED PRESELITVIJO
Naložbo^ vredna
60 milijonov iolmrjev
v industrijski coni na Ormoški
cesti v Ptuju, v neposredni bližini
Save, gradi Surovina Maribor nov
objekt, ki bo nadomestil sedanjo
lokacijo odpada na Bregu, ki že
dolgo kazi podobo Ptuja v tem
delu, ki je z novim mostom za
pešce čez Dravo še pridobil na
pomenu. Kot smo izvedeli naj bi
do preselitve prišlo predvidoma
konec meseca.
Preselitev so narekovale razvo-
jne potrebe mesta, pa tudi Surovi-
na Maribor je iskala nadomestno
lokacijo, ki je skladna z njenimi
interesi in interesi mesta. Investi-
cija v nov objekt je vredna 60 mi-
lijonov tolarjev, je ekološko čista
in okolju v ponos, so prepričani
investitorji. Tudi na novi lokaciji
bodo zbirali vse sekundarne suro-
vine, ki se dajo še enkrat predela-
ti.
V prvi fazi po preselitvi ptujske
Surovine na novo lokacijo bodo
na tem območju uredili parki-
rišče.
MG
Nova Surovina bo imela sedež v industrijski coni na
Ormoški, v neposredni bližini Save.   Foto: Č. Goznik
PIUJ / z GRAJSKIM GRIČEM
UPRAVLJA MESTNA OBČINA
S postopnostjo
do prave vsebine
z ministrstva za kulturo je na ptujsko občino
pred kratkim prišla razveseljiva novica: po dolgih
m napornih prizadevanjih je mestni občini Ptuj
le uspelo, da jo je ministrstvo pooblastilo za up-
ravljanjem z grajskim gričem in tistim delom
grajskih prostorov, ki niso v uporabi Pokrajinske-
ga muzeja Ptuj. Upravljanje je vezano na pro-
gram muzejske službe in stališča službe za
varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Mestna občina bo od ministrstva morala pridobi-
ti soglasje za program del, ki bo predmet po-
godbenega odnosa med njo in bodočim investi-
torjem oziroma koncesionarjem, ki bo uredil
grajsko restavracijo kot gostinski objekt visoke
kategorije.
V zvezi s ptujskim grajskim kompleksom, gradom
oziroma njegovim upravljanjem sta državnega
sekretarja v ministrstvu za kulturo Silvestra
Gabrščka 23. junija letos obiskala podžupan
mestne občine Ptuj Ervin Hojker in vodja oddelka
za družbene dejavnosti Ivan Vidovič. Ob tej pri-
ložnosti sta mu predstavila ptujske želje oziroma
predloge v zvezi z rabo grajskega hriba, da bi ta lah-
ko v popolnosti zaživel za turistične in kulturne na-
mene. Do sedaj to ni bilo mogoče, ker si je država
lastila nekaj, kar ji ni pripadalo. Gre za del grajske-
ga griča, ki vključuje spodnje parkirišče, spodnje
hiše, cesto na grad ter spodnje grajsko dvorišče z
nekdanjo restavracijo in vzhodnim stolpom. To je
sedaj s pooblastilom dobila v upravljanje mestna
občina Ptuj, ki se bo, kot sta povedala Ervin Hojker
in Ivan Vidovič, urejanja oziroma sanacije tega dela
grajskega griča lotila načrtno in temeljito. Želi pa
imeti tudi mnenja in predloge občanov, do katerih
naj bi prišla na priložnostni okrogli mizi. Kot os-
nova za urejanje tega območja bodo služil idejn
projekt, ki je za ureditev grajske restavracije in ju-
govzhodnega stolpa bil narejen že pred leti, precej
let pa je tudi že star ureditveni načrt za grajski
kompleks, ki naj bi ga uredili kot park, kot središče
srečevanja Ptujčanov in drugih obiskovalcev tega^,
območja. Prvenstveno naj bi bil namenjen pešcem.
Osnova za vse posege na grajskem hribu naj bi bil
koncept razvoja, ki naj bi ga uresničevali postopno,
začetek pa naj bi bil v letu 1999. Osnovna je urejena
infrastruktura na tem območju (vodovod, kanaliza-
cija in plinsko omrežje), saj je sedaj ni. Tega ne bo
urejal noben koncesionar (tega bodo iskali za
grajsko restavracijo), lo bo morala urediti mestna
občina Ptuj, ki bo za te namene zagotovila sredstva
v svojem proračunu. V letu 1995 jih je proračun že
imel, in ker ni bilo možnosti za posege, so jih pre-
kanalizirali v druge namene. V letošnjem pro-
računu pa jih niso zagotovili, čeprav so bili že v
lanskem letu dani pogoji za vlaganja na tem
območju, ker upravna enota Ptuj ni izdala sklepa o
uvedbi denacionalizacije, čeprav se potencialni de-
nacionalizacijski upravičenci še naprej pritožujejo.
V mestni občini Ptuj pa poudarjajo, da vlaganja
niso (bila) mogoča, dokler ne bi imeli ustreznih pa-
pirjev.
Do konca leta naj bi poskrbeli za odstranitev ne-
katerih manjših črnih točk na grajskem komplek-
su, ki kazijo okolje in katerih ureditev ni vezana na
velika sredstva. Do lesenih stopnic naj bi postavili
razsvetljavo in uredili tlakovec, saj je pot na grad
mimo hotela Mitra vse prej kot ugledna. Pa tudi na
samih lesenih stopnicah so potrebni nekateri
manjši posegi, prav tako v zelenih delih grajskega
griča. Veliko pa lahko že naredi sprotno čiščenje
tega območja.
MG
PTUJ / NOVEMBRA NOVA NEPROFITNA STANOVANJA
Selitev do koma leta
Gradnja drugega stanovanjskega bloka z neprofitnimi stano-
vanji na Osojnikovi cesti v Ptuju poteka po načrtih oziroma
celo hitreje, kot so načrtovali. Sredstva si je Podjetje za sta-
novanjske storitve, d.o.o., Ptuj pridobilo s posojilom na
podlagi določil 7. razpisa posojil za neprofitne stanovanjske
organizacije za leto 1997, ki ga je razpisal Stanovanjski
sklad Republike Slovenije v letu 1997 v višini 60 odstotkov,
20 odstotkov kredita je zagotovila mestna občina Ptuj, 20 pa
investitor. Izvajalec del Gradiš - Gradbeno podjetje, d. d.,
Ptuj bo dela končal že v novembru, tako da se bodo najem-
niki lahko v nova stanovanja vselili že do konca leta.
Na osnovi tretjega javnega
razpisa za dodelitev neprofitnih
stanovanj so upravičenci že iz-
brani. V roku se je na razpis pri-
javilo 66 prosilcev, stanovanja
jih bo dobilo prvih 32 od skupno
54, ki so izpolnjevali pogoje iz
razpisa in so zbrali največ točk.
Na že objavljeni seznam upra-
vičencev za dodelitev neprofit-
nih stanovanj je investitor prejel
sedem pritožb.
Od ustanovitve podjetja, ki je
eno od 15 v Sloveniji, poobla-
ščenih za gradnjo neprofitnih
stanovanj, so v Ptuju zgradili z
novim blokom vred 72 neprofit-
nih stanovanj, ki so namenjena
za povečanje fonda najemnih
stanovanj. Status neprofitne sta-
novanjske organizacije si je
podjetje pridobilo z izpolnitvijo
pogojev iz pravilnika o posebnih
pogojih delovanja neprofitnih
stanovanjskih organizacij mi-
nistrstva za okolje in prostor.
Kot je povedal direktor podjetja
Janez Belšak, je bistvo delovanja
neprofitne stanovanjske organi-
zacije, da s primerno organizj,
ranostjo zagotovi sklad cenovno
dostopnih najemnih stanovanj
za občane z nadpovprečnimi
osebnimi dohodki. Neprofitna
stanovanja namreč niso social-
na, kot to menijo nekateri, in
tudi niso namenjena trgu.
Pritličje novega bloka je na-
menjeno poslovni dejavnosti in
ga je odkupilo trgovsko podjetje
Tuš, s čimer so bila pridobljena
sredstva za sofinanciranje ko-
munalne opreme, ki bi bila sicer
za delež neprofitnih stanovanj v
celoti breme mestne občine Ptuj,
MO
Novi stanovanjski blok s Potrčeve ceste.
Foto: Črtomir Goznik
SLOVENSKA BISTRICA / DEVETDESET LET FOTOSALONA ČERIČ
Že četrta »foto«
generaci/a
časi pred devetdesetimi leti, 1908. leta, ko se je Jakob
Čerič v Oplotnici pričel poklicno ukvarjati s fotografiran-
jem, tej obrti niso bili naklonjeni. Po naročilu posameznih
trgovcev in gostilničarjev je sicer izdeloval razglednice, ven-
dar pa se takrat s to dejavnostjo ni dalo živeti. Ljudje so se
v tistih časih veliko manj fotografirali kot danes, poleg tega
pa je bila Oplotnica, čeprav bogata, takrat le majhen
podeželski kraj, zato se je Jakob, začetnik fotografov
Čeričev, moral ob fotografiji ukvaijati še z drugimi rečmi.
Njegov pravnuk Mladen Čerič ml. rad pove, da je bil prade-
dek pravi "frajkinclar". Da bi preživel družino, se je loteval
številnih del, tako je bil celo organist in med drugim je is-
kal tudi vodo.
1935. leta, ko je v Slovenskih
Konjicah fotografsko obrt na-
daljeval sin Franjo, Mladenov
stari oče, so bili že precej dru-
gačni časi. Ljudje so veliko bolj
obeleževali razne dogodke, pa
tudi fotoaparatov je takrat že
bilo nekaj, menda je bilo takrat
tudi zanimanje za razglednice
posameznih krajev večje kot
danes. Franjo Čerič, ki je bil
med drugo vojno v partizanih, je
s fotografskim aparatom skrbno
obeleževal razne dogodke iz
obdobja naše polpretekle zgodo-
vine. Večina njegovih izvrstnih
fotografij, ki so pravi dokumenti
časa, je danes v muzeju novejše
zgodovine v Mariboru, nekaj pa
jih družina hrani doma. Kot je
povedal Mladen ml., je žal pre-
težni del njihovega bogatega
foto arhiva 1989. leta v julijski
poplavi uničila voda.
1952. leta se je Franjo Čerič iz
Slovenskih Konjic preselil v
Slovensko Bistrico, na Trg svo-
bode 11, kjer je še danes Čeričev
fotosalon. Za njim je obrt 1970.
leta prevzel sin Mladen Čerič st.,
ta pa je letošnjo poletje vse posle
predal sinu, ki predstavlja že
četrto generacijo Čeričevih foto-
grafov. Mladen st. sicer tu in tam
še vzame v roko fotoaparat, tudi
v delavnici ga še srečate, a rekli
bi, da fotografira še zgolj za "svo-
jo dušo", ker je to pač v njem,
drugače pa se sedaj ponovno
ukvarja s svojo mladostno lju-
beznijo in rad sede za volan mo-
tornega kolesa. Kar nekajkrat je
v zadnjem času tekmoval pri ve-
teranih in bil pri tem uspešen.
Rad pa je tudi v naravi, v svojem
vinogradu, ki ga ima v vino-
rodnem Vinarju.
Z Mladenom ml. sva govorila
tudi o fotografiranju. Meni, da
ob poplavi vseh mogočih znamk
fotoaparatov ljudje sicer radi
obeležujejo razne dogodke, ven-
dar so mnogi izdelki kasneje vse
preveč prisiljeni. Bolj bi morali
pri fotografiranju razmišljati o
kompoziciji fotografije ter o
vsebini, ki jo želijo z njo spo-
ročiti.
Če se pred devetdesetimi leti v
kraju, kot je Oplotnica, s foto-
grafiranjem ni dalo preživeti, pa
je danes drugače. Mladen ml.
meni, da je s to dejavnostjo
mogoče živeti, celo več jih mora
biti zaposlenih, saj ljudje danes
želijo imeti fotografije že skoraj
isti trenutek, ko prinesejo film k
fotografu. Da je gneča pri
Čeričevih resnično veliko in to
skozi ves dan, sem doživela
sama, saj je bil najin pogovor kar
naprej moten. Prihajale so stran-
ke, prinašale filme ali pa so se
želele fotografirati za vse mogoče
dokumente, nove osebne,
mesečne vozovnice, nove potne
liste in še kaj. Mladena ml. sem
sicer hotela vprašati, ali ima že
tudi on svojega naslednika, ki bo
za njim nadaljeval fotografsko
tradicijo, vendar je za ta del po-
govora časa kratko malo zman-
jkalo. Pa drugič.
Vida Topolovec
90 let družinske tradicije Čeričevih
LOVRENC / PRVI MEMORIAL VETERANOV
Prehodili pokol Šmcirčciff-
kmm in Tumianom
Prostovoljno gasilsko društvo
Lovrenc na Dr. polju je 30. av-
gusta prvič organiziralo gasilsko
tekmovanje gasilcev veteranov
v spomin Francu Dolencu. Tek-
movanje so si v začetku
predstavljali kot medobčinsko,
vendar bolj okoliško, a so se ga
udeležile tudi ekipe iz precej od-
daljenih občin.
Formalni del je začel vodja tek-
movanja s postavitvijo vseh dese-
tin v zbor. Sledil je nagovor pred-
sednika Jožeta Medveda, ki je
predstavil Franca Dolenca, člove-
ka, po katerem ima memorialno
tekmovanje ime. Franc Dolenc je
bil do svoje smrti najstarejši ak-
tivni član PGD Lovrenc. V dru-
štvo se je včlanil z 18 leti leta
1930. Deloval je 17 let kot predse-
dnik društva, 23 let kot tajnik,
leta 1969 je bil častni predsednik,
tudi predsednik tedanje Občinske
zveze Cirkovce in predsednik
nadzornega odbora Občinske ga-
silske zveze bivše občine Ptuj. Vo-
dil je gradnjo gasilskega doma in
njegovega prizidka, bil je po-
budnik nakupa prvega gasilskega
avtomobila in sodeloval pri naku-
pu vseh drugih vozil in opreme.
Zmeraj je bil zraven pri asfaltiran-
ju cest, gradnji vodovoda, šole in
drugega. Pred pričetkom tekmo-
vanja so se poklonili Francu Do-
lencu z minuto molka in mu na
Memorialno tekmovanje
je pripravljeno v spomin
Francu Dolencu sta-
rejšemu
grobu prižgali svečo.
Anion Leskovar
Na tekmovanju je sodelovalo 5
ženskih (Bevče, Salek, Šmartno
ob Paki, Preval je. Koti je) in 10
moških desetin (Mozirje, Slivnica,
Šalek, Teharje, Mežica, Sinkov
Turn, Maribor Pobrežje, Zlato-
ličje. Jablane in Lovrenc na Dr.
polju). Prehodni pokal so odnesli
veterani iz PGD Sinkov Turn, ki
jih vodi desetar z dopolnjenimi
več kot 90 leti. Med ženskami pa
so bile najhitrejše veteranke iz
PGD Šmartno ob Paki. Gasilci iz
PGD Lovrenc niso pričakovali to-
liko ženskih desetin, zato niso
imeli pripravljenega prehodnega
pokala tudi zanje. Obljubili so, da
jim ga bodo dostavili kasneje.
Prvi memorial, ki bo odslej tradi-
cionalen, je uspel. V PGD Lovrenc
so bili presenečeni in hkrati nav-
dušeni, koliko desetin se je udeležilo
tekmovanja. Najbrž bi bil Franc Do-
lenc zadovoljen, da so gasilci počas-
tili nj^ov spomin s tekmovanjem,
ki prinaša nekaj koristnega, nekaj
sproščujoč^ in zabavn^.
Anita Pepelnik
f^DNIK - C. trt, k. 17. september 1998
9
m
OD TOD IN TAM
PTUJ / OB 90. OBLETNICI SEPTEMBRSKIH DOGODKOV
Prelomni dogodki v slovenskem osamosvaianiu
y spomin na septembrsi^e dogodke, predvsem na 13. septem-
l,er 19U8, ko so pred 90 leti člani Družbe sv. Cirila in Metoda,
|j se je zavzemala za ohranitev slovenstva, med prihodom na
jvojo 23. skupščino v Ptuj naleteli na odpor nemškutarjev, ko
^0 med psovkami letele nanje palice, kamenje in gnila jajca,
^ta minulo soboto popoldne potekali v Ptuju dve prireditvi.
Ob 18. uri so v prostorih mino-
ritskega samostana svečano
odprli razstavo o teh dogodkih,
Id so jo pripravili Zgodovinski
arhiv Ptuj, Pokrajinski muzej
Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča.
Uro zatem pa je bila v ptujskem
jijarodnem domu slavnostna aka-
demija, ki so jo pripravili člani
Zgodovinskega društva Ptuj in
mestna občina.
Septembrski dogodki pred 90
leti spadajo med pomembnejše v
slovenski zgodovini. Zbrane, ki
bi jih ob tako pomembni vseslo-
venski slovesnosti lahko bilo vsaj
iz domačih logov zagotovo več, je
uvodoma pozdravil župan mestne
občine Miroslav Luci, slavnost-
na govornika pa sta bila doktorja
znanosti akademik Vasilij Melik
in dekan teološke fakultete v
Ljubljani Janez Juhant.
Član slovenske akademije znanosti
in umetnosti Vasilij Melik je opozo-
ril na razvoj dogodkov pred 100
leti, ko se je 29. marca 1848, še ne
pol meseca po zmagi revolucije
na Dunaju, rodil prvi slovenski
politični program, ideja Zedinje-
ne Slovenije, v članku Slava Bogu
na višavah, ki ga je napisal ce-
lovški kaplan Matija Majar in je
izšel v Novicah, takrat edinem
slovenskem časopisu. Glavna Ma-
jar jeva misel je bila: "Vsaki naj v
svoji deželi doma šivi, kakor mu je
drago in ljubo: Nemec po nemško,
Italijan po italijansko, Voger po vo-
gersko - torej tudi Slovenec po slo-
vensko.
V nadaljevanju je dr. Melik ugo-
tovil, da je bilo v času revolucije
mnogokaj uresničljivo in bi bilo
tudi uresničenje zedinjene Slove-
nije tedaj mnogo lažje kakor ka-
darkoli pozneje. Sprejemali so jo
marsikje tudi Neslovenci. Novi
načrti pa vendar niso prodrli. V
ustavnem odboru dunajskega
parlamenta je zmagala misel, naj
ostanejo zgodovinske dežele, ven-
dar naj bi bile nekatere med nji-
mi razdeljene na okrožja po na-
rodnostnih mejah. Tako se je
zgodilo s Štajersko. Namesto pe-
tih okrožij so naredili tri in slo-
venski del dežele so dali v mari-
V Tednikovi prilogi 90.
obletnica ptujskih septembrs-
kih dogodkov, objavljeni v
prejšnji številki, je prišlo pri
podnapisu k zadnji fotografiji
do napake, kajti prikazani niso
pripadniki Sokolov na proslavi
ob 25. obletnici septembrskih
dogodkov, pač pa Orjime. Za
napako se opravičujemo.
borsko okrožje. Slomšek je dose-
gel, da so se tudi škofijske meje
prilagodile okrožnim in da je Ma-
ribor leta 1859 postal sedež lavan-
tinske škofije. V nadaljevanju je
dr. Melik pojasnjeval tudi poz-
nejše dogodke in težnje Sloven-
cev po narodnostni avtonomiji;
prve volitve v deželnih zborih
leta 1861, ki so se za Slovence
končale dokaj nesrečno, saj niti
na Kranjskem niso dosegli
večine, ter druge volitve leta
1867, ki so prvič dokazale, da ima
slovensko narodnostno gibanje
množično oporo. V kmečki kuriji
so zmagali slovenski kandidati v
kar 19 od 21 volilnih okrajev, žal
O zgodovinskih
razsežnostih septembrskih
dogodkov na Ptuju je go-
voril prof. dr. Vasilij Melik
pa je bilo drugače v mestni kuriji,
kjer so šestdeseta in sedemdeseta
leta zaznamovala čas nacionalne
diferenciacije. Meščani, naj so
bili rojeni Slovenci ali Nemci, so
se opredeljevali za eno od obeh
nastopajočih strank. Iz prve, ki se
je imenovala ustavoverna, se je
kmalu razvila nemška stranka,
druga, slovenska narodna stran-
ka, pa je želela pritegniti vse, ki
so čutili slovensko, ne glede na
politično usmerjenost. Na Kranj-
skem sta bili sprva obe stranki
enako močni, vendar se je položaj
kmalu spremenil v korist sloven-
ske narodne stranke, saj je vlada
nemško stranko prenehala podpi-
rati. Popolnoma drugače pa je
bilo na Štajerskem, kjer je bil
položaj nemščine med mestnim
prebivalstvom trdnejši. Mesta
Maribor, Ptuj, Celje in Slovenska
Bistrica so imela vseskozi močno
nemško večino, sicer pa je nacio-
nalni boj postajal vse ostrejši in
sovražnejši. Nemci so se krčevito
branili slovenskih gimnazijskih
Dekan teološke fakultete
Univerze v Ljubljani prof. dr.
Janez Juhant.
Foto: M. Ozmec
vzporednic, pa tudi ulice in hišne
table so bile marsikje problem,
predvsem zaradi jezika, v kate-
rem so bile napisane. Demonstra-
cije in izzivanja so večkrat hotela
pokazati, kdo so edini pravi pre-
bivalci mesta. Pojem "septembrs-
ki dogodki" pa je postal "terminus
technicus" za dogajanja na Ptuju,
v Ljubljani in drugod.
Prof. dr. Janez Juhant pa je že
v uvodu povedal: "Zbrali smo se,
da oživimo čas in dogodke, obe-
nem pa svojo zavest in ponos."
Prav ptujski septembrski dogod-
ki, predvsem pa odločenost in
volja od nemškutarjev zaničeva-
nih članov slovenske družbe sv.
Cirila in Metoda, da se borijo za
pravice svojega naroda, so bili po
njegovem mnenju tisti, ki so
vzvalovali ves narod in v Ljublja-
ni so padle žrtve. Rodila se je lju-
bezen do naroda. Pomen teh do-
godkov pa je dr. Juhant postavil
tudi v današnji čas, saj je dejal:
Predsednik Zgodovinskega
društva Ptuj prof. Bojan Ter-
buc. Foto: Kosi
"Zdaj v svoji državi sami volimo
vero in postave. Ne smemo do-
pustiti, da nam brezvestni posa-
mezniki prodajo, kar so rodovi s
krvjo in znojem ohranili pred tuj-
ci. Saj smo vendar dovolj sposob-
ni prepoznavati volkove v ovčjih
oblačilih in jim ne pustiti, da ro-
pajo našo pridobljeno dediščino."
V nadaljevanju je ugotovil, da so
nam predniki z žrtvami in
trpljenjem ohranili ne le domovi-
no, ampak so nam podarili tudi
žilavost, vztrajnost in ponos, da
smo prišli končno do svoje
države. Na prodaj nismo Sloveni
nikdar, so govorili naši dedje. S
svojo odkrito besedo in pošteni-
mi odločitvami o naši zemlji, kul-
turi in jeziku prinašamo spet
upanje vsemu narodu in posebej
rnladim. Ne pustimo, da namesto
nas o tem odločajo drugi. Ob
koncu pa je dr. Juhant menil, da
se mora naše vsakdanje življenje,
politika, predvsem vse naše oseb-
no in družbeno življenje dvigniti.
da ne bomo priklenjeni na vsak-
danjost, preveč zaverovani vase,
omejeni samo na stranko ali inte-
res svoje skupine, pač pa nam bo
vodilo skupni blagor, ki prinaša
blagoslov in življenje za vse. Svo-
je misli pa je zaključil z beseda-
mi: "Danes moramo ne le posa-
mezniki, ampak tudi politični,
socialni in kulturni delavci in vsa
skupnost delati na tem, da se do-
govorimo, kako omogočiti lju-
dem, da bodo bolj zadovoljni. Le
tako lahko gradimo srečo posa-
meznikov in tudi celome skup-
nosti. Če bomo imeli zadovoljne
in srečne ljudi, potem bomo imeli
tudi srečne družine ter srečen in
zadovoljen narod. Tako bomo vsi
skupaj delali za uspešno prihod-
nost in bomo prinašali upanje
mladim. Vsi smo soodgovorni za
to, še posebej pa zaupajmo to od-
govornost takim ljudem, ki bodo
uresničevali naša osebna snovan-
ja, potrjevali pridobitve naših
prednikov, ohranjali njihove z
žrtvami in trpljenjem pridobljene
sadove in iz njih hranili upanje za
bodoče rodove. Dogodek, ki ga
obhajamo, je naša skupna zaveza
takšni poti."
V nadaljevanju slavnostne aka-
damije smo septembrske dogod-
ke podoživljali tudi skozi odlom-
ke iz nekaterih člankov takratne-
ga časopisja, ki sta jih prebirali
Mija Langerholc in Urška
Vučak, vmes pa so donele sloven-
ske domokljubne pesmi, ki so jih
prepevali pevci mešanega pevske-
ga zbora kulturnega društva
Gorišnice pod vodstvom Slavice
Cvitanič in komornega zbora
Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen.
M.Ozmec
PTUJ / KONCERT V CERKVI SV. JURIJA
Samotni ieidei v svetu glasbe
v SOBOTO, 19. SEP11MBRA, OB 1^.30 VlICrORINOV VKER - KONCiRTi
ORGANiSTA RUDERJA GlAVURTICA
Po izjemno uspešnem koncertnem večeru godal-
nega kvarteta Feguš v cerkvi Matere Božje na Ptuj-
ski Gori bo tokratni, 57. Viktorinov večer posvečen
obnovljenim Brandlovim orglam v cerkvi sv. Jurija
na Ptuju - kraljici instrumentov. Naš gost bo mladi
zagrebški organist Ruder Glavurtič, diplomant or-
glarskega oddelka Glasbene akademije v Zagrebu v
razredu prof. Maria Penzara ter študent drugega let-
nika kompozicije pri hrvaškem skladatelju Stanku
Horvatu.
Naš gost - organist in skladatelj - je izjemen pojav
med mladimi talenti sodobne hrvaške glasbe, sa) te ne
zaznava s pogledom na orgle in note. Vid mu nado-
meščata izjemen glasbeni talent in prefinjena intelek-
tualna virtuoznost. Umetnost njegovega poustvarjan-
ja in ustvarjanja je v iskrenem podajanju umetniških
vrednot iz globin občudjive duše, ki ji ni dana
možnost zaznave vidnega sveta. Ruder je izvedel že
nekaj uspešnih koncertov v Zagrebu in drugih orgel-
skih centrih na Hrvaškem in v tujini. V sobotnem
koncertu bo Ruder Glavurtič v orgelskem recitalu iz-
vajal Bachov preludij in fugo v c-moiu ter koral v C-
duru. Bachove skladbe za orgle so nedvomno višek
orglarske virtuoznosti ter predstavljajo Bachov naj-
pristnejši kontakt z duhovnim svetom, v katerem po-
gosto premišljuje in mu podarja najgloblja religiozna
čustva. Skladbe znanega organista in skladatelja Ce-
sarja Francka Koral v a-molu in Piece heroique sodijo
med najlepše v orglarski evropski literaturi.
Kontrast v sobotnem koncertu je vsekakor skladba
Salamander, s katero se bo Ruder predstavil kot skla-
datelj. Vituoznost in umetnost uporabljanja registrov
so temelji, iz katerih raste izjemno sveža glasbena in-
vencija, kronana s posebnim sporočilom te skladbe za
orgle. S svojimi kontrastnimi glasbenimi deli nam
prinaša človeška in angelska sporočila zunaj časa in
prostora. To sporočilo je namenjeno tudi vam. Zato
vas pričakujemo na 57. Viktorinovem večeru v sobo-
to, 19. septembra, ob 19.30 v cerkvi sv. Jurija na Ptu-
ju, na orglarskem koncertu zagrebškega organista
Ruderja Glavurtiča. Prisrčno vabljeni!
Naslednji Viktorinov večer - Zgodovinski utrinki
ptujskih samostanov - bo v petek, 25. septembra, ob
19.30 uri.
Božena Čačkovič
PTUJ / MLADINSKE UČNE DELAVNICE
zdravo mesto in Centra interesnih dejavnosti. Teme
Blazno resno
o življenju
Po uspelem lanskoletnem projektu bodo tudi le-
tos potekale mladinske učne delavnice, namenjene
srednješolski mladini, njihov cilj pa je izboljšanje
kvalitete življenja. Projekt traja 14 dni in zajema
prikaz osnovne teme, diskusije, delov majhnih sku-
pinah in učenje formiranja pravilnih stališč v pro-
cesu odločanja. Skozi te dejavnosti naj bi mladi do-
bili spodbudo, da sami najdejo rešitve svojih pro-
blemov.
Učne delavnice bodo potekale v dvorani CID na
Ptuju od 28. septembra do 15. oktobra med 19. in 21.
uro. Pri izvedbi programa sodelujejo študentje iz Ptu-
ja in Ormoža, pomagali pa jim bodo strokovnjaki z
zdravstvenega področja. Izvajalec programa je ADRA
ob podpori Mestne občine Ptuj skozi projekt Ptuj -
projekta so razporejene po posameznih delavnicah:
28. 9. Zdravje kot celota, 29. 9. Mene nihče ne razu-
me, 30. 9. Prijateljstvo, 1. 10. Zdrava prehrana, 5. 10.
Prijateljstvo na višjem nivoju - 5000 metrov, 6.10. Ko
sem pijan, izginejo vse skrbi, 7. 10. Odnosi med spo-
loma, 8. 10. Ce pa to vsi počnejo, 12. 10. Smisel živl-
jenja, 13. 10. Šola lepega vedenja, 14. 10. Odvržene
vrednote, 15. 10. Kvaliteta življenja - naš skupni cilj.
V nadaljevanju učnih delavnic, ki jih predvidevajo
enkrat tedensko, načrtujejo pripravo programa za
obisk v domu upokojencev, izdelavo publikacije, iz-
delavo novoletnih daril, pripravo lutkovne igrice.
Delavnice na vse teme vsebujejo spoznavanje skozi
test, formiranje "marjetice", ki predstavlja spoznavan-
je zdravja človeka kot celote, pripravo zdrave hrane,
razvijanje altruizma, test za ugotavljanje značajskih
lastnosti, športne dejavnosti, izdelavo plakatov, pu-
blikacij, razstavo fotografij, literarni večer ...
vki
ORMOŽ / RAZSTAVA V OŠ NA HARDEKU
Ormož ¥ dmvnini
Od petka je v prostorih osnovne šole Ormož na Hardeku na ogled razstava Ormož v davnini, ki
jo je pripravil Brane Lamut iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Direktorica muzeja dr. Marjeta Cig-
lenečki je v nagovoru opozorila na prelomen pomen letošnjega leta za mesto Ormož, ki je bo-
gatejše za pomembno pridobitev - gimnazijo. In čeprav v svojih programih muzej ni načrtoval
tovrstne razstave, so skladno z novo potrebo postavili razstavo izrazito didaktičnega značaja,
namenjeno predvsem osnovnošolcem in gimnazijcem. Gotovo pa bo zanimiva tudi za starejše
obiskovalce.
Najdbe so razstavljene v sedmih
vitrinah, slikovni in tekstovni
material pa na več panojih.
Učenci bodo pri spoznavanju pre-
teklosti poslej lahko svoje okolje
primerjali z dogajanji v drugih
delih Evrope. Razstavo je odprl
župan Vili Trofenik in poudaril,
da občina Ormož ne želi biti le
pasiven soustanovitelj Pokrajin-
skega muzeja Ptuj, ampak želi ak-
tivno sodelovati. Župan je pre-
pričan, da z najdbami bogat
Ormož potrebuje muzej. V tem
času se tudi že približujejo ure-
sničitvi tega cilja, saj se dogovar-
jajo za odkup pristave ormoškega
gradu za potrebe muzeja v
Ormožu.
vki
Razstava je didaktična in je namenjena predvsem učencem
in dijakom
MARIBOR / AKCIJA POLICIJSKEGA SINDIKATA KONČANA
Imbnnt fto/fioffsl poffclsfI
Akcija Izbirajmo najboljšega
Policista in kriminalista, ki jo je
'>d 1. junija do 31. julija izvajal
območni policijski sindikat Ma-
ribor, je naletela na velik od-
Jiiev, saj je pri izbiri sodelovalo
^eč kot 2.000 oseb. Med naj-
boljšimi so tudi policisti s ptuj-
^l^ega in ormoškega območja.
Gre za nadgradnjo lanskoletne
akcije, v kateri so ocenjevali le
Policiste, letos pa so v ocenjevan-
vključili še kriminaliste. Zave-
^3)0 se namreč, da so oboji ne-
!^shno na očeh domače in tuje
l^vnosti, ki ocenjuje njihovo delo
življenje. Po drugi strani želijo
^ to akcijo prispevati k večjemu
zgledu policistov in kriminalis-
|ov. Zato so ocenjevali urejenost,
"komunikativnost, vljudnost in
Prijaznost,   dostopnost,   zado-
voljstvo' z delom ter" delovno
uspešnost.
Po preštet ju glasov je za naj-
boljšega policista posebna komi-
sija proglasila Franca Vertiča s
policijske postaje Maribor 1, na
drugem mestu je Davorin Vrabl s
postaje prometne policije Mari-
bor, na tretjem pa Borut Umaut
iz PP Maribor 2. Z našega
območja je na 5. mestu Sašo Ze-
lenko s postaje mejne policije
Zavrč, na 8. mestu Franc Holc s
PP Ptuj, na 10. Darko Štumber-
ger s PP Ormož, na 11. Aleš Bez-
jak s postaje mejne policije
Gruškovje, na 12. pa Branko
Šenkiš s PP Ptuj.
Za najboljšega kriminalista je
bil izbran Stanislav Kostanje-
vec, na 2. mestu je Božidar Zit-
terschlager, na tretjem pa An-
drej Kolbl.
Za najboljšo policistko je bila v
letošnji akciji razglašena Irena
Grah z Operativno-komunikacij-
skega centra pred Olgo Vidovič
in Cvetko Vidmar - obe s postaje
mejne policije Šentilj.
Komisija je za posamezne de-
lavce prejela tudi negativne
točke, vendar bodo o tem obvest-
ili le svoje vodstvo in sodelavce.
Uradna razglasitev rezultatov ter
podelitev listin in nagrad bo v
tednu policijskega sindikata,
predvidoma v začetku oktobra.
Po besedah generalnega direktor-
ja policije naj bi prihodnje leto
takšno akcijo ocenjevanja organi-
zirali in izvedli na celotnem
območju Slovenije.
M. Ozmec
10
četrtek, 17. september 1998 - TEDNIK
NASVETI
ANTONIJA KRAJNC 7
Samoitbwdlsn[e
Barvna terapija spada med najučinkovi-
tejše zdravilne metode. Brezbolna je in nenevarna.
Rdeča je najmočnejša, najto-
plejša in najbolj živahna med bar-
vami. Rdeča pomeni telesno živl-
jenje, to je barva naše krvi. To je
istočasno barva srca in ljubezni,
po eni strani ponazarja ljubezen,
po drugi pa agresivnost in
imičenje. Pri uporabi rdeče barve
(obsevanje) moramo biti previdni.
Uporabimo jo, ko želimo obnoviti
življenjske moči in sprostiti blo-
kirane, ujete energije v telesu. Z
rdečo lahko razrešimo kronične
blokade, poživimo degenerirane
funkcije organov, lurejamo pre-
snovo in izločanje, vplivamo na
prebavo.
Zelena je barva uravnovešenja
in tunirjenosti. Simbolizira upan-
je, zadovoljstvo in zdravje. Pri
zdravljenju jo uporabljamo za
umiritev razdraženosti in dishar-
moničnih stanj, za revitalizacijo
telesa. Zelena barva lahko sprosti
akutne blokade, zdravi vnetna,
boleča stanja, krepi občutek sa-
mozavesti pri negotovih ljudeh.
Oranžna barva je med najaktiv-
nejšimi barvami. Pomeni širitev,
odprtost, življenje navzven, krepi
občutke toplote, zelo pomembna
je pri zdravljenju depresij in ma-
lanholičnih stanj. Uporabljamo jo
v barvni terapiji, predvsem takrat,
ko nam manjka vitalnosti, veselja
in življenjske radosti. Oranžna
spodbuja prebavo, ščiti vranico.
odstranjuje strupe in stranske
učinke zdravil iz telesa.
Modra barva je najbolj hladna,
čista in globoka. Ponuja
zadržanost, zaprtost v sebe, no-
tranje življenje. Modra barva je
simbol za nezavedno, notranji
mir, nežnost in notranjo globino.
Simbolizira barvo duhovnega raz-
voja, hrepenenja po nematerial-
nem svetu, to je barva duševnega
zdravja, simbolizira vdanost. Z
modro lahko dosežemo znižanje
krvnega pritiska, to je najpo-
membnejša barva za lajšanje težav
v meni, lahko pozdravi kožno
alergijo, odstranjuje bolečine pri
krčnih žilah, učinkuje na
sproščenost in pomirjevalno delu-
je pri nespečnosti.
Rumena je topla in svetla barva.
Simbolizira prebujeno razume-
vanje, izmenjavo mišljenj, giban-
je. Rumena barva lahko zviša
krvni pritisk, aktivira oslabljeno
delovanje želodca in jeter, vpliva
na prebujanje zanimanja za živl-
jenje v sedanjosti in ne v prete-
klosti.
Vijolična spada med najbolj
umetniške in matafizične, to je
barva alkimistov, magije in misti-
ke. Razpolaga z najvišjo frekvenco
in najkrajšo valovno dolžino vid-
nega svetlobnega spektra. Simbo-
lizira duhovne izkušnje in zave-
danje. To je barva New Agea -
vodnarjeve dobe oz. barva inspira-
cije. Pri eksperimentiranju s to
barvo bomo ugotovili, da navadno
deluje ugodno osvežilno, pri
daljšem delovanju pa lahko izzove
glavobol. To je barva z naj-
močnejšim očiščevalnim delovan-
jem, ki tako deluje predvsem na
duhovnem nivoju. Z vijolično
barvo lahko vplivamo na neiu-av-
novešenosti v značaju.
Pomagajmo si z barvnimi
oblačili, barvno uglašeno prehra-
no, izbiro pohištva po intuiciji, z
meditacijo na barve, pitjem barv-
ne vode.
Recept za "izdelavo barvne
vode"
V barvni kozarec ali steklenico
(barvo izberemo v odvisnosti od
zdravstvenih težav) nalijemo vodo
in postavimo za dve lu-i na sonce,
pokrito s papirjem ali kakim dru-
gim naravnim materialom. Pije-
mo po požirkih pred obroki.
Razmišljajmo v barvah, o bar-
vah, izberimo priljubljene barve
zase in svoje okolje.
ŠESTI KORAK: ZdravUne
rastline
Zdravilnih rastlin je veliko, ne-
katere mogoče poznamo, nekate-
rih pa sploh ne. Seveda nam ne bi
veliko pomagalo, če bi se s knjigo
o zdravilnih rastlinah sprehajali
po naravi in iskali tiste, ki bi nam
pomagale.
Nadaljevanje prihodnjič
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 190. NAD
Zairofi, družina in
duševno zdrttvfe
51. nadaljevanje
Družina nevro-
tičnega otroka - 5.
nad.
Otrok v vlogi nado-
mestka za brata ali
sestro
Pogosto prenašajo starši na
otroka čustva, ki so jih gojili
iiekoč do svojega brata ali sestre.
Če starši p<,)dzavestno doživijo
otroka v tej vlogi, potem jih vodi
večinoma nerazrešena rivalitet-
na problematika.
Rivaliieta z otrokom kot nado-
mestkom za brata ali sestro se
lahko kaže na različne načine.
Ena izmed oblik je ta, da eden
od staršev ne ž-eli deliti ljubezni
zakonca s svojim istospolnim
otrokom. Drug primer imamo
pri materi, ki iz svojih neraz-
rešenih kompleksov doživi sina
kot svojca brata in nanj sedaj
prenese vse pretekle nerazrešene
občutke nevoščljivosti, zavisti
zaradi njegove moškosti, ljubo-
sumnost in drugo. Nadalje ima-
mo stai-še, ki so v otroštvu trpeli,
ker so se čutili zapostavljene,
manj pametne, manj lepe ali
močne od svojih bratov di ses-
ter, in sedaj s strahom pričakuje-
jo, da jim bo otrok zadal iste nar-
cistične rane.
Večinoma so taki starši stalno
na preži. Tisto, kar želijo, je, uje-
ti otroka pri ustreznem frustra-
cijskem ravnanju in ga zanj kaz-
novati. Včasih je zaslepljenost
tolikšna, da sežejo maščevan-
ju nad domnevnim nadomest-
kom, še preden je otrok sploh
kaj storil. Možno je tudi, da se
eden od staršev rajši oprime dru-
ge taktike: namesto maščevanja
se otroka zaradi strahu pred ri-
valiteto raje izogiba.
Posledice so za otroka seveda
usodne in sežejo do stalnega za-
postavljanja, podcenjevanja in
kritike pa tja do popolne
zapuščenosti.
Naslednjič pa bomo začeli go-
voriti o otroku v vlogi nado-
mestka /a neki del osebnosti
staršev.
mag. Bojan Sinko

&ri (11)
Iz sirov ne pripravljamo samo okusnih sirovih plošč, am-
pak so pogosto dodatek nešteto jedem. Lahko jih upo-
rabljamov pri pripravi jedi, kot dodatek, nadev, prilogo
ali kot podlago jedem. Siri so slani, zato to upoštevamo
pri pripravi jedi. Pri nepravilni uporabi ali izbiri sira ta
pri kuhanju pokaže tudi svoje pomanjkljivosti, na pri-
mer če smo ga preveč segreli, se sesiri, beljakovina v
njem se loči od maščobe in sir se vleče.
z naribanimi siri, to so najpo-
gosteje trdi siri, le izboljšamo jedi
- omake. Takrat jedi le prevremo
oziroma kuhamo toliko časa, da se
sir raztali. Omake, ki jih pripravl-
jamo iz sira, ne smejo nikoli
močno vreti in jih tudi ne pogre-
vamo; s premočnim vrenjem zgu-
bijo tipični okus in se preveč zgos-
tijo. Trdi in zreli siri lažje
vzdržijo visoke temperature kot
mehki, ravno zaradi tega so par-
mezan in drugi trdi siri tako cen-
jeni v kuhinji.
Vrjetno ste že slišali za znameni-
te švicarske fonduje, ki so zelo
priljubljeni tudi pri nas. Zanje
moramo uprabiti izključno zrele
sire, da se ne vlečejo, ko ste jih se-
greli.
Kot dodatek za okus uporablja-
mo najpogosteje sir, ki ima izrazi-
to orehast, vendar ne premočan
okus. Verjetno ste že ugotovili, da
imam v mislih star parmezan. Na-
ribanega postrežemo pri kosilu z
italijanskimi testeninami, lepo se
poda tudi k rižotam ter večinoma
k ribjim in nekaterim zelenjav-
nim jedem. Parmezan se pri segre-
vanju le zmehča, ne pa raztali, in
tako skoraj ni mogoče, da bi se
začel vleči. Primeren dodatek za
okus je tudi grojer. Zaradi veliko
mačšobe bogati in dopolnjuje ve-
liko jedi in se hitreje zmehča kot
parmezan. V Franciji je pril-
jubljen za omake, narastke in raz-
na peciva. Grojer lahko zamenjate
tudi s cheddarjem in enakovred-
nimi angleškimi suhimi siri. Kot
dodatek za okus služijo tudi siri s
plemenito plesni j o, pogosto v
svetlih in solatnih omakah.
Če uporabljamo sir kot oblogo,
izbiramo take, ki se hitro raztalijo
in so prijetne barve. Uporabimo
lahko mehke sire in tudi sire, ki
so kremastih struktur. Primerni
za oblogo so tudi mehki siri, kot
bel paese ali brie, ki vpliva tudi na
okus jedem Nekateri siri se razta-
lijo šele, če jih narežemo na zelo
tanke rezance ali kocke. Siri, kot
je grojer, se vedejo nekoliko dru-
gače, moramo jih nastrgati in po
rjavenju pogosto naredijo skorjo,
kar zelo pomaga pri pripravi grati-
niranih jedi z bešamelom in pri
pripravi znamenite francoske
čebulne juhe. Tudi mehki kozji
sir se lepo topi in rjavi in je prime-
ren za pizze, zelenjavne jtihe in
druge jedi.
Najbolj univerzalno pa lahko
uporabljamo sire kot nadev. Če
uporabljamo mehke sire, jih
narežemo na rezine, nato jih ob-
damo s testom, zelenjavo ali
naložimo v plasteh v kombinaciji
z jajčevci ali krompirjem. Pri pri-
pravi teh jedi lahko kombiniramo
tudi dva sira, ki sta različna po
okusu oziroma se dopolnjujeta.
Prav tako ju zavijemo v testo, na
primer tanko pečene palačinke, in
nato dunajsko ali pariško panira-
mo ter ocvremo. Še boljše pa je, če
nadevamo testo, na primer re-
zančevo, z nadevom, ki smo ga
pripravili na osnovi skute z raz-
ličnimo dodatki. Skuti bi lahko
dodali zelišča, suhomesne dodat-
ke in začimbe. Tako pripravljene
testeninice skuhamo, zabelimo in
ponudimo s solato kot samostojno
jed. Tako pripravljene testenine
lahko kupimo v trgovini kot ra-
viole. Lahko pa si pripravite tudi
sirove krokete.
Danes nam pravzaprav tržišče in
bližnja mlekarna ponujata kar ne-
kaj sirov, iz katerih lahko naredi-
^ mo   kvaliteme
sirove jedi.
Nada
Pignar,
učiteljica
ktiharstva
PiSE: ING. MIRAN GLUSIC /
Vtt v jesent
Kdo si ne bi želel in se veselil lepe jeseni bolj kot vrtičkar! V lepi je-
seni vrtni sadeži bolje dozore, spravilo pridelkov je prijetnejše, vrtno rastlinje pa se
bolje pripravi na zimsko mirovanje. Po vremenskem pregovoru "Če je na mali šmaren
lepo, rado ostane še dva meseca tako!" se nadejajmo še lepi jeseni.
V VRTU  *
Medtem ko V SADNEIVI VRTU že obiramo
srednje pozne sorte jablan in hrušk, od katerih
smo najkakovostnejše plodove namenili za zim-
sko hrambo, pripravimo prostor za shranjevanje.
Obrano sadje v hrambi nadaljuje dozorevanje od
drevesne k užitni zrelosti. Kako dolg bo ta proces
in kakšna bo trpežnost shranjenega sadja, je od-
visno od primernosti prostora, v katerega bomo
sadje vložili.
Jabolka in hruške se najbolje ohranijo pri ena-
komerni nizki toploti 5 do 8C in primerni, okrog
80-odstotni zračni vlagi. Prostor, namenjen sadju,
mora biti zračen in čist, v njem ne sme biti nobe-
nih drugih svežih odprtih živil in krmil, prav tako
pa tudi ne kemikalij. Sadje je namreč izredno dov-
zetno za tuje vonjave, zaradi česar lahko postane
neužitno ali neuporabno, če smo ga shranili v ne-
primeren prostor skupaj z drugimi materiali. Ker v
domačih gospodinjstvih običajno ne razpolaga-
mo z idealnim prostorom za hrambo manjših
količin sadja, si za ta namen uredimo dovolj veliko
nišo, ki naj bo dovolj oddaljena od izvorov toplote,
kot so razne peči za centralno ogrevanje in njiho-
vo razvodno omrežje. Prostor mora omogočati
dobro zračenje, stene morajo imeti toplotno izola-
cijo, da bo temperatura čim enakomernejša, in da
ga je od časa do časa mogoče prebeliti in z žve-
planjem razkužiti, če pa je prostor presuh, pa
mora biti omogočeno dodatno vlaženje. Prostor,
namenjen za hrambo sadja, pred vnosom sadja
temeljito očistimo, pobelimo z apnenim beležem,
police, podstavke in morebitno drugo opremo
umijemo s 4- do 5-odstotnim lugom ali vročo mil-
nico in jih dobro posušimo. Shrambo zapremo in
zažveplamo s 15 do 20 gr žvepla na kubični meter
prostora. Po dveh ali treh dneh prostor odpremo
in dobro prezračimo. Sadje, namenjeno v zimsko
hrambo, naj bo skrbno prebrano, nepoškodova-
no, suho in ohlajeno na nočno temperaturo. Naj-
bolje je, če ga spravimo v nove lesene sadne za-
boje, če pa so rabljeni, pa naj bodo temeljito
očiščeni.
V OKRASNEIVI VRTU zaradi pestrosti gojimo
najrazličnejše zvrsti okrasnega rastlinja, ki ga deli-
mo na eno- in dvoletne cvetnice ter trajnice in
drevnine. Trajnice imajo za razliko od drevnin svo-
je nadzemne organe zelnate, ki ne olesene. Pri
večini vrst se v zimskem času nadezmni organi
posuše in odmro, ostanejo pa korenika, korenine,
čebulice in gomolji kot trajnica v vlogi korenin.
Okrasne trajnice imajo široko uporabo pri ocvet-
iičenju vrta. Po obliki in načinu rasti so pritlične,
plezeče in pokrovne za ozelenitev sklanjakov,
cvetličnih gredic in grednih obrobkov, ter nizke do
visokostebelnih in ovijalke. Večino vrst okrasnih
trajnic razmnožujemo in posajujemo s koreninami
ali deli korenik in prav za te vrste je sedaj čas za
sajenje in presajanje, da se do zaključka vegetaci-
je oziroma do zime še dobro vkoreničijo in utrde
za prezimitev. S tistih, ki se razmnožujejo s seme-
ni, zbiramo sedaj plodove in semena, za tiste pa,
ki jih razmnožujemo s potaknjenci, pa je septem-
bra primeren čas, da si le-te pripravimo.
V ZELENJAVNEfVI VRTU je sredi septembra še
čas za setev zimske solate. Pridelovanje zimske
solate na prostem brez vsakih varoval in pripo-
močkov v naših vremenskih razmerah ni zmeraj
uspešno, zato velja posvetiti pozornost dobro iz-
biri in pripravi zemljišča, času setve in izbiri najpri-
mernejše sorte.
Zimske sorte solate imajo od vseh solatnic naj-
daljšo rastno dobo - 8 do 9 mesecev - in prenese-
jo precej nizke temperature. Gojimo jih v plodnih,
humoznih, toplih in rahlih tleh. Zemljišče naj ne bi
bilo izpostavljeno hladnim zimskim vetrovom, še
posebej če je cesto brez snežne odeje. Sejati je
ne smemo v pregnojena tla, saj bo posevek na
pustejših tleh odpornejši proti mrazu. Sicer pa so-
lata ni zahtevna na gnojenje, če pa se že nameni-
mo gnojiti, pa pri pripravi tal posejemo mešano
gnojilo nitrofoskal, ki vsebuje čim manj dušika.
Solato sejemo bolj na redko, predvsem pa ena-
komerno. Ko vzkali in razvije 2 do 3 prave liste, jo
preredčimo na razdaljo 15 do 20 cm. Prazna mes-
ta izpopolnimo s sadikami istega posevka, pri
čemer sadika ne sme biti posajena globlje, kot se
je razvila v setvenici. Najbolje prezimi nepresajena
solata, ki smo jo primerno razredčili na gredici.
Zimsko solato je priporočljivo sejati v več setvenih
rokih avgusta in septembra, ker v ugodni jeseni
prebujno razvite rastline slabše prezimijo, včasih
je uspešnejša zgodnja, drugič spet pozna setev.
Za naše vremenske in talne razmere so pripo-
ročene zimske mahkolistne solatne sort nansen,
zimska rjavka in pezilla.
Miran Glušič, ing.agr.
Krvodajalci
25. AVGUST - Irena Kukovec, Rujska c. 25, Ormož,
Branko Drevenšek, Mihovce 48, Jožef Sirec, Nadole 33,
Ivan Petek, Žabjak 54, Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Ki-
dričevo, Marjan Sakelšek, Potrčeva 42, Ruj, Alojz Gaj-
ser, Stanečka vas 12, Miran Lozar, Borisa Kraigherja 2,
Kidričevo, Benjamin Ivančič, Strnišče 23, Jože KampI,
Zg. Hajdina 104/č, Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b,
Zvonko Kolednik, Ul. 25. maja 3, Ruj, Alojzija Spevan,
Jurovci 18/a, Jožica Kos, Miklošičeva 3, Ruj, Anton San-
ko, Potrčeva 40, Ruj, Leon Zoreč, Gregorčičev drevored,
Ruj, Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 6, Vlado
Belšak, Panonska 5, Ruj, Slavko Repec, Zg. Pristava 37,
Branko Rojko, Grajenščak28, Žvko Lazič, Ul. 25. maja5,
Ruj, Janez Mlinaric, Nova vas pri Markovcih, Alojz Mag-
dič, Pršetinci 33, Marjan Murko, Podvinci 130, Franc
Kump, Senčak 11, Jože Sluga, Ciril-Metodov drevored,
Ruj, Milena Petek, Slovenja vas 38/a.
27. AVGUST - Janez Petek, Rucmanci 65, Branko CizerI,
Mala vas 11, Zdravko KrošI, Savinsko 38, Drago Smolin-
ger, Golobova8, Ruj, Stanko Jus, Rujska Gora 2, Miros-
lav Dobič, Mihovce 24, Jožica Medved, Župečja vas 60/a,
Kar! Horvat, Mestni Vrh 54/b, Bogdan Kores, Medvece
14, Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Franc Prelog, Mar-
kovci 52, Robert Tibaut, Mezgovci 12/a, Marjan Jozič,
Kajuhova 1, Ru[, Darko Kornet, Kajuhova 9, Kidričevo,
Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ruj, Marjan Frsel, Zg. Haj-
dina 40, Stanislav Širovnik, Zg. Hajdina 197, Miranda
Brodnjak, Hajdoše 56/a, Danijel Soršak, Draženci 35/c,
Josip Smontara, Slovenska 46, Ormož, Vilko Turk, Lov-
renc na Dr. polju 6, Drago Furek, Draženci 87/a, Vojko
Šohar, Zg. Hajdina 137, Albin Topolovec, Grdina 1, Dani-
el Jeza, Kajuhova 11, Kidričevo, Renato Rižner, Apače
118, Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14, Radko Rodošek,
Planjsko 23, Jože Liponik, Markovci 23/b, Leon Kozen-
burger, Pergerjeva 15, Ruj, Stanko Janžekovič, Prerad
40, Miran Gajser, Kajuhova 11, Kidričevo, Miran Podhost-
nik, Zg. Hajdina 10, Milan Munda, Ul. 25. maja 5, Ruj,
Zvonko Kolar, Apače 188, Janez Peklič, Kraigherjeva 17,
Kidričevo, Karlo Šuligoj, Apače 59/a, Janko Zavec, Mala
Varnica 17, Janez Čeh, Krčevina69, Albin Petrovič, Vare-
ja 6, Stanko Kovačec, Zrkovska c. 184/a, Maribor, Franc
Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ruj, Janez Šilak, Slomi 16,
Darko Drčič, Zagrebška 50, Ruj, Gorazd Inkret, Kraig-
herjeva 21, Ruj, Drago Arnuš, Kraigherjeva 9, Kidričevo,
Andrej Forstnerič, Pobrežje 132, Anton Mohorko, Trno-
vec 11, Franc Mojzer^ Apače 43, Silvo Petek, Trajanova9,
Ruj, Igor Mohorko, Zenik 19, Slavko Jerebic, Zagorci 21,
Andrija Hojski, Zg. Duplek 49, Danijel Vrbnjak, Mezgovci
7, Janez Javornik, Žikarce 12, Milan Rajh, Trnovci 23,
Božidar Vasiljevič, Vrablova20, Maribor.
1. SEPTEIVIBER - Vlado Prapotnik, Mihovci 31, Ivan Hen-
tak, Gubčeva 5, Ruj, Stanko Veldin, Ul. 5. Prekomorske
17, Ruj, Mirko Horvat, Gornji Dolič 27, Vesna Kornik,
Ilčeva21, Ruj, Miran Ostroško, Videm 10/a.
3. SEPTEIVIBER - Bojan Fras, Potrčeva 22, Ruj, Boris
Vukan, Dr. Kovačiča 4, Ormož, Bojan Meško, Kajžar 35,
Vlado Kmetec, Slovenskogoriška c. 15, Ruj, Milka Babo-
sek, Štuki 5/a, Ruj, Silva Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo,
Daniel Vrtačnik, Markovci 7. Zvone Bohinc, Juršinci 34/.
Martin Brec, Volkmerjeva7, Ruj, Bojan Cimerlajt, Tomaz
16, Roman Grabar, Dornava25, Branko Klemenčič, Her-
cegova 6, Ruj, Dejan Doki, Orešje 15, Alojz Pihlar, Dor-
nava 66/a, Slavko Jesih, Prvomajski trg 15, Poljčane,
Ludvik Lepej, Marjeta na Dr. polju 8, Franc FridI, Zg. Haj-
dina 97/a, Alfonz Strnad, Hajdoše 43/a, Ludvik Kokol-
Dravska8, Ruj, WalterSlatinšek, Geršakova 16, Maribor
Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a, Majda Lepej, Marjeta na
Dr. polju 8, Igor Kožar, Mlinska c. 3/b, Ruj, Zvonko Spa-
ninger, Šolska 4, Miklavž na Dravskem polju, Fra^c
Lašič, Marjeta na Dr. polju 6; Ivan Teskač, Arbajterjeva^.
Ruj.
fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998
11
SOISrVO, ZANIMIVOSTI
SLOVENSKA BISTRICA / HRAMI UČENOSTI SO ODPRLI SVOJA VRATA ...
JI lefu v fefo mant Mortev
ppega septembra so v slovenjebistriški občini hrami učenosti na stežaj odprli vrata. Po-
dobno kot drugod so tudi tukaj prve šolske dni policisti skupaj z občinskim svetom za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbeli za varno pot šolarjev do šole in nazaj, še
posebej tam, kjer so šole tik ob cestah z močnim prometom. Prav člani sveta so se prvi
šolski dan potrudili in prvošolčkom razdelili 394 kresničk, rumene rutice pa so naj-
manjši pravi šolarji od zavarovalnice prejeli že prej.
podobno kot drugod po Sloveniji ugotavlja sta-
tistika tudi v slovenjebistriški občini iz leta v leto
manj šolarjev. Še v lanskem šolskem letu jih je
drgnilo šolske klopi 3311, letos pa jih je le še 3239
ali 72 manj. Napovedi za prihodnja leta so raz-
lične. V nekaterih krajih je zaznati malenkostni
porast, drugje upadanje ali pa enako število šolar-
jev kot sedaj. V slovenjebistriški občini je prag za-
resne šole v letošnjem šolskem letu prestopilo 355
prvošolčkov.
OŠ POHORSKEGA ODREDA
SLOVENSKA BISTRICA
Po številu učencev, teh je v letošnjem šolskem
letu skupaj s podružnično šolo na Zgornji Ložnici
1165 (24 manj kot v lanskem šolskem letu), je OŠ
Pohorskega odreda druga najmočnejša v državi.
Seveda se ubadajo s številnimi problemi,
predvsem prostorskimi. Ob tem si prizadevajo, da
bi drugo osnovno šolo v mestu le pričeli graditi in
bi razbremenili sedanjo. Kot je povedal ravnatelj
prof. Ivo Ajdnik, zaradi prostorskih težav ni po-
gojev za prehod na devetletno šolanje. Upa, tako
kot mnogi drugi v mestu Slovenska Bistrica, da
bo ponovitev samoprispevka, ki bo med drugim
pogoj za gradnjo druge osnovne šole v kraju, le
uspela.
05 ŠMARTNO NA POHORJU
Na šoli imajo 144 učencev, v prvi razred pa jih je
letošnje šolsko leto prišlo 17. Ravnateljica Neven-
ka Potisk-Dovnik je povedala, da bo število učen-
cev upadalo še kakšno leto. Vzpodbudno pa je šte-
vilo rojstev v zadnjih nekaj letih, tako da se bo po
letu 2000 na tej šoli število šolarjev nekoliko
povečalo.
OŠ LAPORJE
v laporski osemletki drgne šolske klopi v
letošnjem šolskem letu 156 šolarjev, v prvi razred
pa jih je prišlo okroglih 20. Ferdo Ključevšek,
ravnatelj, je povedal, da je s tem številom
prvošolčkov zadovoljen, prav tako s statistiko pri-
hodnjih treh let, saj pričakujejo podobno število
otrok. Po številu rojstev - v veliko družinah se že
odločajo za več kot dva otroka - pa lahko pričaku-
jejo celo porast števila šolarjev. Kot je povedal,
imajo na šoli še vedno prostorsko stisko in učenci
drugega razreda so še vedno v veroučni učilnici
Slomškovega doma, vendar kot pravi, bodo ob
adaptaciji stare šole in dozidavi novih prostorov
prav gotovo veseli.
OŠ TIN JE
Na tej pohorski osemletni šoli imajo v novem
šolskem letu vpisanih 87 šolarjev, od tega 12
prvošolčkov. Kljub lepo urejeni šoli, med drugim
imajo tudi najbolje opremljeno računalniško učil-
nico v občini, pa težko dobijo otroke z mejnega
območja domačega in ložniškega šolskega okoliša,
saj se vsako leto po nekaj staršev odloči, da bodo
svoje otroke raje pošiljali na Zgornjo Ložnico, ka-
mor je bližje kot pa na Tinje. Letos so to štirje
šolarji in ravnatelj Janko Kovačič pa je ob tem
omenil, da je število šolarjev enako kot lani, ven-
dar so ob takih primerih, kot je letošnji, na šoli
nemočni.
OŠ POHORSKEGA BATALJONA
OPLOTNICA
Po sklepu državnega zbora bo po novem Oplot-
nica samostojna občina, tako da tokrat govorimo
zadnjič o oplotniški šoh in njenih podružnicah v
okviru slovenjebistriške občine. Ob šoli gradijo
novo telovadnico, ki je na bistriškem občinskem
svetu povzročila kar veliko polemik. Kot je pove-
dal ravnatelj Rudi Levart, je letos na šoli skupaj s
podružnicama Prihovo in Kebljem 514 šolarjev,
kar je 26 otrok manj kot leto poprej. Prvošolčkov
je 50: na Prihovi samo trije, na Keblju devet in v
Oplotnici 38. Kot smo še izvedeli, je problem rav-
no Prihova, ki leži nekako na razpotju med Oplot-
nico, Slovensko Bistrico in Konjicami. Veliko
otrok z mejnega območja njihovega šolskega oko-
liša se odloči za šolo na Zgornji Ložnici ali pa jih
starši, ki delajo bodisi v Slovenski Bistrici ali
Konjicah, odpeljejo kar s sabo.
054. INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA
Tudi k tej šoli sodita dve podružnici - na Prager-
skem in Zgornji Polskavi, kjer poteka pouk od
prvega do četrtega razreda. Ravnateljica Cvetka
Belca je povedal, imajo letos na vseh treh šolah
391 šolarjev - celo enega šolarja več kot v minu-
lem letu. Prvošolčkov je v letošnjem šolskem letu
50, na Zgornji Polskavi 23, na Spodnji Polskavi
12 in na Pragerskem 15.
OŠ A. ČERNEJEVE MAKOLE
Ravnateljica Jožica KavčiC^je s številom
letošnjih prvošolčkov zadovoljna, saj jih je kar 24,
kar je za ta kraj lepo število. Seveda bi bila bolj za-
dovoljna, če bi jih bilo še nekaj zraven, ker bi po-
tem lahko imeli dva oddelka, kar je bila do nedav-
nega na tej šoli tradicija. Tudi naslednje leto jih
pričakujejo toliko, drugače pa je letos vseh šolarjev
187, leto poprej pa jih je bilo še 192. Tudi pri njih
se ukvarjajo s številnimi problemi, vendar sva se
dogovorili, da o tem kdaj drugič, ko bomo tudi
tem zadevam dali več prostora. Glavni vzrok vsega
pa je pomanjkanje denarja.
OŠ ČREŠNJEVEC
v letošnjem šolskem letu obiskuje tukajšnji
hram učenosti 135 šolarjev, od tega jih je v prvem
razredu komaj osem. Nič zato, je menil ravnatelj
Jože Mohorko, saj bo že v prihodnjem šolskem
letu normalni oddelek prvega razreda, podobno
sliko pa kažejo tudi vsa prihodnja leta.
OŠ MINKA NAMESTNIK - SONJA
SLOVENSKA BISTRICA
v zavodu je v letošnjem šolskem letu vseh šolar-
jev 80, od tega le en vpisan v prvi razred. Ravna-
teljica Darinka Jelič-Bizjak je ob tem menila, da
mejnim primerom otrok ob kategorizaciji brez
dvoma s tem, da jih pošljejo v normalno šolo, dela-
jo krivice, saj kasneje, najprej v četrti razred, le
pridejo v šolo s prilagojenim učnim programom.
Mnogo problemov takih šolarjev bi lahko rešili
prej, če bi prišli pravočasno v okolje, ki jim ustre-
za. Ob 50 otrocih, ki jih imajo v šoli, imajo v njiho-
vem zavodu druge razvrščene še v treh oddelkih
vzgoje in izobraževanja ter v enem oddelku varst-
veno-delavnega centra. K njihovemu zavodu sodi
tudi internat, kjer trenutno živi 38 otrok.
OŠPOLJČANE
Da število otrok v slovenjebistriški občini re-
snično upada, je najlepši primer osnovna šola
Poljčane, saj je po besedah ravnatelja Staneta
Kovačiča bilo še pred šestimi leti na šoli 473 šolar-
jev, danes pa jih je komaj 380,11 manj kot leto po-
prej. To število bo še upadalo in v naslednjih treh
letih lahko na šoli pričakujejo le okoli 350 otrok.
Prvošolčkov imajo letos 42 in so razvrščeni v dva
oddelka. Drugače imajo na šoli z novo telovadni-
co, to so odprli pred letom dni, vse v zvezi s pou-
kom urejeno. Kot je omenil ravnatelj, pa bo ob
takšnem upadanju šolarjev sčasoma problem, kje
zaposliti vse učitelje, ki so na šoli.
DVAJSET MILIJONOV ZA
SPROTNO VZDRŽEVANJE
Na vsaki izmed desetih centralnih šol v slovenje-
bistriški občini je bilo skupaj s podružnicami v
času šolskih počitnic nadvf^ivahno. Za sprotno
vzdrževanje šolskih stavb - to delo najpogosteje
opravljajo med poletnimi počitnicami - so porabili
več kot 20 milijonov tolarjev.
Največ denarja - 4,5 milijona tolarjev - je šlo za
vzdrževanje največje šole v občini - OŠ v Slovenski
Bistrici, ki premore kar tri stavbe. Tako so na
matični šoli popravili v učilnicah in sanitarijah
svinčene odtoke, streho ter ograjo na stopnišču. V
stavbi na Vošnjakovi v Slovenski Bistrici so morali
zatesniti okna, na podružnični šoli na Zgornji
Ložnici pa popraviti sanitarije. V Oplotnici so v
času poletnih počitnic popravili streho šole ter
okna, kar je veljalo 3 milijone tolarjev. Na Spodnji
Polskavi, pod to šolo sodita še podružnici na
Zgornji Polskavi in Pragerskem, so za ureditev sa-
nitarij ter popravilo grelca in avtomatike pri cen-
tralni kurjavi porabili 2,2 milijona tolarjev. Na
osnovni šoli Makole so morali popraviti okna ter
obnoviti električno napeljavo, kar je bila obvez-
nost še iz prejšnjega leta; dela so veljala 1,8 milijo-
na tolarjev. Na osnovni šoli Crešnjevec so za
zračenje in dodatno svetlobo vgradili v kuhinji
okna v vrednosti 700 tisoč tolarjev. V Šmartnem so
menjali ventile na radiatorjih, zatesnili okna ter
obnovili pločevino na okenskih policah, kar jih je
veljalo 600 tisoč tolarjev. Pri osnovni šoli Laporje
so za 1,4 milijona tolarjev preplastili šolsko igrišče,
v Poljčanah pa za 420 tisoč tolarjev izolirali fasado
šole. Na osnovni šoli Minke Namestnik - Sonje v
Slovenski Bistrici so se lotili popravila sanitarij ter
električne napeljave, kar je veljalo milijon tolarjev.
Brez dvoma so bili najskromnejši na osnovni šoli
Tinje, kjer je popravilo strehe veljalo le 360 tisoč
tolarjev.
Na oddelku za družbene dejavnosti slovenjebi-
striške občine pa v tem času pospešeno zbirajo in
urejajo tehnično dokumentacijo ter drugo za no-
vogradnje in adaptacijo stare šolske zgradbe. Na
oddelku za družbene dejavnosti so tako štiri mili-
jone tolarjev, sicer namenjenih za sprotno
vzdrževanje glasbene šole, dodali sredstvom za
usposobitev njenih novih prostorov. Gradbena
dela bodo končali predvidoma 15. februarja pri-
hodnjega leta, ko se bo glasbena šola, ki je sedaj v
drugem nadstropju bistriškega gradu, v celoti pre-
selilav nove prostore.
Trenutno izbirajo najboljšega izvajalca del pri
gradnji telovadnic na Črešnjevcu, Šmartnem in
Spodnji Polskavi ter pri adaptaciji in dograditvi
prostorov za pouk laporske osnovne šole. Dogo-
varjajo pa se tudi že za naložbo na podružnični šoli
na Zgornji Ložnici.
Vida Topolovec
TIIEN MRGOLE/STRANIŠČA v ANTIKI IN POIZKUS HIPOTETIČNE POSTAVITVE JAVNIH IN ZASEBNIH STRANISCVPETOVIJI

Zametek civilnega mesta je torej
nastal iz vojaške trdnjave, civilne-
ga zaselka ob njem in naselbine
domorodnih prebivalcev.^
Pri tem pa ne smemo pozabiti,
ker je to za našo nalogo še posebej
pomebno, da je bila skozi vse živl-
jenje Petovije značilna tesna pove-
zanost rimskih meščanov z
niatično deželo. To pomeni, da so
prebivalci s seboj prinesli že ustal-
jene navade gradnje hiš, mest,
obnašanja, hkrati pa so te navade
in vplive svoje matične dežele tudi
ohranjali zaradi tesnih vezi s cen-
trom.
Prav to dejstvo nam daje
niožnost, da lahko prenašamo vzo-
rec (gradnje hiš, foruma, javnih in
osebnih stranišč) iz splošno znane
literature tudi na Petovijo.
fETOVIJA V
I m ZAČETKU
I STOLETJA
SPLOŠNO
.Kot sem že omenil, je v prvih le-
^.h 2. stoletja cesar Trajan presta-
yjl vojaško postojanko na Dunaj,
'^^tovija je ostala brez vojaške po-
^dke in njena uprava se je preo-
blikovala v civilno. Mesto je dobi-
la pravni položaj kolonije, naselbi-
rimskih državljanov. Po Traja-
se je imenovala COLONIA
^LPIA TRAIANA POETOVIO.^
^ podelitvijo statusa kolonije je
^estu pripadlo obsežno zaledje, ki
zagotavljalo dovolj hrane za hi-
^0 rast prebivalstva.
Mesto pa verjetno ne bi nikoli
bilo nič posebnega, če mu Hadrian
ne bi podelil carinske uprave ("pu-
blicum portoritmi Illirici") za
ogromno območje od Švice pa tja
do Črnega morja.^ Ta je stala na
zahodnem delu mesta. V Petoviji
sta bila tudi sedež arhiva za Zgorn-
jo Panonijo in tirad za davek in
dediščino. Vsi ti podatki nam
pričajo o pomembnosti mesta.
V gospodarskem in ktiltumem
življenju se je mesto v 2. stol.
močno razmahnilo in nastopil je
čas blaginje. V Petoviji so vzcvete-
le mnoge vrste gospodarskih dej-
avnosti: trgovina, obrtne dejav-
nosti (lončarstvo, kovaštvo, ste-
klarstvo, kamnoseštvo). G. Curk je
prepričan, da je bilo v mestu nekaj
šol, kjer so se učili osnove branja,
pisanja in računanja. Zanimivo je,
da so v 2. stoletju znali skoraj vsi
pisati in brati. To pa dokazuje
tudi dejstvo, da so splošno upo-
rabljali ne le denar (tega so že veli-
ko prej), ampak tudi enome mere,
uteži, koledar ... V začetku 3. stol.
je Petovija dosegla največji obseg.
Mesto je bilo tako veliko, da si od
vhoda do izhoda porabil kar dve
uri hoda. Ptuj je bil takrat največje
mesto na današnjem ozemlju Slo-
venije.
Prav zato je konec 2. in začetek 3.
stoletja čas, v katerem se bomo us-
tavili. Prepričani smo, da je zaradi
blaginje takrat imelo mesto tudi
največ javnih in zasebnih stranišč.
OPIS MESTA
Mesto je bilo po vsebini podobno
vsem rimskim mestom. Po obliki
pa Petovija ni imela tiste značilne
štirikotne oblike, ki jo poznamo iz
večine literattire in jo je imela tudi
Ljubljana - Emona.^ Petovija se je
raztezala ob glavni prometni cesti
(vzhod - zahod). Mesto je bilo
najbrž neobzidano.
Ob vpadnicah v mesto so bila,
kot po drugih mestih, tudi v Peto-
viji pokopališča. Največji sta se
raztezali ob že omenjeni glavni
cesti, ki je vodila od Celeje (Celje)
do Savarije. Prvo se je raztezalo na
zahodni, drugo pa na vzhodni stra-
ni mesta.
Glavna cesta je, kakor je za vsa
rimska mesta običaj, vodila skozi
center mesta. Ob njej so se vrstile
zidane stanovanjske in poslovne
hiše. Predvideva se, da so bile ceste
in tilice tlakovane, ob straneh pa
so imele kanale za odtok vode.^
Strnjena naselbina se je začela z
zahodne strani na današnjem seve-
rozahodnem robu Spodnje Hajdi-
ne. To je bila trgovska mestna
četrt (Vicus Forttmae)''. Tu so bile
razne delavnice, carinska uprava
in v zvezi z njo veliko skladišče
(horrea).
Ob robu dravske terase je bila
četrt svetišč, kjer sta bila tudi dva
mitreja (I. in 11.).^ Prvega so po-
svetili carinski uslužbenci, kar je
še dodaten dokaz, da je bila v
bližini carinska uprava. Eno od
svetišč je bilo namenjeno Vulkanu
in Veneri, zakoncema kovaču in
boginji lepote. Najdeni so še os-
tanki drugih svetišč (Izida, Magne
Matris).
Druga, reprezentančna četrt se
je raztezala na današnjem Zgorn-
jem Bregu. Tu so zgradili velike in
bogato opremljene stanovanjske
stavbe z lemimi in zimskimi pros-
tori, dakovanimi mozaiki. Ttikaj
so bile tudi nekatere lončarske in
steklarske delavnice. V reprezen-
tančni četrti so bila tudi svetišča.
Ttikaj je bil najden III. mitrej, pa
tudi ostanki drugih svetišč
(rečnemu božanstvu Dravi...). Del
četrti je Drava odplavila.^
Opombe:
^ Jevremov, tipkopis, str. 4
^ B. Jevremov, M. Tomanič- Jev-
remov, Ptuj, uvod
^ Carina je delovala do leta 182.
Jevremov, tipkopis, str. 3
Curk, Ptuj 1970, str. 24
^ Glej knjigo Rimljan sem
^ Curk, Ptuj, 1970, str. 30
^ To je edina četrt, za katero so
odkrili tudi, kako se je imenovala.
Posvečena je bila boginji sreče
^ Danes je varovan z zaščitno
lopo
Jevremov, tipkopis, str. 6
Jevremov, tipkopis, str. 6
Načrt mesta Petovije. Načrt sta izdelali leta 1997 M. Jevremov in M. Tušek za objavo v medna-
rodni reviji.
12
četrtek, 17. s.piember 1998 - TEDN||t
SZ NAŠIH KRAJEV
DESTRNIK / ODPRLI TELOVADNICO IN SOLO
Dogodek stoletja
Niti slabo deževno vreme ni moglo preprečiti izjemno
prazničnega razpoloženja Destrničanov in okoličanov, ki so
minulo soboto tnimoma romali k novi večnamenski dvorani
ter povsem prenovljeni in dozidani šolski zgradbi, la je svo-
jevrstni gradbeni podvig in pomeni bistveno boljši standard
za učence in učitelje v tem delu Slovenskih goric. Naložba je
ocenjena na dobrih 425 milijonov tolarjev. i
Med gosti je bilo veliko ugled-
nih imen slovenskega politi-
čnega in javnega življenja, veli-
ko županov občin iz Prlekije in
Spodnjega Podravja, poslancev
državnega zbora in državnih
svetnikov, strankarskih vodite-
ljev (na vidnem mestu je bil
predsednik SDS Janez Janša)
in državna sekretarka v min-
istrstvu za šolstvo in šport mag.
Tea Valenčič. Pred osrednjo
slovesnostjo, ki so jo morali
zaradi dežja prestaviti v novo
dvorano (ta je bila skoraj pre-
tesna za več kot tisočglavo
množico), je bila v farni cerkvi
sv. Urbana svečana maša, ki jo
je daroval mariborski škof dr.
Franc Kramberger. Že dan
pred osrednjo slovesnostjo pa so
na Destrniku odprli likovno
razstavo del, ki so nastala na 19.
srečanju likovnikov na De-
strniku. Na ogled je bilo 32
zanimivih motivov Destrnika
in okolice.
Udeležence slovesne otvoritve
je najprej pozdravil ravnatelj
OS Destrnik Drago Skurjeni,
slavnostni govornik pa je bil
župan občine Destrnik-Trnov-
ska vas Franc Pukšič. V svojem
nekoliko daljšem nagovoru je
podrobneje orisal kronologijo
dogajanja in se zahvalil vsem, ki
so kakorkoli pripomogli k us-
pehu enega največjih projektov
v tem delu Slovenskih goric.
Otvoritev večnamenske dvora-
ne in prenovljene šole je označil
za tamkajšnji "dogodek stole-
tja". To je največji prispevek
mlademu rodu, ki tako dobiva
bistveno boljše možnosti za te-
meljno izobraževanje.
Zbranim je na kratko govorila
tudi državna sekretarka v min-
istrstvu za šolstvo in šport mag.
Tea Valenčič. Menila je, da je
otvoritev objektov veličastni
dogodek in da je končana velika
investicija, ki je pomembna tudi
v širšem slovenskem prostoru.
Po njenem prepričanju je
naložba v znanje ena na-
jpomembnejših, zanjo pa so
potrebni nekateri pogoji, med
katere sodijo tudi prostori. Zdaj
bo standard otrok in učiteljev
na Destrniku višji, pogoji za
delo izjemno dobri, s
prenovljeno šolo in telovadnico
pa je pridobila celotna okolica.
Tea Valenčič je ob tem še
poudarila, da so na tej šoli
vzpodbudni   rezultati   in   da
pričakuje tudi v bodoče prijetno
in prijazno sožitje ter ustvar-
jalno delovanje učiteljev in
učencev. Finančno bo po njenih
besedah naložba zaključena pri-
hodnje leto. Posebej se je za-
hvalila za trud in napore županu
Francu Pukšiču in ravnatelju
Dragu Skurjenemu ter zaželela
šolarjem veliko smeha in prijet-
nih uric v šoli.
Po nagovorih so pripravili
priložnostni kulturni program,
v katerem so med drugim sode-
lovali učenci OŠ Vitomarci,
Trnovska vas in Destrnik.
Številnim zaslužnim sode-
lavcem in drugim so podelili
priznanja za pomoč pri izvedbi
projekta, po blagoslovu objek-
tov, ki ga je opravil mariborski
škof. dr.Franc Kramberger, pa
je bilo pri tamkajšnjem gasil-
skem domu še veliko družabno
srečanje domačinmov in gostov.
Kot se za takšno priložnost spo-
dobi, so spekli kar vola na žaru.
Marjan Toi
Destrniški folkloristi so se veselili nove šole
Ob odprtju so v šoli pripravili likovno razstavo; na
fotografiji so med njenim ogledom mag. Teja Va-
lenčič, ravnatelj Drago Skurjeni in mariborski
škof dr. Franc Kramberger.
Fotografiji:   Tatjana   IS^o-
MARKOVCI / SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV
Druienie šestdesetletnikoy
v Markovcih so se pred tedni srečali nekdanji sošolci in
sošolke tamkajšnje osnovne šole, ki so v letošnjem letu
dopolnili 60 let. Mnogo se jih je odzvalo povabilu organiza-
torjev srečanja. Po nekaj letih so si lahko znova podali roke
in to je bila tudi priložnost za obujanje spominov.
Nazadnje so bili nekdanji so-
šolci skupaj pred desetimi leti
kot abrahamovci, zato je bilo
tokratno snidenje znova nekaj
posebnega zanje. Za srečanje so
si izbrali zadnjo avgustovsko
soboto in pozno v noč obujali
spomine na lepe in tudi manj
prijetne otroške ter mladostne
dni, povezane seveda s šolo. Ve-
sela druščina sošolcev se je spo-
mnila na marsikateri že skoraj
pozabljeni dogodek iz šolskih
dni, na mladostna in tudi poz-
nejša leta življenja, ki so vsa-
kemu prinesla dobro in slabo.
Niso pozabili tudi na šolske pri-
jatelje in učitelje, od katerih so
Foto: Laura
se poslovili v zadnjih letih.
Na koncu so si zaželeli pred-
vsem zdravja in zadovoljstva ter
si obljubili, da se kmalu spet do-
bijo v rodni vasi.
TM
fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998
13

ORMOŽ / V DOBREM LETU ZGRADILI OBVOZNICO
OdprofvNen prometni zamašek
l^inuli petek je bila slovesno predana prometu obvoznica
Ormož. Po mnenju ministra za promet in zveze mag. Antona
0ert>auerja obvoznica ni le ovinek okoli Ormoža, ampak zago-
(ovilo za varnejše in kvalitetnejše življenje domačinov ter hit-
fejšo pot do cilja tistim, ki potujejo mimo Ormoža,
predsednik uprave DARSA Jože Brodnjak pa je ob slovesnem
trenutku opozoril na zahtevno nalogo, ki je pred njimi, nam-
reč vzdrževanje razpletene mreže slovenskih cest.
potem ko je minister Bergauer
slovesno prerezal vrvico, se je po
obvoznici zapeljala kolona
prvih vozil. Kar precej jih je
nato zavilo na dvorišče
ormoškega gradu, kjer je
svečanost pripravil ormoški
župan Vili Trofenik. V svojem
nagovoru se je zahvalil vsem, ki
so pripomogli k izgradnji ob-
voznice, in poudaril, da bo tako
izbrisana še ena izmed črnih
točk v severovzhodni Sloveniji.
Leta 1992 so se namreč župani
od Slovenske Bistrice do Len-
dave zbrali in oblikovali stališča
v zvezi s cestnimi problemi svo-
jega okolja. Izpostavili so štiri
črne točke: priključek na
avtocesto v Slovenski Bistrici,
železniški prehod na Pragers-
kem, prometni zamašek na Ptu-
ju in obvoznico Ormož.
Obvoznica Ormož je dolga 3,7
kilometra. V 14 mesecih so jo
zgradili GIZ Gradiš iz Ljublja-
ne, SCT, d.d., Ljubljana in
Cestno podjetje Celje. Vzdolžni
profil ceste je prilagojen obsto-
ječemu terenu in večji del pote-
ka v useku, delno pa v nasipu.
Širina obeh pasov ceste v nasipu
je 6,5, skupaj z robnima pasovo-
ma in bankinama pa 9,5 metra.
.V useku je skupna širina ceste
11,6 metra. Dolino potoka
Lešnica so premostili s 337 met-
rov dolgim in 17 metrov viso-
kim viaduktom. Na vsakem
koncu viadukta je skulptura,
delo Jožeta Horvata Jakija. Na
zahodu je nameščen rimski
vojščak v svoji opremi, na vzho-
du pa pastirček s piščalko.
Skulpture naj bi popotnika
spomnile, da je tod nekoč vodila
rimska cesta. Obvoznica poteka
pod tremi nadvozi lokalnih cest
Ormož - Tomaž, Ormož -
Dobrava ter poljske poti Har-
dek. Vzdolž obvoznice so ureje-
ne poljske poti z dostopi do
posameznih zemljišč. Skupna
Koncna investici)SKa vreanosi
znaša 1,355 milijarde tolarjev.
Obvoznica Ormož se navezuje
na obstoječe ceste proti Ptuju,
Ljutomeru in Središču ob Dra-
vi. Pri tem je nekdanja cesta za
Središče postala slepa ulica, ki
se konča pri tovarni sladkorja.
Za uporabnike se bo z obvozni-
co veliko spremenilo. Ne le da
bo Ormož rešen tovornega tran-
zitnega prometa, na novo razpo-
reditev se bodo pri vključevanju
na obvoznico in pri njenem
prečkanju v smeri Ljutomera
morali navaditi predvsem
domačini. Obvoznica Ormož je
bila prva novogradnja pri re-
konstrukciji ceste Slovenska
Bistrica - Ptuj - Ormož, ki naj bi
bila končana od leta 2002.
vki
Obvoznico Ormož je prometu predal minister za promet In
zveze mag. Anton Bergauer
Župan Vili Trofenik In minister Anton Bergauer sta nazdravi-
la dobremu koncu s posebno, za to priložnost pripravljeno,
polnitvijo renskega rizlinga
Obloženih miz po svečani otvoritvi na grajskem dvorišču se ne bi sramovali niti razvajeni
stari Rimljani
O načrtovani
gradnji sloven-
skih avtocest
v Sloveniji gradimo
avtoceste od leta 1970. Do
začetka uresničevanja na-
cionalnega programa iz-
gradnje avtocest, do
1.1.1994, je bilo zgrajeno
skupaj 197 kilometrov štiri-
in dvopasovnih cest. Od ta-
krat pa do danes pa je bilo
prometu predanih še 134 ki-
lometrov novih cestnih po-
vezav. V letnem programu
DARSA je za letošnje leto
predvideno dokončanje, na-
daljevanje in pričetek
gradnje novih odsekov v
dolžini 124 kilometrov, od
tega 103 kilometri novih šti-
ripasovnih cest in 20 kilo-
metrov cest ustreznega
standarda - dvopasovnic.
Letos so se med drugim
pričela tudi dela
pripravljalna ali že tudi
fizična na terenu - na
različnih odsekih. Za bralce
Tednika je najzanimivejša
rekonstrukcija obstoječe
glavne ceste od priključka
Slovenska Bistrica do ob-
voznice Pragersko ter novo-
gradnja dvopasovnice med
Hajdino in Ptujem v
dolžini 3,6 kilometra.
Nacionalni program iz-
gradnje avtocest v Sloveniji
predvideva do leta 2004 do-
graditev obeh glavnih smeri
slovenskih avtocest: vzhod -
zahod in sever - jug. Zgraje-
no bo 518 kilometrov
avtocest, 35 kilometrov dru-
gih državnih cest, 101 kilo-
meter rehabilitacije držav-
nih cest ter 28 ukrepov na
križanju avtocest z železni-
co. Celotna ocenjena
vrednost programa znaša
4,1 milijarde ameriških do-
larjev. Država namerava
program financirati iz
lastnih virov, med katerimi
so bencinski tolar, najemni-
ne za objekte ob avtocestah
in podobno, s pomočjo dol-
goročnih posojil medna-
rodnih finančnih institucij,
s komercialnimi posojili
domačih in tujih bank ter
izdajo vrednostnih papirjev.
14
četrtek, 17. september 1998 - TEDNIK
OD roD IN Jim
PTUJ / SESTAL SE JE SVET SDS
Kontinuiteta komunIstUne
oblasti v Slovenltt
Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije ocenjuje,
da sta najznačilnejša za zadnje obdobje blokiranost
pričakovanega duhovnega in materialnega razcveta Sloveni-
je in apatičnost prebivalcev, oboje pa je posledica načina
vladanja v zadnjih letih, je med drugim povedal predsednik
stranke Janez Janša na prvi jesenski seji sveta stranke, kije
bila minulo soboto na Ptuju.
Janez Janša je številnim članom
sveta podal oceno predsedstva
stranke o trenutnih političnih raz-
merah v državi. Opozoril je na
dejstvo, da se je zaupanje prebival-
cev v državo izjemno zmanjšalo,
saj po javnomnenjskih raziskavah
že nekaj več kot polovica državlja-
nov meni, da Slovenija ni pravna
država. Med največje probleme v
državi sodijo prepočasna gospo-
darska rast, številni stečaji in
povečana brezposelnost, nepreg-
ledna in nenadzorovana poraba
javnih sredstev, razraščanje korup-
cije, klasičnega kriminala, samo-
morov in uživanja mamil, spoliti-
zirano sodstvo, kateremu leži v
predalih nekaj sto tisoč nerešenih
primerov...
Janša je izčrpno analiziral stanje
v državi, pri čemer je še posebej
opozoril na kontinuiteto komunis-
tične oblasti, kateri služi za
vzdrževanje videza demokra-
tičnosti v tem obdobju Slovenska
ljudska stranka, prej pa je bila to
stranka Slovenskih krščanskih de-
mokratov kot koalicijska partneri-
ca. Napovedal je tudi nekaj
možnih dogajanj v prihodnosti, ki
naj bi jih sprožilo sedanje vodstvo
Slovenije, med njimi predvsem
spremembo ustave v prid
povečanja pooblasdl predsednika
države, pa tudi ustanovitev nove
politične stranke, najverjetneje z
združitvijo SKD in SLS.
Analiza razmer je pomembna
predvsem zaradi bližajočih se lo-
kalnih volitev, na katere se tudi
Socialdemokratska stranka pri-
pravlja. Janez Janša ugotavlja, da
pomladne stranke za razliko od
strank komunistične kontinuitete
nimajo skupnega strateškega cilja.
Gotovo pa je, da je pomemben
strateški cilj dokončanje demokra-
tičnih reform, vzpostavitev pravne
in socialne države ter vsestranski
duhovni in naaterialni razvoj Slo-
venije, kar želijo volilci strank slo-
venske pomladi, je še dejal Janša.
MZ
Seja sveta SDS je v gasilski dom na Ptuju privabila kakšnih
200 udeležencev iz vse države
MAJŠPERK / ZBOR STRANKE DESUS
Prvi limdidati za svetnilie in župana
Na sobotnem zboru občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Majšperk, sestali so se v mali dvorani tam-
kajšnjega gasilskega društva, so dosedanje aktivnosti ocenili kot uspešne ter se dogovorili za samostojni nastop na je-
senskih lokalnih volitvah. Izvolili so novo vodstvo občinskega odbora stranke in predsedniško funkcijo ponovno zaupa-
li Cirilu Murku.
Ta je med drugim povedal, da se na
haloškem območju vse bolj pozna, kako nas je
družbeni red začel deliti na bogate in revne,
na mestne in vaške prebivalce, pa žal tudi na
zaposlene in nezaposlene. Vse to še posebej
občuti haloški človek, kjer je zaradi manj raz-
vitosti življenje še težje, zato se zaselki še na-
prej starajo in praznijo, saj se predvsem mladi
selijo v urbane sredine.
V območni organizaciji DESUS v Majšper-
ku so precej časa namenili tudi razpravam o
invalidskem in pokojninskem zavarovanju in
imeli na predlagano vsebino kar precej pri-
pomb. In ker tudi v Desusu nestrpno pričaku-
jejo jesenske volitve, so med prvimi soglasno
evidentirali svoje kandidate za člane občin-
skega sveta, za župana občine Majšperk pa Ci-
rila Murka. Skupaj s poslancem državnega
zbora Zoranom Lešnikom in podpredsedni-
kom Demokratične stranke upokojencev Iva-
nom Sisingerjem pa so opozorili še na druga
nerešena vprašanja upokojencev, predvsem
na krčenje zasluženih pravic in prejemkov, ki
jim grozijo v predlagani reformi pokojninsko
invalidskega sistema.
Valburga Beranič, tajnica društva invali-
dov Majšperk-Kidričevo, pa je v razpravi med
drugim potožila, da za njihovo društvo v
občini ni razumevanja. "Če zaradi sramotno
nizkih pokojnin na občini prosiš za dotacijo,
dobiš odgovor, da za socialno ogrožene skrbi
Karitas," je dejala.
Podpredsednik DESUS Ivan Sisinger je
omenil, da so se na letošnjem kongresu stran-
ke dogovorili, da bodo na jesenskih volitvah
nastopili na samostojni listi in s samostojni-
mi kandidati. Ob koncu pa je ugotovil, da je
za Slovenijo sramotno, da blizu 300.000 slo-
venskih upokojencev prejema mesečno pod
60.000 tolarjev pokojnine in s tem ostaja na
robu preživetja. Poslanec državnega zbora
Zoran Lešnik pa je opozoril tudi na to, da se
v manj razvitih haloških območjih po njego-
vem mnenju preveč na veliko zapravlja. Pri-
mer je Videm, kjer se občinska stavba blešči v
marmoriu, nekaj sto metrov vstran čez hrib
pa kriči haloška revščina, propadajo hiše,
domačije, ljudje pa imiirajo revščini, ker ni-
majo s čim živeti
Ob tem se je v razpravo vključil tudi eden od
upokojencev in dodal, da je nekaj podobnega
in prav tako nerazumnega tudi v občini
Majšperk. Kot je dejal, je župan po vsej veriet-
nosti po videmskem vzoru vehementno velel
občinsko stavbo odeti v marmor in žamet, ne-
kaj sto metrov vstranpa še vode nimajo po
hišah. Na Pmjski Gori tudi ne vedo, kje bi do-
bili nekaj denarja za čisto navadno greznico,
da jim ne bodo zaprli doma krajanov. Navse-
zadnje pa mdi na tem koncu Haloz ljudje
živijo v bedi in jim iz stiske niti malo ne bo
pomagal marmor in žamet občinske stavbe.
Prej jih bo motil, saj se bodo po nekaj kilome-
trih pešačenja po bregeh s svojimi blamimi
škornji na njem vsaj nerodno počutili, če že
drugega ne.
M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNiH DNI    SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Vojna ali demokmiiia?
Ali imamo v Sloveniji "hladno
državljansko vojno", kot trdi nek-
danji predsednik predsedstva Slo-
venije Janez Stanovnik, ali pa
samo "demokracijo", kot meni filo-
zofinja in publicistka Spomenika
Hribar?
NOB - DEJANJE
NAPUHA?
Janez Stanovnik je nedavno go-
voril na proslavi 55-letnice ustano-
vitve VII. korupsa NOB Slovenije.
Dejal je, da je bil ta korups "jedro
prave slovenske vojske. Ta vojska
se je rodila iz volje slovenskega na-
roda in njegove odločenosti, da se
upre agresiji okupatorja in se bori
za svobodo in neodvisnost." Sta-
novnik js dejal, da odpor ne bi bil
uspešen, če ne bi bilo predvsem
pripravljenosti slovenskega naro-
da, da se bori za svojo svobodo.
"Smatram, da je popolnoma jalovo
danes razpravljati, ali je bila osvo-
bodilna fronta antiimperialistična
ali antifašistična. Edvard Kocbek je
vodilo naše borbe na II. zasedanju
AVNOJ tako lepo opisal, ko je de-
jal: "To je borba za človečnost!" In
ker je to res bila borba za
človečnost, je bilo možno, da so se
kristjani združili s komunisti v borbi
proti največjemu zlu te civilizacije,
proti hitlerizmu. /.../ In ta najbolj
sveti, če hočete, ta najbolj blesteči
del slovenske narodne zgodovine
so nekateri imenovali in imenujejo
za avanturizem. "Janez Stanovnik
je dejal, da gaje nedavno "zelo pri-
zadelo, ko se je neki visoki teolog,
član akademije znanosti in umet-
nosti, upal izreči besede, da je bil
ta odpor dejanje napuha. Vprašam
vas, ali je bil napuh, ko je Churchill
napovedal vojno Hitlerju in ko svo-
jemu ljudstvu ni mogel povedati
drugega kot; 'Ne obljubljam vam
ničesar drugega kot kri in solze.'
Ali je bilo dejanje napuha, ko je ge-
neral Maister branil naše severne
meje, ali vse to smemo imenovati
dejanje napuha in na tak način
pljuvati na slovensko zgodovino?
Ta očitek avanturizma in napuha je
bil samo začetek poskusa blatenja
partizanstva in rehabilitacije kol-
aboracije. Ta ni bil tako slučajen,
ampak posledica izdelane strategi-
je, da bi se stvari znova vrnile nazaj
v stari tok. /.../ Danes v Sloveniji
poteka hladna državljanska vojna,"
je dejal v svojem govoru Janez
Stanovnik.
KAJ JE
DEMOKRACIJA
Spomenka Hribar v zadnji sobot-
ni prilogi Dela polemizira s to trdit-
vijo. V članku pod naslovom 'Groz-
no je. Ampak to je demokracija'
piše, da je Stanovnikpva izjava
"prehuda", in dodaja: "Če zdaj pri
nas poteka hladna državljanska
vojna, kaj je potem bilo za časa
okupacije, ko je res streljal Slove-
nec Slovenca, brat brata, če to ne-
koliko arhaično poimenujemo?
Prava državljanska vojna? Seveda,
logično. Če pa pristanemo na to,
potem smo v hipu v "taboru" tistih,
ki trdijo, da narodnoosvobodilnega
boja v resnici sploh ni bilo, temveč
samo državljanska vojna. To pa
preprosto ne drži. Prehuda beseda
avtomatično preskoči mero resni-
ce in trdi prav nasprotno od tiste-
ga, kar bi želela."
V svojem razmišljanju Spomen-
ka Hribar meni, da je danes v Slo-
veniji neprimerno govoriti o hladni
vojni. "Imamo demokracijo, se pra-
vi svobodne volitve na štiri leta, ko
ljudstvo preverja ustreznost oblas-
ti, imamo večstrankarski sistem,
svobodo govora in političnega
združevanja, vojsko in policijo (vsaj
do neke mere vsekakor bolj kot v
prejšnjem sistemu) pod parlamen-
tarno kontrolo, itd. Vladajočo koali-
cijo ves čas "naskakuje" opozicija
in jo preverja (in živcira) z interpela-
cijami. Vladajoča koalicija pa ji (za
zdaj) uspešno odgovarja. Njuno
"fifti-fifti" razmerje je krhko, toda to
je način, da še v atmosferi totalita-
rizma enostrankarskega sistema
/.../ dejansko ne pride do to-
tal(itar)ne prevage ene politične
opcije..."
Spomenika Hribar piše, da ni
mogoče zanikati, da je danes na
straneh časopisov in v drugih me-
dijih prepirov, očitkov in sovražnih
besed več kakor v prejšnjem siste-
mu. "Težko pa bi pritrdila tistim, ki
trdijo, da je bilo sovraštva prej
manj kot zdaj oziroma da ga pre-
prosto že ni bilo več. Bilo je, a pot-
lačeno. Če je nekaj potlačeno, po-
tem tega ni? Vse tisto, kar se je
travmatično zadrževalo v dušah in
vse potlačene zamere imajo danes
prosto pot, da se izrazijo. Danes jih
- prek poimenovanja - vidimo. Re-
snica našega državljanskega spo-
ra je prišla do svojega videza.
(Sovražne) besede letijo z leve na
desno in z desne na levo. Mučno
je. Grozno je. Ni za poslušat. Ni za
brat. Televizor se ugasne. Ampak
to ni "hladna državljanska vojna".
To je demokracija, tudi.to je demo-
kracija, ki je vsem zamolčanim
travmam odprla prosto pot..."
PREPIRANJE
IN SOVRAŠTVO
Seveda se ob Stanovnikovem
nastopu in ob razmišljanju Spo-
menke Hribarjeve ne bi smeli kar
tako samozadovoljno oddahniti in
od vsakega pobrati nekaj tistega,
kar nam je všeč. V marsičem imata
namreč prav tako Stanovnik kot
Hribarjeva, oba pa sta pravzaprav
še dodatni dokaz "skrajnosti", ki
nas ta čas obvladujejo. Namesto
da se prepiramo o tem, ali imamo
pri nas "hladno državljansko vojno"
ali pa samo "demokracijo", bi se
morali bolj spraševati, kaj je tisto,
kar slovensko življenje spreminja v
nekakšno stalno prepiranje ali celo
sovraštvo.
"Normalen" pogovor o obdobju
NOB, vseh njegovih svetlih in tem-
nih plateh ni mogoč, dokler bo ena
stran tako trdovratno ponavljala
zgolj svojo "resnico" o partizanstvu
kot o nekakšni zaroti, prevari in ne-
potrebni stvari in tako opravičevala
kolaboracijo, sodelovanja na sov-
ražnikovi strani. Ali ni nenavadno,
da se petdeset let pozneje v Slove-
niji prepiramo in sprenevedamo
zaradi nekaterih neizpodbitnih dej-
stev, ki jih priznava ves napredni
svet? Zakaj mora še zdaj naslovni
škof dr. Vekoslav Grmič polemizi-
rati s "svojimi" iz Cerkve o tem, kaj
je predstavljal fašizem za Slovenijo
in svet in kako nečastno dejanje je
bila kolaboracija s sovražnikom?
"Fašizem in še posebej njegova
najhujša oblika, nacizem, sta
doživela poraz tudi po zaslugi slo-
venskega in sploh jugoslovanske-
ga partizanstva. Zmotili so se tisti,
ki so se povezali s temi največjimi
sovražniki evropske civilizacije,
sploh človeštva, njegove svobode,
enakosti in bratstva, vsake re-
snične oblike humanizma. Sem pa
spada tudi iskrena krščanska ver-
nost. Za Boga, narod in domovino,
ki zasluži ta naziv, so se v resnici
bojevali partizani, čeprav teh vred-
not niso tako glasno razglašali ka-
kor okupatorjevi sodelavci, ki pa so
jih morali razglašati, ker so jih z de-
janji kolaboracije popolnoma zata-
jili," pravi škof Grmič.
Predsednik borčevske organiza-
cije je te dni na proslavi v Brkinih
dejal, da je bil "boj in upor zoper
okupatorja za osvoboditev domo-
vine   legitimen   in   zakonit   po
domačem in mednarodnem prav-
nem redu. Kolaboracija z okupa-
torjem pa je bila protizakonita in
nemoralna v samem načelu, kazni-
va je po sedanji veljavni zakonodaji
samostojne Slovenije in tudi po
normah današnje demokratične
Evrope je zavržena. Obsodbe
vredno je, da daje živim pripadni-
kom kolaboracije, združenim v
Novi slovenski zavezi, pri vsiljevan-
ju takšne resnice, češ da so za vse.
kar se je dogajalo med vojno, krivi
komunistični partizani, vso podpo-
ro vrh rimskokatoliške cerkve ^
Sloveniji."
Cerkev molči. Pričakovati bi bilo.
da se bo vrh Cerkve do tako (hu-
dih) očitkov vendarle opredelil. P'''
nas vse preveč ocen ostaja brez
odmeva, dejstvo, da nekateri -
glede na vse - vztrajajo zgolj P^'
svojih "resnicah", pa ne govori o
"demokraciji", o pripravljenosti na
spoštljiv dialog in sožitje, ampak o
"izključnosti", o želji po obvlado-
vanju vsega in vseh. Spomenka
Hribar pravi, da je tudi odkrivanje
sovraštva, sproščanje nekdanji^^
travm demokracija. Morda. Tod^
za demokracijo in nacionalno ži\'''
jenje zagotovo ni zdravo nenehno
spodbujanje in potenciranje so^''
raštva in nerazumevanja iz čisto
političnih in politikantskih razlogo^
Jak Kopriv«^
PTUJ / ZDRUŽENA LISTA O
PROJEKTU SUSNINE
Viskoniusir^
thvibene pot^fKHte m
mlemkihfmiim
v projektu Sušnine naše domačije, ki zajema sušenje raz.
ličnih vrst povrtnin, zelišč in sadja, se je povezalo več part-
nerjev, nosilec projektne ideje pa je kmetovalec Franc
Krašovec iz Levanjcev, o čemer smo v Tedniku že pisali, o
pomenu projekta so pred kratkim govorili tudi na predsta.
vitvi v Ptuju.
"Projekt je zamišljen tako, da bi tehnološko opremili male kmetije.
Kmetija, ki bi se ukvarjala s sušenjem, potrebuje 200 m^ pokritih
površin, zato smo ji pripravljeni ponuditi tehnološko opremo za sušenje.
Pogoj pa je, da se vsaka kmetija, ki se želi vključiti v to mrežo, podredi
pravilom tržnega nastopa pod to blagovno znamko. Končni produkti se
zbirajo skupno in se pod skupno blagovno znamko tudi prodajajo in
tržijo. Projekt se pri nosilcu uspešno uresničuje, problem pa so pre-
majhne zmogljivosti. V tem trenutku izdelkov ne upamo ponuditi v
večje trgovske hiše, ubiramo pot pri individtialnih naročnikih, pri obra-
tih družbene prehrane in podobno," je povedal dr. Štefan Čelan, ko je
projekt predstavljal predstavnikom Območne organizacije ZLSD Ptuj,
ki so v goste povabili tudi predsednika Boruta Pahorja in predsednika
strokovnega sveta za podeželje mag. Zlatka Jenka. Trenutno je pri pro-
jektu zaposlena cela družina Krašovec in dva delavca iz javnih del, dva pa
naj bi prišla v kratkem.
"Povabilo na predstavitev projekta smo sprejeli zato, ker smo pred manj
kot slabim letom organizirali v Ptuju strokovno konferenco o izzivih in
priložnostih slovenskega podeželja, na kateri smo si zastavljali vprašanja,
na kakšen način zastaviti sistematični razvoj slovenskega podeželja, da
bo ujelo razvojni korak z razvito Evropo in tako ohranjalo socialno, go-
spodarsko in tudi kulturno poslanstvo. Tisto, kar obžalujem, je, da zara-
di slabo rešenih organizacijskih in pravnih vprašanj v državi ne more
svojega poslanstva opravljati bolje. Naš obisk je namenjen temu, da ugo-
tovimo, kje bi se dalo kakšno stvar spremeniti, da bi lahko svoje delo
opravljali bolje in učinkoviteje, ker ne delajo zase, ampak za ljudi, ki živi-
jo na podeželju. Projekt "Sušnine moje domačije" je zanimiv. Ob tem mo-
ram ugotoviti, da je obnašanje naše države neumno, ker ne izpeljemo ne-
katerih organizacijskih reform, ki bodo omogočile, da bi sredstva Phare,
ki jih Evropska unija namenja za modernizacijo na ravni regionalnih
skupnosti, uspeli bolje izkoristiti. Tudi v tem konkretnem projektu vi-
dim tako možnost in zdi se mi, da predstavlja izziv. Dogovorili smo se,
da skušamo do konca septembra ugotoviti, ali bi lahko vložili v proce-
duro nek zakon, ki bi takim inštitutom in projektom, ki jih vodijo, po-
magal k uspešnejšemu delu. Sicer pa mislim, da je že čas, da v državi pre-
maknemo kakšno stvar na področju investicij, ker je Ptuj samo eno od
slovenskih središč, ki se pritožuje, da Ljubljana nima dovolj posluha za
pomoč, ki prihaja iz Bruslja, ki pa ne more iti preko Ljubljane, ampak
samo preko regionalnih centrov. Ker pa Slovenija ni regionalno organi-
zirana, nastane vprašanje, kdo je pravna oseba, ki bi lahko prevzela ta v
bistvu poceni oziroma podarjeni denar. Če ga ne bomo prevzeli mi, ga
bodo drugi," je po seznanitvi s projektom "Sušnine moje domačije" pove-
dal Borut Pahor.
V Združeni listi, predvsem v strokovnem svetu za podeželje, ki ga vodi
mag. Zlatko Jenko, ki se je tudi seznanil s projektom, so napovedali, da
ga bodo do konca septembra podrobneje pregledali ne samo zaradi pro-
jekta samega, ampak ker jih kot stranko zanima, katere sistemske pogoje
bi morali postaviti na ravni občine in države, da bi taki in podobni pro-
jekti zaživeli povsod. Zato je za ZL to v bistvu neke vrste pilotski projekt.
^ Popoldan je Borut Pahor preživel v Halozah, kjer sta odbora ZLSD iz
Žetal in Vidma organizirala širše srečanje članov in simpatizeriev ZLSD.
Borut Pahor je, vidno očaran nad lepo haloško pokrajino, zatrdil, da Slo-
venija mora omogočiti ljudem, da ostanejo na svojih domačijah, vendar
tako, da imajo enake možnosti šolanja, zdravstva in dela kot drugi. Torej
je odločenost ZL, da bo pospeševala razvoj podeželja, pravilna. Za reali-
zacijo tega načrta bo ZLSD delovala v državnem zboru in občinski sve-
tih preko svojih svemikov in županov.
MG,AO
fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998
15
IZ M ASIH KRAJEV
ffl^A/^F'^^^^^^^^ POVEZOVANJE V PERUTNINARSKI
PANOGI
Perutnina 38'OdsMni
lastnik Pivite
perutnina Ptuj je v zadnjih nekaj dneh od pooblaščenih in-
vesticijskih družb odkupila pretežno količino od 42-odstot-
nega deleža delnic podjetja Pivka, p.o. Tako je Perutnina,
^d., postala najmanj 38-odstotni lasntik Pivke in na osnovi
l^apitalskih povezav v perutninarski panogi začela priprave
iia poslovanje v še bolj konkurenčnih razmerah, ki bodo
nastopile po priključitvi Slovenije Kvropski uniji. Perutni-
na Ptuj dosega trenutno na slovenskem trgu perutninskega
mesa polovični tržni delež, z nakupom Pivke pa se bo delež
povečal na 70 odstotkov.
Predsednik uprave in general-
ni direktor Perutnine dr. Ro-
man Glaser je na tiskovni kon-
ferenci poudaril, da gre za
načrtovano pripravo na konku-
renčni izziv, ki ga bodo v fazi
približevanja Slovenije k Evrop-
ski uniji prinesli tuji proizvajal-
ci perutninskega mesa in izdel-
kov. Perutnina je letos spomladi
nameravala kupiti podjetje
Agromerkur iz Murske Sobote,
vendar je od te namere začasno
odstopila zaradi nerešenih ob-
veznosti Agromerkurja do pos-
lovnih partnerjev. Pridobljeni
lastniški delež v Pivki bo ned-
vomno odločilno vplival na
koncentracijo perutninske
branže v Sloveniji, omogočil pa
bo tudi specializacijo proiz-
vodnje tako v Perutnini kot Piv-
ki. Od nadaljnjih pogovorov je
odvisno, ali bo Perutnina prev-
zela v Pivki absolutni lastniški
delež ali pa se bo o razvojni stra-
tegiji Pivke dogovorila z drugi-
mi solastniki.
Kapitalska povezava znotraj
perutninarske branže ima zago-
tovo prednosti pri snovanju
strateških razvojnih usmeritev
in pri vseh drugih poslovnih
funkcijah. V Perutnini ocenju-
jejo, da lahko nakup deleža v
Pivki že v kratkem času prinese
mnoge razvojne prednosti. Z
delitvijo programov bodo ob
specializaciji proizvodnje zagot-
avljali zaposlitev delavcev v
obeh podjetjih, nadaljnje
uspešno sodelovanje s koope-
ranti in razvoj slovenskega per-
utninarstva sploh. Predvidene
pridobitve bo Perutnina kot
novi največji posamezni del-
ničar v Pivki in svojem podjetju
začela uvajati že pred iztekom
letošnjega poslovnega leta.
JB
PREJELI SMO
Moj župan - drugič
Cenjeni moj bivši župan g. Raj-
her. Pričakoval sem, da bom na
začetku svojega županovanja
deležen kakšne podpore, kakšnih
nasvetov od prejšnje "gamittire",
da ne rečem kakšne strokovne
pomoči. Toda žal ni bilo tako.
Prvo leto, 1995, našega drtiženja
smo bili deležni pomoči s strani
delavcev Mestne občline Ptuj, to-
rej tudi tistih, ki ste jim Vi "župa-
novali" v prejšnjem mandatu. Ta
pomoč je bila dogovorjena s po-
godbo, lahko rečem za vsa po-
dročja našega delovanja, tudi za
finančne storitve, seveda proti
"primernemu" plačilu. Ali je bil
koncept novih občin zastavljen v
tej smeri, da bodo vsa opravila in
sredstva zopet ostala v mestu, na
podeželju pa bomo samo statisti, s
katerimi bodo upravljali mestni
režiserji? Nekateri kolegi so hitro
organizirali lastne občinske upra-
ve, seveda če so bili izpolnjeni
tudi drugi pogoji, in se popolno-
ma osamosvojili. Prav zavidal sem
jim, kako so lahko hitro dobili ka-
dre za opravljanje zahtevnih na-
log in sodelovanje ostalih
občanov. Moram izpostaviti in
tudi pošteno je, da bralcem Ted-
nika pojasnimo drugo plat zvona.
V naši občini Kidričevo smo doje-
li demokracijo v pravem smislu
besede. "Kmečka vlada pač ni bila
prava za našo občino, potrebno je
popraviti zamujeno," smo pos-
lušali v začetku našega druženja.
Saj tudi res, kako naj zdaj kmetje
vladajo na območju, ki je v
prejšnjem režimu (komunizmu)
prispevalo v ptujski proračun tudi
do 60% srečktev. Takšno je bilo
pač razmerje gospodarske moči.
Danes je to razmerje seveda dru-
gače prikazano, in sicer zao-
kroženo 60% mestna občina, 30%)
občina Kidričevo in 10% ostale
občine. Menim, da je dovolj jasno,
Zakaj se kopja lomijo na naših
plečih. Dovolj dolgo smo bili
pohlevni in se podrejali ostalim
'nteresom kupčkanja na politični
sceni.
Spoštovani g. Rajher, očitek, kot
'^u Vi pravite, da niste v "pravi"
^tranki, je samo rezultat preobraz-
be naše politične miselnosti. V
tolažbo Vam moram povedati, da
^e dobro spomnim pogovora o
^ašem sodelovanju z Občino Ki-
[^'■ičevo in na vprašanje, kako pa
kaj gospod Rajher sodeluje z
^3rni, je nekdo od navzočih re-
^^ično izjavil, da niste v "pravi"
^^ranki, samo ne vem, na katero je
Jl^slil, in še posebej poudarjam,
^ to niso bile moje besede. Danes
^ tem času Vas seveda razumem,
^ s pridom razširjate to parolo, ki
^ vsekakor ni v korist niti Vam
niti naši občini, saj tudi kmetje
znamo delati, na pravo pa se manj
spoznamo.
Pošteno in odkrito Vam želim
povedati, da se ne grem nobenega
oblastnika, saj mi pravila igre ali
če hočete statut in zakon tega ne
dovoljujejo. Z vsem spoštovanjem
predvidevam, da Vi tudi to dobro
poznate, da je občinski svet in v
njem tudi svetniki tisti organ, ki
sprejema dokončne odločitve. Že
večkrat so bili omenjeni odnosi
župan - občinski svet. Vsaj za naš
primer lahko povem, da sem želel
zadeve peljati po poti strpnosti in
skupnega dogovarjanja za dobro
celotne skupnosti.
Spoštovani g. Rajher. Res ne
morem dojeti Vaše trditve, kako
vas je prizadelo poročilo Račun-
skega sodišča in zapisi v sredstvih
javnega obveščanja. Ali je to samo
politična predvolilna flosktila ali
pa ste pozabili na dejstvo, da je
večino aktivnosti nadaljevala in
tudi opravljala "garnitura" iz bivše
občine Ptuj, ki ste ji kraljevali
prav Vi, spoštovani užaloščeni in
osramočeni gospod občan? Ni
prav in nikoli v življenju nisem
počel tega, tudi ni prvič, da javno
kritizirate moje in naše početje,
toda tokrat, ko gre zares, ko priha-
jajo tudi časi prave demokracije,
si ne dovolim, da boste polivali
"gnojnico" po meni, ker vam to ne
pritiče. Kurja polt me oblije ob
misli, v kakšne prostore "nove
občine" sem prišel na osnovi
Vaših prizadevanj za razbijanje in
uvajanje lokalne samouprave, za
katero ste bili vzorčni primer pri
organizaciji lokalne samouprave -
bivše občine Ptuj. Ogromno stvari
je bilo nedorečenih, samo naj
omenim premoženjsko bilanco,
kar je osnova za kasnejšo delitve-
no bilanco, pri kateri smo račima-
li na vašo optimalno pomoč - še
danes delitvene bilance nimamo
in verjetno je še nekaj časa ne bo.
Pri odpravljanju napak sem že
večkrat jasno poudaril, da bom
zahteval in se zavzemal, da se ugo-
tovljene nepravilnosti odpravijo,
predvsem pa da se neupravičene
sejnine, izplačane flinkcionarjem,
vrnejo v občinski proračun. Opo-
zoriti želim pa na to, da sam ne
morem vplivati na odločitve
občinskega sveta, saj ta samostoj-
no odloča na sejah občinskega
sveta.
O osladnosti pridobljene oblasti
ne bi želel na široko govoriti, saj
je vendar vsem dobro znana
bližnja preteklost, ko se je v bivši
občini Ptuj glavnina sredstev po-
rabila za samo mesto (marmorna-
ta Prešernova ul.), medtem ko v
marsikateri krajevni skupnosti
niso imeli sredstev niti za znam-
ke. Žal tudi to je del resnice, kate-
ro je potrebno hitro pospraviti
pod streho, ali ne, spoštovani go-
spod "bivši župan"? Takrat se ni-
sem javno sramoval Vašega
početja, tako kot se Vi danes mo-
jega. Ja, tudi z analizo porabe jav-
nih sredstev nam že danes grozite.
To preverjanje je že napravilo
Računsko sodišče in povedalo
svoje ugotovitve, toda besede ko-
rupcija ni v njihovem besednjaku.
Vendar Vaš namig razumem dru-
gače. Mnogo sreče in uspeha vam
želim na volitvah.
Pa še nekaj o sramoti, pred kate-
ro si vsi pokrijemo obraz. Res me
je bilo sram kot še nikoli v življen-
ju, ko me je obiskal v letu 1995 g.
direktor Petrola zaradi pogovora o
gradnji bencinske črpalke, takrat
še v prostorih bivše krajevne
skupnosti Kidričevo, in me pov-
prašal po sanitarijah, ker jih je pač
potreboval. Res me je bilo sram,
kako je bivša lokalna oblast
(Občina Ptuj) poskrbela za nove
občine. Ni mi jasno, zakaj še sedaj
g. Rajher opozarja na kandidacij-
ski postopek, za katerega trdi, da
je že polovica volitev opravljenih
pri tem postopku, ko opozarja na
moč stranke. Ali se počuti
ogroženega?!
Spoštovani kolega. Razmerje sil
in priljubljenost se bo hitro ugo-
tovila, sam sem bil, moram priz-
nati, neprijetno presenečen, da se
nisva srečala že na prvih volitvah,
kar vam seveda na neki način tudi
zamerim, saj v tem primeru bi bili
Vi na mojem mestu, kajne? Toda
pustimo času čas, lov je odprt, na
občanih pa je, komu bodo zaupali
odgovorno dolžnost za vodenje
občinske uprave, ne pa odločanja,
ker je odločanje pač naloga občin-
skega sveta. Predvsem pa je po-
membno, da bo novo vodstvo
občine nadaljevalo izvajanje zas-
tavljenih programov v občini brez
prestižnih političnih igric na ni-
voju strank, te pa v demokra-
tičnem sistemu morajo odigrati
svojo vlogo.
Spoštovani g. Rajher, nepotreb-
ne so zdrahe v našem prostoru.
Zanimive pa bi bile ugotovitve
Računskega sodišča o namenu po-
rabe proračunskih sredstev v
prejšnjem mandatu. Pa pustimo
preteklost. V sedanjosti preverja-
mo samo poslovanje nas zelencev,
saj stari mački poznajo zakone in
poslujejo neoporečno, kristalno
čisto, tako kot je čista voda, ki se
preteka pod našo občino in jo pije
čeloma bivša občina Ptuj in še kje
drugje. Na zdravje!
Zakaj vse to pisanje? Mene je
bilo sram vašega ravnanja v bivši
občini Ptuj, vas je sram mojega
ravnanja, ki je vsekakor bolj blizu
Vam kot občanu naše občine. To-
rej sramujemo se novo nastalih
občin, ker še nimamo pokrajine,
pokrajine, pokrajine...
Alojz Sprah
PTUJ / 1. SLOVENSKI VINSKO-KULINARICNI FESTIVAL
Vino v obrokil^ zabavo v potokih
Potem ko je bilo v začetku julija v Ptuju, v organizaciji SVA
Veritas, mednarodno ocenjevanje vina Vino Forum '98, se
od srede do vključno sobote dogaja še drugo dejanje te pri-
reditve - prvi slovenski vinsko-kulinarični festival z medna-
rodno udeležbo.
Prireditve so se začele sinoči z
otvoritvijo mednarodne razstave
na Vino forumu ocenjenih 573
vzorcev vin, vrstile pa se bodo do
20. septembra. Slovenska vinska
akademija Veritas je za osrednje
geslo prireditev izbrala geslo Vino
v obrokih, zabava v potokih. Z njim
želi poudariti pomen vina v slo-
venski kulinarični ponudbi in
njegovo sožitje s hrano.
Danes od 10. do 15. ure bo v
mestem kinu Ptuj mednarodni
simpozij na temo Vino je hrana,
vino je zdravje. Jutri (v petek) bo
zaživela vinsko-kulinarična po-
nudba na ulicah Ptuja, ob 12. lu-i
pa bo srečanje županov mest, v ka-
terih je bil doslej organiziran
Vino forum. Ob 20. lu-i bo podeli-
tev šampionov, velikih zlatih in
zlatih medalj lastnikom najbolje
ocenjenih vinskih vzorcev, pol
ure za tem pa bo slovenska vinska
kraljica Katarina Jenžur nazdra-
vila novemu vinskemu letniku
1998 in razglasila uradni začetek
trgatve letošnjega letnika. Tudi v
soboto bo po ptujskih ulicah bo-
gata vinsko-ktolinarična ponudba,
srečali se bodo udeleženci stro-
kovne ekskurzije v Kalifornijo,
posebna atrakcija pa bo zagotovo
prvo državno prvenstvo v kotal-
jenju vinskih sodov. Po trije tek-
movalci iz vsake ekipe bodo mora-
li velik sod v čim krajšem času
prikotaliti od Mestne hiše do
sedeža SVA Veritas na Grajski
ulici, kar zagotovo ne bo lahka na-
loga. Za pestro vinsko ponudbo v
dneh festivala bo poskrbel organi-
zator, svoj prispevek bodo dali
tudi domači ptujski vinarji, za ku-
linarično ponudbo pa bo poskrbel
generalni partner. Perutnina Ptuj.
Ptuj, mesto trte in vina, torej
štiri dni živi v znamenju vina in
kulinarike in na svoje ulice vabi
domače in tuje obiskovalce. Bodi-
te med njimi tudi vi!
JB
MAJSPERK / SEJA OBČINSKEGA SVETA

Svetniki občine Majšperk so na predlog župana Franca
Bezjaka dnevni red svoje 36. seje razširili še za štiri točke,
tako da so v četrtek, 10. septembra, sklepali kar o enajstih.
Občinski proračun so povečali za 9 odstotkov, kar znaša 40
milijonov tolarjev.
Uvodoma so razpravljali o spre-
membah odloka o letošnjem
občinskem proračunu in planira-
ne prihodke v višini 482 milijo-
nov po hitrem postopku povišali
za 9 odstotkov oziroma za slabih
40 milijonov, tako da znašajo se-
daj dobrih 522 milijonov. Naj-
večje povečanje, za okoli 18,5 mi-
lijona, predvidevajo zaradi dodat-
nih financiranj iz državnega pro-
računa, skoraj 9 milijonov so pri-
dobili iz delitvene bilance, dobrih
10 milijonov pa pričakujejo še od
obresti.
Hkrati s prihodki so za okoli 40
milijonov seveda povišali tudi od-
hodke. Največ, kar 29 milijonov,
so namenili za to, da bi lahko
končali vse bačrtovane investicije.
V občinski upravi so odhodke za
investicije povečali za 2 milijona,
pri kulttiri in cestni dejavnosti za
4 milijone, največje povečanje - za
18 milijonov - pa planirajo pri ko-
munalni dejavnosti, tako da bodo
lahko končali vse načrtovane
gradnje na komunalnem področju
in naročili še nove projekte za vo-
dovod. Povsem na novo pa so
načrtovali razširitev kabelsko-raz-
delilnega TV sistema Majšperk, v
kar bodo vložili dober milijon to-
larjev. Tekoče odhodke povečuje-
jo za slabih 10 milijonov, od tega
največ, dobra 2 milijona, za sana-
cijo plazov, 1,5 milijona bodo do-
datno namenili za razpis kreditov
na področju kmetijstva, dober mi-
lijon pa bodo namenili tudi za
urejanje prostora in varstvo okol-
ja.
Ob sprejemu rebalansa pro-
računa so dodatno sklenili, da iz
postavke "investicije na področju
izobraževanja" namenijo 70 mili-
jonov za gradnjo šole v Žetalah in
20 milijonov za razširitev šolskega
prostora v Majšperku.
V nadaljevanju so imenovali
občinsko volilno komisijo za vo-
litve v novoustanovljeni občini
Žetale ter za predsednico imeno-
vali Ireno Krivec, za njeno na-
mestnico pa Heleno Kolar, obe iz
Žetal. V volilno komisijo so izvo-
lili še tri člane in namestnike.
Po hitrem postopku so sprejeli
tudi odlok o določitvi volilnih
enot za volitve članov občinskega
sveta in župana v občini Majšperk
in v novoustanovljeni občini
Žetale. V občini Majšperk bo ods-
lej v KS Majšperk 6 volilnih enot,
v KS Ptujska Gora 7, v KS Stoper-
ce pa 5. V novustanovljeni občini
Žetale bo 5 volilnih enot.
V drugi obravnavi so svetniki
končno sprejeli že nekajkrat
obravnavane spremembe občin-
skega statuta, po katerem naj bi
med drugim imeli v bodoče dva
podžupana. Proti temu sklepu je
glasoval le svetnik Anton Galun
iz Stoperc in ponovno opozoril,
da je predlog statutarnih spre-
memb od vsega začetka zgrešen,
saj krajevnim skupnostim odvze-
ma status pravnih oseb in jih tako
spravlja v podrejen položaj.
Zaradi novoustanovljene občine
Žetale so opravili spremembo od-
loka o volitvah, strinjali so se z
začasnim prenosom soustanovi-
teljskih pravic javnega zavoda
Ljudske univerze Ptuj na Mestno
občino Ptuj, potrdili pre-
moženjsko bilanco občine
Majšperk na dan 31. decembra
1997, ob koncu pa so določili še
dobitnike priznanj ob drugem
prazniku občine Majšperk, ki ga
praznujejo prav te dni.
M. Ozmec
MAJSPERK / OB DRUGEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Vodovod in cesfe v Halozah
v občini Majšperk že od začetka tega meseca potekajo raz-
lične prireditve v počastitev že drugega občinskega prazni-
ka. Proslavili ga bodo tudi z nekaj za haloškega človeka še
posebej pomembnimi delovnimi dosežki na področju cestne
in komunalne infrastrukture.
Sicer pa so v počastitev drugage
občinskega praznika od 4. do 6.
septembra že izvedli slikarsko ko-
lonijo, slikarji so poskrbeli, da si
bodo njihova dela lahko ogledali
na razstavi, razstavljene pa bodo
tudi zanimive fotografije mojstra
Stojana Kerblerja pod naslovom
Haložani v prostorih občine.
V nedeljo, 6. septembra, so
uspešno izvedli tekmovanje ra-
dioamaterjev, dan za tem, v pone-
deljek zvečer, pa skupaj z
Društvom izobražencev Viktorina
Ptujskega čudovit koncert godal-
nega kvarteta Feguš v cerkvi Ma-
tere Božje na Ptujski Gori.
Prejšnji konec tedna so nadaljeva-
li športne prireditve: v petek po-
poldne mali nogomet za člane in
košarko, v soboto zjutraj lovsko
tekmovanje za haloški pokal v
streljanju na glinaste golobe in
tarčo srnjaka, popoldne pa mali
nogomet za mladince. V nedeljo,
13. septembra, popoldne je bila
prva svečana otvoritev ceste
Zgornje Ravno - Globačec. V to-
rek, 15. septembra, so odprli še
odseka na fino asfaltiranih cest
Sitež - Grdina in v Zgornji Sveči,
včeraj, v sredo, 16. septembra, pa
še odseka na Vrheh in Medvedce -
Majšperk.
Danes, v četrtek, 17. septembra,
poteka v osnovnih šolah Majšperk
in Žetale celodnevni program s
popoldanskim otroškim živžavom
in srečanjem osnovnošolcev v
šotoru. Ob 16. uri bodo odprli ces-
to Ptujska Gora - Doklece, v Med-
vedcah bodo ob 18. tu-i blagoslovi-
li vaško kapelo, na radiu Ptuj bo
ob 18. uri na sporedu oddaja
Rajžamo iz kraja v kraj, ki jo bomo
neposredno prenašali iz Majšper-
ka. Ob 19. pa bodo svečano odprli
še prenovljen gasilski dom v Med-
vedcah.
Jutri, v petek, 18. septembra,
bodo ob 14. uri odprli vodovod od
Stogovcev do Narapelj, ob 17. uri
bo v Majšperku finale v malem
nogometu, ob 18. tiri kros od Ptuj-
ske Gore prek Stogovcev do
Majšperka, ob 19.uri pa bo
svečana seja sveta občine Maj-
šperk, po kateri bodo odprli raz-
stavo del slikarske kolonije in fo-
tografij Stojana Kerblerja. Ob 20.
uri se bo v šotoru pričelo srečanje
kulturnih in športnih društev.
V soboto, 19. septembra, ob 9.
uri bodo v Stopercah izvedli
občinsko gasilsko tekmovanje, ob
10. uri bo v šotoru v Majšperku
tradicionalno srečanje starejših
občanov, ob 11. uri bodo odprli
kulinarično razstavo, po 14. uri pa
bo v Zgornji Sveči, v dolini Vine-
tu, srečanje županov Štajerske.
Vrhunec prireditev ob 2. občin-
skem prazniku pa bo to nedeljo,
20. septembra, ko se bodo ob 14.
uri zbrali v Majšperku na osrednji
občinski proslavi.
-OM
PRESELI SMO
Izjava za javnost
V dneh, ko se moj sin pri-
pravlja na zaključni izpit, sem
se odločil, da spregovorim jav-
nosti, saj bi mu kot oče rad
prihranil nadaljnje osebne dis-
kvalifikacije in obtožbe v me-
dijih.
Inšpektorat za šolstvo je ugo-
tovil, da Jure v zadevo ni bil
vpleten in da ni kriv. Dan po
izteku zadnjega roka za prijavo
na maturo je opravil vse pred-
pisane izpite za 4. letnik gim-
nazije. Pozanimal sem se, ali je
možno, da bi maturo opravljal
. v spomladanskem roku. Od
tod dalje so se dogodki odvijali
tako, kot je ugotovila šolska
inšpekcija. Žal mi je, ker je
bilo s tem prizadeto dobro ime
mnogih ljudi in drugih, ki so
bili z zadevo kakorkoli priza-
deti.
Zoran Jankovič
16
Četrtek, 17, september 1998 - TEDNlK
OO rop IN TAM
SREDIŠČE OB DRAVI / SREČANJE UPOKOJENCEV
14. cfciff upolre/eif-
c«¥ ohiine Otmož
v soboto so v Središču ob Dravi pod velikim šotorom imeli
svoje že 14. srečanje upokojenci ormoške občine. Kar 2500 jih
je v občini in letno srečanje je le eden od dogodkov, ko se zbe-
rejo v večjem številu, se pogovorijo o svojih težavah in veselju.
Običajen je tudi dober odziv gostov, lep kulturni program ter
prijetna zabava in pogostitev, ki sledi uradnemu delu.
Slavnostna govornica srečanja je
bila predsednica zveze društev
upokojencev ormoške občine Ana
Lukaček. Poudarila je, da je naj-
večja potreba upokojencev iz-
gradnja doma, ki jo poskušajo
luresničiti že leta, saj je nespre-
jemljivo, da naše občane na stara
leta razselijo po okoliških krajih.
V decembru so v društvih izvedli
anketo, ki jo je izpolnil vsak ped
član društva, in to je bila podlaga
za njihovo delo. Omenila je zelo
bogato kultiuno dejavnost, saj sta
se pevskim zborom DU Ivanjkov-
ci in Središče pred kratkim pri-
družila še pevska zbora DU Sv.
Tomaž in Kog. Med rednimi ak-
tivnostmi članov DU so tudi obi-
ski članov, ki so tega potrebni. V
letošnjem letu so vsa društva so-
delovala tudi pri projektih, ki so
se izvajali na Kogu. Zelo se je raz-
mahnilo rusko kegljanje in danes
ima večina društev, razen dveh,
tudi svoje kegljišče. Letos je prvič
potekala tudi liga, v kateri je igra-
lo 11 ekip s 76 člani. V ženski in
moški konkurenci so slavili člani
DU Podgorci. Upokojenci si radi
organizirajo tudi izlete, srečanja,
obiske raznih sejmov, ktilturnih
znamenitosti, toplic, nekateri pa
organizirajo tudi skupen oddih v
Izoli. Novost, ki je bila lepo spre-
jeta, pa je pohodništvo. Ch-ganizi-
rali so več kot 30 pohodov.
Glede centra za starejše občane
je župan Vili Trofenik prisotne
razveselil z novico, da je bila te
dni podpisana pogodba med
občino in SKB, ki bo investitor
izgradnje. Izdelani so menda tudi
že idejni projekti, v pripravi pa je
lokacijsko dovoljenje. Še v tem
mesecu nameravajo pridobiti po-
trebno zemljišče in gradnjo
pričeti spomladi. Prihodnje leto
pa se nameravajo potegovati za
državno koncesijo za 150 postelj.
D\'e tretjini naj bi bili na znanem
standardu, 50 postelj pa naj bi bilo
namenjenih za nadstandard. Cen-
ter za starejše občane ne bo izvajal
le institucionalnega varstva, am-
pak bo skrbel tudi za nego sta-
rejših na domu, nudili bodo dnev-
no varstvo, organizirano prehrano
in pranje za tiste, ki želijo le
tovrstne storitve. Nudili pa bodo
tudi zdravstvene storitve.
Zbranim je spregovoril tudi pos-
lanec DESUSA Ivo Kebrič in
predstavil pokojninsko reformo
Slavnostna govornica je bila
predsednica zveze društev
upokojencev Ormož Ana
Lukaček
ter svoje nestrinjanje z nekaterimi
členi. Posebej nesprejemljiv se mu
zdi 142. člen, ki govori, da naj se
pokojnine usklajujejo delno s
plačami, delno pa z inflacijo. Upo-
kojenci zahtevajo, da naj rast po-
kojnin sledi plačam. Prav tako se
jim zdi nesprejemljivo, da po
smrti partnerja zakonci ne dobijo
pokojnikove pokojnine, saj je to v
svetu povsem običajno.
Proti koncu srečanja so peščici
najzaslužnejših članov društev
kot zahvalo podelili j)riznanja.
Prejeli so jih Ivanka Strman in
Mitja Kolarič iz DU Ormož, Ivan
Marinič, Franc Munda in Av-
gust Leben iz DU Velika Nedelja,
Milica Novak in Franc Toplak iz
DU Kog, Marija Cajnko in Stane
Žižek iz DU Sv. Tomaž, Marija
Habjanič in Silvester Sedlar iz
DU Miklavž, Tilika Majč in An-
drej Pinterič iz DU Središče ob
Dravi, Matilda Majcen in Janez
Tušak iz DU Podgorci ter Kristi-
na Filipič in Ljubo Lnkič iz DU
Ivanjkovci. Na srečanju so nasto-
pili pevski zbor DU Ivanjkovci,
pevke iz Osluševcev, Ormoški ok-
tet, folklorna skupina OS Sredice,
mešani pevski zbor DU Središče
in godba na pihala Središče.
vki
V bogatem kulturnem programu je nastopil tudi pevski zbor
DU Ivanjkovci pod vodstvom Jožeta Barin-Turice.
JMOSKANJCI / DP V BALONARSTVU

Državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki je bilo
v Moškanjcih, sta organizatorja, Balonarski klub Barje iz
Ljubljane in Aeroklub Ptuj, kljub zapletenim vremenskim raz-
meram uspela izvesti. Letošnje najboljše pilote balonov so
razglasiti v soboto.
Štiri dni je preživelo 15 balonar-
jev iz vse Slovenije, med njimi tri-
je ptujski, na letališču v
Moškanjcih. Tu so običajno pris-
tajali, vzletali pa na drugih pri-
mernih točkah. Kljub zapletene-
mu vremenu so pod vodstvom di-
rektorja dirke Ptujčana Branka
Ambrožiča odleteli 7 disciplin.
Zmagal je Avi Šom pred Radom
Petrovičem in Boštjanom Av-
bljem, vsi so člani Aerokluba
Ljubljana. Najbolje od Ptujčanov
se je uvrstil Matjaž Plošinjak, in
sicer na 9. mesto.
MZ
Pred vzletom je z balonom kar nekaj dela. Ptujskim balonar-
jem so pomagali tudi njihovi kolegi, piloti letal
OD TOD IN TAM
PTUJ • OnevI kulturne
dedišiino
Septembra potekajo po vsej Evropi prireditve,
posvečene kulturni dediščini. V Sloveniji smo se
tematsko posvetili srednjeveškim mestom, s
čimer želimo vzpodbuditi meščane in upravljaice
mest, da skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine
po svojih najboljših močeh. Od 23. do 27. septem-
bra se bodo zvrstile^ številne kulturne prireditve v
Brežicah, Celju, Črnomlju, Kamniku, Kopru,
Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Ptuju, Radovljici,
Škofja Loki in na Vrhniki. V tem času bodo na Ptu-
ju ponovitev domače gledališke predstave Ovi-
nek, nedeljska matineja o Gospodih Ptujskih na
ptujskem gradu, predstavitev faksimila Ptujskega
statuta iz leta 1376 in fotografska razstava v Mest-
ni hiši Počistimo pred svojim pragom.
MZ
MARKOVCI • Ustanovili
obilnski odbor SDS
Občina Markovci je postala samostojna in glede
na spremembe lokalne samouprave tudi politične
stranke prilagajajo svojo organiziranost. Tako so
tudi člani SDS iz Markovcev v torek, 8. septembra,
ustanovili občni odbor SDS Markovci z novimi
akti, zastavili so si program dela in izvolili vodstvo
občinskega odbora. Predsednik odbora je Ivan
Golob. Člani so se tudi dogovorili, da bodo na je-
senskih lokalnih volitvah nastopili z listo kandida-
tov za občinski svet in kandidatom za župana, saj
se zavedajo odgovornosti pri nastajanju nove lo-
kalne skupnosti.
f.G.
GORIŠNICA • Obilnski
svet o volilnih enotah
v Gorišnici so člani tamkajšnjega občinskega
sveta minuli četrtek največ časa namenili razpravi
o poročilu nadzornega odbora in pregledu bilance
prihodkov in odhodkov za prvo polovico letošnje-
ga leta, ki je bila po zaključku razprave tudi potrje-
na. Strinjali so se tudi s premoženjsko bilanco
občine, ki je bila narejena konec decembra lani,
potrdili pa so še nekatere spremembe in dopolnit-
ve statuta občine.
Osrednja tema popočitniške septembrske seje
pa je bila prav gotovo razprava o določitvi volilnih
enot pred letošnjimi jesenskimi volitvami. Svetniki
so se strinjali, da se na območju občine določita
dve volilni enoti: prva za območje nekdanje Ks
Cirkulane, kjer bodo volili šest svetnikov, in druga
za območje nekdanje KS Gorišnica, kjer se bodo
odločali o desetih svetnikih. Sprejeli so še sklep o
financiranju političnih strank in o povračilu denarja
za volilno kampanjo. Svetniki so se seznanili še z
zaključkom projekta izgradnje in ureditve večna-
menske dvorane z veliko športno halo ob šoli v
Gorišnici, kjer so dela tako rekoč že pri koncu, saj
bodo nov objekt v uporabo predali 23. septembra.
HALOZE • v soboto po
haloški planinski poti
Planinci in ljubitelji pohodništva se bodo v so-
boto, 19. septembra, znova podali po haloški pla-
ninski poti. Organizator pohoda je Planinsko
društvo Haloze v občini Videm, že po tradiciji pa
bodo jesenski pohod pripravili od Nove Cerkve,
kjer bo ob 7.30 uri zbirališče, nadaljevali pa v sme-
ri Pavovcev, Brezove Gore in Velike Varnice, zakl-
juček pohoda pa bo na Dolgem na območju KS
Leskovec. Pohodniki bodo imeli med potjo nekaj
postankov, za okrepčilo bodo morali poskrbeti kar
iz svojega nahrbtnika, pri "gasilski trojki" v Veliki
Varnici pa jih popoldan čaka zabava, hrana in
pijača, poskrbljeno pa bo tudi za kulturni program.
Ob tej priložnosti bo pri gasilski trojki še otvoritev
haloškega etnografskega muzeja, organizatorji pa
so poskrbeli še za brezplačen avtobusni prevoz iz
Velike Varnice do Nove Cerkve.
TM
ZZB PTUJ • Obisk borcev
Iz Velenja
Prejšnji teden je Ptuj in okolico obiskala večja
skupina članov Zveze borcev iz Velenja. Gostitelji
so jim razkazali mesto, vendar so si zaradi po-
manjkanja časa mesto ogledali kar med vožnjo iz
avtobusa. Na starem ptujskem pokopališču so
pred spomenikom padlih in Lackovem spomeniku
izvedli kratek kulturni program. Pot so nadaljevali
do Lackove domačije in si ogledali spominsko
sobo.
Srečanje je bilo zelo prisrčno, vendar kratko, z
obljubo, da še pridejo in si ogledajo stari Ptuj in
njegove znamenitosti temeljiteje.
M. Gobec
ORMOŽ/KNJIŽNI KVIZ
In zaradi mm
Knjižnica Frana Ksavra Meška iz Ormoža že šest let sodeluje v mednarodnem knjižnem kvizu,
ki ga je do lanskega leta za mlade bralce pripravljala nemška bralna ustanova Stiftung Lesen.
Lani so se odločili, da kviza v tej obliki ne bodo več pripravljali, ker pa je knjižni kviz v Slove-
niji našel svoje zveste bralce, je nastal Slovenski knjižni kviz. Z njim spodbujajo mlade bralce,
da čimveč berejo in kasneje prebrano znanje tudi koristno uporabijo. Letošnji kviz seje pričel
v marcu, posvečen pa je 120. obletnici rojstva Otona Župančiča in Beli krajinL
Otroci so pokazali veliko znanja, veselja pa tudi ni manjkalo
Na ormoškem sodelujejo v kvizu
vse osnovne šole. Kviz je razdel-
jen na dve težavnostni stopnji -
razredno in predmetno. Potem ko
so otroci prebrali predpisano lite-
ratiu-o, so reševali vprašalne pole.
Največ so jih v knjižnico poslali iz
Ormoža (74), od Sv. Tomaža (44),
iz Velike Nedelje in Podgorcev
(36), Središča ob Dravi (26) ter
Ivanjkovcev in od Miklavža (25).
Za zaključek kviza so si v
knjižnici omislili prireditev ob
ribniku v Omrožu. V sončnem
popoldnevu so reševalci kviza že
napeli možgančke in se pomerili
med seboj. Učenci predmetne
stopnje so odgovarjali na
vprašanje o Otonu Zupančiču in
Beli krajini. Najboljši so bili bral-
ci iz Velike Nedelje z 22 točkami,
sledili pa so jim. učenci iz
Ivanjkovcev z 20, od Sv. Tomaža z
19, Miklavža z 18, iz Ormoža s 1{
in Središča s 16 točkami. Učenci
razredne stopnje pa so reševali
Župančičeve uganke. Naju;
spešnejši so bili mali Podgorčani
(29), za njimi Središčani (22}
učenci iz Velike Nedelje in od Mi'
klavža (16) ter iz Ormoža (15). Po-
leg tekmovanja pa so si otroci m
odrasli privoščili tudi zabavO;
Gost prireditve je bil Tofli
Gašperič, ki že leta s svojimi 1^'
gendami in anekdotami pr^'^'
stavlja Belo krajino. Za glasbo
je skrbel trio Roco iz Ormoža. N^'
bolj nestrpno pričakovano pa
bilo žrebanje glavne nagrade ;
udeležba na zaključni priredit^''
ob tednu otroka in na sneman)^
televizijske oddaje v Ljubljan^'
Izžrebali so Darjo Ivanuša od A^'
klavža.
CEUE / NA SEJEMU SE PREDSTAVL-
JA TUDI POKLICNA IN TEHNIŠKA
STROJNA SOLA PTUJ
Predstavitev novega
poklka klepar - krovei
Na tradicionalnem 31. celjskem sejmu Poklicna in
tehniška strojna šola Ptuj v sodelovanju s krovsko-kle-
parsko sekcijo Obrtne zbornice Slovenije predstavlja po-
klic klepar - krovec. To je nov poklic, ki je interdiscipli-
narno zasnovan in obsega znanje s področja kleparstva
in krovstva, združeno v enem poklicu. Izobraževanje
opoteka po dualnem sistemu, kar pomeni, da se teore-
tični pouk izvaja v šoli, praktično izobraževanje pa pri
obrtniku v skladu z učno pogodbo.
Kot nam je povedal ravnatelj
ptujske poklicne in tehniške
strojne šole prof. MUan Ci-
merman, je program za poklic
klepar - krovec pripravila sku-
pina strokovnjakov sz Poklic-
ne in tehniške strojne šole Ptuj
(Franc Veselic, Bojan Lam-
pret, Alojz Kosec) v sodelo-
vanju s Srednjo gradbeno šolo
iz Maribora (Riko Vrane) in
sekcijo kleparjev - krovcev pri
Obrmi zbornici Slovenije.
Delo je koordiniral Center R
Slovenije za poklicno izo-
braževaje.
Klepar - krovec je izredno za-
nimiv in privlačen poklic za
mlade, saj nudi številne
možnosti ustvari^ln^a d(sla v
kleparstvu in krovstvu, zlasti
na gradbenih objektih. To je
tudi zelo iskan poklic, saj so v
šolskem letu 1998/99 obrtniki
razpisali okoli 100 učnih mest.
Trenutno se šola prva genera-
cija vajencev na Ptuju in v
Domžalah.
Na Celjskem sejmu poteka v
hali C2 predstavitev vseh obrt-
nikov poklicev po dualnem
sistemu. Prav posebej pa vabi-
mo učence osnovnih šol, da si
ogledajo poklic kleparja -
krovca, ki ga predstavlja ptuj-
ska šola ob sodelovanju obrtni-
kov Martina Kokola iz Ptuja
in Debevca iz Žalca, je povedal
prof. Milan Cimerman.
Ur
20
četrtek, 17. september 1998 ■ TEDNIK
PO Ii45fff KHAilH
LANCOVA VAS / 15 LET FOLKLORNEGA DRUŠTVA
Ohrmiaio etnografske inaiilnosti domaiega kraja
Folklorno društvo v Lancovi vasi je edina posebnost tega kraja,
v njem pa domačini že nekaj let ohranjajo bogato ljudsko j
izročilo. V društvo so že desetletje in pol vključene pevke, pe-j
vci, muzikanti ter plesalci, zadnjih nekaj let pa so ustanovili j
sekcijo rogatih korantov, katerih lik izhaja prav iz tega okolja.:
Domačini so folklori izredno predani, z veliko truda in dobre <
volje etnografske posebnosti l.ancove vasi in okolice že letaj
predstavljajo po Sloveniji in tujini. Letošnje leto je za lan-;
covljanske folkloriste še posebej pomembno, saj proslavljajo!
15-letnico delovanja svojega društva. j
Ponavadi se društva v ljubi-
teljski kulturi lotijo praznovanj
ob okroglih in visokih jubile-
jih, vendar so Lancovljani ime-
li prav, ko so pomislili, da ima-
jo tudi ob 15-letnici delovanja
kaj povedati in pokazati.
Društvena kronika je v nekaj
zadnjih letih postala izredno
bogata, kar govori o uspešnem
in dobrem delu članov, ki so
društvo ustanovili z upanjem,
da bodo tako ohranili etno-
grafske posebnosti. Še preden je
prišlo do ustanovitve ljubi-
teljskega društva, so imeli v
Lancovi vasi uspešno skupino
ljudskih pevk in oračev, na-
vezali pa so tudi že sodelovanje
z Nežko Lubej, zdajšnjo
predsednico Združenja folklor-
nih skupin Slovenije, ki je bila
pobudnica ustanovitve društva.
Kmalu so se ljudskim pevkam
pridružili muzikanti, potem pe-
vci in nazadnje še plesni pari,
ki so bili željni ustvarjanja in
ohranjanja marsikaterega stare-
ga običaja in vaške navade. Z
raziskavo, ki jo je na terenu ob
pomoči zavzetih domačinov op-
ravila Marija Makarovič, so pri-
dobili nove praznične narodne
noše.
Z leti se je nabralo mnogo
posnetih glasbenih radijskih
oddaj na radiu Ptuj in radiu
Slovenija; mnogo dela je pri
tem opravil glasbeni urednik
ptujskega radia Ivo Ciani. Člani
FD so poskrbeli za zanimive
oddaje in televizijska snemanja,
predvsem pa so želeli v
pustnem času dati več veljave
domačim likom, med katerimi
je najbolj znan lancovski rogati
korant. Letos februarja so z
njim okrasili tudi priložnostno
znamko in pisemsko ovojnico,
uspešno pa organizirali značilni
"fašenk" na vasi. Še veliko
načrtov in neuresničenih idej
jim ostaja za prihodnja leta, je
dejal predsednik društva Janko
Jerenko, ki je tudi strokovni
vodja folklorne skupine, saj
imajo za sabo že folklorni
podmladek, zatika pa se pri
društvenih prostorih in si jih
želijo pridobiti.
Praznovanje 15-letnice je bilo
konec minulega tedna najprej
napovedano pod štorom, potem
pa so vse skupaj morali preseliti
v kulturno dvorano na Sela. Ve-
liko folklorno srečanje je
spremljajoštevilno občinstvo,
Lancovljani pa so medse pova-
bili nekatere znane folklorne
skupine iz drugih koncev Slo-
venije. Prvič so se na odru
predstavili najmlajši iz folklor-
ne skupine Lancova vai, peli,
plesali in igrali pa so tudi člani
FS iz Markovcev, Cirkovc, aka-
demska FS KUD Študent iz
Maribora, FS Dragatuš iz Bele
krajine in seveda domačini,
slavljenci in gostitelji srečanja.
Nedeljski popoldan je bil pester
in kulturno bogat, o tem so se
strinjali tudi številni govorniki^
k) so FD iz Lancove vasi zažele-
li še dosti uspešnih in s folkloro
bogatih let.
Svojo 15-letno zgodovino
bodo Lancovljani kmalu obja-
vili še v sliki in besedi, saj naj
bi konec tega leta izdali težko
pričakovano publikacijo.
Tatjana Mo/iprkg.
Ob praznovanju 15-letnice
FD iz Lancove vasi je Zveza
kulturnih društev Slovenije
zaslužnim članom podelila
jubilejne Maroltove značke
za 5, 10 in 15 let dela ter
ustvarjanja v društvu. Po-
deljenih je bilo preko 50 Ma-
roltovih značk. Društvo je ob
tej priložnosti podelilo še po-
sebne zahvale Stanku
Ropiču, Ivanu Maleku, Ani-
ci Svenšek, Nežki Lubej in
Kulturnemu društvu Sela.
Prvič so se gledalcem predstavili mladi člani folklornega društva Lancova vas.
Foto Langerholc
PTUJ / GLASBENI SEPTEMBER '98
Izzvenel ptulski del festivala
Festival Glasbeni septem-
ber, ki na štajerskem koncu
vsak september zbere
vrhunske glasbene soliste, se
je letos z dvema koncertoma
ustavil tudi v Ptuju.
Tako smo prejšnji torek, 8.
septembra, lahko prisluhnili
sopranistki Nataliji Vorobjovi
Biorro, ki je nastopila v
spremstvu pianista Janka Šetin-
ca, ter godalnemu sekstetu (na
fotografiji}, v katerem so
zaigrali Črtomir Šiškovič in
Romeo    Drucker    (violina).
Miloš Mlejnik in Igor Mitovič
(violončelo) ter Harald Schone-
weg in Aleksander Milošev
(viola). Ta torek, 15. septembra,
pa je bil drugi ptujski koncert,
na katerem so nastopili prva
dama Glasbenega septembra
Irena Grafenauer (flavta), Ar-
vid Engegard (violina), Harald
Schoneweg (viola), Clara Dent
(oboa). Dan Jensen (fagot),
Miloš Mlejnik (violončelo) in
Janko Šetinc (čembalo).
Večina prireditev Glasbenega
Foto: Langerholc
septembra poteka v Mariboru,
kot prizorišča pa so se poleg
Ptuja uveljavili še Slovenj Gra-
dec, Kozjanski park z gradom
Podsreda, Ljubljana in Celje.
Med izvajalci smo zasledili tudi
mladega harmonikarja z našega
območja Boruta Zagoranskega
(harmonika), ki bo nastopil to
soboto ob 19.30 v mariborski
Kazinski dvorani.
/i
SVETINJE / ZE TRETJI TABOR
Pisana drašiina prpsfovolfce^
V letošnjem poletju so tako kot že nekaj let na Svetinjah pote-
kali različni tabori. V eko-socialnem so prostovoljci pomagali
socialno ogroženim kmetijam in spoznavali osnove ekološkega
kmetovanja. Glasbenega tabora, ki je sledil, so se udeležili lju-
bitelji tovrstne dejavnosti iz vsega sveta. Pripravili so dva kon-
certa. Tretji tabor pa je potekal v avgustu, sodi pa v sklop reno-
vacij, ki bodo koristile od vseh pozabljeni, 120 let stari sve-
tinjski šoli.
Delovni tabor je organiziralo
društvo za trajnostni razvoj
podeželja iz Ljutomera v sodelo-
vanju z društvom Most iz Ljubl-
jane. Tabor je potekal kar 14 dni,
udeleženci pa so nadaljevali dela,
začeta v minulih letih. Glavna
skrb je obnova in zavarovanje sta-
re zgradbe svetinjske šole. Ukvar-
jali so se predvsem z urejanjem
drenaže okrog zgradbe. Ker so
svoje delo končali prej, kot so
načrtovali, so odkopali in položili
drenažo še na delu svetinjske cer-
kve, ki jo je prav tako nažirala
vlaga. Pri realizaciji projekta so z
donacijami pomagala podjetja Se-
grap, Mikrci4^ozmos in Prleška
razvojna agencija iz Ljutomera.
Tabora se je udeleževalo 16
prostovoljcev in prostovoljk,
večji del iz Evrope, eno dekle pa
je prišlo tudi iz Amerike. Največ
je bilo študentov in vsi niso bili
pripravljeni na tako težko fizično
delo. Čez čas pa so se po zagotovi-
lu vodje tabora Tomaža
Kumšeta iz Ljubljane vsi lepo
vživeli v nov delovni vsakdanjik.
Ob multikulturnem trku je bilo
na Svetinjah slišati predvsem
angleščino, ki je bila že kar
uradni jezik. Prostovoljci so sami
skrbeli za svojo celotno oskrbo.
Stanovali so v nekdanjih učilni-
cah svetinjske šole, ki jim ni nu-
dila ravno udibja. Spali so na tleh
v spalnih vrečah, organizirali so
dežurstva za čiščenje in kuhanje.
Zanimivo je, da so prostovoljci za
to, da so lahko delali, morali tudi
plačati. Prispevek je znašal okrog
100 nemških mark, sami pa so si
morali urediti tudi prevoz, kar za
nekatere niti ni bila tako majhna
vsota. Nekohko so bili nejevoljni,
ker so po njihovem mnenju videli
premalo okolice in znamenitosti.
Ogledali so si Ptuj in bili na
Kogu in Jeruzalemu, kjer so
zaigrali nogomet z domačini.
Tabor je hitro minil, udeleženci
so že na svojih domovih in si
zdravijo žulje, rezultati njihovega
dela pa bodo dolgoročni in so os-
tali na Svetinjah. Zato si organi-
zator Goran Sester prizadeva, da
bi dolgoročno uredili najemniške
odnose z občino, ki je lastnik
šolske zgradbe. Želi si najemno
pogodbo v trajanju vsaj 20 let. Na
ta način bi potem lahko kandidi-
rah za sredstva različnih skladov
EU.
vki
Prostovoljci pri delu
TEDNIK - Četrtek, 17. september 1998
21
ZANIMIVOSTI, RSPORTAie
rURNIŠČE / SLAVJE DOMAČIH GASILCEV
Z novim Itomifjnirattim
vozilom varneiši
\ločno deževje ni zmotilo gasilcev iz Turnišča, saj so minulo
soboto, 12. septembra, popoldan slovesnost ob predaji novega
Kombiniranega vozila preselili v dvorano in se zatem ob skup-
nem dosežku tudi poveselili.
Predsednik gasilskega društva
Jure Klep je povedal, da so
društvo ustanovili šele leta 1980,
orodje pa so sprva hranili v tur-
niškem gradu, saj svojim prosto-
rov takrat še niso imeli. Od Pekar-
ne Vinko Reš so kmalu kupili
prvo vozilo IMV kombi, leta 1986
pa so dogradih gasilski dom. Dve
leti zatem, leta 1988, so od takrat-
ne TGA Kidričevo kupili rabljen
gasilski avtomobil, ki jim je služil
vse do lanskega leta, ko se je zara-
di dotrajanosti vse bolj kvaril,
zato so bili prisiljeni kupiti nove-
ga. Pri tem so še posebej hvaležni
Gasilski zvezi mestne občine Ptuj
ter krajevni skupnosti in
občanom Turnišč, ki so prispevali
sredstva.
Ob pomembni pridobitvi so tur-
niškim gasilcem, danes je v
društvu že 40 članov, čestitali
župan mestne občine Miroslav
Luci, poveljnik gasilske zveze Ed-
vard Kozel, predsednik mestne
Predsednik PGD Turnišče
Jurij Klep
četrti Breg Franc Štrucl ter sveto-
valec župana mestne občine Janez
Mere. Drug za drugim so izražali
zadovoljstvo in najlepše želje, da
bi vozilo čim manjkrat potrebova-
li v resnih požarih in čim večkrat
ob gasilskih vajah.
Novo kombinirano vozilo je
krstil župnik Pavel Pucko, zatem
je botra Anica Pucko predala
ključe avtomobila predsedniku
Juriju Klepu, ta pa vozniku Bran-
ku Čepku. Slavje so sklenili s po-
delitvijo priznanj najaktivnejšim
gasilcem in tistim, ki so jim pri
njihovih prizadevanjih največ po-
magali.
-OM
Novo kombinirano gasilsko vozilo je krstil župnik Pavel
Pucko. Foto: M. Ozmec
CIRKULANE / SREČANJE SOŠOLCEV PO 35 LETIH
Ponovno v šolskih klopeh
29. avgusta so se pred 100-let-
nim hramom učenosti v Cirkula-
nah zbrali nekdanji učenci iz
vseh koncev Slovenije in tudi iz
tujine ter proslavili polovico
manj let, kot jih ima stara sta-
vba.
Prijetno so bili presenečeni nad
izredno urejenostjo notranjosti
šolske zgradbe, zunaj pa se je že
lesketal nov, prepotrebni prizidek
k šoli. Šolski kolektiv in učenci
upajo, da jim bo že v prihodnjem
letu služil.
Že na dvorišču je vse zbrane
prisrčno sprejel ravnatelj OS Cir-
kulane - Zavrč Franc Kekec. Po-
peljal jih je v učilnico, kjer so po
^5 letih ponovno sedli v šolske
klopi ter spremljali kratek kultur-
'li program. Poleg nekdanjih
učencev je bila tudi nekdanja
ravnateljica in učiteljica matema-
tike in fizike Marija Belak, z nji-
tii pa je bil tudi župan občine
Gorišnica Slavko Visenjak.
Preden so nadaljevali pot proti
Sostišču v Paradižu, so naredili še
fotografski posnetek, ki jih ^o vse
spominjal na dan srečanja v OŠ
Cirkulane.
Janez Korenjak
PTUJ / PRED NEDELJSKIM FINALOM TEKMOVANJA ZA
MISS SLOVENIJE
Nova miss naj bo
€elovita osebnost
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v
nedeljo ob 20. uri finalna prireditev letošnjega izbora za miss
Slovenije, na kateri se za ta prestižni lepotni naslov poteguje
12 deklet, med njimi tudi dve Ptujčanki: Manja Gojkovič in
Miša Novak.
Prireditev bo neposredno pre-
našala POP tv. Vodila jo bosta
Saša Einsiedler Štrumbelj in Sto-
jan Auer. Novost letošnjega izbo-
ra je, da bodo pri glasovanju svoje
lahko povedali tudi gledalci, ki
bodo za najlepšo lahko glasovali
neposredno. Žirija bo najprej
zbrala šest superfinalistk. Kot je
pred nedeljskim finalom povedal
lastnik licence za izbor miss Slo-
venije in lastnik agencije Geržina
Videoton Zdravko Geržina, si
bodo letos prizadevali izbrati ce-
lovito osebnost, dekle, ki ne bo os-
vajalo samo z lepoto, temveč tudi
z znanjem. Dekleta se bodo tudi
na finalni prireditvi predstavila
trikrat: v kopalkah, dnevnih in
večernih oblačilih. Letošnja miss
Slovenije bo dobila v last najno-
vejši peugeot 206 avtohiše Class iz
Ljubljane in veliko drugih daril.
Poleg uradne miss bodo v necj^ji^o
razglasili tudi miss fotogeničnosti
'98, ki so jo izbrali akreditirani
slovenski fotografi, ena od deklet
pa bo postala tudi Ona '98 po izbo-
ru bralcev ženske priloge Slovens-
kih novic Ona.
Čeprav so napovedi sila nehva-
ležne, lahko z gotovostjo trdimo,
da Ptujčanki sodita v ožji krog fa-
voritk. Vse pa je seveda odvisno
od tega, kako bosta opravili nas-
top pred publiko in strokovno
žirijo.
MG
VINSKI VRH / IZLETNIŠKA KMETIJA KOLARIGS
Pestra ponudba starih iedi
Izletniška kmetija Kolarič je družinski projekt, ki ima dolge
korenine. Zato je vodilo njihovega delovanja navezanost na
dom in družino, ljubezen do domačega kraja, spoštovanje sta-
rih običajev, navad, kulture in preteklosti. Obiskovalcem so
se dobrote in prijaznost svoje kmetije odločili ponuditi na
malo drugačen način.
Kolaričevi živijo in delajo na
kmetiji v Obrežu 86, kjer poleg
poljedelstva gojijo krave mlekari-
ce, svinje, imajo pa tudi 12 konj.
Letos se je skotilo kar pet žrebet.
Konjereja je predvsem veselje
sina Antona, hkrati pa tudi dopol-
nitev ponudbe, saj gostje lahko ja-
hajo, konji pa so vajeni tudi
vožnje kočije. Na Vinskem Vrhu
27 so pred leti zgradili novo
zgradba, v kateri je bila najprej
trgovina, od letošnjega poletja pa
je to izletniška kmetija. Na voljo
sta dva velika prostora s teraso,
kjer je prostora za 60 gostov. Po-
leg novogradnje pa stoji staro pos-
lopje viničarije, kjer urejajo etno-
loško  zbirko  s  črno  kuhinjo.
krušno pečjo, še vedno uporabno
veliko prešo in kletjo. Letos na-
meravajo tudi prvič pripraviti
trgatev, na kateri bodo vsa dela
lahko opravljali gostje.
Izletniška kmetija Kolarič po-
nuja odprto vino, doma pa pride-
lajo in pripravijo tudi žganje, li-
kerje in sadne sokove. Sicer pa je
njihova posebnost pestra ponudba
starih kmečkih jedi. Na jedilnik
so uvrstili jedi, ki so značilne za
kraj in letni čas ter stare običaje,
ki jim bodo sledili. Tako bodo
vsak mesec ponujali drugačno
hrano. Januarja so aktualne koli-
ne, februarja pripravljajo za
kmečko gostuvanje klasično
ponudbo hrane in seveda fašenski
večer s krofi in flancati. Marca se
bodo držali postnega časa in po-
nujali brezmesne jedi, na-
jrazličnejše juhe in zlevanke ter
štruklje. Ob velikonočnem času
bo miza bogato pogrnjena, na njej
pa bodo šunka, hren, klobase, ja-
jca, kruh ter velikonočna potica.
Maja bodo postavljali lešpaj, na-
jzanimivejša pa bo ponudba mli-
narskih specialitet - kelešice, kru-
hovo godovno in palenke. Ob tek-
mi koscev bodo ponudili tudi
ocvrto akacijo, ob žetvi pa kmečke
muke. Avgusta postavljajo klopo-
tec in priporočajo pogače iz buč. V
času trgatve pripravljajo južino za
brače in prešare z obvezno kislo
juho iz svinjske drobovine, hrtel-
no, v času Martina je na jedilniku
gos in decembra prekajeno meso,
ajdova pogača in vinski šato.
......_......^      _________.... jfkL
V novih prostorih je dovolj prostora za 60 gostov
HALOZE / URESNIČEN SE EN PROJEKT OSKRBE Z VODO
Voda za 26 gospodinistev
Konec prejšnjega tedna so s
kratko slovesnostjo proslaviU
zaključek gradnje vodovoda še v
enem delu Haloz znotraj občine
Videm oziroma krajevne skupnos-
ti Podlehnik. Po dolgoletnih pri-
zadevanjih je voda pritekla tudi v
"zgornji Podlehnik' kot temu delu
Podlehnika pravijo domačini.
Prvič je voda pritekla v 24 gospo-
dinjstev, na novi vod pa so
priključiU še dve gospodinjstvi, ki
sta doslej dobivali vodo po drugih
ceveh.
Kot je povedal glavni aktivist to-
kratne akcije Andrej Štrucl, je bila
ideja in želja za gradnjo vodovoda v
ta del Haloz stara že 10 let, inten-
zivno pa so o tem začeli razmišljati
pred dvema letoma. Gradnje so se
lotili 13. julija letos in do začetka
septembra delo končali v zado-
voljstvo vseh 24. gospodinjstev.
Voda v ta del Podlehnika priteče iz
vodohrana na Majskem Vrhu. Izko-
pati je bilo potrebno 5.100 metrov
jarka in vanj položiti cevi, vse sku-
paj pa je veljalo 8 milijonov tolar-
jev. Sredstva so zagotovili občina
Videm, krajevna skupnost Podleh-
nik, Stanovanjski sklad in krajani.
Hvaležni domačini so se na otvo-
ritveni slovesnosti zahvalili županu
in svetu občine, krajevni skupnosti,
Komunalnemu podjetju Ptuj in
posameznikom, ki so s svojo ak-
tivnostjo podprli njihova prizade-
vanja in jim omogočili uresničitev
dolgoletne želje.
......_________^_______...     JB
Andrej Štrucl (drugi z leve), ki je vodil akcijo za oskrbo z
22
četrtek, 17. september 1998 - TEDNIK
24 KRATEK ČAS
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na stiki.
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da so bili pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Aerosmitn, je ugoto-
vil tudi Aleksander Tomasino,
Ul. Franca Kosca 13, Ptuj. Čes-
titamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na; Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95, 2250
Ptuj. Rok: Četrtek, 24. septem-
bra.
Reševalec:.
Naslov:......
Ime pevca:
LUJZEK
Dober den vsoki den! Gnes pa
neje nedela, ko vam pišem toto
pismo, pač pa sobota, 12. ki-
mavca. Po moji pametni in nori
logiki se mesci septembri provi
tudi kimavec zato, ker nam doj z
drevja jabolke kimajo, s trsekov
grozdeki gledajo, k zemli se
začnejo pripogibati ali pa kimati
koruzni strožeki, na telefonskih in
drugih žicah se zbirajo, kimajo in
se poslavlajo lastavice, na drevji
se začnejo rumeneti in kimati
listi. Pač vse kima in se rima kak
kitice v lepi pesmi, ki jo glih za/
poslušam po radiji. Tak poje: "Se
sosid s sosedom nazdravi, ker naš
sosed praznik ima, na zdravje vsi
vkuper zdaj spijmo ga ..." Pret sen
vam pozoba povedati, da moja
Mica tudi meni provi, da sen ki-
mavec, ker ne vdorim po mizi ob
zdajšji kmetijski in drugi politiki.
Vinogrodniki mamo v kleteh še
pune polovjoke vina, predelovalci
in trgovci pa nam grozijo, da bodo
odkupili zlo malo grozdja, pa še
tisto bo boj po tlačensko plačaru).
Drgačik pa je pri naši hiši tak,
da jaz boj malo po mizi vdorjam,
saj man s pesom rezervirani kot
pod mizo. Je pač tak, da pri nas
hlače Mica nosi, mene pa z
dugimi gatami sili. Kaj si čem, je
pač una od naše hiše hram.
Drgačik pa jaz zlo upoštevlem
tisto misel, ki provi: "Ne droži me,
ženkica ti, dokič ti moiek pod
mizo smrči!" Ker se potli lehko
začnejo krožne dirke okoli
domačih voglov. Običajno sen jaz
v toti dirki vodeči in pridem prvi
na cilj v hišo sprove. Saj vete, kak
pravijo, da noč vse zravna, kaj den
zgrbonči.
Tak, po totih življenjskih resni-
cah si lehko še kaj drugega
povemo. Na primer tisto, kak so
revni ob denar prišli in bogatini
reveži grotali. Vete, jaz sen vejki
lubitel knjig. Mrzin edino svojo
hranilno knjižico, ki mi je čista
shujšala in je kak mi vsi zapisana
večnemi miri in pokoji.
Ha, ha v možgonih mi že vtriple
rdeča lučka. To pa pomeni, da se
moremo posloviti do drugega
tjedna.
Srečno prek hribov in dolin,
morja in tujin vam vsem našim
želi vaš LUJZEK
V 90. se glasba na veliko kopira ali po
domače - krade. Tako je popularnih
malo morje priredb, ki pa so na
splošno slabše od originalne izvedbe
pesmi.
Kenny Edmonds - Babyface se je rodil
10. aprila 1959 v Indianapolisu. Produ-
cent, tekstopisec in pevec je glasbeno
ime dobil zaradi svojega otroškega obra-
za. Tokrat je Babyface poskrbel tudi za
sebe, saj je zapel pomirjajoče balado
YOU WERE THERE ki bo pos-
tala soul klasika.
Ameriški pevec R. KELLVje prvič opozo-
ril nase s skladbo Bump N'Grind, verjet-
no pa se še spomnite njegove najpopu-
larnejše skladbe I Believe I Can Fly. Iz-
redno pupularen R. KELLY predstavlja
zase tipično soul skladbo HALF ON A
BABY v kateri pa pogrešam
ženski spremljevalni zbor; ta skladba
najavlja nov dvojni pevčev album z nas-
lovom R.
LAURVN HILL skupaj s Prasom Miche-
lom in Wyclefom Jeanom sestavlja trio
The Fugees. 23-letna pevka ter raperka
je pred dvema tednoma skočila na 1.
mesto Biliboardove lestvice najbolj pro-
dajanih albumov v ZDA z albumov The
Miseducation of Lauryn Hill, ki so ga
samo v enem tednu prodali v 422.000
kopijah. Talentirana LAURVN pa je kot
single izdala komad DOC WOP (THAT
THING)
Ameriška pevka TAVLOR DAVNE je ob
koncu 80. navdušila s hitoma Teli It to
My Heart in Prove Vour Love. Po nekaj-
letnem izostanku iz glasbenega sveta
nam sedaj TAVLOR ponuja sodoben ple-
sni hit VVHATEVER VOU WANT
ki že najavlja veliko ploščo z naslovom
Naked vvithout Vou!
ULTRA NATE je zelo priljubljena house
pevka in D.J. še zmeraj z velikim uspe-
hom rplajo komada Free in Found a
Cure. Štiri ameriške house dive STARŠ
ON 54 & ULTRA NATE & AMBER & JO-
CELVN ENRIOUEZ so posnele odličen
house komad IF VOU COULD READ MV
MIND ob katerem boste za-
gotovo vstali ter zaplesali.
Nemški techno trio SCOOTER je celo po-
letno sezono zažigal s komadom How
Much Is the Fisch. SCOOTER je presene-
til oboževalce z dvojno malo ploščo -
dvojno A stranjo male plošče. Prvi ko-
mad je usmerjen zelo sodobno ter se
imenuje WE ARE THE GRATEST .
Drugi komad pa je bolj tipičen, melo-
dičen in ritmičen ter je dobra plesna pri-
redba komada I WAS MADE 4 LDVING
VOU
Britanski band REPUBLICA je presenetil
s komadom Ready to Go. Novi val pred-
stavlja REPUBLICA s komadom FROM
RUSH HOUR WITH LOVE ki je
glasbeno spet nekaj posebnega.
Jas Mann stoji za skupino BABVLON
ZOO, ki je zaslovela z reklamnim hitom
Spaceman. Jas je spesnil in uglasbil so-
dobni komad ALL THE MONEVS GONE
z realnim, kratkim besedilom.
Britansko skupino DODGV sestavljajo
Andy Miller - kitara, Nigel Clark - vokal in
Maltevv Priest - bobni. DODGV igrajo me-
lodično ročk pesem EVERV SINGLE DAV
ki malo spominja na njihovo pe-
sem Stayin' Out for the Summer.
Ameriška pevka AMV GRANT se je rodila
25. novembra 1960. Uspešna AMV se je
potrudila v ljubezenski baladi I WILL BE
VOUR FRIEND ki vsebuje tudi
minimalen country pridih.
ERIC CLAPTON je letos izdal zelo ose-
ben album z naslovom Pilgrim in z njega
snel že dve uspešnici; My Father's Eyes
in Circus. Sedaj izdaja naslovno pesem
PILGRIM ki pa bi lahko bila malo
bolj melodična.
Kanadski pevec BRVAN ADAMS se je ro-
dil 11. maja 1959 in še danes se rad
spominjam tople poletne noči, ko je pe-
vec v Kopru imel nepozaben koncert. Fe-
nomenalni BRVAN je pripravil stand-
ardno popevko ON A DAV LIKE TODAV
ki naopoveduje istoimenski
album; popevko je zraven pevca napisal
še znani Robert John Lange.
David Breznik
POPULARNIH 10
1. NoMatter What     >
- BOVZONE
2.1 Dont Wantto Miss'
a Thing ,
- AEROSMITH
3. Bootie Call ^
-ALLSAINTS i
4. My Favourite Mista-^
ke -SHERYLCROW   i
5. Crush '
- JENNIFER PAIGE
6. Ufe - DES'REE      :
7. Don't Rush
-KrCI&JOJO ;
8. Mysterlous Times
- SASH! &TINACOU-
SINS
9. Man in the Rain
-MIKEOLDFIELD
10. Dance the Night^
Away
- THE MAVERICKS
Lestvico POPULARNIH
10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem spore-
du radia Ptuj.
Modi dopisniki
ZLATI DELFINČEK
Moj počitniški spomin seže v Punat,
kjer sem bila na letovanju v koloniji.
Tam so mi dnevi minevali hitro. Ko
sem zvedela, da pripravljajo plavalno
tekmvoanje, sem vsak dan pridno
trenirala. Bila sem pripravljena na
tekmovanje za zlatega delfinčka. Že
je nastopil veliki dan. Komaj sem
čakala, da me pokličejo na start. Bila
sem na vrsti. Tri, štiri, zdaj! Zaplava-
la sem proti cilju. Vsi so me vzpod-
bujali. Končno sem priplavala.
"Uspelo ti je!" mi je radostno vzkli-
knila prijateljica. Bila sem zelo vese-
la in sem komaj čakala, da bom vese-
lo novico o osvojenem zlatem del-
finčku sporočila domačim.
Marcela Kmičar, 6.a,
OS Cirkovce
BREZ NAHRBTNIKA ^
Počitniškega dne me je botra razve-
selila s povabilom na izlet na Boč.
Zbirališče je bilo v nedeljo pri njej
doma. Z mamico sva napolnili
nahrbtnik in se odpravili k njim.
Tam so že bili drugi starejši sorodni-
ki in otroci in težko smo čakali čas
odhoda. Pot do planinske koče se je
vlekla. Ko smo se pripeljali do koče,
smo izstopili in se na vrh napotili
peš. Pot se je vedno bolj dvigovala.
Srečevali smo tudi druge planince.
Ta pot zame ni bila zahtevna in sem
jo prva premagala. Nato smo počaka-
li še starše. Vsi zasopihani so posedli
na klopi in imeli počitek. Po počitku
smo se odpravili na vrh stolpa. Ko
sem se povzpela na vrh, mi ni bilo
vseeno, saj nisem vajena opazovati s
ptičje perspektive, toda razgled je bil
čudovit. Nato smo se odpravili nazaj.
Pot je bila še težja, saj smo morali pa-
ziti, da ne bi komu spodrsnilo. V pla-
ninski koči sem poiskala še žig. Ta-
krat so do avtomobila že prisopihali
starši. Začeli so vleči nahrbtnike iz
prtljažnikov. Vsi so našli svoje na-
polnjene nahrbtnike, le midve z ma-
mico ne. Začeli so se nama smejati in
kmalu so se tudi nama usta razlezla v
nasmeh. Ker pa so imeli sorodniki
veliko hrane, nisva ostali lačni. Le
kaj bova pozabili, ko bomo šli na
Donačko goro?
Klavdija Vindiš, 6.a
OS Cirkovce
POČITNIŠKO POTEPANJE
Zelo rada hodim v hribe, zato sem se
z atijem in mamico odpravila v Doli-
no Triglavskih jezer. Avtomobil smo
pustili pri planini Blato in se odpra-
vili na pot. Dihala sem svež zrak in
poslušala petje ptic. Šli smo mimo
Dednega polja, kjer imajo veliko go-
ved, ovc in koz. Pri ovčariji smo se
ustavili in opazovali ovce, ki so bile
zelo udomačene. Ko smo prišli do
Koče pri Triglavskih jezerih, smo
tam prespali. Naslednji dan smo šli
do Zasavske koče. Zelo sem se razve-
selila, ko sem na vrhu zagledala sneg.
Spili smo topel čaj in se odpravili dol
do Koče Triglavskih jezer. Zelo lepo
jezero je Ledvička, saj se vidi do dna.
Pri Triglavskih jezerih smo spet pre-
spali in naslednje jutro odšli nazaj v
dolino. Med potjo nas je doletel lede-
ni dež, vendar je kmalu ponehal. Pri
Dednem polju smo spili kislo mleko
in nato kmalu prišli do planine Bla-
to, kjer smo se namalicali, sledi v av-
tomobil in se odpeljali domov.
Tina Kajzer, 6.a
OS Cirkovce
ZRNO RIŽA
Počitnice. S starši sem odšla v Umag.
Sprehajali smo se po ulicah, nakar
sva s sestro zagledali skupino ljudi
okrog mizice. Stekli sva pogledat.
Zagledali sva žensko, ki je na riževa
zrna pisala imena. Zdelo se mi je zelo
imenitno, zato sem takoj zaprosila
mamico, naj nama kupi. Mamica je
odkimala z glavo, češ da je predrago.
Sestra je med tem časom prosila
očka. Vendar tudi ona ni bila
uspešna. V hipu sva obe planili v jok
tako milo, da sva se zasmilili
staršema in dobili, kar sva želeli. Se-
daj pazim na svoje riževo zrno z ime-
nom, imam ga na verižici in te nikoli
ne snamem.
Tina Urih, 7. a
OŠ Cirkovce
KAMNITI SRČEK
Sprehajala sem se po obali. Žive duše
ni bilo slišati. Usedla sem se na
bližnjo skalo. Valovi so vsake toliko
časa treščili vanjo ter škropili moje
opečene roke. Obrnila sem se, po
potki je hitela deklica. Ni ji bilo več
kot kakšnih pet let. Prihitela je do
mene, se ustavila in čez nekaj sekund
odhitela naprej. Nekaj ji je padlo na
tla. Pobrala sem in pogledala. Bil je
kamen v obliki srčka. Le kje ga je
našla? Jaz sem ga iskala povsod, a ga
ni bilo. Hotela sem ji ga vrniti, a de-
klica se je že izgubila v daljavi. Dra-
gocenost sem vtaknila v žep in
skrbno pazila nanjo. Zdaj kamniti
srček nosim povsod s seboj in postal
je moj talisman. Imam ga za srečo in
za spomin na živahno dekletce.
Teja letanja, 7. a
OS Cirkovce ^
fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998
25
SPORt
PTUJ
Športni vikend
športni zavod Ptuj, v sodelovanju s športnimi združenjei organizira
od petka, 18., do nedelje, 20. septembra, Ptujski športni vikend, ki je na-
menjen prijateljem športa. Lansko leto je bilo v to akcijo vključenih več
liot 1500 udeležencev, letos pa jih pričakujejo še več, saj je ponudba bo-
gatejša in pestrejša.
Karting: petek 16.-19. ure, kartodrom Hajdoše: možnost vožnje s kar-
tingom po tekmovalni stezi; sobota 10.-17. ure ogled treninga tekmo-
valcev v kartingu - organizator AMD PTUJ.
Športni ribolov: nedelja 8.-14. tu:e, ribnik pri ribiškem domu v Ro-
goznici, ribolov s plovcem.
Športno plezanje: petek 18.-21. ure, Osnovna šola Breg - predstavitev
športnega plezanja na plezalni steni. Za izvedbo in varnost bo poskrbelo
Planinsko društvo Ptuj.
Pohodništvo: sobota: 8.35 na avtobusni postaji Ptuj - pohod Gra-
jenščak-Vurberk-Ptuj. Izvajalec: Planinsko društvo Ptuj.
Letalstvo: od petka do nedelje - letališče Moškajnci, možnost poleta z
jadralnim letalom, skoki s padalom v tandemu, panoramski polet nad
Ptujem - organizator Aeroklub Ptuj.
Kegljanje: sobota in nedelja 9.-13. lu-e, kegljišče pod tribimo mestne-
ga stadiona Ptuj. Organizator: Kegljaški klub Ptuj.
Judo: petek 16.-18. ure, Judo Center Drava v športni dvorani Mladi-
ka: "naučimo se padati" za učence osnovnih, srednjih šol in odrasle; so-
bota 10.-12. ure, Judo in samoobramba za mlado in staro. Organizator
Judo klub Drava Ptuj.
Odbojka: sobota in nedelja 14.- 20. ure v športni dvorani Mladika. Or-
ganizator OK Kurent.
Vodni športi: nedelja, 13.-19. tu-e, čolnarna Brodarskega društva Ran-
ča v Budini; predstavitev vodnih športov: jadranje "optimist", "evropa",
veslanje /kajak, kanu/, panoramska vožnja u turističnim čolnom. Orga-
nizator: Brodarsko društvo Ranča Ptuj.
Badminton: sobota 9.-14. tu-e, športna dvorana Mladika, badminton
za mlajše in starejše - organizator Badminton klub Ptuj.
Kolesarjenje: sobota ob 13. tiri pred gostiščem Rozika /Slomškova
ulica/; vsi na kolo za zdravo telo na relaciji Ptuj - Podvinci - Pacinje -
Domava - Polenšak /osvežitev/ - Gomila - Jiu^inci - Ptuj /skupaj 30 km/.
Izvajalec KOLO Ptuj.
Plavanje: nedelja ob 9. uri, ztmanji bazen ptujskih Term - rekreacij-
sko plavanje za vse starostne kategorije. 12.00 najtežji in najšaljivejši
skok s petmetrske skakalnice. 13.00 igre v vodi /ekipa šteje 3 člane/.
Tenis: sobota 9.-16. ure, Tenis center Goja Hajdoše. Nedelja: 9.-17.30
ure. Tenis klub Ptuj v ptujskih Terinah. Nedelja 13.-16. ure teniška
igrišča na Panorami, organizator TK Štraf.
Košarka: sobota 10.-13. ure, igrišče mestne četrti Vičava, igra trojk v
okviru republiške akcije "Dobimo se pod koši"- organizator je Mestna
četrt Panorama.
Kick- boxing: sobota 10.-12. ure kickbonxing center Ptuj - priprave
reprezentance Slovenije. Od 12. do 13. ure precktavitev šponne panoge
in možnost vključitve v dejavnost; organizator Klub borilnih veščin
Pmj.
Namizni tenis: sobota 13.-18. lu-e, specializirana telovadnica za na-
mizni tenis v špormi dvorani Mladika; rekreativno igranje namiznega
tenisa. Organizator NTK Petovia Ptuj.
Konjeništvo: sobota ob 10. uri pri ptujskih Termah, predstavitev ja-
hanja, eno- ali večdnevni izleti na konju, terensko jahanje. Možnost ja-
hanja za odrasle in najmlajše ter vožnja z kočijo. Organizator: Konje-
niški klub Skorba. Nedelja ob 10. uri: Konjeniški klub Rogoznica ja-
halne igre, možnost jahanja, informacija o šoli jahanja.
Lokostrelstvo: sobota 10.-13. tire, šolsko igrišče pri OŠ Mladika -
predstavitev in preizkus v lokostrelstvu. Organizator: Lokostrelski
klub Videm.
Atletika: petek ob 16. turi, atletski stadion pri šolskem centru; najhi-
trejši Ptujčan na 100 metrov, učenci-ke do 6. razreda/1986 in mlajši/; 7.
in 8. razred /1985 in 1984/, dijakinje /1980 do 1983/, člani-ce /1964-
1979/, veterani-ke/1963 in starejši/. Izvajalec: Atletski klub Ptuj.
Družinska športna dejavnost: petek ob 17 uri, trim steza v Ljudskem
vrtu, starši vadijo z otroki pod strokovnim vodstvom. Nedelja: ob 9. uri
odhod z avtobusne postaje Ptuj na Bori; ob 9.30 pohod staršev in otrok
na relaciji Bori - Svabovo. Izvajalec: Javni vzgojnovarstveni zavod,
Potrčeva.
Balinanje: nedelja ob 14. uri, park pri gradu Tiurnišče. Predstavitev in
možnost balinanja za staro in mlado. Organizator: Športno društvo
Turnišče.
Fittnes: sobota od 16. do 19. ure, Fittnes studio Olimpic, Jadranska 7,
Ptuj. Možnost vadbe v športnem studiu - elegantno do zadovoljstva
Šah: petek, sobota, nedelja od 15.30 do 22.30, v dvorani Centra za so-
cialno delo, TrestenJakova. Možnost ogleda mednarodnega tiunirja v
šahu. Sreda, 23.9., ob 16. tiri v dvorani Mestne občine Ptuj, Mestni trg
1 - simultanka z velemojstrom Aleksandrom Beljavskim.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
2. LIGA
Rezultati tekem 5. krpga: Elan - Goriške opekarne /srečanje je pre-
loženo/, Zagorje - Aluminij 2:2, Dravograd - factor 1:0, Pohorje - Jadran
Šepič 2:1, Tabor Sežana - Šentjur 1:0j Nafta - Esotech Šmartno 1:1, Set
Vevče - Rudar Trbovlje 5:0, Drava - Železničar 2:4.
1. POHORJE 5     5        O      O 11:6      15
2. TABOR SEŽANA    5     4        1      O 14:5      13
3. DRAVOGRAD        5     4        1      O 12:3      13
4. GOR. OPEKARNE   4     3        0      1 10:4     9
5. ALUMINIJ 5     2       3     0 10:5     9
6. NAFTA 5     2        2      1 8:4       8
7. ZAGORJE 5     2        2      1 8:6       8
8. ELAN 4     2        11 6:4       7
9. SET VEVČE 5     2        1      2 7:6       7
10. ŽELEZNIČAR       5     2        0      3 7:9       6
11. ŠENTJUR 5     2       0      3 7:12     6
12. ESOTECH ŠMAR. 5     0        3      2 6:8       3
13. DRAVA 5     1        0      4 8:14      3
14. FACTOR 5     0        2      3 3:7       2
15. JADRAN ŠEPIČ    5     0        0      5 5:15     O
16. RUDAR TRBOV.    5     0        0      5 0:14     O
Razpored tekem 6. kroga: Goriške opekarne - Železničar, Rudar
Trbovlje - Drava, Esotech Šmartno - SET Vevče, Šentjiu- - Nafta, Jadran
Šepič - Tabor Sežana, Factor - Pohorje, Aluminij - Dravograd, Elan -
Zagorje.
DRJIW1 - ŽELEZNIČAR 2:4 /1:3/
STRELCI: 0:1 Pušnik/9/, 1:1 A. Vršič/16/, 1:2 Pušnik/36/, 1:3 Mla-
denovič /38/, 2:3 Volk /55 iz llm/, 2:4 Pušnik /88/.
DRAVA: Lešnik, Čeh, Golob, Emeršič /Fridauer/, A. Vršič, T.
Vršič, Šket, Volk, Pucko /Vogrinec/, Klinger, Boškovič /Krajnc/.
Pri ptujskem drugoligašu Dravi je med tednom prišlo do spremembe
na trenerski klopi. Namesto Marina Bloudka je prišel Milan Koblenc-
ler, bivši trener Mure iz Mtirske Sobote. Vendar tudi t. i. "šok terapija"
ni pomagala do uspeha. Nogometaši Drave so sicer imeli več od igre,
toda njihovi zaključki akcij v napadu niso bili najboljši. Gostje iz Mari-
bora so se branili in čakali svoje priložnosti iz hitrih naspromih napa-
dov. V 9. minuti so povedli. Ko je v 16. minuti A. Vršič rezultat izenačil,
je kazalo, da se bo vse dobro končalo za ptujske nogometaše, vendar ni
bilo tako. V 36. in 38. minuti so gostje dosegli dva zadetka in prišli do
visokega vodstva.
V drugem polčasu so dve priložnosti imeli ptujski nogometaši. Do
znižanja rezultata je prišlo v 55. minuti, ko je kapetan Drave Zoran
Volk iz enajstmetrovke rezultat znižal. Po tem zadetku so domači dali
vse sile v napad, vendar pa niso bili uspešni.
ZAGORJE - ALUNilNU 2:2 /0:1/
STRELCI: 0:1 Hojnik /40/, 1:1 Poglajen /61/, 1:2 Damiš /81/, 2:2
Grčar/85/
ALUMINIJ: Fideršek, Grbavac, Habjanič, Koren, Gerečnik, Zel-
ko, Perkovič, Damiš, Hojnik, Kolar, Pita /Bezjak/.
Nogometaši Altiminija so gostovali v Zagorju in osvojili pomembno
točko. Igrali so taktično zelo dobro, plod takšne igre v prvem polčasu pa
je bil zadetek kapetana Aluminija Roberta Hojnika v 40. minuti.
V drugem polčasu so domači nekoliko bolj pritisnili in uspeli rezultat
izenačiti. Toda rdeče- beli iz Kidričevega se niso dali in so v 81. minuti
povedli z izredno lepim zadetkom Damiša. Kazalo je že, da se bodo z
gostovanja vrnili s celotnim izkupičkom, vendar je velenjski sodnik
Huselja v 85. minuti dosodil enajstmetrovko in domači so uspeli reztil-
tat izenačiti. V zadnjih minutah igre pa so Kidričani zamudili pri-
ložnost za zmago. Točka je vseeno uspeh, še posebej če je osvojena na
tako 'vročem' igrišču, kot je zagorsko.
Nogometaši Altuninija v nedeljo gostijo na svojem igrišču drugo-
uvrščeni Dravograd. To srečanje velja za derbi kroga.
Danilo Klajnšek
3. LIGA - SEVER
Rezultati tekem ^. kroga: Usnjar - Mons Claudius 7:2, Starše - Unior
Zreče 1:1, Paloma Sega - Hajdina 1:1, Kovinar - Pobrežje 1:2, Ktmgota
- Montavar Rogoza 0: 4, Gerečja vas - MM Brunšvik 0: 1, Dravinja -
TIMLaškoLO
1. DRAVINJA 5     4        1      O 16:2      13
2. MONT. ROGOZA    5     3       1      1 10:7     10
3. MM BRUNŠVIK      5     3        11 7:4       10
4. UNIOR ZREČE       5     2        3      0 10:4     9
5. GEREČJA VAS       5     3        0      2 9:3       9
6. STARŠE 5     2        3      0 8:2       9
7. POBREŽJE 5     2        2      1 6:6       8
8. USNJAR 5     2        1      2 11:9     7
9. PALOMA ŠEGA      5     13      1 8:6       6
10. HAJDINA 5     13      1 7:5       6
11. TIM LAŠKO 5     113 5:8       4
12. MONS CLAUDIUS 5     O       2      3 5:17      2
13. KUNGOTA 5     0        1      4 2:22      1
14. KOVINAR 5     0       0      5 3:12     O
Razpored tekem 6. kroga: Mons Claudius - TIM Laško, MM
Brtmšvik - Dravinja, Montavar Rogoza - Gerečja vas, Pobrežje - Ktmgo-
ta, Hajdina - Kovinar, Unior Zreče - Paloma Šega, Usnjar - Starše.
GERECIA VAS - MM BRUNŠVIK
0:1 /0:0/
STRELEC: 0:lPelcl/68/
GEREČJA VAS: Mulec, Kaisesberger, Slaček, Zajšek /Žitnik/,
Klaneček, Kmetec, Krajnc, J. Perko, Kaučevič, R. Perko, Gojkošek/
Turk/.
V športnem parku v Gerečji vasi je kljub slabemu vremenu bilo veliko
gledalcev, ki so so ogledali derbi v 3. SNL- sever. Mokro in spolzko
igrišče ni dopuščalo, da bi lahko nogometaši prikazali kvalitetnejšo
igro, zato pa je bila nadvse borbena in v mejah korektnosti. Nogometaši
Gerečje vasi so imeli nekaj priložnosti v prvem polčasu, vendar niso bili
natančni. V drugem polčasu se je igra razživela, akcije so bile hitreje iz-
peljane in tako je bilo tudi več poizkusov, da bi presenetili vratarja. V
68. minuti pa so domači naredili napako v obrambi in napadalec
Brunšvika Pelcl je to izkoristil ter premagal nemočnega domačega vra-
tarja Mulca. Vsi poizkusi domačih, da bi rezultat izenačili, so bili neu-
spešni in na koncu so se gostje veselili minimalne zmage.
V naslednjem krogu nogometaši Gerečje vasi gostujejo v Rogozi.
PALOMA ŠEGA - HAJDINA
1:1 /1:0/
STOELCA: 1:0 Žabota/19. iz 11 m/, 1:1 Ladinek/57/
HAJDINA: Brodnjak, Vrabl /Meznarič/, Pihler, Kralj, Komik,
Bauman, Ladinek, Vrbanec, Krajnc /Bedrač/, Mertelj, Mlakar.
Nogometaši Palome Šege so v srečanju s Hajdino veljali za absolutne
favorite in pričakovali gladko zmago. Vendar se jim je tokrat zalomilo,
saj so nogometaši Hajdine zaigrali dobro in niso dopustili domačim, da
razvijejo svojo igro. Paloma Šega je povedla v 19. Minuti prvega polčasa
in do odhoda na odmor se rezultat ni več spremenil. V začetku drugega
polčasa pa je nogometašem Hajdine uspelo izenačiti z zadetkom Ladin-
ka, kar je na koncu pomenilo končni izid in osvojitev pomembne točke.
V naslednjem krogu Hajdina gosti ekipo mariborskega Kovinarja.
Danilo Klajnšek
MNZ PTUJ - I. RJkZRED
Rezultati 3. kroga: Boč - Slovenja vas 3:1, Polskava - Eltehšop Rog.
1:5, Središče - Videm 4:2, Ormož - Stojnci 7:1, Domava - Bistrica 1:1,
Pragersko - Gorišnica 4:0.
1. ORMOŽ 3     2       10 10:3     7
2. ELTEHŠOP ROG.    3     2       1      0 9:3       7
3. PRAGERSKO 3     2        1      0 7:2       7
4. SREDIŠČE 3     2        0      1 10:5     6
5. STOJNCI 3     2        0      1 5:9       6
6. BISTRICA 3     111 3:2       4
7. DORNAVA 3     0        3      0 4:4       3
8. BOČ 3     1        0      2 4:5       3
9. VIDEM 3     0        2      1 4:6       2
10. SLOVENJA VAS   3     0        1      2 4:6       1
11. POLSKA.VA 3     0        1      2 2:7        1
12. GORIŠNICA 3     0        1      2 3:12      1
Razpored tekem 4. kroga v soboto, 19. septembra, ob 16.30: Eltehšop
Rog. - Ormož, Boč - Polskava; v nedeljo, 20. septembra, ob 10.30: Vi-
dem - Domava; ob 16.30 Slovenja vas - Gorišnica, Bistrica - Pragersko;
Stojnci - Središče.
MNZ PTUJ - II. RAZRED
ReziJtati 2. kroga: Lovrenc - Tržeč 3:0, Pago Leskovec - Hajdoše 4:4,
Bukovci - Markovci 0:2, Apače - Podvinci 1:0, Grajena - Zavrč 1:0.
I.LOVRENC 3     2        10 10:4      7
2. MARKOVCI 3     2        0      1 7:3       6
3. TRŽEČ 3     2        0      1 3:4       6
4. APAČE 3     2        0      1 3:6       6
5. ZAVRČ 3     111 6:2       4
6. GRAJENA 2     110 3:2       4
7. BUKOVCI 3     1        0      2 4:3       3
8. HAJDOŠE 3     0        2      1 7:9       2
9. PAGO LESKOVEC  2     0        11 5:9       1
10. PODVINCI 3     0        0      3 3:11      O
Razpored tekem 4. kroga: v soboto, 19. septembra, ob 16.30: Zavrč -
Pago Leskovec, Tržeč - Apače; v nedeljo, 20. septembra, ob 16.30 Mar-
kovci - Hajdoše, Podvinci - Grajena, Bukovci - Lovrenc.
2. MLADINSKA LIGA - VZHOD
Reztiltati tekem 5. kroga: Elmont Krško - Nafta 4:0, Bakovci - Želez-
ničar 3:5, Era Šmartno - Pohorie 1:5, Kovinar Štore - Aluminij 0:3, Ste-
klar - Potrošnik Belt. 0:5, Pragersko - Starše 4:2, Šentjiu: Yiu-ij - Bistrica
1:3.
Razpored tekem 6. kroga: Nafta - Bistrica, Starše - Šentjur Yiu:ij, Po-
trošnik Belt. - Pragersko, Almninij - Steklar, Pohorie - Kovinar Store,
Železničar - Era Šmarmo, Elmont Krško - Bakovci.
2. KADETSKA LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 5. kroga: Rohrblitz Krško - Nafta 0:8, Bakovci -
Železničar 0:16, Era Šmartno - Pohorje 3:1, Kovinar Štore^- Aluminij
0:3, Steklar - Potrošnik Beltinci 0:7, Pragersko - Starše 5:1, Šentjur Tu-
ri j - Bistrica 3.1.
Razpored tekem 6. kroga: Nafta - Bistrica, Starše - Šentjur Yiu-ij, Po-
trošnik Beltinci - Pragersko, Alu-
minij - Steklar, Pohorje - Kovinar
Štore, Železničar - Era Šmartno,
Rohrblitz Krško - Bakovci.
Danilo Klajnšek
SERVIS KOLES
TENIS OPREME TER SMUČI
Šport servis Davorin Munda, s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Ruj, tel.: 062/778-587 ,
JIRSOVCI / CECENSKA MAFIJA UGRABILA ŠOFERJA
Za izpustitev50.000 $
>fest o 36-letnem vo/niku tovornjaka Srečku Beru iz Ptuja, ki
je v začetku avgusta za a\toprevoznika Pavla Aleksenceva iz
Laškega odpeljal tovornjak, naložen s tremi cestnimi valjarji,
v Čečenijo, je 24. avgusta pretresla njegove domače in prija-
telje, pa tudi širšo javnost. Srečko se je javil in povedal, da so
ga ugrabili pripadniki čečenske mafije, /anj zahtevajo 50.000
dolarjev odkupnine.
Odpravili smo se na domačijo
Berovih v Jiršovce 36, kjer živi
sama Srečkova mama Anica
Ber. Zadnjega snidenja s sinom
pred odhodom v Čečenijo se ta-
kole spominja: "V ponedeljek, 8.
avgusta, popoldne sva s Srečkom
pobirala slive. Ko je imel čas, je
rad prišel domov in mi pomagal.
Okoli 16. ure pa je zazvonil tele-
fon in povedal mi je, da ga je kli-
cal šef iz Laškega in da mora ta-
koj na pot, saj ima vožnjo v Rusi-
jo. To, da so ga ugrabili in da
hočejo zanj imeti veliko denarja,
sem izvedela od njegove prijatel-
jice Tmke, ki živi z njim v Ptuju.
Povedala mi je, da jo je prejšnjo
soboto klical Srečko in povedal,
da so ga ugrabili, ter dodala, da z
njim lepo ravnajo."
50.000 dolarjev je veliko.
Mislite, da jih bodo zbrali?
"Meni trdijo, da bodo, saj so
baje pomoč ponudili tudi Italija-
ni. Rekli so mi tudi, da so v
Čečeniji ugrabitelji običajno
trši, da se bo o višini odkupnine
težko pogajati, lažje bi bilo z
Rusi. A upam, da se bo vse dobro
končalo."
Srečko je v Rusijo vozil že
nekajkrat. Je imel kdaj kakšne
težave?
"Mislim, da vozi v Rusijo že
šesto leto. Lani je sicer imel
manjše težave zaradi prometne
nesreče, vendar se je vse lepo iz-
teklo in pozneje je vožnje nadal-
jeval brez problemov Tidi tokrat
imam v srcu trdno upanje, da
bom Srečka vsaj še enkrat vide-
la."
Srečkova življenjska sopotni-
ca Tinka Horvat, natakarica v
gostišču Ribič v Ptuju, pa nam je
povedala: "Nekaj časa sem sicer
pogrešala, ker se Srečko ni javil
kot običajno. 'B, da je nekaj res-
nega narobe, pa sem izvedela
šele v soboto, 29. avgusta, ko me
je okoli 21. ure zvečer poklical in
povedal, da so ga nekaj kilomet-
rov od skladišča, kjer naj bi
razložil, ugrabili, ter da so mu
pobrali tovornjak, s tovorom in
ves denai; pa tudi, da je zaprt.
Malo je bil zmeden, a je ob kon-
cu kratkega pogovora dejal, naj
to sporočim še v Laško in da
bodo ugrabitelji še poklicali.
In kdaj so se spet oglasili?
"Šele po skoraj tednu dni, to je
bilo prejšnji petek, poklical pa
me je spet Srečko in takrat še ni
vedel povedati, kdaj se bodo og-
lasili ugrabitelji. Dan zatem, v
soboto, pa so me poklicali iz
Laškega in mi povedali, da so se
oglasili ob 21. uri zvečer in da za
Srečka zahtevajo odkupnino
50.000 dolarjev ter da se bodo
spet oglasili čez 10 dni. Pričaku-
jemo jih torej v torek, 15. sep-
tembra, zvečen"
Kako so na to reagirali
Srečko vi prijatelji vozniki?
"Vsi skupaj smo ugotavljali,
kako bi ta denar čimprej spravili
skupaj. Na njihovo pobudo so
pri obrtni zbornici v Laškem
odprli žiro račun, na katerem
bodo zbirali denar. Kolikor sem
seznanjena, je odziv bil, saj so
kar klicali in tudi nakazovali, o
morebitnem znesku zbranega
denarja pa do sedaj ne vem še
ničesac Seveda pa trdno upam,
da bo Srečko kmalu prišel živ in
zdrav domov Naši živci so na
trnih, ker pri vsem ostajamo
nemočni tako mi doma kot nje-
govi trije otroci, ki me pogosto
kličejo, pa njegova mama ... Vsi
upamo, da se bo dobro končalo."
Po telefonu smo poklicali tudi
Pavla Aleksenceva, lastnika
prevozniškega podjetja, za kate-
rega je ugrabljeni voznik Srečko
Ber vozil v Čečenijo. Povedal je,
da od zadnjega klica nima nobe-
nih novih informacij o Srečku."
Govorili ste verjetno tudi s
Zaskrbljena in osamljena Srečkova mama Anica
Ber pred domačijo v JIrševcih
pripadniki čečenske mafije?
"Mafijci so samo povedali svo-
je, postavili zahtevo, potem pa
pogovor prekinili."
So govorili v ruskem jeziku?
"Menda, a toliko se jih je dalo
razumeti, da zanj zahtevajo od-
kupnino 50.000 dolarjev"
Kako poteka zbiranje denar-
ja za odkupnino?
"Naj povem, da bomo najprej
sami prispevali, kolikor je v
naših možnostih, sicer pa so
nam pomoč obljubili vozniki,
prijatelji in znanci."
Se je vašim voznikom že kdaj
pripetilo kaj podobnega?
"Ne. Tidi sam sem vozil v Ru-
sijo dobrih 5 let, pa nisem imel
nobenih omembe vrednih težav"
Je vozil Srečko Ber sam ali je
imel sopotnika?
"Sam je vozil."
Glede na to, da so poti po Ru--
siji in Čečeniji nevarne, nas za-
nima, ali so vaši vozniki na taki
poti oboroženi.
"Ne, na to nismo niti pomisli-
li, saj tega zakoni ne dovoljuje-
jo.'^
Če boste denar zbrali in pre-
dali mafiji, upate, da se bo
Srečko vrnil živ in zdrav skupaj
s kamionom in tovorom?
"Kar se tiče kamiona, je to
zame čisto zadnje, o tem ne raz-
mišljam, gre mi samo za to, da
Srečka dobimo živega nazaj.
Moram reči, da tudi na to
vprašanje nihče od nas nima na-
tančnega odgovora. Upajmo, da
bo šlo, vsi delamo na tem, da bi
se vse skupaj končalo uspešno.
Pri območni obrtni zbornici
Laško je še vedno odprt žiro
račun z nazivom sredstva za od-
kupnino, njegova številka pa je
50710-763-2869. Ob zaključku
redakcije, v torek, 15. septem-
bra, ob 14. uri se je po besedah
Pavla Aleksenceva na tem žiro
računu zbralo premalo denarja
le 318.000 tolarjev
Naj dodamo, da smo poklicali
tudi na ministrstvo za notranje
zadeve, kjer nam je predstavnik
službe za stike z javnostjo pove-
dal, da v interesu preiskave za
sedaj še ne morejo dati nobene
izjave o tem, kako so se akcije lo-
tili, da pa je v reševanje primera
Ber vključen tudi Interpol. Ko
bo znano, kakšna je Srečkova
usoda, pa bodo o tem in o celotni
akciji zagotovo obvestili širšo
javnost.
M. Ozmec
Ugrabljeni voznik, 36-
letni Srečko Ber iz Ptuja
Tinka Horvat, življenjska
spremljevalka ugrablje-
nega voznika.
Foto: M. Ozmec
Kulturni
križem icražem
PTUJ • V petek, 18. sep-
tembra, bo ob 19. uri v sta-
ri steklarski delavnici ples-
na predstava plesalke
Maje Delak, avtorice in iz-
vajalke glasbe tannare
Obrovac, izvajalca glasbe
Kruna Levačiča, za vizual-
no podobo bo poskrbela
Kaja Upnik.
MARIBOR • V petek, 18.
septembra, bo ob 19. uri v
galeriji Žula na Židovski 2
odprta razstava akadems-
kega slikarja Dušana
Fišerja, doma s Ptujske
Gore.
PTUJ • V soboto, 19. sep-
tembra, ob 19.30 bo v
okviru Viktorinovih
večerov v cerkvi sv. Jurija
koncert organista Ruderja
Glavurtiča iz Zagreba, ki
se bo predstavil z deli
Bacha, Francka in svojo
skladbo.
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
• Športno društvo
pripravlja v soboto ob 19.
uri v kulturnem domu
družabni večer. Nastopili
bodo Miklavževski oktet,
dramska skupina KD
Miklavž, harmonikarska
skupina Holermus, vaški
muzikant s Koga, mladi
harmonikarji, folklorna
skupina iz Ivanjkovcev,
vaški narodni trio, kot
gostje večera pa bodo
zaigrali člani tamburaške
skupine iz Cirkulan.
MARIBOR • V okviru pri-
reditev Glasbeni septem-
ber bo v soboto, 19. sep-
tembra, ob 19.30 v mari-
borski kazinski dvorani v
družbi vrhunskih umetni-
kov (Irena Grafenauer,
Miloš Mlejnik, Stanko Ar-
nold, Veselin Atanasov,
Jasminka Stančul ...) nas-
topil harmonikar Borut Za-
goranski iz Lancove vasi.
PTUJ • V nedeljo, 20.
septembra, bo ob 11. uri v
križnem hodniku domini-
kanskega samostana
nedeljska matineja o Gos-
podih Ptujskih. Srednje-
veške pesmi bo pela
Bogdana Herman.
PTUJ • V ponedeljek, 21.
septembra, bo v ro-
manskem palaciju gradu
predstavitev faksimilne iz-
daje Statuta mesta Ptuj iz
leta 1376 ter spremne
publikacije o njem. S
srednjeveško glasbo bo
phreditev obogatil ansam-
bel Accademia Jaufre Ru-
de! iz Italije.
KINO PTUJ • Do nedelje,
20. septembra, bo ob 18.
in 20. uri na sporedu film
Smrtonosno orožje 4, od
22. do 27. septembra pa
ob 18. uri Mimik, ob 20. uri
pa Titanik.
ČRNA KRONIKA
BREZ VEČJIH NESREČ
V PROMETU
Minuli teden na našem
obmolčju ni bilo prometnih
nesreč s hujšimi posledicami.
Bilo je sicer več nezgod in
trčenj, a so jih navadno uredili
prizadeti sami, brez posredo-
vanja pristojnih organov v pro-
metu, zato o tem ne
poročamo.
KRAJA AVTOMOBIUOV
Ptujski policisti so v nedeljo,
6. septembra, okoli 22. ure
izsledili voznika B.V iz Maribo-
ra, ki je vozil avto, ukraden
poldrugo uro pred tem s par-
kirnega prostora pred stano-
vanjskim blokom v Borštnikovi
ulici v Mariboru. Pod utemelje-
nim sumom, daje avto ukradel
omenjeni voznik, so ga ka-
zensko ovadili.
S PLINSKO PIŠTOLO
USTRELIL MIMO
GLAVE
V sredo, 9. septembra,
zvečer sta se v gostinskem lo-
kalu v Čadramu, občina Slo-
venska Bistrica, sprla 23-letni
G.H. in 33-letni L.J., oba iz Op-
lotnice. Prepir sta nadaljevala
še pred gostilno, kjer je G.H.
potegnil plinsko pištolo in us-
trelil mimo glave L.J. Strelca
so policisti kazensko ovadili,
oba pa napotili k sodniku za
prekrške.
ZABODEL BRATA
V enem od stanovanj na
območju občine Lenart sta se
v četrtek, 10. septembra, okoli
16. ure sprla brata D. in L. D.
Žalila sta se in prerivala, pri
tem je Ljubo iz hlačnega žepa
potegnil nož in zabodel brata,
da so ga potem morali odpel-
jati na zdravljenje v maribors-
ko bolnišnico.
STRELJAL V
SPOMINSKO
ZNAMENJE
v noči na nedeljo, 6. sep-
tembra, je neznanec z več
izstrelki neugotovljenega izvo-
ra uničil spominsko znamenje
v križišču lokalnih cest Oplot-
nica - Kebelj, občina Slo-
venska Bistrica. Ocenili so, da
je s tem KUD Kebelj oškodo-
vano za okoli 100.000 tolarjev
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Anica Cafuta, Kopa-
liška 20, Kidričevo - Kle-
mena; Mateja Kurnik, No-
vake 14, Poljčane - Valenti-
na; Jožica Korcz, Krčevina
pri Vurbergu 25, Ptuj - Re-
nata; Bnja Malec, Ptujska 2,
Ormož - deklico; Mojca
Matko, Vintari)vci 53,
Destrnik - Tjašo; Ivanka
Slepišnik, Zasavci 1, Ormož
- Mateja; \fesna Kotnik, Sela
30, Lovrenc - Nejca, Metka
Šimic, Ul. 5. prekomorske
4, Ptuj - dečka; Lidija
llodžai; Strezetina 5,
Ivajnkovci - Sandro; Marica
Brenholc, Erjavci 21, Vito-
marci - Natašo; Andreja
Metličar, Slovenja vas 65/a,
Ptuj - deklico; Kristina Poš,
Kidričeva 79, Rogaška Sla-
tina - Tdna in Ajdo; Klavdi-
ja Meznarič, Sakušak 16/a,
Juršinci - Misel; Bojana
Belca, Sestrže 71, Majšperk
-Davorina; Brigita Gabro-
vec, Videm pri Ptuju 13 -
dečka; Marta Venta,
Juršinci 46, Juršinci - Se-
bastijana.
POPRAVEK: V 36. številki
Idnika je prišlo do napake «
v rubriki Osebna kronika.
Pravilno se ime mamice gla-
si: Hilda Murko, Hajdoše
43, Hajdina, rodila pa je
Miha. Za neljubo napako se
opravičujemo.
POROKI - PTUJ: Damjan j
Ferš in Suzana Strniša, I
Hajdoše 6; Ivan Korošec in I
Brigita Črešnik, Borovci 56.
POROKA   -   DOL ANE:
Darko Vrbnjak, Nova vas |
pri Markovcih 21, in Albina
Rihtarič, Stojnci 30.
POROKE - ORMOŽ: Mi
ran Bezjak, Podgorci 91, in
Jasmina Malec, Sveti Timaž
19/a; Franci Šulek in Simo-
na Lukaček, Kerenčičev trg
8, Ormož; Mirko Horvat,
Zamušani 46, in Valeija
Nemec, Podgorci 37; Mirko
Strelec in Zlatka Kerenčič,
Jastrebci 8; Božidar
Žemljic, Ljutomerska 7, |
Ormož, in Melita ?
Nepužlan, Lačeves 6.
UMRLI SO: Kristina Rojs, ;
rojena \&jda, Stanka Vraza
40, Cerovec, ^i- 1906 - t 5.
septembra 1998; Marija Pi-
linge^ rojena Mihelič,
Spodnja Volidna 104, ^
1908 - t 25. avgusta 1998;
Rafael Švagan, Aškerčeva
ul. 1, Gaj, 1903 - 1 28. av-
gusta 1998; \fenčeslav Tim-
pej,\bdova 6, Ptuj, ^i' 1934-
t 7. septembra 1998; Marija
Ranfl, rojena Bedrač,
Moškanjci 66, * 1935 - 1 8.
eptembra 1998; Alojz Ko-
1), Sedlašek 102/a, ^i^ 1922
-1 5. septembra 1998; Janez
Seruga, Kraigherjeva ul. 27,
Ptuj, 1959 - t 8. septem-
bra 1998; Stanislav 'lušak,
Drakšl 4, ^t' 1935 - t 7. sep-
iL-mbra 1998.