LETO Ll, št. 37 PTUJ, 17. SEPTEMBER 1998 CENA 120 tolarjev TA TiDEN / TA TEDEN Kloivia Imtm spur Minulo nedeljo so slovenski duhovniki pri vseh mašah začeli prebi- < rati pastirsko pismo Slovenske škofovske konference. V številnih župni-" jah so pismo vernikom že prebrali, drugje pa bodo branje sklenili to j nedeljo. Slovenski škofje so v pismu, ki je po mnenju mnogih odsev j povsem odkritih in ofenzivnih hotenj po večjem vplivu slovenske kato- ' liške cerkve v javni šoli, med drugim zapisali, »da je v naših šolah pre- ■ povedan verouk, pa tudi kakršnekoli pouk o veri, pri katerem bi imela ' Cerkev svojo besedo. To izhaja iz^ nestrpnosti do vere in Cerkve in bo ' tako nestrpnost tudi rojevalo. Če bi naša šola hotela vzgajati za i strpnost in pluralizem, ne bi izključevala iz šolskega prostora katoliške < vernosti in Cerkve, katerima pripada velik del naših državljanov.« \ Tako t&rej menijo slovenski škofje in tudi opozarjajo, da izključevanje I konfensionalne vernosti iz šole pomeni, da si neka vplivna skupina las- j ti pravico oblikovati svetovni nazor mladih in-se tako postavlja na mes- i to staršev in Cerkve. Do tod vse lepo in prav. In še, menijo slovenski • škofje, »gre za nespoštovanje splošno priznane pravice staršev in ot-1 rok«. Tudi prav, le da ta reč vendarle ni tako enostavna in sveto \ preprosta. , Pravica staršev je, da vzgajajo svoje otroke in zanje skrbijo, da so- delujejo pri oblikovanju njihovega svetovnega nazora. Najbrž pa lah- \ ko o tem zares odločajo starši, tisti, ki imajo otroke in ki zelo dobro: vedo, kaj to pomeni v vsakdanjem življenju. Imeti in vzgajati otroka je I zagotovo nekaj več kot pa hotenja tistih, ki otrok nimajo, a bi želeli \ odločilno vplivati na njihovo vzgojo. Okoli tega vprašanja se bodo kop-1 ja v prihodnje lomila, mnenja pa globoko delila. Prepričan sem, da bo \ vse skupaj povzročilo globok prepad in da je laična šola dobila krepko' klofuto. Cerkev ima legitimno pravico izražati svoje poglede in hoten- ' ja, v demokratični družbi še posebej. A zdi se, da je metoda tokrat le ^ preostra in da je način izražanja želja pustil veliko dvomov in ugibanj. Slovenski škofje so v pastirskem pismu zelo jasno opozorili, da je povo- jna komunistična oblast z odpravo verouka in z drugimi ukrepi Cerkvil in staršem, posebno vernim, hotela vzeti vsakršen vpliv nad mladino. '> Ali res in ali ima danes nekdo res pravico, da odloča mimo volje drugih \ in da vsiljuje svoj svetovni nazor drugače mislečim? To in še druga vprašanja se bodo zdaj nenehno porajala in dodatno ^ obremenjevala že tako pregreti slovenski politični prostor. Javna šola z naj bo javna šola, in tudi ko gre za sprejemanje in spreminjanje pred- metnikov (izbirni predmet o religijah oz. verstvih), naj ima odločilno \ besedo stroka, ne pa politika, stranke in celo Cerkev. Šolski minister j Slavko Gaber, ki je bil ob objavi pastirskega pisma slovenskih škofov dokaj zadržan, meni, da gre za nezaupanje in strah, da bi o veri neko-^ ga smel govoriti tudi kdo drug. Pri pouku o verstvih teologi niso izključeni, a hkrati tudi ne edini poklicani, da mlade seznanjajo s temi vprašanji. V soboto SO na Destrniku slovesno odprli večnamensko dvorano in prenovljeno osnovno šolo, ki je ena največjih priodobitev teh krajev v zadnjih desetletjih. Foto: Tatjana Mohorlco CELJE / ŠE DO NEDELJE MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Vlada bo pomagala obrtnikom 11. septembra so v Celju odprli letošnji 31. medna- rodni obrtni sejem, na kate- rem se predstavlja okrog 1800 razstavljavcev iz 30 držav. Stran 3 Letos se v Celju predstavlja okrog 1800 razstavljavcev iz 30 držav. Foto: MZ 2 četrtek, 17. september 1998 - TEDNI)) AKTUAIMO PTUJ / O TRENUTNIH RAZMERAH V KONCERNU MERCATOR IN MERCATORJU SVS "Nmša vizila /e /dsitcif" MERCATOR JE ENO NAJPERSPEKTIVNEJŠIH SLOVENSKIH PODJETIJ, KI IMA JASEN IN EVROPSKI RAZVOJNI KONCEPT Z LOKACI, JAMI V SKORAJ VSEH DELIH SLOVENIJE • ZORAN JANKOVIČ JE PRINESEL RAZVOJ TUDI MERCATORJU SVS Poslovni sistem Mercator in s tem tudi drugi deli Merca- torja, vključno z Mercatorjem SVS Ptuj, so že nekaj časa v središču slovenske javnosti - poslovne in politične. Začelo naj bi se z maturo sina predsednika poslovnega sistema Zorana Jankoviča, a dobri poznavalci razmer poznajo tudi druge vzroke. Ne nazadnje so lahko posredi tudi politične opcije: Mercator je namreč po prihodkih drugo največje slovenske podjetje. Takšna podjetja našim politikom zelo "dišijo", zato jih je po njihovi logi- ki treba spraviti na kolena, da bodo lahek politični plen za nastavitev "pravih" ljudi. Da bi tudi ptujska javnost do- bila vpogled v trenutne razmere, ki jih nekateri časopisi predstavljajo po svoje, tako so vsaj prepričani v Mercatorju, smo za pogovor o tem zaprosili predsednika uprave delniške družbe Mercator SVS Ptuj Sta- nislava Brodnjaka, ki je bil do nedavnega tudi član uprave poslovnega sistema Mercator in zadeve pozna od blizu. Tudi nje- govo vračanje v matično firmo je povezano z nekaterimi ugibanji, zlasti še o tem, da je moral iti, ker ni uspel nakupiti "načrtova- nega števila trgovskih podjetij". Zato je bilo naše prvo vprašanje povezano prav s tem. "Že v prvi upravi, ki jo je še vo- dil Kazimir Živko Pregl, in pozneje v drugi pod vodstvom Zorana Jankoviča je bila sprejeta moja teza, da vstopam v upravo z enoletnim mandatom, da se ure- dijo razmere znotraj Mercatorja in da se po izteku mandata vrnem v SVS. Od 15. avgusta lani do 9. julija letos smo prak- tično realizirali vse ključne nalo- ge, ki sem jih v organizacijskem pogledu moral uresničiti. Glede na to, da je Mercator SVS dobil nove velike naloge, smo se dogo- vorili, da se lahko vrnem. Vrni- tev je bil bolj moja volja kot pa volja drugih članov uprave, ki so me želeli na vsak način zadržati. Moje mnenje je, da je Mercator SVS tako velika in pomembna firma, da ne more imeti hono- rarnega direktorja. Poleg tega sem Ptujčan, tudi to je eden od razlogov, da sem se vrnil." TEDNIK: Poslovni sistem Mercator je že nekaj časa v sre- dišču slovenske javnosti. Kako se to kaže v odvisni družbi Mercator SVS, ki se nahaja v občutljivem obdobju inten- zivnega razvoja? S. Brodnjak: "Odgovor bom razdelil na dva dela. V prvem delu se bom osredotočil na doga- janje v PS Mercator, zlasti še do- gajanje okrog predsednika upra- ve Zorana Jankoviča, v drugem pa v sami družbi Mercator SVS. S predsednikom uprave koncer- na sem delal več kot osem me- secev, v tem času je bila raven najinega sodelovanja zelo viso- ka, načelna, in nisem opazil ničesar tistega, kar mu danes pripisujejo mediji, zlasti še glede zadev z Mercatorjem. Mercator je tako velika družba, da ji kakršnokoli negativno pisanje načeloma lahko škoduje v slo- venskem prostoru, zlasti zaradi tega ker v tej trgovini v tem tre- nutku prisotna zelo močna kon- kurenca, prihajajo tuji trgovci, polega tega se srečuje z neureje- no davčno zakonodajo. Vse to vpliva na položaj slovenskih trgovskih podjetij. Kar nekaj pa je okoliščin, ki lahko objekti- vizirajo kampanjo proti Merca- torju. V slovenskem prostoru poskušamo relativno smelo pri- dobivati druga podjetja in ustva- riti trgovsko verigo. S tem prido- bivamo na konkurenčnosti. Drugo pa je, da z dobavitelji, ki jih zelo cenimo (kot trgovska hiša, ki želi uveljaviti slovenske dobavitelje tudi pred tujci v slo- venskem prostoru), poskušamo vzpostaviti nek tržni red. To po- meni, da bi ekonomiji obsega primerno morali biti tudi ko- mercialni pogoji in cene. Tretja okoliščina je lahko ta, da smo kot vseslovensko in veliko podjetje zagotovo zanimivi tudi za nekatere lobije. Četrta oko- liščina pa je ta, da smo bili zelo drastično prisiljeni zmanjšati stroške, kar je pomenilo tudi ve- liko posegov v posle, zaposlenost in drugo, kar vse lahko vpliva na ustvarjanje nerazpoloženja do koncema Mercator. Lahko pa ga ustvarjajo tudi tisti, ki so ga mo- rali zapustiti. RAZVOJNA POLITIKA V OBVTADLJIVIH MEJAH Kako se vse to odraža v družbi SVS? Ljudje zagotovo niso zado- voljni z vsem tem pisanjem. To se lahko odraža v določeni stopnji nezaupanja, moram pa reči, da gre naša družba smelo s svojimi razvojnimi načrti na- prej. Razvojna politika do konca leta in v prihodnjem letu, o kate- ri smo prav te dni intezivno razpravljali, je v obvladljivih mejah. Pospešen delovni tempo pa narekujeta tudi novembrski odprtji dveh velikih prodajaln v Ptuju in Mariboru, tako da se ni- mamo časa ukvarjati s kuloarski- mi zadevami." TEDNIK: Lahko podrobneje predstavite intentivno razvo- jno investicijsko dejavnost? S. Brodnjak: "Hipermarket v Mariboru v velikosti 2300 bruto površin v okviru objekta z 8800 m gradimo skupaj z Merkur- jem, del prostora bomo oddali še šestim drugim trgovcem oziro- ma ga namenili za storitveno de- javnost. Prodajni center pod de- lovnim nazivom Kurent nastaja znotraj bivše Iskre Delte v Ptuju skupaj s.Kovinotehno in bo imel 2000 m bruto površine. Odprli ga bomo predvidoma 15. novem- bra, za 19. november pa je že določeno odprtje hipermarketa v Mariboru, ki ga bomo po vsej verjetnosti, če se bodo razgovori z managementom družbe Klas, ki smo jo kupili v Mariboru, dobro končali, dali v upravljanje njim. Gre za podobne naložbe, kot je bil hipermarket v Kopru. V Ormožu smo dodatno kupili 5000 m^ površin na lokaciji Ku- haričeve žage, da bi na tem območju zaokrožili prodajni center. Pred tem smo kupili del od Muralesa, tako da imamo skupaj na omenjenem območju rezerviranih že 7000 m^ površin. 5000 m zemljišča pa smo pred nedavnim kupili na Pobrežju v Mariboru za center, ki ga bomo pričeli graditi prihodnje leto. Gre za izredno velike aktivnosti, pri čemer pa bi rad še posebej izpostavil ravnanje mestne občine Ptuj, ki nas spravlja v začudenje. Gre za to, da je prak- tično pred našo prodajalno, ne- kaj deset metrov vstran, zgradila skupaj s soinvestitorjem lokal v velikosti 1300 m , ki po mojem mnenju kot dodatek k bloku ni niti urbanistično podprt. S tem svojim ravnanjem občina tudi potencialno ogroža število de- lovnih mest v našem podjetju." NETOČNA PREDSTAVITEV REVIZUSKEGA POROČILA TEDNIK: Pisanje v medijih je zasejalo tudi nekatere dvome o resničnosti podatkov poslo- vanja v PS Mercator in v zvezi s tem posredno tudi odvisne družbe Mercator SVS Ptuj. Vaš komentar? S. Brodnjak: "To je zagotovo ena tistih stvari, ki niso bile za- pisane dovolj natančno, če ne uporabim izraza nekorektno. Revizijsko poročilo je lahko čisto revizijsko poročilo, s kate- rim revizor potrdi, da stanje us- treza realnemu stanju poslovne- ga izzida, lahko pa je to poročilo s pridržkom. V javnosti je bilo predstavljeno, da je bil Merca- torjev poslovni rezultat s strani revizijske hiše opredeljen kot poslovni rezultat s pridržkom. To ni točna informacija. Re- vizijska hiša je v svoje mnenje zapisala opombo, da je prevrednotenje Mercatorjeve nepremičninskega dela bilo na- rejeno na tržno vrednost in da je lahko v posamičnih primerih prenizko ocenjeno. To pa objek- tivno pomeni, da je bilanca var- nejša, kot bi sicer bilo potrebno. Revizijska hiša samo opozarja, da je bilo prevrednotenje nareje- no drugače kot v prejšnjih računovodskih izkazih. Ne gre za nikakršen pridržek, to je re- vizijska hiša tudi jasno povedala, o tem obstojajo dokumenti. To, da Mercator SVS ne bi imel real- no izkazanega izida, je dezinfor- macija. Brez tega popravka nep- remičninske aktive je izkazal za 360 milijonov tolarjev dobička. Po popravljeni nepremičninski aktivi je bil knjigovodsko rezul- tat korigiran. Zato ne more biti dvoma o legitimnosti izkaza poslovnega izida ne koncema Mercator ne odvisnih družb. Po tem popravku bodo rezultati SVS lahko izkazani še bolj ob- jektivno, kot so bili do sedaj." TEDNIK: Zoran Jankovič os- taja prvi mož koncema? S. Brodnjak: "Vse stvari, ki se dogajajo okoli gospoda Janko- viča, so neprijetne zanj osebno in Mercator. Zoran Jankovič je zelo koristen predsednik, saj je uspel ustvariti v notranji javnos- ti koncema delovno, spontano in organizirano delovno okolje. To je osnovni element, da lahko dmžba uspešno deluje. Notranja javnost po mojem mnenju stoji za Zoranom Jankovičem, glede na to da so se bistvene zadeve v trendih poslovanja izboljšale, da so se pocenile naložbe, da so se zmanjšali stroški, da imamo jas- no razvojno politiko. Sedaj pa je v veliki meri odvisno od lastni- kov oziroma njega, ali bo to vo- jno vzdržal. Po mojih izkušnjah bi bila velika škoda, če bi Zoran Jankovič odšel." TEDNIK: Kakšni so dolgo- ročni cilji Mercatorja SVS? S. Brodnjak: "Absolutno so povezani s cilji, ki jih je oprede- lil koncern. To pa pomeni povečati svoj tržni delež, še znižati stroške, postaviti opti- malno organizacijsko strukturo in biti pravo evropsko trgovsko podjetje. Mi smo to v nekaterih kazalcih že sedaj. S tem, ko smo v Mariboru kupili družbi Klas in Maksino, smo jasno pokazali, da imamo namen iti tudi na dru- ga območja v Sloveniji, da ohra- nimo ekonomijo obsega in povečamo produktivnost, ker smo v Ptuju zaradi neumnosti izgubili zelo veliko tržnega deleža. Pozdravljamo zdrav kon- kurenčni odnos, vendar pod enakimi pogoji. To pa, da občina gradi parkirna mesta pred trgo- vinami zasebnikov, ki na novo nastajajo oziroma prihajajo v Ptuju, pa je zame skrajno ne- razumljivo. To je tudi eden iz- med razlogov za agresivnejši nastop zunaj Ptuja. Kjer nas na območju severovzhodne Slove- nije ni, bomo naslednjih letih zagotovo že prisotni. V mislih imam tudi še prazen prostor Koroške in območja od Slo- venske Bistrice do Celja. V tem trenutku se tudi pogovarjamo z veletrgovino Potrošnik o na- daljnjem poslovnem sodelovan- ju in povezavah, da bi še bolje pokrili Prekmurje. Naša vizija glede bodočnosti je jasna. Letos bomo za investicije namenili dve milijardi tolarjev." NAKUPI NA OSNOVI JASNE RAZVOJNE POLITIKE TEDNIK: Koliko pa vas zani- majo ptujska trgovska podjetja - v mislih imam prijazne prevzeme? S. Brodnjak: "Vprašanje je dobro postavljeno, zlasti še v zadnjem delu, ko govorite o načinu prevzema. Mi smo razvo. jno usmerjeno, zlasti še ma. loprodajno podjetje, ki i^j lastnega grosista zaradi lastne oskrbe maloprodajne mreže, Eksterne trgovine je v strukturi okoli 30 odstotkov, vse drugo jj namenjeno za oskrbo lastne trgovine. Katerokoli maloproda- jno mrežo kupimo, jo kupimo i jasno razvojno amcibijo, da jo bomo razvijali dalje in povečeva- li tržni delež. Z vidika lastnikov takih družb in z vidika delavcev gre za skrajno prijazen nakup ? namenom, uveljaviti evropske standarde, uveljaviti ekonomijo obsega in tudi na teh trgih kon- kurenčno delovati. Prepričan sem, da so ekonomija obsega in stroški ključne zadeve v trgovini na vhodu in stroški navznoter, če hoče neka družba uspeti. Za to pa je potrebno znanje, ki ga lahko razvijejo samo velike družbe. Male trgovske družbe bodo morale iskati povezave z velikimi. Družba Mercator SVS je kupila tista podjetja, ki so nas zanimala, za druge pa so pri nas vedno odprta vrata. Dobrodošli so vsi, ki so pripravljeni z nam: dolgoročno sodelovati. Tudi za ptujska podjetja velja enako." TEDNIK: Ob koncu pa še vprašanje, zakaj Mercator še ne izplačuje dividend? S. Brodnjak: "Mercator se je lastninil tako, da se je lastninil poslovni sistem. V triletnem gospodarskem načrtu, v katerem smo postavili elemente sanacije koncema Mercator, ne družbe SVS, ki participira svoj dobiček v konsolidirano bilanco koncer- na, smo zapisali, da se bodo v Mercatorju začele dividende de- liti po izteku tega obdobja, Obdobje treh let - 1997, 98 in 99 - zajema načrtno politiko sanaci- je koncema Mercator ter inten- zivno investicijsko politiko znotraj koncema Mercator. V letu 2000 bo Mercator do te mere saniran in njegov portfelj tako očiščen, da pričakujem, da bo delnica Mercatorja dobila pravo vrednost, ki je sedaj nima. Pričakovati je trend rasti Merca- torjevih delnic in delitev divi- dende v letu 2000. To je jasno začrtana politika, ki jo je lansko leto potrdila tudi skupščina del- ničarjev. Drugačnega odgovora glede neizplačevanja Mercator- jevih dividend ne more biti, vse drugo je lahko le natolcevanja. Predsednik uprave delniške družbe Mercator SVS Ptuj Stanislav Brodnjak. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Motiorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, ■s 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tr (062) 771-261, 779-371. 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tglarjev, za tujino 12.720 tolarjev, liro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik @radio-tednik.si PTUJ / RADENSKA NA PTUJSKEM Tudi na jpolice Mercatorjevih prodajaln v ceverovzhodni Sloveniji je prišel izvir, najčistejša pitna voda v Sloveniji, v novi celostni podobi, ki ponazarja regijo, iz katere prihaja. Spremlja ga močna propagandna akcija Radenske, ki naj bi sloves te svoje polnitve še utrdila oziroma povečala zanimanje kupcev za nakup, zlasti še, ker je ka- kovostna. Kupce pa želijo opozoriti tudi na razlike med kakovostjo posameznih vod embalirane pitne vode, ki jih je tudi na slovenskem trgu zadnja leta vedno več. Prodaja laka imenovanih tihih voda, med katere sodi tudi izvir, ne dosega v tem trenutku niti 10 odstotkov prodaje mineralnih voda. Izvir i/. Radenske vsebuje minimalne količine nitratov in drugih nezaželenih snovi, ker je po izvo- ru podzemska voda, ki prihaja iz globine 75 metrov. Analiza vsebnosti snovi (majhna koncentracija nitratov, aluminija, svinca, policikličnih aromatičnih karbohidratov, pesticidov, železa, koU- tormnih bakterij in mangana) pokaže, da je izznr iz Radenske resnično voda najvišje kakovosti- \'sebuje manj kot 0,1 mg nitratov v enem litru in je od vseh emabliranih vod na slovenskem trgu na- jprimernejša za pripravo otroške hrane. Vsebnost nitratov je na etiketah izdelkov označena z N03; Ker prihaja iz resničnih globin, je izvir zaščiten pod glinenimi plastmi in zavarovan pred vplivi onesnaženega okolja, zato tudi ne potrebuje kemične obdelave. igDNIK - Četrtek, 17. september 1998 3 Izvedeli smo ASTMA IN AliRGIJA • RESIN PROBLEM VMariboru so se prejšnjo soboto srečali pljučni bolniki iz vse Slovenije. Na občnem zboru je sodelovalo več kot 200 ude- ležencev. Ob tej priložnosti so prisluhnili tudi predavanjema na temo otrok in astma in o alergijski reakciji kože. Udeleženci srečanja bolnikov so se v soboto z muzejskim vlakom za kratek las pripeljali v Ptuj, kjer jih je na železniški postaji pozdravil župan j fTiestne občine Ptuj Miroslav Luci. Ogledali so si muzejske zbirke I na ptujskem gradu. Pri sprejemu se je zelo potrudil tudi kolektiv I ptujskega pljučnega dispanzerja. NOCOJ DR. MACA J06AN |||o poletnih počitnicah se bodo nocoj znova pričeli ptujski žens- i ki večeri. Nocojšnja gostja bo dr. Maca Jogan, doktorica so- ciologije, humanistka in pesnica. Pogovor se bo v mali dvorani j Narodnega doma v Ptuju pričel ob 1 9. uri, vodila pa ga bo Tjaša Mrgole Jukič. TURIZEM IN MEDIJI VSloveniji bo ob 27. septembru, svetovnem dnevu turizma, po- tekala vrsta aktivnosti, delovnih in strokovnih srečanj. 23. in I 24. septembra bo v Portorožu mednarodno strokovno srečanje I Turizem in mediji, na katerem bodo obravnavali problematiko i medijskega spremljanja dogajanj v turizmu z različnih zornih ko- j tov. Strokovno srečanje organizirata Center za promocijo turizma I in Nacionalno turistično združenje. IZSEI PROSPEKT TURISTIČNE REGIJE fčeraj so na novinarski konferenci v prostorih Pokrajinskega muzeja Maribor predstavili nov predstavitveni prospekt turis- i tične regije, ki predstavlja prvi pomembnejši korak pri realizaciji ^ aktivnosti, ki izhajajo iz regionalne strategije razvoja turizma. Ma- I riborska razvojna agencija je prospekt pripravila ob podpori \ programa Phare in v sodelovanju z občinami Duplek, Gorišnica, i Gornja Radgona, Kungota, Lenart, Ljutomer, Majšperk, Maribor, I Ormož, Pesnica, Podvelka-Ribnica, Ro^če-Fram,^Radenci, Ruše, i Slovenska Bistrica, Starše, Sv. Jurij ob Ščavnici, Šentilj, Videm in I Zavrč. FILAHLISTI OB IZIDU FAKSIMILA STATUTA PTUJA ¥spomin na izdajo faksimila statuta mesta Ptuj iz leta 1376 je Filatelistično društvo Ptuj izdalo poseben spominski ovitek s priložnostnim žigom, ki bo na spominski dan, 21. septembra, \ uporabljen na pošti Ptuj. AVDICIJA ZA FOTOMODELE IN MANEKENKE Vprostorih Bele dvorane na Prešernovi 3 v Mariboru bo 25. septembra avdicija za fotomodele in manekenke, ki jo i pripravlja Modnooblikovalni studio Marjana Podlesnika iz Mari- I bora. Ob 1 7. uri so na avdicijo vabljeni otroci od 4. do 12. leta \ starosti, ob 18. uri pa dekleta in fantje od 12. leta starosti dalje, i Kdor želi na menekenski oder ali pred fotografski objektiv, naj pri- i de, kajti le drznim se sreča nasmehne. V SOBOTO NA PTUJSKI T¥ Na sporedu je poljudna oddaja Kako bifi zdrav in zmagovati in posnetek koncerta 10 let Aleksandara Ježa. Priprcnrila: MG POROČAMO, KOMENTIKAMO NAPOVED TEŽJIH POGOJEV GOSPODARJENJA Shvensko fanefijsfvo in CIFTA Slovensko kmetijstvo je s 1. aprilom 1998 postalo odvisno od podpisa dodatnega protokola št. 6 med državami CEF- TE. Sporazum Je 19. decembra 1997 podpisal sedanji mi- nistre za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Sporazum je razvrstil kmetijske proizvode v štiri liste. Glede na uvrstitev na listo je odvisno, kako bo potekal trg s kmetijskimi pri- delki med državami podpisnicami. S člankom želim opozoriti na pos- ledice, ki bodo nastale za glavne kmetijske pridelke tradicionalnih kmetijskih panog, in sicer pridela- vo žit in rejo goveda, drobnice in prašičev, od katerih v glavnem živijo naše kmetije. Posledice po- dpisanega sporazuma so v knjigi Slovensko kmetijstvo in trgovinski sporazum Cefta obdelali priznani slovenski agrarni ekonomisti pod vodstvom dr. Emila Erjavca. PREDVIDEVANJA POSLEDIC Pridelava žit - tako krušnih kot krmnih - je s sporazumom podvržena hudi konkurenci. V državah Cefte je cena žit na nivoju svetovnih. Pri uvozu pšenice je v protokolu določena carinska daja- tev v višini 15 %, kar lahko v posa- meznih letih zniža ceno pšenice tudi do 60 % sedanje cene v Slove- niji. Cena pšenice je dejansko s sporazumom v celoti prepuščena delovanju trga med državami Cef- te. Slovenska mlinskopredeloval- na industrija se s tem sporazumom v bistvu usmerja na prost nakup pšenice, in če bo nakup ekonoms- ko zanimiv, se domači pridelavi slabo piše. Pridelava krmnih žit s poudarkom na koruzi in ječmenu je glede na podpisani sporazum v naslednjih letih težko predvidlji- va. Carinska stopnja v podpisanem sporazumu je za koruzo 5 % in za ječmen 18 %. Uvozniki bodo torej plačali k osnovni uvozni ceni še delež carinske stopnje. Pričakovati je, da bo v Slovenijo lahko pripel- jano veliko krme po bistveno nižji ceni, kot jo lahko dosežemo pri pridelavi na lastnih površinah. Z zniževanjem cen krmnih žit je za industrijski način reje perutnine in prašičev v Sloveniji pričakovati ugodne vplive na ekonomiko reje. Tradicionalne panoge živinoreje, ki so vezane na doma pridelano krmo, so s podpisom sporazuma v zelo neugodnem položaju. V Sloveniji imamo prek 60 % travnatih površin in srečujemo se z resnim problemom zaraščanja obstoječih površin. V preteklih le- tih se je poskušalo s pomočjo pro- računskih sredstev vzpodbujati rejo drobnice in goveda. Reja drobnice je bila vzpodbujajoča predvsem zaradi ohranjanja kul- turne krajine in okolja. Meso drobnice je v kulinariki ponovno pridobilo svoje mesto. Dejstvo je tudi to, da ravno z rejo drobnice na hribovitih predelih lahko rešuje- mo problem zaraščanja površin. V podpisanem sporazumu je reja drobnice žrtveno jagnje, ki je osta- la brez zaščite, zato je bodočnost panoge zelo vprašljiva. Znižanje cen bo lahko drastično in pričako- vati je, da bodo rejo drobnice opustili tudi tisti rejci, ki so v zadnjih desetih letih začeli rejo. Govedoreja kot glavna živino- rejska panoga ima v primerjavi z državami Cefte trenutno v Slove- niji višje cene tako pri mesu kot pri mleku. Nivo zaščite bo z letom 2000 pri proizvodnji mesa dras- tično zmanjšan in z odpravo kvot- nega sistema zaščite bo zelo zani- miv uvoz živih živali. Cene goveda za meso bodo s polno uveljavitvijo sporazuma po predvidevanjih padle od 15 do 30 %. Prednost slo- venske proizvodnje govejega mesa je lahko samo ta, da je kvaliteta mesa domače proizvodnje bistveno boljša od goveda iz držav članic Cefte. S pravim pristopom k blagovni znamki govejega mesa, pridelanega v Sloveniji, bi lahko to prednost uveljavili na trgu. Proizvodnja mleka je v sporazu- mu praktično najmanj dotaknje- na. Padec cen mleka verjetno ne bo drastičen, vendar bo dohodek usmerjenih kmetij v mlečno proiz- vodnjo zaradi padca cen telet v ce- loti gledano nižji. Rejci imajo možnost, da z dopolnitvijo krmnih obrokov s koncentrirano krmo zvišajo dnevno količino mleka in na ta način dosežejo večji dohodek. Prašičereja je poznana po veli- kem nihanju cen prašičev. S po- dpisom sporazuma se bodo razme- re na trgu s prašiči drastično spre- menile z letom 2000. Carinske da- jatve bodo za žive prašiče 15 % ter za meso in mesne izdelke v višini 25 %. Sedanji nivo cen prašičev bo z uveljavitvijo sporazuma na uda- ru, vendar bo glede na bistveno znižanje cen krmnih žit reja prašičev ostala ekonomsko zani- miva. KAJ STORITI? Odgovorili na to vprašanje je zelo težko. Najbolj na udaru zaradi sporazuma z državami Cefte bo pridelava krušnih in krmnih žit in v živinoreji reja drobnice ter proizvodnja govejega mesa. V živi- noreji bodo v prednosti indust- rijski načini reje (perutnina in reja prašičev). Podpis sporazuma je globalno gledano še poslabšal problem zaraščanja slovenskega podeželja. Reševanje tega proble- ma je vezano na veliko porabo pro- računskega denarja, za kar pa je potrebno doseči politični konsenz. Preživetje posamezne kmetije s čakanjem na podporo države je lahko dolgoročno usodno. Slovenske kmetije so se s podpi- som sporazuma z državami Cefte znašle na usodnem prehodu. Rea- girati je potrebno zelo hitro. In- tenziviranje proizvodnje v kvalite- ti in količini je nujno. Nižje cene krmnih žit bo potrebno izkoristili v živinoreji. Reja prašičev in pe- rutnine bo v rahli prednosti, ven- dar bo potrebno upoštevali zahte- ve obremenitve površin, da ne bi prišlo do ekoloških problemov. Proračunska sredstva je nujno us- merili v investicije živinorejskih obratov in z direktnimi plačili na hektar preprečevati probleme zaraščanja kmetijskih površin. Kmetje potrebujejo stanovsko po- vezanost, ki bo jasno zastopala in- terese kmetij. Kar smo zamudili pri podpisu sporazuma z državami Cefte, bi morali nadoknaditi pri zaščiti interesov glede povezovan- ja z Evropsko unijo. Promocija domačega in s tem dvig zavesti potrošnikov, da so kmetijski proizvodi, pridelani v Sloveniji, kvalitetnejši in varnejši, je nas- lednja skrb. Zaenkrat pa nam osta- ne samo upanje, da se predvide- vanja agrarnih ekonomistov ne bodo v celoti uresničila. Peter Pribožič, dipl. ing. kmet. OZVŽ - Kmetijska svetovalna služba CELJE / SE DO NEDELJE MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Vlada obrtpikaw ne ba pusiila na €edilu 11. septembra so v Celju odprli letošnji 31. mednarodni obrtni sejem, na katerem se predstavlja okrog 1800 razstavljavcev iz 30 držav. Obrtniki s Ptujskega se predstavljajo v okviru stojnice Območne obrtne zbornice Ptuj in posamezno. Sejem, lu se vse bolj specializira, je hkrati tudi priložnost za razgrnitev številnih problemov te dejavnosti, ki ovirajo njen hitrejši razvoj. Kot je na otvoritvi povedal po- dpredsednik slovenske vlade Mar- jan Podobnik, je bilo kljub kri- tičnim besedam na račun države v Sloveniji že veliko narejenega. Državna oblast obrtnikov in podjetnikov ne bo pustila na cedi- lu in nepripravljenih na vstop v Evropsko unijo. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah pa je poudaril, da kljub vsem naporom zbornice za izboljšanje pogojev dela za slovensko obrt ta v procesih odločanja pri slovenski vladi, državnem zboru in drugih oblastnih organih še vedno nima ustrezne vloge. Zavzel pa se je tudi za večjo zaščito malih delodajalcev in celovitejše uveljavljanje po- dpornih mehanizmov za razvoj malega gospodarstva. Predsednik poslovnega odbora 31. medna- rodnega obrtnega sejma Stanislav Kramberger pa se je v glavnem os- redotočil na težave pri uvajanju dualnega sistema izobraževanja za obrtne poklice in naloge, ki državo čakajo na področju zaščite malih delodajalcev, saj zbornica ne bo stala križem rok in dopuščala, da proces prilagajanja zahteva največ žrtev prav v malih podjetjih in obrtnih delavnicah. V zadnjem času v Sloveniji opažamo upad malih podjetij in obrtnih obrato- valnic, vzrok za to pa je v skromnih možnostih za večje in učinkovitejše financiranje rasti in razvoja malega gospodarstva. Pomemben del sejemskega doga- janja so spremljajoče prireditve, od katerih še posebej posvetovanja oziroma razprave o zakonu o var- nosti in zdravju pri delu, o delu na črnem, avtocestah in turizmu, praktičnih izkušnjah pri poskus- nem uvajanju dualnega sistema, davku na dodano vrednost in elektronskem poslovanju v obni. Predlog zakona o delu na črno je temeljit in kakovosten, nekaj po- mislekov pa so na ponedeljkovem posvetu imeli o sankcioniranju kršiteljev. V okviru sejemskega dogajanja bo ena od tem tudi prob- lematika 100-odslotnih blokad, pri čemer bo Obrtna zbornica Slo- venije spodbijala trditev mi- nistrstva za finance, da so pri obrtnikih, ki so jih doletele te blo- kade, bili predhodno opravljeni pregledi, v okviru katerih se je ugotavljalo dejansko stanje, in da so bile 100-odstotne blokade le skrajni ukrep. Po ugotovitvah Obrtne zbornice Slovenije in ne- katerih posameznikov, predvsem pa Romana Tomaniča iz Lovrenca na Dravskem polju, so bile bloka- de opravljene po poprejšnjem pis- nem opominu, da je treba dolg plačati takoj oziroma v določenem roku, potem pa je sledila avtomats- ka 100-odstotna blokada žiro računa. MG f^VORI SE ... ■- Da ima prvak stranke, kije v soboto gostovala v Ptuju in okoli- % danes 40. rojstni dan. Za darilo ^Jže/i dober izid jesenskih volitev, ^icer mah pozno, a iz srca. •" t)A organizatorji 1. sbvenske- vinsko-kulinaričnega festivala P^evsgajajo Ptujčane z geslom v obrokih, zabava v potokih, ^oslej je bilo v potokih predvsem ... L5Asc budo v MJbiJtopo plupkiH uiuah kotalili vinski sodi. Pričakovati je zgodovinski spopad dveh ptujskih tradicij: vinarstva in napačnega parkiranja. ... DA^r je obptujski župan na so- botni šolskopredajni slovesnosti med drugim zahvalil tudi ženi in *btrokom. Verjetno zato, ker ga prenašajo takšnega, kot je. Se bo ob koncu županskega mandata zahvalil tudi občanom in ob koncu poslanskega še slovenski javnosti? ... DA sta med finalistkami za miss Slovenije znova dve, Ptujčanki. Še en dokaz, da v sko- raj dve tisočletji starem mestu vedo, kako se delajo (lepi) otroci. ... DA je sicer brez kakršnekoli po- vezave s tem pojavom razvita tudi druga mesna industrija. ... DA letošnjo jesen zagotovo ne bo težav s prodajo vina in drugih presežkov kmetijske proizvodnje. Politiki imajo namreč pred volit- vami rešitev prav za vse probleme. ... DA bomo imeli v Ptuju od nas- lednjega meseca vsaj nekaj modrosti - modre cone. VIDI SE ... ... DA se je sodelavka organiza- torja prvega slovenskega vinsko- kulinaričnega festivala pred dnevi usposabljala za nadzomo-redars- ko funkcijo. 4 Četrtek, 17. september 1998 - TED||||| KULTUUA, IZOBRAZCVANSe PTUJ / MOŽNOSTI ŠOLANJA ZA BREZPOSELNE OSEBE Programe izva/af0 Ljudskm univerza in Animatiia Republiški zavod za zaposlovanje omogoča brezposelnim osebam brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe in tis- tim, ki v svojem poklicu ne morejo dobiti zaposlitve, različne oblike usposabljanja in izobraževanja. V letošnjem šolskem letu bodo pri Ljudski univerzi v Ptuju vsi imeli možnost brezplačnega do- končanja osnovne šole. Orga- nizirali bodo sedmi in osmi raz- red, če pa bo zanimanje dovolj veliko, pa tudi 6. razred. Kot je povedala Mateja Hlupič, bo Ljudska univerza na Ptuju letos brezposelnim osebam omogočila tudi vključitev v oddelke za pri- dobitev poklica kuhar, natakar, prodajalec ter prekvalfikacijo v poklic prodajalec. V prešnjih šolskih letih je že nekaj generacij uspešno končalo te smeri, letos pa je nekoliko več vpisnih mest. Potrebe po teh kadrih kažejo, da so ti programi na našem območju še vedno dovolj iskani. Skupaj z Uradom za delo pa bodo poskrbeli tudi za ustrezno promocijo teh kadrov po izobraževanju in nudili pomoč pri zaposlovanju. Seveda pa nu- dijo še izobraževanje v tečajih tujih jezikov in druge tečaje. Že drugo leto poteka tudi izobraževanje za poklic ekonomsko-komercialni tehnik. Vsi programi, ki bodo potekali na Ljudski univerzi za brezpo- selne osebe, bodo od 7. do 15. ure. Predavanja bodo štirikrat tedensko. Animacija, d.o.o., zasebno ptujsko podjetje za izobraževan- je, pomaga brezposelnim ak- tivno iskati zaposlitev, tistim, ki s poklicem niso zadovoljni, pa najti nov poklic. Pomoč brezpo- selnim oziroma iskalcem zapos- litve poteka pri Animaciji na več načinov. Franja Čeh, direktori- ca Animacije, je o tem povedala: "Splošna značilnost naših programov za brezposelne osebe je spodbujanje udeležencev, da z različno aktivnostjo spremenijo svoj položaj, torej ne čakajo doma na pomoč od zunaj. Do os- novnega cilja, najti zaposlitev, je še veliko vmesnih korakov, ki jih moramo opredeliti in se odločiti, kaj hočemo. Na Anima- ciji skupno z zunanjimi sodela- vci, moderatorji delavnic v pri- jetnem in sproščenem vzdušju usmerjamo iskalce zaposlitve, da na podlagi lastnega cilja naredijo nekaj zase." Do novega poklica vodijo tudi izobraževalni programi. Potrebe po uspešnih komercialistih so vedno večje, zato bodo tudi v šolskem letu 1998/99 na Anima- ciji izvajali usposabljanje za pri- dobitev poklica komercialist, v katerega se lahko vključijo tudi tisti, ki niso prijavljeni na Zavo- du za zaposlovanje. Program je praktično naravnan, namenjen tistim, ki imajo končano V. stopnjo strokovne izobrazbe ka- terekoli smeri, pa si želijo prido- biti znanje, ki ga potrebujejo za zanimivo in raznoliko delo ko- mercialista. Predavanja in vaje bodo dva do tri krat tedensko v večernem času. Skupaj z Ura- dom za delo Ptuj omogočajo s prekvalifikacijo pridobitev po- klica kuhar in natakar. V letošnjem šolskem letu se nadal- juje izobraževanje za pridobitev poklica kuhar in natakar ter prekvalifikacija, v oktobru pa bo s prekvalifikacijo pričela nova skupina. Izvajajo pa tudi ekspe- rimentalni program vrtnarstva, ki je naredil prve korake s temel- jitim praktičnim usposabljan- jem za delo v vrtnarstvu, podkrepljeno s podjetniškim znanjem. Usposabljanje se bo zaključilo v oktobru. MS FRANC HDERSBK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 36 Naše ro/sfno leto 1948 Naročil mi je še, da se meni te seje ni tre- ba udeležiti, me bodo že oni predlagali in predstavili kot zadružnika in malega kme- ta, saj tudi živim pri materi na mali kmeti- ji. V sredo, 29. decembra naj se obvezno og- lasim na komiteju, še prej pa naj najdem človeka, ki bo nadaljeval moje delo tajnika KLO Žetale. Odšel sem z nekimi morečimi občutki in neurejenimi mislimi. Vse tako nenadoma, vse že prej dogovorjeno, ne da bi sam kar- koli vedel o tem, kaj šele da bi imel kako možnost ugovarjanja ... Pahnjen sem bil v vrtinec nekega mračnega dogajanja in pre- ganjal mračne misli, da se bom iz tega vrtinca že nekako rešil. Ko sem se nas- lednji teden oglasil na komiteju, je bil kad- rovik Jože Zivic odsoten, sekretar Zoran Žagar je težje obolel in odšel na zdravljen- je, nadomeščal ga je organizacijski sekretar Lovro Grden, ki je "vzel v roke" tudi mojo zadevo. Nekako zviška me je začel poučevati, kakšne bodo moje naloge na področju zadružništva in izgradnje socia- lizma na vasi. Glede tega je ptujski okraj med najslabšimi v Sloveniji, kar je rezultat slabega dela v preteklosti. V naslednjem letu moramo doseči, da bo ptujski okraj med najboljšimi... Potisnil mi je v roke za- jetno mapo, neke vrste "študijo razvoja kmetijstva v ptujskem okraju", ki jo je pripravila posebna komisija, poslana iz CK KPS, ki je zajemala tudi skupek raznih za- pisnikov, poročil, analiz in preglednic o kmetijskem zadružništvu v okraju. Samo dve uri mi je dal časa, da se z vsebino sez- namim. Prelistal sem tudi kup papirja, ne- kaj stvari sem poznal, ostalo na hitro preb- ral ter si tu in tam kaj pribeležii in že sia dve uri minili. Potem sem moral z Lovrom Grdenom na sestanek osnovne partijske! organizacije na OZKZ. Prostore so imeli v j podaljšku zgradbe gostilne Beli križ. Poučil me je, da bo moje delo tajnika lahkoj uspešno le, če bom imel podporo članovi partije, ki so bili povezani v dveh grupah. Ko sva prišla, so bili že vsi zbrani, nekatere sem osebno poznal, večine pa ne. Med nji- mi je bil tudi Slavko Debenak, dotedanji tajnik. Najprej me je Grden predstavil, po- tem pa je sestanek tekel po ustaljenem redu. Najprej je tekla beseda o informbiro- jevski gonji proti Jugoslaviji. V razpravo je posegal tudi Slaavko in orisal življenje v Češkoslovaški, predvsem v Pragi, kjer je bil njegov brat Andrej Debenak jugoslovanski odpravnik poslov, ker so veleposlanika že prej izgnali. Pripovedoval je to, kar mu je povedal brat, ki je bil pred kratkim doma. Pazljivo sem ga poslušal in imel vtis, da go- vori z notranjim prepričanjem, ter opazil, da mu je tudi org. sekretar vneto pritrjeval. Zato sem se v mislih čudil, od kod in zakajl obtožbe, da je inforrabirojevcev, kot mi je pred dnevi dejal kadrovnik Živic. Če je to res, zakaj je potem trdno na naši strani nje- gov brat Andrej, ki se je vrnil v Prago in kot odpravnik poslov vodi naprej našo am- basado? Zakaj potem brat ne vpliva na bra- ta? Ali je vmes kaka spletka, izmišljotina? Ob koncu je Slavko tudi povedal, da je službeno premeščen na državno posestvo v Pekre pri Mariboru. Po sestanku mi je Slavko še pokazal delovni prostor tajnika in arhiv, ki ga je imel vzorno urejenega, saj je bil stari uradnik. Nekoliko posmehljivo in očitajoče mi je še dejal: "Za naloge pa najbrž veš bolje kot jaz, sicer ne bi bil spre- jel te funkcije." Opravičil sem se mu in po- vedal, kako so me v to prisilili. Zamahnil je z roko in dejal, da mu tega ni treba dopove- dovati, ker je star komunist in ve, kako partija dela s kadri. "Ne zavidam ti tega položaja," je še sočutno dejal ob slovesu. Šele čez pol leta sem bral v časniku, da je bil Slavko Debenak spomladi 1949 aretiran skupaj z ing. Vinkom Molanom, tudi tega sem poznal, saj je bil v letih 1946-47 v Ptu- ju poverjenik za kmetijstvo, in še z enim drugim agronomom (njegovo ime mi je ušlo iz spomina). Opisano je bilo, kako so se vsi trije uspeli vriniti na državno po- sestvo v Pekre, da so se lahko pogosteje ses- tajali in "kovali zaroto proti naši partiji". Kje in kako dolgo je prestajal kazen, nisem mogel ugotoviti. Dvajset let za tem, to je po zadušitvi "češke pomladi", sem to vprašal njegovega brata Andreja, vendar se je na- posrednemu odgovoru diplomatsko izog- nil. Primer sem podrobneje opisal predvsem zato, da z njim ponazorim ta- kratne metode državne varnosti, ki se je z osumljenci igrala kot mačka z mišjo. Po mojem osebnem prepričanju je Slavko pa- del v nemilost predvsem zato, ker je bil hu- manist, zato je večkrat kritiziral posa- meznme grobosti, ki jih je oblast izvajala proti cesto tudi namišljenim "razrednim sovražnikom". Upirala pa se mu je tudi me- toda, s katero so začeli pri ustanavljanju zadrug "višjega tipa" in sploh izgradnjo so- cializma na vasi. Povezano s tem naj dodam, da je tudi meni nekako uspelo izmotati se iz tistega vrtinca. Delo tajnika OZKZ sem začel op- ravljati 3. januarja 1949, čez 3 tedne sem bil poslan v Ljubljano v tečaj za funkcionarje OZKZ. Tam so me pridobili, da sem spre- jel mesto inštruktorja na Republiški zvezi kmetijskih zadrug v Ljubljani, kjer sem začel delati takoj po končanem tečaju sredi marca 1949. Pri tem je najbrž imela nekaj vpliva tudi prejšnja urednica Našega dela Mija Štefe, ki je tedaj delala v personali RZKZ. To sem sklepal po tem, da mi je, ko sem tam oddal delovno knjižico, prijazno dejala: "No, iz Ptuja v Ljubljano smo te pa hitreje dvignili kot prej iz Žetal na Ptuj." Tako sem se na razmeroma lahek način izognil marsikateri neprijetnosti, ki bi jo bil prav gotovo doživel, če bi ostal na delu v Ptuju. Naj dodam, da so prav v času, ko sem bil na 6-tedenskem tečaju v Ljubljani, v Ptuju pripravljali že tretjo reorganizacijo OZKZ, ukinili voljeno funkcijo tajnika in imenovali sekretarja, ki je predvsem vodil adimistrativni aparat. Svoje izkušnje in zapažanja med službovanjem v Ljubljani, Mariboru in Ljutomeru sem opisal v podlistku "Epidemija KOZ" (kmetijsko- obdelovalnih zadrug), ki je izhajal v Tedni- ku v letih 1989/90. GOLI OTOK Neposredno povezano s sporom z in- formbirojem in dogajanji v letu 1948 je nastalo zloglasno taborišče na Golem oto- ku. Čigava ideja je to bila, ni moč točno ugotoviti. Dejstvo je, da se je takratno vodstvo KPJ predvsem balo sovjetskega vojaškega posredovanja. V takem primeru bi sovjetske desantne enote prav gotovo poskušale zasesti tiste kraje, kjer je bila v zaporih večina IB-jevcev, jih osvoboditi in postaviti na položaje. Da bi to preprečili, so iskali ustrezno lokacijo, ki bi jo bilo težko zasesti s prvim udarom, po potrebi pa bi bilo možno zapornike po najkrajši poti evakuirati na zahod, kamor bi se v primeru popoldne sovjetske zasedbe umaknilo tudi državno vodstvo. Po spominih nekaterih, ki so bili blizu takratnemu vodstvu, naj bi bila pogruntala lokacijo Golega otoka Kar- delj in Bakarič. Ostali so to sprejeli in v na- jvečji tajnosti so se začele priprave. Po po- datkih iz knjig Dragana Markoviča "Resni- ca o Golem otoku", izšla v Beogradu, še prej je odlomke iz nje objavil beograjski NIN, nekaj od tega pa tudi tednik 7-D v letu 1988, so na Goli otok prispeli prvi kaznjen- ci 9. julija 1949, skupno 1200, ki so postavi- li zasilno taborišče. Do konca tistega leta je prispelo še 3663 kaznjencev iz raznih zapo- rov takratne države, to je dobra polovica tistih, ki so bili aretirani v prvem letu. Med temi je bilo 348 zapornikov iz Slovenije, to je približno enako povprečju v Jugoslaviji glede na število prebivalcev in članov KP. Ta podatek nam tudi pove, da v Sloveniji niso bih nič manj ostri kriteriji kot v dru- gih delih države. Mizarjenje in šivanje z Jakcem Vas je presenetil naslov današnje knjigarnice? Seve- da, prej bi pričakovali kaj ta- kega: Surfanje po Internetu z Jakcem ali Deskanje z Jakcem aH Kajvemkajše z Jakcem. Toda niso vsi Jakci novodobni otročajl, ki jim le hitrost in sodobne pogrun- tavščine zapolnjujejo življen- je. So tudi otroci, ki so ustvarjalni na drugačen način. Prav tem in njihovim staršem sta namenjeni lični slikanici založbe Slovenska knjiga, ki se je doslej uvelja- vila z izbranim knjižnim programom za mlade bral- ce. JAKEC MIZAR! in JAKEC ŠIVA sta iz švedščine preve- deni slikanici, ki ju uvrščamo med poučne knjige za najmlajše bralce. Njun avtor Lars Klinting z jasnim in krat- kim besedilom ter z velikimi vabljivimi ilustracijami predstavi osnovno mizarsko orodje in šiviljske potrebščine. Hkrati prinaša prva slikanica natančno na- vodilo in načrt izdelave za- bojnika za orodje. Ob drugi slikanici pa je podana izdela- va ličnega predpasnika. Sli- kanici vzpodbudita otroke in starše k skupnemu ustvar- janju ter mimogrede naučita pravilne strokovne izraze posameznega področja. Ja- kec mizar ima svojo mizars- ko delavnico in v njej kralju- jejo skobeljna miza ter števil- no orodje in mizarski pripo- močki: kotnik, zložljivi meter, ročna žaga ali lisičji rep, ločna žaga, vrtalno vreteno s svedri, ročni vrtalnik, brusni papir in brusna kladica, izvi- jač, vijaki, kladivo, žeblji, klešče, mizarsko kladivo ... Vse omenjeno je posebej nazorno narisano in po- jasnjeno, kako in kdaj se uporablja. Tudi Jakčevo šivanje predpasnika je po- jasnjeno korakoma, torej od izbire blaga, merjenja in ri- sanja kroja, krojenja, nau- darnega vbadanja do šivanja s šivalnim strojem in pomer- janja. In kdo je pravzaprav ta nadebudni Jakec? Neutrudni bobrček! Prav zato sta slikanici tako mi- kavni. Knjigi štejeta dvaintrideset strani in ju je prevedla Maja Caserman, uredila pa Dani- ca Štumberger. Slikanici bosta dobrodošli tudi v vrtcih in na razredni stopnji osnov- ne šole, saj obujata in vzpodbujata nekoliko po- zabljene ročne spretnosti. Uf/an« Klemenili FILMSKI KOTIČEK Šest cbif, sedem noč/ (Six DaySy Seven Nights) Morda še niste vedeli, toda popolno življenjsko srečo je mogoče najti v manj kot tednu dni. Seveda se to dogaja samo na hollywoodskih tropskih oto- kih, ki so - kot v omenjenem filmu - po možnosti obkoljeni z gusarji. Na žalost se ti izkažejo kot še en neuspešno dodan romantični element, vendar vas taki spodrsljaji sploh ne bodo motili, saj je še bolj moteče, da se konec zgodbe vam prej posveti, kot se je piscu scenarija. Pa poglejmo vsebino tokratne romance. Mladi new- yorški par se niti po treh letih sestajanja ne pozna dovolj dobro, zato se odloči preživeti oddih na tropskem otoku. Njuno umirjeno počitnikovanje je vredno zavidanja, vse dokler mlada žena (Anne Heche) ne doživi letalske nesreče in se znajde na zapuščenem otoku skupaj s pilotom (Harrison Ford). Sledijo številni poskusi, da bi se rešila iz za- gate, med prepiri se začne razvijati ljubezen in vprašanje je, ali bo lahko preživela izven meja nju- nega otoka. Kratka vsebina nakazuje, da bi iz nje lahko nastal dober pustolovsko obarvani film, vendar so se pro- ducenti odločili za prevlado lahkega tona in roman- tične vsebine. Tako je namesto boja za preživetje poudarjeno zbadanje glavnih junakov - pogosta tema njunih prepirov je med drugim velikost njenih "jošk" in bokov. V zadnjem času Harrisonu Fordu očitno ustreza vloga popolnega junaka, saj tokrat igra moškega, ki reši svojo žensko iz vsake zagate. Nasprotno pa Anne Heche pooseblja žensko nes- posobnost in trmo - na srečo jo vodi pogumni moški, ker bi drugače njene možnosti preživetja bile enake njenemu inteligenčnemu kvocientu. Zaradi možnosti izgredov feministkam ne priporočam tega filma. Kljub temu da romanca ne pride do pravega izraza, vas bodo komični vložki spravili v dobro voljo. Cel film je namenjen sprostitvi, saj je vsaka resna te- matika izpuščena, zato si ga le privoščite pred spanjem za sladke sanje. Navsezadnje ne morete pričakovati, da bo vsak film na vas pustil trajnejši vtis. Nataša turan fCDNIK - Četrtek, 17. s, / f, -uVr im 5 PO MASIH KRASIH tENART / JUBILEJ LUTKARJEV J600 otrok v »ijutkovnem pristanu« )B 20-LETNICI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA PIKA IZ LENARTA VELIKO ODMEVNIH PRIREDITEV • 15.0KT0BRA PO- TUJEJO LUTKARJI IN ČLANI KVINTETA ZAVRŠKI FANTJE V KANADO {veza kulturnih društev in Lutkovno gledališče Pika iz ^enarta sta pripravila tiskovno konferenco, na kateri so .^zgrnili uspehe te priznane amaterske kulturne jliupine in predstavili program gostovanja v Kanadi, opozorili so tudi na velik odmev, na katerega so naletele prireditve in gostovanja v okviru letošnjega Lutkovnega pristana v Mariboru. Veliko predstav so odkupile le- sarske osnovne šole, največ 5veta Ana, Sveta Trojica in Cerkvenjak, nekaj pa tudi Le- nart in Voličina. Predsednica 2KD iz Lenarta Marija Šauperl je povedala, da si je predstave ogledalo 1600 otrok, ki so bili izjemno navdušeni. Pripravili so ludi predstave za varovance za- voda Hrastovec-Trate in za malčke v vrtcu. Očitno so s temi gostovanji zadeli v polno in zato bodo prihodnje leto z maribor- skim lutkovnim gledališčem še tesneje sodelovali. Ob tej priložnosti so podrob- neje predstavili uspehe domače- ga lutkovnega gledališča Pika, ki ea vodi Kristina Travnekar. Gledališče deluje pod okriljem Kulturnega društva Radka Smi- Ijana iz Lenarta in je najmočne- jše amatersko lutkovno gledali- šče daleč naokoli. Članstvo se je v teh letih precej spreminjalo; zdaj jih igra šest: Kristina Travneker, Darka Zakelšek, Tinka in Srečko Pavlic, Slavko Rakuša in Deja Kramberger. Doslej so uspešno sodelovali na abčinskih, območnih in re- publiških srečanjih lutkovnih skupin po Sloveniji in na njih prejeli laskava priznanja in vi- soke ocene. Nekatere predstave so odigrali tudi 50 in večkrat. Ob tem je treba posebej omeniti iz- virno glasbo in besedila, ki jih pišeta Tinka in Srečko Pavlic, oče in hči, ki sta z dušo in tele- som predana lutkarstvu. Ob 20- letnici delovanja sta največ pri- pomogla k izidu nove glasbene kasete z naslovom Pesmi iz Pikine skrinjice. Na njej je nekaj najboljših besedil in skladb iz zadnjih let delovanja skupine. Lenarški lutkarji se na pov- abilo folklorne skupine Mladi glas iz Toronta odpravljajo na gostovanje v Kanado. Poleg njih bodo čez Atlantik odpotovali še člani vokalne skupine Završki fantje, ki jih vodi Darko Šker- get. Med njihovim obiskom bodo v Torontu podpisali listino o sodelovanju in ohranjanju slovenske kulturne tradicije med skupino Mladi glas Planika iz Toronta in KUD Radka Smiljana iz Lenarta. Gostovanje v Kanadi so podprla številna le- narška podjetja, del denarja pa so zagotovili tudi v Zvezi kul- turnih društev, občini Lenart in ministrstvu za zunanje zadeve. M. Tos Lutkovne predstave v lenarškem kulturnem domu so izjemno popularne PTUJ / NEDEUSKA MATINEJA V DOMINIKANSKEM SAMOSTANU Gospodje Ptujski NEDELJSKA MATINEJA 20. SEPTEMBRA OB 11. URI V KRIŽNEM HODNIKU DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA BO POSVEČENA GOSPODOM PTUJSKIM Vabimo Vas, da sledite poti, po kateri so se nekoč pomi- kale meniške procesije, in si v križnem hodniku ptujskega dominikanskega samostana ogledate nekaj drobcev opreme iz časa, ko so na gradu prebivali gospodje Ptujski, ter flguralne konzole, v katerih domnevamo portrete članov te rodbine. Prireditev pa je namenjena tudi ogledu ostale stavbne plastike v križnem hodniku in umetnin, ki so se ohranile od prvotne opreme minoritskega samostana, danes pa jih hrani ptujski muzej. V okviru prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine, ki so letos posvečene srednjeveškim mestom, smo se v ptujskem mu- zeju odločili, da pripravimo manjšo razstavo na temo Ptujski gospodje kastelani in ustanovi- elji dveh ptujskih samostanov. Izbira teme se utegne zdeti nenavadna, saj so bili Ptujski kot kastelani oziroma poveljniki na gradu mnogokrat v sporu s ptu- iskimi meščani. Vendar pa so bili z mestom neločljivo pove- zani več kot tristo let in to v času njegovega Jiajvečjega srednjeve- škega razcveta. Izvor rodbine še ni povsem po- i^snjen. Domnevamo, da so Prišli s salzburškim nadškofom Konradom L iz njegove do- ■novine Bavarske. Konrad I. je *l3l na griču nad Ptujem pono- sno pozidati utrjen grad. Grad je ''il namenjen obrambi nadško- fovih štajerskih posesti pred ne- nehnimi ogrskimi vpadi. Kot Poi kastelan se leta 1132 omenja Friderik, član rodbine, ki je po '^^selbini pod gradom prevzela ^^di ime. Ptujski so vlogo kas- l^lanov opravljali več kot tristo % vse dokler ni Friderik IX. '^ta 1438 umrl brez moških po- |oincev. Kastelani so bili oskr- J^^ki oziroma poveljniki na gra- katerih naloga je bila skrb za ^^rnosi ptujske naselbine in '''^ne okolice. V ta namen so ^orali na gradu vzdrževati ^^eviično vojaško posadko. , O bivališču Ptujskih gospodov *nko po številnih prezidavah, '^zidavah in rušenjih z goto- ^'^^ijo povemo le malo. Grajske stavbe so se v tristo letih nji- hovega življenja na Ptuju močno spreminjale. Nadškof Konrad je dal na osrednjem delu griča zgraditi dva stolpasta gradova. Na večjega, ki je bil vsaj štiri- nadstropen, se je naslanjala po- dolgovata stavba, v kateri je bila Bernard Ptujski? Figu- ralna konzola v križnem hodniku dominikanskega samostana viteška dvorana. Le-ta je še danes v veliki meri ohranjena. V naslednjih stoletjih je grad prerasel v sistematsko organizi- rano fevdalno postojanko, ki so jo sestavljali stolp, grad, mali stolp, hiša in žitnica na osrednji grajski kopi ter dvanajst straža- rnic, razporejenih okoli nje. Pomembno prizorišče njihovega bivanja na Ptuju je gotovo pred- stavljala viteška dvorana. Gra- jska oprema iz njihovega časa je skoraj v celoti izgubljena. Ob današnji Raičevi ulici so v šest- desetih letih našli poškodovan poznoromanski kapitel. Dom- nevali so, da predstavlja del se- vernega grajskega obzidja, ven- dar danes menimo, da je bil se- stavni del bogato opremljenega notranjega prostora. Pomislimo na viteško dvorano ali na grajsko kapelo, o kateri žal ni nič znane- ga. Izdelal ga je dober kamnose- ški mojster sredi 13. stoletja. Drugi kos grajske opreme, ki bo predstavljen na razstavi, je pečnica iz 15. stoletja. Na njej je upodobljen grbovni ščitek z zmajem, ena izmed heraldičnih upodobitev Ptujskih. Oblika peči in s tem pečnic je bila v tem obdobju enotna. Spodnji, kuri- lni del so obdajale kvadratne pečnice, zgornji ali grelni del, ki je bil cilindrične ali poligonalne oblike, pa pravokotne. Lončarji so izdelovali pečnice s pomočjo glinastih ali lesenih modelov, s katerimi so odtisnili reliefno po- dobo. Ker so iz kraja v kraj zaradi težavnosti prometnih po- vezav prevažali predvsem mode- le, ne pa tudi končnih izdelkov, sklepamo, da je pečnica izdelek ptujskih lončarjev. Iz ohranjenih listin lahko povzamemo, da so Ptujski gospodje ustanovili oba ptujska srednjeveška samostana, leta 1230 dominikanskega, 1239 ali okoli 1260 minoritskega. Us- tanovitelji so samostanom zago- tovili osnovno gmotno podlago, pa tudi kasneje so zanje skrbeli in jim podarjali posesti. Od svo- jih duhovnih ustanov so pričak- ovali posvetne in duhovne kor- isti: dvignil se jim je ugled v krogu plemstva, v njih so videli možnost oskrbe svojih članov, velikokrat so si v njih uredili tudi svojo grobnico. Z us- tanovitvijo samostana si je družina zagotovila trajno molitev za pokoj duš in skrb za posmrtne ostanke svojih članov. Redovniki so se namreč zavezali, da bodo za dobrotnike in člane njegove družine molili, opravljali masne daritve in se jih spominjali na obletnico smrti. Ptujski so si svojo grobnico uredili v dominikanskem samo- stanu. Zaradi številnih prezidav danes njenega mesta ne moremo natančno določiti, gotovo pa je, da je bila sestavni del cerkvenega prostora. To je bil namreč kraj, kjer so redovniki pokopavali svoje ustanovitelje, največje do- brotnike in najimenitnejše ljudi. Iz grobnice ali prostora nad njo izvira tudi nagrobnik Friderika, zadnjega Ptujskega, ki je danes vzidan pod arkadami v pritličju ptujskega gradu. V sklopu razstave ga seveda ne bo mogoče predstaviti, radi pa bi povabili obiskovalce, da si ga ogledajo na grajskem dvorišču. Samostanske stavbe so skozi zgodovino doživele številne prezidave. Najlepši ohranjen stavbni del samostana je ned- vomno križni hodnik, katerega današnja podoba je nastala v prvi četrtini 15. stoletja, še v času Ptujskih in najverjetneje z njihovo podporo. Rebrasti oboki se na notranji strani opirajo na figuralne konzole, v katerih vidimo vpliv parlerjanske tradicije, ki je iz svojih središč v Pragi in na Dunaju dosegla tudi Ptuj in njegovo okolico. Ni še povsem pojasnjeno, s čigavim posredovanjem so parlerjanski mojstri prišli na Štajersko, ver- jetno pa je, da so k temu pripo- mogli Ptujski in njihove zveze z mogočnimi plemiškimi družinami, predvsem s Habsburžani. V najimenit- nejšem, vzhodnem kraku križnega hodnika opazimo na konzolah grbovna ščitka z grboma Ptujskih. Na enem je upodobljen zmaj, na drugem narobe obujeno sidro. Her- aldična upodobitev je v času nas- tanka hodnika predstavljala neke vrste portret, s katerim si je rodbina zagotovila stalno navzočnost. V zadnjem času pa so se pojavile domneve, da se Ptujski v križnem hodniku niso dali upodobiti le na simbnolni ravni, ampak tudi na portretnih konzolah. Z individualnimi po- tezami izstopajo figure v vogalih, v njih so raziskovalci prepoznali Bernarda Ptujskega, njegovo soprogo Vilburgo Majdburško, njunega sina Friderika in Ulrika Walsee- jskega, ki je bil Bernardov bra- tranec in skrbnik v času mlado- letnosti. Gospodje Ptujski so ustanovili tudi ptujski minoritski samo- stan. Iz časa nastanka ohranjen prezbiterij je bil med drugo sve- tovno vojno poškodovan, po rek- onstrukciji pa se ponovno kaže v nekdanji lepoti. Ptujski muzej hrani nekaj drobcev cerkvene opreme iz 13. stoletja, ki so danes razstavljeni v nekdanji kapiteljski dvorani in v križnem hodniku dominikanskega samo- stana. Domnevamo, da je tudi nekaj teh umetnin nastalo po posredovanju Ptujskih, ki so bili v drugi polovici 13. stoletja do- volj močni, da so v svoji us- tanovi lahko zaposlili dobre umetnike. Predvsem bi omenili kakovostno plastiko Marije z otrokom, ki je danes žal močno poškodovana, in ostanke sten- skih slikarij iz prezbiterija in s severne cerkvene stene. S fotografijami bomo predsta- vili tudi nekaj umetnin iz ro- marske cerkve na Ptujski Gori, katere ustanovitev prav tako povezujemo z rodbino Ptujskih. . Razstava bo odprta od 20. sep- tembra do 30. novembra. Sep- tembra in oktobra od 10. do 16., v soboto in nedeljo od 10. do 17. ure, novembra pa od 10. do 15. ter v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. Ogled je možen vsako polno uro v spremstvu vodnika. Polona Selinšek SLOVENSKA BISTRICA / LJUDSKA UNIVERZA PRED NOVO IZOBRAŽEVALNO SEZONO Veliko zanimanje za izohraževan§e Ko se poletje prevesi v september, pričnejo tudi pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici izva- jati načrtovane oblike izobraževanja za novo sezono. Vida Lepoglav, direktorica LU, je povedala, da v teh dneh intenzivno zbirajo prijave, resno delo pa bodo pričeli 15. septembra. V šolskem letu 1998/99 vabijo za pridobitev izobrazbe v različne izobraževalne programe, kot so pomočnik konfekcionar, trgovec - prodajalec, trgovec - prodajalec za prekvalifikacijo, ekonomsko- komercialni tehnik, strojni tehnik, računovodja in poslovni sekretar. Pri programu za poklic kon- fekcionarja gre v Slovenski Bistrici za redno srednjo šolo, z novim šolskim letom pa imajo prostih 25 učnih mest še za odrasle. "Vse omenjene oblike so pri nas že ustaljene, le program poslovnega sekre- tarja letos uvajamo prvič. Razpisali smo tudi tečaje za učenje tujih jezikov, pri predšolskih otrocih bodo ti potekali v vrtcih, za šolske otroke in odrasle pa v prostorih Ljudske univerze. Pri splošnem programu izobraževanja imamo novost, to je šola govorništva ali retorike. Konec septembra pa pričnemo še tečaje računalništva in enkrat mesečno opravljamo tudi izpite iz aktivnega znanja slovenskega jezika za pridobitev slovenskega državljanstva. Tudi letos bomo nadaljevali izo- braževanje animatorjev za ohranjanje kulturne dediščine na podeželju, kar bo tudi v novi izo- braževalni sezoni potekalo preko javnih del. Veliko nam pri izvajanju teh nalog pomagata tako Za- vod za zaposlovanje kot občina Slovenska Bistrica. Ob vsem omenjenem bomo letošnjo jesen pričeli še študijske krožke, a smo jim dali novo vsebino," je povedala direktorica LU Slovenska Bistrica Vida Lepoglav. Vida Topo/ovec 6 četrtek, 17. september 1998 - TEDNIK RCPOBTAZE OBISK AVSTRIJSKIH VINSKIH CEST Kako se turlzmit lotevafo sosedi /apisa o haloških vinsko-turističnih cestah sta naletela na nemalo jeznih reakcij snovalcev in izvajalcev haloške vinsko-turistične ponudbe. Poleg tega pa je veliko več pozi- tivnih odmevov o upravičenosti naših novinarskih ugotovi- tev. V nadaljevanju bi lahko začeli objavljati zgodbe o razočaranjih, ki so jih posamezniki ali skupine doživeli v Halozah, ko so želeli zaužiti njihove tekoče in druge sado- ve in si kako steklenico vina odnesti s seboj. Da ne bo nes- porazuma: na nekaterih, res redkih, lokacijah v širnih Ha- lozah je mogoče zaužiti vse značilne dobrote teh krajev, v glavnem na osnovi vnaprejšnjega naročila, slučajnega gos- ta pa bodo Haloze s svojo ponudbo zagotovo in globoko razočarale. Res je tudi, da je na območju Haloz kar precej gostiln, v mnogih pa ni mogoče dobiti niti pristne haloške kapljice, da o domačih dobrotah sploh ne govorimo. Sredi prejšnjega tedna sva za primerjavo obiskala delček vins- kih cest v sosednji Avstriji. Avstrija je tradicionalno turis- tično gostoljubna dežela in njen turistični izkupiček presega iz- kupiček držav, ki imajo navidez- no veliko večje možnosti. Tudi prejšnja Jugoslavija je z vsem morjem, gorami in drugimi za- nimivostmi dosegala v primerja- vi z Avstrijo le drobiž. Kaj je to- rej v sosednji državi tako turis- tično mikavnega? Doživetje avstrijske vinske poti bo zvenelo kot reklama zan- jo, čeprav je bil najin namen kri- tično pogledati tudi tja. Pa je kaj kritičnega o njej težko zapisati, saj v teh predjesenskih dneh preseneča ena sama lepota, ure- jenost, prijaznost in bogastvo ponudbe. Da so avstrijske vinske ceste znane tudi mnogim Slovencem, je dejstvo in še en dokaz, da bi lahko s podobno ponudbo od nas in tujcev tržile tudi Haloze. Pa lepo po vrsti. Nam najbližji je splet vinskih cest, ki se začne takoj za mejnim prehodom Jurij (Langeg). Nanjo lahko vstopimo tudi takoj za me- jnim prehodom Šentilj ali bolj z avstrijske notranjosti, skozi mestece Gamlitz. Takoj za me- jnim prehodom Jurij, ko še ni pravih vinogradov in vinskih kleti, nas nase že opozori prva tabla, ki ponuja prenočišča, po- dobi postelje pa so pomenljivo dodani srčki. Tukaj je torej mogoče prenočiti ali si "odpočiti" čez dan in zapraviti prve šilinge. Prava vinsko-turis- tična zanimivost se začne s pri- hodom na vrh. Pravzaprav že nekoliko prej nase opozori mogočna in prekrasno urejena turistična zgradba v kraju Glanz. Ob njeni desni je velika tabla, ki nazorno prikazuje številne vinske poti, opredeljuje zvezne in krajevne ceste, vabi na cesto klopotcev (Klapatzenstrasse) ter ponuja preštevilne možnosti za obisk določene turistične kmeti- je. Desno pelje široka državna cesta proti že omenjenemu mes- tecu Gamlitz, z nje se lahko na- potimo proti Šentilju, levo pa nas tabla usmerja na Siidstei- rische Weintrasse. Vožnja proti Gamlitzu je pravi užitek. Široka in lepa cesta pelje po vrhu hriba, levo in desno pa lahko opazujemo bogastvo vino- gradov. Vse je lepo obdelano, trava ob cesti pokošena, številne hiše so živo pisanih barv in se čudovito skladajo z okolico. Ne- verjetno veliko je cvetja, ki krasi okna, gostoljubni domačini pa s cvetjem okrasijo tudi vse drugo, kar je le mogoče. Njihovi domišljiji ni konca in za okrasi- tev hiš in dvorišč ter za vzbujan- je pozornosti gostov izrabijo prav vse možnosti: kmečko orodje, vozove, pridelke. Tabel, ki vabijo na posamezna kmečka turistična dvorišča, je toliko, da se kar ne moreš odločiti za eno od njih. Sporočila Buschen- schank, Weingut, Konfortzimmer, Flashenioeinverkauf najdemo tako rekoč na vsakih 50 metrov. Gre seveda za vinotoče z dobrim vinom, udobne sobe, prodajo us- tekleničenega vina in tako na- prej. Ponujajo tudi bučno olje, grozdni sok pa še in še. Če se v Halozah počutiš kot nezaželen, ti tukaj zraste turistični ponos in Kažipoti ob vinski cesti zaradi številnih prijaznih pova- bil se začneš počutiti povsem domače. Mislila sva, da ja tako ob glavni cesti. Poglej va torej še navzdol po ozkih in zavitih po- teh. Te so po svoji širini in podo- bi povsem podobne haloškim. Tudi pokrajina je podobna in haloška nič ne zaostaja s svojo le- poto. Tudi urejenih hiš je v Ha- lozah veliko. Razlika med enim in drugim območjem pa je v tem, da Avstrijci ponujajo vse, kar je zraslo na njihovi zemlji. Vabijo nas napisi Hofladen, torej prodaja na dvorišču. Tudi ob cesti ponujajo svoje dobrote in v bogati jeseni se je mogoče kar med vožnjo po vinski cesti oskrbeti s številnimi dobotami. V tej smeri sva videla dovolj, zapeljeva se torej nazaj do kraja Glanz in nato naprej v smeri, ki obljublja doživetje Ceste klopot- cev. Prej široka cesta se začne ožiti in znova postane podobna haloški. Ob vstopu na cesto klo- potcev stoji velikan s štirimi pari kril. Taki, veliki, lepo izdelani in skrbno pobarvani so tudi vsi drugi klopotci ob tej in drugih cestah. Kaže, da je oblika klo- potcev predpisana ali vsaj dogo- vorjena in tudi to je pomembna značilnost avstrijskih vinskih cest. Tako, si rečeva, spoznala sva zunanjost ponudbe, za do- končen vtis si jo morava ogledati tudi pobliže. Med številnimi Ponudba ob avstrijski vinski cesti je izredno pestra in bogata, turistične kmetije lepo urejene ponudbami, ki obetajo gostol- jubno kmečko dvorišče in pro- dajo ustekleničenega vina, se pač odločiva za enega. Na prijazni leseni terasi že sedi skupina gos- tov s polno mizo praznih in še polnih vrčev vina. Očitno gre za prijatelje, ki kvartajo za "runde". Čudno, kar sredi četrtkovega dne. Vstopiva v lepo urejeno notranjost in skozi lino izza točilnega pulta nama ženski glas sporoči, da naj trenutek počaka- va. Čez nekaj minut pribiti nata- karica, verjetno gospodinja. V vrčku prinese domače vino, nato pa na najino željo pripravi na- rezek. Kot v Halozah: meso iz tunke, klobase, zaseko, domačo pašteto, jajce, nekaj paradižnika in paprike ter domač kruh. Vse skupaj (hrana in pijača za dve osebi) je veljalo 140 šilingov in zdelo se nama je poceni. Da pre- veriva resničnost ponudbe us- tekleničenega vina, vzamema s seboj še vsak eno buteljko po 50 šilingov. V času najinega gosto- vanja se je nabralo še nekaj ljudi, prodali so tudi karton buteljk. Vse to na navaden, delovni dan v začetku septembra. Posloviva se od prijazne gosti- teljice in pozorno pogledujeva na dvorišča drugih, preštevilnih vinotočev. Tako rekoč povsod stoji po nekaj avtomobilov; za- nimivo bi bilo torej pogledati, kako je tu ob sobotah, nedeljah in praznikih. Z doživetjem dela avstrijske vinsko-turistične ceste sva bila zelo zadovoljna, in čeprav sva še tako pozorno opazovala, česa ne- gativnega nisva uspela odkriti. Na kupljeni buteljki piše samo ime pridelovalca in vrsta vina, etiketa je okrašena s sliko domačije, podatkov o analizi vina in ustrezni odločbi pa ni zaslediti. Je torej avstrijska država manj stroga in postopek za dovoljeno prodajo vina manj zapleten? Je tako tudi pri drugih vinsko-turističnih dejavnostih? Je zgolj velika konkurenca zago- tovilo kakovosti storitev in bla- ga? Kakorkoli že, zgled avstrijskih vinskih cest je dober, in če bi bili sposobni njihove izkušnje vsaj delno prenesti v Haloze, bi le-te zaživele. Tako pa je slišati, da je ena od turističnih kmetij v občini Majšperk že zaprla vrata. Menda zaradi majhnega obiska in prevelikih dajatev državi. Če haloški ljudje v turizmu ne vidi- jo prihodnosti, potem je s celot- no zadevo nekaj hudo narobe, takšna in drugačna promocija pa dosega pri razočaranih turistih nasprotni, negativni učinek. Na- mesto velikopoteznih projektov bi bilo v začetku potrebno odgo- voriti na osnovno vprašanje: kako večje število ljudi pritegni- ti v turistično ponudbo Haloz in obiskovalcem poleg lepot ponu- diti preštevilne dobrote. Šele ta- krat bodo prijazne table, ki vabi- jo na vinsko-turistične poti, začele opravljati svojo funkcijo, sicer je vse skupaj bob ob steno. Jože Brtiiii Tatiana Mohorko Domišljija gostincev ob vinski cesti ne pozna meja Polno parkirišče ob enem od prijetno urejenih gostišč Avstrijski klopotci s štirimi pari kril so posebnost; na Cesti klopotcev je podobnih "velikanov" še dosti Ob vinski cesti imajo tudi skrite kotičke za zaljubljene Velika tabla z zemljevidom in ponudbo pritegne p°' zornost fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998 7 pESTRNIK / SREČANJE JUBILANTOV Urbmiani - praznovali 60'letnica l^a Destrniku, v gostišču Grozil, so se 29. avgusta 2brali Urbančani, rojeni v letu 1938. V krstni knjigi jih je zapisanih 86, na pobudo organizatorke Brigite Ter- glavčnik, poročene Plaveč, pa se jih je zbralo le 32. prišli so od blizu in daleč in se spoznavali, kdo so, saj so se njihovi obrazi spremenili. Le nasmeh in solze v očeh so govorile: To si ti! Spomini so jim hiteli daleč nazaj. Da bi bolj obudili spomine na šolske dni, so si želeli ogledati šolo. Tam jih je pričakal župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in jim razkazal obnovljeno staro šolo, prizidek in novo lepo telovadnico. Povedal je, koliko bo vse to stalo in da smo krajani veliko pomagali s svojim deležem. Po ogledu so se vrnili v gostišče, si nazdravili, zapeli in tudi zaplesali. Bilo je lepo in sklenili so, da se čez pet let spet srečajo, vabijo pa tudi tiste, ki se tokratnega srečanja niso mogli udeležiti. Julifana Černezel Na sliki so Urbančani, rojeni 1938 (nekaj jih je prišlo pozneje in jih na fotografiji ni). Foto: Laura, PTUJ / 60-LETNICA MATURE Dan, ki ga bodo še dolgo pomnili 5. septembra so se v Ptuju, v restavraciji Ribič, srečali ptujski gimnazijski maturantje iz leta 1938. Na srečanje jih je prišlo osem, živi pa jih še devetnajst. Od profesorjev živi še ed- ino prof. dr. France Habe, ki jih je poučeval zgodovino in zemljepis. Danes je star 91 let Ptujski gimnazijski maturantje iz leta J 938 ponovno v šolskih klooeh. Foto: Črtomir Goznik Ptujski gimnazijski maturan- tje iz leta 1938 so se prvič srečali leta 1948, nato vsakih deset let, po 50-letnici mature pa srečanja organizirajo vsako leto. Srečanja potekajo v obujanju spominov na lepa dijaška leta, ki so jih preživeli v ptujski gimnaziji, kjer je danes osnovna šola Olge Meglic, pa tudi o drugem, kar jih je povezovalo nekoč in jih povezuje še danes. Ob letošnji 60-Ietnici mature je bilo še pose- bej slovesno. Po 60 letih so ponovno doživeli učno uro. V nekdanjo učilnico številka 14, kjer so imeli pouk, so se v soboto posedli tako kot nekoč. Ob tej priložnosti jih je j^risrčno pozdravil ravnatelj OS Olge Meglic Ervin Hojker, ki je tudi podžupan mestne občine Ptuj. Predstavil jim je šolo, ki jo danes obiskuje okrog 600 učencev in ki v okolju dosega zavidljive rezul- tate ter ima tudi zelo ambiciozne načrte. Kot ranvatelj pa je ponosen na tradicijo šole, ki so jo pomagali ustvarjati tudi ma- turantje iz leta 1938. V zadnjih letih so jo celotno obnovili. Šola je poskrbela tudi za to, da so nekaj starih šolskih klopi shra- nili in jih bodo ob kakšni od slovesnosti pokazali javnosti. Nekdanji maturantje so bili nad videzom šole in vsebino nje- nega dela, ki je močno odprta v okolje, izredno navdušeni. Zelo pa jih je ganil tudi prijazen rav- nateljev sprejem, ki ga bodo še dolgo pomnili. Dan ob 60-let- nici mature bo postal njihov ne- pozabni dan. Hvaležni so tudi županu mestne občine Ptuj Mi- roslavu Luciju, ki jim je za ju- bilejno srečanje podaril kurente in buteljke ptujskega vina. Zno- va se bodo srečali prihodnje leto. MG BERNARDA BENKA PULKO / PO ZEMLJI OKOLI SONCA Motor in neznanet Tukaj je bil, pred menoj, ves lep in krasen kot takrat, ko sem se poslovila od njega. Potrpljenje se mi je že dodobra razrahljalo, a se- daj je bil tukaj in preplavila me je ljubezen. "Juhuhu," sem zapela po štajer- sko. Ne da bi en sam od radoved- nih navzočih razumel slovensko, ga ni bilo, ki ni opazil nepopisnega veselja na mojem od čakanja utru- jenem obrazu. Dolga vrsta temnopoltih de- lavcev me je radovedno opa- zovala, ko sem poslala enega od njih na bencinsko črpalko po nekaj kapelj goriva za mojega beemveja. Zanimivi popotnik je stal nedaleč vstran in pozorno opazoval doga- janje. "Pravite, da odpotujete? Torej boste pakirali motor?" so mi možgani po nekaj trenutkih ne- popisne sreče le začeli delovati. "Da." "Potrebujete kletko za svojega dvokolesnika?" "Prav bi mi prišlo, če bi smel upo- rabiti vašo," je bil odkrit. "Seveda! Kako ne! In .še. kak trak. vzemite, da ga boste trdno zvezali," sem ponudila, kar je bil zame od- pad in nekaj sto dragocenih dolar- jev prepotrebnih pripomočkov, brez katerih motor ne more na le- talo. "Kako prijazno," je polglasno pri- pomnil, objemaje komolec leve roke z desnico, v spodobno razk- oračeni pozi, čvrsto oprt v beton- ska tla. "Nič na svetu ne more biti pri- jaznejše od vašega namena, da me pričakate in mi ponudite svojo izkušeno pomoč," sem želela povedati nekaj o neizmerno vred- nosti njegovega početja. Med po- govorom sem se nekajkrat spre- hodila okoli zaboja, iz katerega so prijazni domačini osvobodili motor brez moje pomoči. Eden izmed njih mi je pomolil kanglico bencina in začela sem z oživijenjem. Ubogi fant! Skoraj mesec dni, odkar je zadnjič polzel vzdolž gladke ceste. Sedaj je potreboval nekoliko časa, da se je odzval in zaropotal v svo- jem čudovitem ritmu. To je pesem, ki sem jo pogrešala, sem pomislila razneženo in s kotom očesa opaz- ila doktorja kako se je namuznil ob pogledu na ponovno srečanje. Zanimiv moški. Všeč mi je njegov odnos. Ne kritizira, ne soli pameti in je videti nadvse normalen, čeprav brez čudaštva skoraj ne gre, ko je nekdo tako obrisan, da se vozi z motorjem okoli tega ljubega planeta. "Koliko časa ostanete v Cara- casu?" sem se potrudila preus- meriti pozornost še na kaj drugega kot na motor, ki me je tistega tre- nutka navdajal z eno samo, neskončno srečo. "Štiri dni. In kako se vi kratkočasite v tem peklenskem mestu?" je vrnil vprašanje. "Učim se špansko." "Tudi ob večerih?" "Da, največkrat ne odneham pozno v noč. Veliko obveznosti imam zraven španščine. Pišem, urejam vizume in druge papirje in veliko elektronske pošte vsak dan potrpežljivo čaka, da odgovorim," sem očitno naveličano pripove- dovala o življenju brez motorja. "Če utegnete, bi ob pijači pok- lepetal z vami." Brez pomišljanja in želje, da nadaljujem pogovor v vljudnem tempu, sem bleknila da, še preden bi si utegnil premisliti. "Eno izmed potovalnih pravil je to, da ne vozim ponoči. Ne boste hudi, če se sestaneva brez motor- jev?" "Nikakor," sem odsotno pripom- nila, medtem ko sem se potihoma čudila, da ima povrhu podobnega motorja, čelade in oblek še ista po- tovalna pravila. Carinski uslužbenec ali policaj v vojaški uniformi je še zadnjič pre- veril dokumente. Motor je bil ponovno na cesti in zadovoljno je godel v pozdrav novim kilometrom neznanega kontinenta. Ponovno smo se vrnili na le- tališče, kjer sem se šele sedaj spomnila, da sem ob prihodu videla GS BMW in zasanjana v misel na svoj motor niti pomislila nisem, da utegne biti naokoli še kak popotnik. Sedaj sem vedela, da je rdeči popotniški motor pri- padal zanimivemu tujcu. Oba usmerjena proti mestnemu centru sva delila zame prve, zanj pa zadnje kilometre južnoameriškega kontinenta. Pomislila sem na naključja. Ne more biti ... Preveč sreče za nak- ljučje ... Kič! "Dobrodošla v Južni Ameriki in na svidenje ob osmih zvečer!" je še zaklical, preden sta glasna motorja prevzela besedo v igri moči na po- divjani cesti v dolini Caracas. 8 četrtek, 17. september 1998 • TEDNIK NASI KRAJI IM UVDJE PTUJ / SUROVINA PRED PRESELITVIJO Naložbo^ vredna 60 milijonov iolmrjev v industrijski coni na Ormoški cesti v Ptuju, v neposredni bližini Save, gradi Surovina Maribor nov objekt, ki bo nadomestil sedanjo lokacijo odpada na Bregu, ki že dolgo kazi podobo Ptuja v tem delu, ki je z novim mostom za pešce čez Dravo še pridobil na pomenu. Kot smo izvedeli naj bi do preselitve prišlo predvidoma konec meseca. Preselitev so narekovale razvo- jne potrebe mesta, pa tudi Surovi- na Maribor je iskala nadomestno lokacijo, ki je skladna z njenimi interesi in interesi mesta. Investi- cija v nov objekt je vredna 60 mi- lijonov tolarjev, je ekološko čista in okolju v ponos, so prepričani investitorji. Tudi na novi lokaciji bodo zbirali vse sekundarne suro- vine, ki se dajo še enkrat predela- ti. V prvi fazi po preselitvi ptujske Surovine na novo lokacijo bodo na tem območju uredili parki- rišče. MG Nova Surovina bo imela sedež v industrijski coni na Ormoški, v neposredni bližini Save. Foto: Č. Goznik PIUJ / z GRAJSKIM GRIČEM UPRAVLJA MESTNA OBČINA S postopnostjo do prave vsebine z ministrstva za kulturo je na ptujsko občino pred kratkim prišla razveseljiva novica: po dolgih m napornih prizadevanjih je mestni občini Ptuj le uspelo, da jo je ministrstvo pooblastilo za up- ravljanjem z grajskim gričem in tistim delom grajskih prostorov, ki niso v uporabi Pokrajinske- ga muzeja Ptuj. Upravljanje je vezano na pro- gram muzejske službe in stališča službe za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Mestna občina bo od ministrstva morala pridobi- ti soglasje za program del, ki bo predmet po- godbenega odnosa med njo in bodočim investi- torjem oziroma koncesionarjem, ki bo uredil grajsko restavracijo kot gostinski objekt visoke kategorije. V zvezi s ptujskim grajskim kompleksom, gradom oziroma njegovim upravljanjem sta državnega sekretarja v ministrstvu za kulturo Silvestra Gabrščka 23. junija letos obiskala podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker in vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič. Ob tej pri- ložnosti sta mu predstavila ptujske želje oziroma predloge v zvezi z rabo grajskega hriba, da bi ta lah- ko v popolnosti zaživel za turistične in kulturne na- mene. Do sedaj to ni bilo mogoče, ker si je država lastila nekaj, kar ji ni pripadalo. Gre za del grajske- ga griča, ki vključuje spodnje parkirišče, spodnje hiše, cesto na grad ter spodnje grajsko dvorišče z nekdanjo restavracijo in vzhodnim stolpom. To je sedaj s pooblastilom dobila v upravljanje mestna občina Ptuj, ki se bo, kot sta povedala Ervin Hojker in Ivan Vidovič, urejanja oziroma sanacije tega dela grajskega griča lotila načrtno in temeljito. Želi pa imeti tudi mnenja in predloge občanov, do katerih naj bi prišla na priložnostni okrogli mizi. Kot os- nova za urejanje tega območja bodo služil idejn projekt, ki je za ureditev grajske restavracije in ju- govzhodnega stolpa bil narejen že pred leti, precej let pa je tudi že star ureditveni načrt za grajski kompleks, ki naj bi ga uredili kot park, kot središče srečevanja Ptujčanov in drugih obiskovalcev tega^, območja. Prvenstveno naj bi bil namenjen pešcem. Osnova za vse posege na grajskem hribu naj bi bil koncept razvoja, ki naj bi ga uresničevali postopno, začetek pa naj bi bil v letu 1999. Osnovna je urejena infrastruktura na tem območju (vodovod, kanaliza- cija in plinsko omrežje), saj je sedaj ni. Tega ne bo urejal noben koncesionar (tega bodo iskali za grajsko restavracijo), lo bo morala urediti mestna občina Ptuj, ki bo za te namene zagotovila sredstva v svojem proračunu. V letu 1995 jih je proračun že imel, in ker ni bilo možnosti za posege, so jih pre- kanalizirali v druge namene. V letošnjem pro- računu pa jih niso zagotovili, čeprav so bili že v lanskem letu dani pogoji za vlaganja na tem območju, ker upravna enota Ptuj ni izdala sklepa o uvedbi denacionalizacije, čeprav se potencialni de- nacionalizacijski upravičenci še naprej pritožujejo. V mestni občini Ptuj pa poudarjajo, da vlaganja niso (bila) mogoča, dokler ne bi imeli ustreznih pa- pirjev. Do konca leta naj bi poskrbeli za odstranitev ne- katerih manjših črnih točk na grajskem komplek- su, ki kazijo okolje in katerih ureditev ni vezana na velika sredstva. Do lesenih stopnic naj bi postavili razsvetljavo in uredili tlakovec, saj je pot na grad mimo hotela Mitra vse prej kot ugledna. Pa tudi na samih lesenih stopnicah so potrebni nekateri manjši posegi, prav tako v zelenih delih grajskega griča. Veliko pa lahko že naredi sprotno čiščenje tega območja. MG PTUJ / NOVEMBRA NOVA NEPROFITNA STANOVANJA Selitev do koma leta Gradnja drugega stanovanjskega bloka z neprofitnimi stano- vanji na Osojnikovi cesti v Ptuju poteka po načrtih oziroma celo hitreje, kot so načrtovali. Sredstva si je Podjetje za sta- novanjske storitve, d.o.o., Ptuj pridobilo s posojilom na podlagi določil 7. razpisa posojil za neprofitne stanovanjske organizacije za leto 1997, ki ga je razpisal Stanovanjski sklad Republike Slovenije v letu 1997 v višini 60 odstotkov, 20 odstotkov kredita je zagotovila mestna občina Ptuj, 20 pa investitor. Izvajalec del Gradiš - Gradbeno podjetje, d. d., Ptuj bo dela končal že v novembru, tako da se bodo najem- niki lahko v nova stanovanja vselili že do konca leta. Na osnovi tretjega javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj so upravičenci že iz- brani. V roku se je na razpis pri- javilo 66 prosilcev, stanovanja jih bo dobilo prvih 32 od skupno 54, ki so izpolnjevali pogoje iz razpisa in so zbrali največ točk. Na že objavljeni seznam upra- vičencev za dodelitev neprofit- nih stanovanj je investitor prejel sedem pritožb. Od ustanovitve podjetja, ki je eno od 15 v Sloveniji, poobla- ščenih za gradnjo neprofitnih stanovanj, so v Ptuju zgradili z novim blokom vred 72 neprofit- nih stanovanj, ki so namenjena za povečanje fonda najemnih stanovanj. Status neprofitne sta- novanjske organizacije si je podjetje pridobilo z izpolnitvijo pogojev iz pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij mi- nistrstva za okolje in prostor. Kot je povedal direktor podjetja Janez Belšak, je bistvo delovanja neprofitne stanovanjske organi- zacije, da s primerno organizj, ranostjo zagotovi sklad cenovno dostopnih najemnih stanovanj za občane z nadpovprečnimi osebnimi dohodki. Neprofitna stanovanja namreč niso social- na, kot to menijo nekateri, in tudi niso namenjena trgu. Pritličje novega bloka je na- menjeno poslovni dejavnosti in ga je odkupilo trgovsko podjetje Tuš, s čimer so bila pridobljena sredstva za sofinanciranje ko- munalne opreme, ki bi bila sicer za delež neprofitnih stanovanj v celoti breme mestne občine Ptuj, MO Novi stanovanjski blok s Potrčeve ceste. Foto: Črtomir Goznik SLOVENSKA BISTRICA / DEVETDESET LET FOTOSALONA ČERIČ Že četrta »foto« generaci/a časi pred devetdesetimi leti, 1908. leta, ko se je Jakob Čerič v Oplotnici pričel poklicno ukvarjati s fotografiran- jem, tej obrti niso bili naklonjeni. Po naročilu posameznih trgovcev in gostilničarjev je sicer izdeloval razglednice, ven- dar pa se takrat s to dejavnostjo ni dalo živeti. Ljudje so se v tistih časih veliko manj fotografirali kot danes, poleg tega pa je bila Oplotnica, čeprav bogata, takrat le majhen podeželski kraj, zato se je Jakob, začetnik fotografov Čeričev, moral ob fotografiji ukvaijati še z drugimi rečmi. Njegov pravnuk Mladen Čerič ml. rad pove, da je bil prade- dek pravi "frajkinclar". Da bi preživel družino, se je loteval številnih del, tako je bil celo organist in med drugim je is- kal tudi vodo. 1935. leta, ko je v Slovenskih Konjicah fotografsko obrt na- daljeval sin Franjo, Mladenov stari oče, so bili že precej dru- gačni časi. Ljudje so veliko bolj obeleževali razne dogodke, pa tudi fotoaparatov je takrat že bilo nekaj, menda je bilo takrat tudi zanimanje za razglednice posameznih krajev večje kot danes. Franjo Čerič, ki je bil med drugo vojno v partizanih, je s fotografskim aparatom skrbno obeleževal razne dogodke iz obdobja naše polpretekle zgodo- vine. Večina njegovih izvrstnih fotografij, ki so pravi dokumenti časa, je danes v muzeju novejše zgodovine v Mariboru, nekaj pa jih družina hrani doma. Kot je povedal Mladen ml., je žal pre- težni del njihovega bogatega foto arhiva 1989. leta v julijski poplavi uničila voda. 1952. leta se je Franjo Čerič iz Slovenskih Konjic preselil v Slovensko Bistrico, na Trg svo- bode 11, kjer je še danes Čeričev fotosalon. Za njim je obrt 1970. leta prevzel sin Mladen Čerič st., ta pa je letošnjo poletje vse posle predal sinu, ki predstavlja že četrto generacijo Čeričevih foto- grafov. Mladen st. sicer tu in tam še vzame v roko fotoaparat, tudi v delavnici ga še srečate, a rekli bi, da fotografira še zgolj za "svo- jo dušo", ker je to pač v njem, drugače pa se sedaj ponovno ukvarja s svojo mladostno lju- beznijo in rad sede za volan mo- tornega kolesa. Kar nekajkrat je v zadnjem času tekmoval pri ve- teranih in bil pri tem uspešen. Rad pa je tudi v naravi, v svojem vinogradu, ki ga ima v vino- rodnem Vinarju. Z Mladenom ml. sva govorila tudi o fotografiranju. Meni, da ob poplavi vseh mogočih znamk fotoaparatov ljudje sicer radi obeležujejo razne dogodke, ven- dar so mnogi izdelki kasneje vse preveč prisiljeni. Bolj bi morali pri fotografiranju razmišljati o kompoziciji fotografije ter o vsebini, ki jo želijo z njo spo- ročiti. Če se pred devetdesetimi leti v kraju, kot je Oplotnica, s foto- grafiranjem ni dalo preživeti, pa je danes drugače. Mladen ml. meni, da je s to dejavnostjo mogoče živeti, celo več jih mora biti zaposlenih, saj ljudje danes želijo imeti fotografije že skoraj isti trenutek, ko prinesejo film k fotografu. Da je gneča pri Čeričevih resnično veliko in to skozi ves dan, sem doživela sama, saj je bil najin pogovor kar naprej moten. Prihajale so stran- ke, prinašale filme ali pa so se želele fotografirati za vse mogoče dokumente, nove osebne, mesečne vozovnice, nove potne liste in še kaj. Mladena ml. sem sicer hotela vprašati, ali ima že tudi on svojega naslednika, ki bo za njim nadaljeval fotografsko tradicijo, vendar je za ta del po- govora časa kratko malo zman- jkalo. Pa drugič. Vida Topolovec 90 let družinske tradicije Čeričevih LOVRENC / PRVI MEMORIAL VETERANOV Prehodili pokol Šmcirčciff- kmm in Tumianom Prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc na Dr. polju je 30. av- gusta prvič organiziralo gasilsko tekmovanje gasilcev veteranov v spomin Francu Dolencu. Tek- movanje so si v začetku predstavljali kot medobčinsko, vendar bolj okoliško, a so se ga udeležile tudi ekipe iz precej od- daljenih občin. Formalni del je začel vodja tek- movanja s postavitvijo vseh dese- tin v zbor. Sledil je nagovor pred- sednika Jožeta Medveda, ki je predstavil Franca Dolenca, člove- ka, po katerem ima memorialno tekmovanje ime. Franc Dolenc je bil do svoje smrti najstarejši ak- tivni član PGD Lovrenc. V dru- štvo se je včlanil z 18 leti leta 1930. Deloval je 17 let kot predse- dnik društva, 23 let kot tajnik, leta 1969 je bil častni predsednik, tudi predsednik tedanje Občinske zveze Cirkovce in predsednik nadzornega odbora Občinske ga- silske zveze bivše občine Ptuj. Vo- dil je gradnjo gasilskega doma in njegovega prizidka, bil je po- budnik nakupa prvega gasilskega avtomobila in sodeloval pri naku- pu vseh drugih vozil in opreme. Zmeraj je bil zraven pri asfaltiran- ju cest, gradnji vodovoda, šole in drugega. Pred pričetkom tekmo- vanja so se poklonili Francu Do- lencu z minuto molka in mu na Memorialno tekmovanje je pripravljeno v spomin Francu Dolencu sta- rejšemu grobu prižgali svečo. Anion Leskovar Na tekmovanju je sodelovalo 5 ženskih (Bevče, Salek, Šmartno ob Paki, Preval je. Koti je) in 10 moških desetin (Mozirje, Slivnica, Šalek, Teharje, Mežica, Sinkov Turn, Maribor Pobrežje, Zlato- ličje. Jablane in Lovrenc na Dr. polju). Prehodni pokal so odnesli veterani iz PGD Sinkov Turn, ki jih vodi desetar z dopolnjenimi več kot 90 leti. Med ženskami pa so bile najhitrejše veteranke iz PGD Šmartno ob Paki. Gasilci iz PGD Lovrenc niso pričakovali to- liko ženskih desetin, zato niso imeli pripravljenega prehodnega pokala tudi zanje. Obljubili so, da jim ga bodo dostavili kasneje. Prvi memorial, ki bo odslej tradi- cionalen, je uspel. V PGD Lovrenc so bili presenečeni in hkrati nav- dušeni, koliko desetin se je udeležilo tekmovanja. Najbrž bi bil Franc Do- lenc zadovoljen, da so gasilci počas- tili nj^ov spomin s tekmovanjem, ki prinaša nekaj koristnega, nekaj sproščujoč^ in zabavn^. Anita Pepelnik f^DNIK - C. trt, k. 17. september 1998 9 m OD TOD IN TAM PTUJ / OB 90. OBLETNICI SEPTEMBRSKIH DOGODKOV Prelomni dogodki v slovenskem osamosvaianiu y spomin na septembrsi^e dogodke, predvsem na 13. septem- l,er 19U8, ko so pred 90 leti člani Družbe sv. Cirila in Metoda, |j se je zavzemala za ohranitev slovenstva, med prihodom na jvojo 23. skupščino v Ptuj naleteli na odpor nemškutarjev, ko ^0 med psovkami letele nanje palice, kamenje in gnila jajca, ^ta minulo soboto popoldne potekali v Ptuju dve prireditvi. Ob 18. uri so v prostorih mino- ritskega samostana svečano odprli razstavo o teh dogodkih, Id so jo pripravili Zgodovinski arhiv Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča. Uro zatem pa je bila v ptujskem jijarodnem domu slavnostna aka- demija, ki so jo pripravili člani Zgodovinskega društva Ptuj in mestna občina. Septembrski dogodki pred 90 leti spadajo med pomembnejše v slovenski zgodovini. Zbrane, ki bi jih ob tako pomembni vseslo- venski slovesnosti lahko bilo vsaj iz domačih logov zagotovo več, je uvodoma pozdravil župan mestne občine Miroslav Luci, slavnost- na govornika pa sta bila doktorja znanosti akademik Vasilij Melik in dekan teološke fakultete v Ljubljani Janez Juhant. Član slovenske akademije znanosti in umetnosti Vasilij Melik je opozo- ril na razvoj dogodkov pred 100 leti, ko se je 29. marca 1848, še ne pol meseca po zmagi revolucije na Dunaju, rodil prvi slovenski politični program, ideja Zedinje- ne Slovenije, v članku Slava Bogu na višavah, ki ga je napisal ce- lovški kaplan Matija Majar in je izšel v Novicah, takrat edinem slovenskem časopisu. Glavna Ma- jar jeva misel je bila: "Vsaki naj v svoji deželi doma šivi, kakor mu je drago in ljubo: Nemec po nemško, Italijan po italijansko, Voger po vo- gersko - torej tudi Slovenec po slo- vensko. V nadaljevanju je dr. Melik ugo- tovil, da je bilo v času revolucije mnogokaj uresničljivo in bi bilo tudi uresničenje zedinjene Slove- nije tedaj mnogo lažje kakor ka- darkoli pozneje. Sprejemali so jo marsikje tudi Neslovenci. Novi načrti pa vendar niso prodrli. V ustavnem odboru dunajskega parlamenta je zmagala misel, naj ostanejo zgodovinske dežele, ven- dar naj bi bile nekatere med nji- mi razdeljene na okrožja po na- rodnostnih mejah. Tako se je zgodilo s Štajersko. Namesto pe- tih okrožij so naredili tri in slo- venski del dežele so dali v mari- V Tednikovi prilogi 90. obletnica ptujskih septembrs- kih dogodkov, objavljeni v prejšnji številki, je prišlo pri podnapisu k zadnji fotografiji do napake, kajti prikazani niso pripadniki Sokolov na proslavi ob 25. obletnici septembrskih dogodkov, pač pa Orjime. Za napako se opravičujemo. borsko okrožje. Slomšek je dose- gel, da so se tudi škofijske meje prilagodile okrožnim in da je Ma- ribor leta 1859 postal sedež lavan- tinske škofije. V nadaljevanju je dr. Melik pojasnjeval tudi poz- nejše dogodke in težnje Sloven- cev po narodnostni avtonomiji; prve volitve v deželnih zborih leta 1861, ki so se za Slovence končale dokaj nesrečno, saj niti na Kranjskem niso dosegli večine, ter druge volitve leta 1867, ki so prvič dokazale, da ima slovensko narodnostno gibanje množično oporo. V kmečki kuriji so zmagali slovenski kandidati v kar 19 od 21 volilnih okrajev, žal O zgodovinskih razsežnostih septembrskih dogodkov na Ptuju je go- voril prof. dr. Vasilij Melik pa je bilo drugače v mestni kuriji, kjer so šestdeseta in sedemdeseta leta zaznamovala čas nacionalne diferenciacije. Meščani, naj so bili rojeni Slovenci ali Nemci, so se opredeljevali za eno od obeh nastopajočih strank. Iz prve, ki se je imenovala ustavoverna, se je kmalu razvila nemška stranka, druga, slovenska narodna stran- ka, pa je želela pritegniti vse, ki so čutili slovensko, ne glede na politično usmerjenost. Na Kranj- skem sta bili sprva obe stranki enako močni, vendar se je položaj kmalu spremenil v korist sloven- ske narodne stranke, saj je vlada nemško stranko prenehala podpi- rati. Popolnoma drugače pa je bilo na Štajerskem, kjer je bil položaj nemščine med mestnim prebivalstvom trdnejši. Mesta Maribor, Ptuj, Celje in Slovenska Bistrica so imela vseskozi močno nemško večino, sicer pa je nacio- nalni boj postajal vse ostrejši in sovražnejši. Nemci so se krčevito branili slovenskih gimnazijskih Dekan teološke fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Janez Juhant. Foto: M. Ozmec vzporednic, pa tudi ulice in hišne table so bile marsikje problem, predvsem zaradi jezika, v kate- rem so bile napisane. Demonstra- cije in izzivanja so večkrat hotela pokazati, kdo so edini pravi pre- bivalci mesta. Pojem "septembrs- ki dogodki" pa je postal "terminus technicus" za dogajanja na Ptuju, v Ljubljani in drugod. Prof. dr. Janez Juhant pa je že v uvodu povedal: "Zbrali smo se, da oživimo čas in dogodke, obe- nem pa svojo zavest in ponos." Prav ptujski septembrski dogod- ki, predvsem pa odločenost in volja od nemškutarjev zaničeva- nih članov slovenske družbe sv. Cirila in Metoda, da se borijo za pravice svojega naroda, so bili po njegovem mnenju tisti, ki so vzvalovali ves narod in v Ljublja- ni so padle žrtve. Rodila se je lju- bezen do naroda. Pomen teh do- godkov pa je dr. Juhant postavil tudi v današnji čas, saj je dejal: Predsednik Zgodovinskega društva Ptuj prof. Bojan Ter- buc. Foto: Kosi "Zdaj v svoji državi sami volimo vero in postave. Ne smemo do- pustiti, da nam brezvestni posa- mezniki prodajo, kar so rodovi s krvjo in znojem ohranili pred tuj- ci. Saj smo vendar dovolj sposob- ni prepoznavati volkove v ovčjih oblačilih in jim ne pustiti, da ro- pajo našo pridobljeno dediščino." V nadaljevanju je ugotovil, da so nam predniki z žrtvami in trpljenjem ohranili ne le domovi- no, ampak so nam podarili tudi žilavost, vztrajnost in ponos, da smo prišli končno do svoje države. Na prodaj nismo Sloveni nikdar, so govorili naši dedje. S svojo odkrito besedo in pošteni- mi odločitvami o naši zemlji, kul- turi in jeziku prinašamo spet upanje vsemu narodu in posebej rnladim. Ne pustimo, da namesto nas o tem odločajo drugi. Ob koncu pa je dr. Juhant menil, da se mora naše vsakdanje življenje, politika, predvsem vse naše oseb- no in družbeno življenje dvigniti. da ne bomo priklenjeni na vsak- danjost, preveč zaverovani vase, omejeni samo na stranko ali inte- res svoje skupine, pač pa nam bo vodilo skupni blagor, ki prinaša blagoslov in življenje za vse. Svo- je misli pa je zaključil z beseda- mi: "Danes moramo ne le posa- mezniki, ampak tudi politični, socialni in kulturni delavci in vsa skupnost delati na tem, da se do- govorimo, kako omogočiti lju- dem, da bodo bolj zadovoljni. Le tako lahko gradimo srečo posa- meznikov in tudi celome skup- nosti. Če bomo imeli zadovoljne in srečne ljudi, potem bomo imeli tudi srečne družine ter srečen in zadovoljen narod. Tako bomo vsi skupaj delali za uspešno prihod- nost in bomo prinašali upanje mladim. Vsi smo soodgovorni za to, še posebej pa zaupajmo to od- govornost takim ljudem, ki bodo uresničevali naša osebna snovan- ja, potrjevali pridobitve naših prednikov, ohranjali njihove z žrtvami in trpljenjem pridobljene sadove in iz njih hranili upanje za bodoče rodove. Dogodek, ki ga obhajamo, je naša skupna zaveza takšni poti." V nadaljevanju slavnostne aka- damije smo septembrske dogod- ke podoživljali tudi skozi odlom- ke iz nekaterih člankov takratne- ga časopisja, ki sta jih prebirali Mija Langerholc in Urška Vučak, vmes pa so donele sloven- ske domokljubne pesmi, ki so jih prepevali pevci mešanega pevske- ga zbora kulturnega društva Gorišnice pod vodstvom Slavice Cvitanič in komornega zbora Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen. M.Ozmec PTUJ / KONCERT V CERKVI SV. JURIJA Samotni ieidei v svetu glasbe v SOBOTO, 19. SEP11MBRA, OB 1^.30 VlICrORINOV VKER - KONCiRTi ORGANiSTA RUDERJA GlAVURTICA Po izjemno uspešnem koncertnem večeru godal- nega kvarteta Feguš v cerkvi Matere Božje na Ptuj- ski Gori bo tokratni, 57. Viktorinov večer posvečen obnovljenim Brandlovim orglam v cerkvi sv. Jurija na Ptuju - kraljici instrumentov. Naš gost bo mladi zagrebški organist Ruder Glavurtič, diplomant or- glarskega oddelka Glasbene akademije v Zagrebu v razredu prof. Maria Penzara ter študent drugega let- nika kompozicije pri hrvaškem skladatelju Stanku Horvatu. Naš gost - organist in skladatelj - je izjemen pojav med mladimi talenti sodobne hrvaške glasbe, sa) te ne zaznava s pogledom na orgle in note. Vid mu nado- meščata izjemen glasbeni talent in prefinjena intelek- tualna virtuoznost. Umetnost njegovega poustvarjan- ja in ustvarjanja je v iskrenem podajanju umetniških vrednot iz globin občudjive duše, ki ji ni dana možnost zaznave vidnega sveta. Ruder je izvedel že nekaj uspešnih koncertov v Zagrebu in drugih orgel- skih centrih na Hrvaškem in v tujini. V sobotnem koncertu bo Ruder Glavurtič v orgelskem recitalu iz- vajal Bachov preludij in fugo v c-moiu ter koral v C- duru. Bachove skladbe za orgle so nedvomno višek orglarske virtuoznosti ter predstavljajo Bachov naj- pristnejši kontakt z duhovnim svetom, v katerem po- gosto premišljuje in mu podarja najgloblja religiozna čustva. Skladbe znanega organista in skladatelja Ce- sarja Francka Koral v a-molu in Piece heroique sodijo med najlepše v orglarski evropski literaturi. Kontrast v sobotnem koncertu je vsekakor skladba Salamander, s katero se bo Ruder predstavil kot skla- datelj. Vituoznost in umetnost uporabljanja registrov so temelji, iz katerih raste izjemno sveža glasbena in- vencija, kronana s posebnim sporočilom te skladbe za orgle. S svojimi kontrastnimi glasbenimi deli nam prinaša človeška in angelska sporočila zunaj časa in prostora. To sporočilo je namenjeno tudi vam. Zato vas pričakujemo na 57. Viktorinovem večeru v sobo- to, 19. septembra, ob 19.30 v cerkvi sv. Jurija na Ptu- ju, na orglarskem koncertu zagrebškega organista Ruderja Glavurtiča. Prisrčno vabljeni! Naslednji Viktorinov večer - Zgodovinski utrinki ptujskih samostanov - bo v petek, 25. septembra, ob 19.30 uri. Božena Čačkovič PTUJ / MLADINSKE UČNE DELAVNICE zdravo mesto in Centra interesnih dejavnosti. Teme Blazno resno o življenju Po uspelem lanskoletnem projektu bodo tudi le- tos potekale mladinske učne delavnice, namenjene srednješolski mladini, njihov cilj pa je izboljšanje kvalitete življenja. Projekt traja 14 dni in zajema prikaz osnovne teme, diskusije, delov majhnih sku- pinah in učenje formiranja pravilnih stališč v pro- cesu odločanja. Skozi te dejavnosti naj bi mladi do- bili spodbudo, da sami najdejo rešitve svojih pro- blemov. Učne delavnice bodo potekale v dvorani CID na Ptuju od 28. septembra do 15. oktobra med 19. in 21. uro. Pri izvedbi programa sodelujejo študentje iz Ptu- ja in Ormoža, pomagali pa jim bodo strokovnjaki z zdravstvenega področja. Izvajalec programa je ADRA ob podpori Mestne občine Ptuj skozi projekt Ptuj - projekta so razporejene po posameznih delavnicah: 28. 9. Zdravje kot celota, 29. 9. Mene nihče ne razu- me, 30. 9. Prijateljstvo, 1. 10. Zdrava prehrana, 5. 10. Prijateljstvo na višjem nivoju - 5000 metrov, 6.10. Ko sem pijan, izginejo vse skrbi, 7. 10. Odnosi med spo- loma, 8. 10. Ce pa to vsi počnejo, 12. 10. Smisel živl- jenja, 13. 10. Šola lepega vedenja, 14. 10. Odvržene vrednote, 15. 10. Kvaliteta življenja - naš skupni cilj. V nadaljevanju učnih delavnic, ki jih predvidevajo enkrat tedensko, načrtujejo pripravo programa za obisk v domu upokojencev, izdelavo publikacije, iz- delavo novoletnih daril, pripravo lutkovne igrice. Delavnice na vse teme vsebujejo spoznavanje skozi test, formiranje "marjetice", ki predstavlja spoznavan- je zdravja človeka kot celote, pripravo zdrave hrane, razvijanje altruizma, test za ugotavljanje značajskih lastnosti, športne dejavnosti, izdelavo plakatov, pu- blikacij, razstavo fotografij, literarni večer ... vki ORMOŽ / RAZSTAVA V OŠ NA HARDEKU Ormož ¥ dmvnini Od petka je v prostorih osnovne šole Ormož na Hardeku na ogled razstava Ormož v davnini, ki jo je pripravil Brane Lamut iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Direktorica muzeja dr. Marjeta Cig- lenečki je v nagovoru opozorila na prelomen pomen letošnjega leta za mesto Ormož, ki je bo- gatejše za pomembno pridobitev - gimnazijo. In čeprav v svojih programih muzej ni načrtoval tovrstne razstave, so skladno z novo potrebo postavili razstavo izrazito didaktičnega značaja, namenjeno predvsem osnovnošolcem in gimnazijcem. Gotovo pa bo zanimiva tudi za starejše obiskovalce. Najdbe so razstavljene v sedmih vitrinah, slikovni in tekstovni material pa na več panojih. Učenci bodo pri spoznavanju pre- teklosti poslej lahko svoje okolje primerjali z dogajanji v drugih delih Evrope. Razstavo je odprl župan Vili Trofenik in poudaril, da občina Ormož ne želi biti le pasiven soustanovitelj Pokrajin- skega muzeja Ptuj, ampak želi ak- tivno sodelovati. Župan je pre- pričan, da z najdbami bogat Ormož potrebuje muzej. V tem času se tudi že približujejo ure- sničitvi tega cilja, saj se dogovar- jajo za odkup pristave ormoškega gradu za potrebe muzeja v Ormožu. vki Razstava je didaktična in je namenjena predvsem učencem in dijakom MARIBOR / AKCIJA POLICIJSKEGA SINDIKATA KONČANA Imbnnt fto/fioffsl poffclsfI Akcija Izbirajmo najboljšega Policista in kriminalista, ki jo je '>d 1. junija do 31. julija izvajal območni policijski sindikat Ma- ribor, je naletela na velik od- Jiiev, saj je pri izbiri sodelovalo ^eč kot 2.000 oseb. Med naj- boljšimi so tudi policisti s ptuj- ^l^ega in ormoškega območja. Gre za nadgradnjo lanskoletne akcije, v kateri so ocenjevali le Policiste, letos pa so v ocenjevan- vključili še kriminaliste. Zave- ^3)0 se namreč, da so oboji ne- !^shno na očeh domače in tuje l^vnosti, ki ocenjuje njihovo delo življenje. Po drugi strani želijo ^ to akcijo prispevati k večjemu zgledu policistov in kriminalis- |ov. Zato so ocenjevali urejenost, "komunikativnost, vljudnost in Prijaznost, dostopnost, zado- voljstvo' z delom ter" delovno uspešnost. Po preštet ju glasov je za naj- boljšega policista posebna komi- sija proglasila Franca Vertiča s policijske postaje Maribor 1, na drugem mestu je Davorin Vrabl s postaje prometne policije Mari- bor, na tretjem pa Borut Umaut iz PP Maribor 2. Z našega območja je na 5. mestu Sašo Ze- lenko s postaje mejne policije Zavrč, na 8. mestu Franc Holc s PP Ptuj, na 10. Darko Štumber- ger s PP Ormož, na 11. Aleš Bez- jak s postaje mejne policije Gruškovje, na 12. pa Branko Šenkiš s PP Ptuj. Za najboljšega kriminalista je bil izbran Stanislav Kostanje- vec, na 2. mestu je Božidar Zit- terschlager, na tretjem pa An- drej Kolbl. Za najboljšo policistko je bila v letošnji akciji razglašena Irena Grah z Operativno-komunikacij- skega centra pred Olgo Vidovič in Cvetko Vidmar - obe s postaje mejne policije Šentilj. Komisija je za posamezne de- lavce prejela tudi negativne točke, vendar bodo o tem obvest- ili le svoje vodstvo in sodelavce. Uradna razglasitev rezultatov ter podelitev listin in nagrad bo v tednu policijskega sindikata, predvidoma v začetku oktobra. Po besedah generalnega direktor- ja policije naj bi prihodnje leto takšno akcijo ocenjevanja organi- zirali in izvedli na celotnem območju Slovenije. M. Ozmec 10 četrtek, 17. september 1998 - TEDNIK NASVETI ANTONIJA KRAJNC 7 Samoitbwdlsn[e Barvna terapija spada med najučinkovi- tejše zdravilne metode. Brezbolna je in nenevarna. Rdeča je najmočnejša, najto- plejša in najbolj živahna med bar- vami. Rdeča pomeni telesno živl- jenje, to je barva naše krvi. To je istočasno barva srca in ljubezni, po eni strani ponazarja ljubezen, po drugi pa agresivnost in imičenje. Pri uporabi rdeče barve (obsevanje) moramo biti previdni. Uporabimo jo, ko želimo obnoviti življenjske moči in sprostiti blo- kirane, ujete energije v telesu. Z rdečo lahko razrešimo kronične blokade, poživimo degenerirane funkcije organov, lurejamo pre- snovo in izločanje, vplivamo na prebavo. Zelena je barva uravnovešenja in tunirjenosti. Simbolizira upan- je, zadovoljstvo in zdravje. Pri zdravljenju jo uporabljamo za umiritev razdraženosti in dishar- moničnih stanj, za revitalizacijo telesa. Zelena barva lahko sprosti akutne blokade, zdravi vnetna, boleča stanja, krepi občutek sa- mozavesti pri negotovih ljudeh. Oranžna barva je med najaktiv- nejšimi barvami. Pomeni širitev, odprtost, življenje navzven, krepi občutke toplote, zelo pomembna je pri zdravljenju depresij in ma- lanholičnih stanj. Uporabljamo jo v barvni terapiji, predvsem takrat, ko nam manjka vitalnosti, veselja in življenjske radosti. Oranžna spodbuja prebavo, ščiti vranico. odstranjuje strupe in stranske učinke zdravil iz telesa. Modra barva je najbolj hladna, čista in globoka. Ponuja zadržanost, zaprtost v sebe, no- tranje življenje. Modra barva je simbol za nezavedno, notranji mir, nežnost in notranjo globino. Simbolizira barvo duhovnega raz- voja, hrepenenja po nematerial- nem svetu, to je barva duševnega zdravja, simbolizira vdanost. Z modro lahko dosežemo znižanje krvnega pritiska, to je najpo- membnejša barva za lajšanje težav v meni, lahko pozdravi kožno alergijo, odstranjuje bolečine pri krčnih žilah, učinkuje na sproščenost in pomirjevalno delu- je pri nespečnosti. Rumena je topla in svetla barva. Simbolizira prebujeno razume- vanje, izmenjavo mišljenj, giban- je. Rumena barva lahko zviša krvni pritisk, aktivira oslabljeno delovanje želodca in jeter, vpliva na prebujanje zanimanja za živl- jenje v sedanjosti in ne v prete- klosti. Vijolična spada med najbolj umetniške in matafizične, to je barva alkimistov, magije in misti- ke. Razpolaga z najvišjo frekvenco in najkrajšo valovno dolžino vid- nega svetlobnega spektra. Simbo- lizira duhovne izkušnje in zave- danje. To je barva New Agea - vodnarjeve dobe oz. barva inspira- cije. Pri eksperimentiranju s to barvo bomo ugotovili, da navadno deluje ugodno osvežilno, pri daljšem delovanju pa lahko izzove glavobol. To je barva z naj- močnejšim očiščevalnim delovan- jem, ki tako deluje predvsem na duhovnem nivoju. Z vijolično barvo lahko vplivamo na neiu-av- novešenosti v značaju. Pomagajmo si z barvnimi oblačili, barvno uglašeno prehra- no, izbiro pohištva po intuiciji, z meditacijo na barve, pitjem barv- ne vode. Recept za "izdelavo barvne vode" V barvni kozarec ali steklenico (barvo izberemo v odvisnosti od zdravstvenih težav) nalijemo vodo in postavimo za dve lu-i na sonce, pokrito s papirjem ali kakim dru- gim naravnim materialom. Pije- mo po požirkih pred obroki. Razmišljajmo v barvah, o bar- vah, izberimo priljubljene barve zase in svoje okolje. ŠESTI KORAK: ZdravUne rastline Zdravilnih rastlin je veliko, ne- katere mogoče poznamo, nekate- rih pa sploh ne. Seveda nam ne bi veliko pomagalo, če bi se s knjigo o zdravilnih rastlinah sprehajali po naravi in iskali tiste, ki bi nam pomagale. Nadaljevanje prihodnjič PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 190. NAD Zairofi, družina in duševno zdrttvfe 51. nadaljevanje Družina nevro- tičnega otroka - 5. nad. Otrok v vlogi nado- mestka za brata ali sestro Pogosto prenašajo starši na otroka čustva, ki so jih gojili iiekoč do svojega brata ali sestre. Če starši p<,)dzavestno doživijo otroka v tej vlogi, potem jih vodi večinoma nerazrešena rivalitet- na problematika. Rivaliieta z otrokom kot nado- mestkom za brata ali sestro se lahko kaže na različne načine. Ena izmed oblik je ta, da eden od staršev ne ž-eli deliti ljubezni zakonca s svojim istospolnim otrokom. Drug primer imamo pri materi, ki iz svojih neraz- rešenih kompleksov doživi sina kot svojca brata in nanj sedaj prenese vse pretekle nerazrešene občutke nevoščljivosti, zavisti zaradi njegove moškosti, ljubo- sumnost in drugo. Nadalje ima- mo stai-še, ki so v otroštvu trpeli, ker so se čutili zapostavljene, manj pametne, manj lepe ali močne od svojih bratov di ses- ter, in sedaj s strahom pričakuje- jo, da jim bo otrok zadal iste nar- cistične rane. Večinoma so taki starši stalno na preži. Tisto, kar želijo, je, uje- ti otroka pri ustreznem frustra- cijskem ravnanju in ga zanj kaz- novati. Včasih je zaslepljenost tolikšna, da sežejo maščevan- ju nad domnevnim nadomest- kom, še preden je otrok sploh kaj storil. Možno je tudi, da se eden od staršev rajši oprime dru- ge taktike: namesto maščevanja se otroka zaradi strahu pred ri- valiteto raje izogiba. Posledice so za otroka seveda usodne in sežejo do stalnega za- postavljanja, podcenjevanja in kritike pa tja do popolne zapuščenosti. Naslednjič pa bomo začeli go- voriti o otroku v vlogi nado- mestka /a neki del osebnosti staršev. mag. Bojan Sinko &ri (11) Iz sirov ne pripravljamo samo okusnih sirovih plošč, am- pak so pogosto dodatek nešteto jedem. Lahko jih upo- rabljamov pri pripravi jedi, kot dodatek, nadev, prilogo ali kot podlago jedem. Siri so slani, zato to upoštevamo pri pripravi jedi. Pri nepravilni uporabi ali izbiri sira ta pri kuhanju pokaže tudi svoje pomanjkljivosti, na pri- mer če smo ga preveč segreli, se sesiri, beljakovina v njem se loči od maščobe in sir se vleče. z naribanimi siri, to so najpo- gosteje trdi siri, le izboljšamo jedi - omake. Takrat jedi le prevremo oziroma kuhamo toliko časa, da se sir raztali. Omake, ki jih pripravl- jamo iz sira, ne smejo nikoli močno vreti in jih tudi ne pogre- vamo; s premočnim vrenjem zgu- bijo tipični okus in se preveč zgos- tijo. Trdi in zreli siri lažje vzdržijo visoke temperature kot mehki, ravno zaradi tega so par- mezan in drugi trdi siri tako cen- jeni v kuhinji. Vrjetno ste že slišali za znameni- te švicarske fonduje, ki so zelo priljubljeni tudi pri nas. Zanje moramo uprabiti izključno zrele sire, da se ne vlečejo, ko ste jih se- greli. Kot dodatek za okus uporablja- mo najpogosteje sir, ki ima izrazi- to orehast, vendar ne premočan okus. Verjetno ste že ugotovili, da imam v mislih star parmezan. Na- ribanega postrežemo pri kosilu z italijanskimi testeninami, lepo se poda tudi k rižotam ter večinoma k ribjim in nekaterim zelenjav- nim jedem. Parmezan se pri segre- vanju le zmehča, ne pa raztali, in tako skoraj ni mogoče, da bi se začel vleči. Primeren dodatek za okus je tudi grojer. Zaradi veliko mačšobe bogati in dopolnjuje ve- liko jedi in se hitreje zmehča kot parmezan. V Franciji je pril- jubljen za omake, narastke in raz- na peciva. Grojer lahko zamenjate tudi s cheddarjem in enakovred- nimi angleškimi suhimi siri. Kot dodatek za okus služijo tudi siri s plemenito plesni j o, pogosto v svetlih in solatnih omakah. Če uporabljamo sir kot oblogo, izbiramo take, ki se hitro raztalijo in so prijetne barve. Uporabimo lahko mehke sire in tudi sire, ki so kremastih struktur. Primerni za oblogo so tudi mehki siri, kot bel paese ali brie, ki vpliva tudi na okus jedem Nekateri siri se razta- lijo šele, če jih narežemo na zelo tanke rezance ali kocke. Siri, kot je grojer, se vedejo nekoliko dru- gače, moramo jih nastrgati in po rjavenju pogosto naredijo skorjo, kar zelo pomaga pri pripravi grati- niranih jedi z bešamelom in pri pripravi znamenite francoske čebulne juhe. Tudi mehki kozji sir se lepo topi in rjavi in je prime- ren za pizze, zelenjavne jtihe in druge jedi. Najbolj univerzalno pa lahko uporabljamo sire kot nadev. Če uporabljamo mehke sire, jih narežemo na rezine, nato jih ob- damo s testom, zelenjavo ali naložimo v plasteh v kombinaciji z jajčevci ali krompirjem. Pri pri- pravi teh jedi lahko kombiniramo tudi dva sira, ki sta različna po okusu oziroma se dopolnjujeta. Prav tako ju zavijemo v testo, na primer tanko pečene palačinke, in nato dunajsko ali pariško panira- mo ter ocvremo. Še boljše pa je, če nadevamo testo, na primer re- zančevo, z nadevom, ki smo ga pripravili na osnovi skute z raz- ličnimo dodatki. Skuti bi lahko dodali zelišča, suhomesne dodat- ke in začimbe. Tako pripravljene testeninice skuhamo, zabelimo in ponudimo s solato kot samostojno jed. Tako pripravljene testenine lahko kupimo v trgovini kot ra- viole. Lahko pa si pripravite tudi sirove krokete. Danes nam pravzaprav tržišče in bližnja mlekarna ponujata kar ne- kaj sirov, iz katerih lahko naredi- ^ mo kvaliteme sirove jedi. Nada Pignar, učiteljica ktiharstva PiSE: ING. MIRAN GLUSIC / Vtt v jesent Kdo si ne bi želel in se veselil lepe jeseni bolj kot vrtičkar! V lepi je- seni vrtni sadeži bolje dozore, spravilo pridelkov je prijetnejše, vrtno rastlinje pa se bolje pripravi na zimsko mirovanje. Po vremenskem pregovoru "Če je na mali šmaren lepo, rado ostane še dva meseca tako!" se nadejajmo še lepi jeseni. V VRTU * Medtem ko V SADNEIVI VRTU že obiramo srednje pozne sorte jablan in hrušk, od katerih smo najkakovostnejše plodove namenili za zim- sko hrambo, pripravimo prostor za shranjevanje. Obrano sadje v hrambi nadaljuje dozorevanje od drevesne k užitni zrelosti. Kako dolg bo ta proces in kakšna bo trpežnost shranjenega sadja, je od- visno od primernosti prostora, v katerega bomo sadje vložili. Jabolka in hruške se najbolje ohranijo pri ena- komerni nizki toploti 5 do 8C in primerni, okrog 80-odstotni zračni vlagi. Prostor, namenjen sadju, mora biti zračen in čist, v njem ne sme biti nobe- nih drugih svežih odprtih živil in krmil, prav tako pa tudi ne kemikalij. Sadje je namreč izredno dov- zetno za tuje vonjave, zaradi česar lahko postane neužitno ali neuporabno, če smo ga shranili v ne- primeren prostor skupaj z drugimi materiali. Ker v domačih gospodinjstvih običajno ne razpolaga- mo z idealnim prostorom za hrambo manjših količin sadja, si za ta namen uredimo dovolj veliko nišo, ki naj bo dovolj oddaljena od izvorov toplote, kot so razne peči za centralno ogrevanje in njiho- vo razvodno omrežje. Prostor mora omogočati dobro zračenje, stene morajo imeti toplotno izola- cijo, da bo temperatura čim enakomernejša, in da ga je od časa do časa mogoče prebeliti in z žve- planjem razkužiti, če pa je prostor presuh, pa mora biti omogočeno dodatno vlaženje. Prostor, namenjen za hrambo sadja, pred vnosom sadja temeljito očistimo, pobelimo z apnenim beležem, police, podstavke in morebitno drugo opremo umijemo s 4- do 5-odstotnim lugom ali vročo mil- nico in jih dobro posušimo. Shrambo zapremo in zažveplamo s 15 do 20 gr žvepla na kubični meter prostora. Po dveh ali treh dneh prostor odpremo in dobro prezračimo. Sadje, namenjeno v zimsko hrambo, naj bo skrbno prebrano, nepoškodova- no, suho in ohlajeno na nočno temperaturo. Naj- bolje je, če ga spravimo v nove lesene sadne za- boje, če pa so rabljeni, pa naj bodo temeljito očiščeni. V OKRASNEIVI VRTU zaradi pestrosti gojimo najrazličnejše zvrsti okrasnega rastlinja, ki ga deli- mo na eno- in dvoletne cvetnice ter trajnice in drevnine. Trajnice imajo za razliko od drevnin svo- je nadzemne organe zelnate, ki ne olesene. Pri večini vrst se v zimskem času nadezmni organi posuše in odmro, ostanejo pa korenika, korenine, čebulice in gomolji kot trajnica v vlogi korenin. Okrasne trajnice imajo široko uporabo pri ocvet- iičenju vrta. Po obliki in načinu rasti so pritlične, plezeče in pokrovne za ozelenitev sklanjakov, cvetličnih gredic in grednih obrobkov, ter nizke do visokostebelnih in ovijalke. Večino vrst okrasnih trajnic razmnožujemo in posajujemo s koreninami ali deli korenik in prav za te vrste je sedaj čas za sajenje in presajanje, da se do zaključka vegetaci- je oziroma do zime še dobro vkoreničijo in utrde za prezimitev. S tistih, ki se razmnožujejo s seme- ni, zbiramo sedaj plodove in semena, za tiste pa, ki jih razmnožujemo s potaknjenci, pa je septem- bra primeren čas, da si le-te pripravimo. V ZELENJAVNEfVI VRTU je sredi septembra še čas za setev zimske solate. Pridelovanje zimske solate na prostem brez vsakih varoval in pripo- močkov v naših vremenskih razmerah ni zmeraj uspešno, zato velja posvetiti pozornost dobro iz- biri in pripravi zemljišča, času setve in izbiri najpri- mernejše sorte. Zimske sorte solate imajo od vseh solatnic naj- daljšo rastno dobo - 8 do 9 mesecev - in prenese- jo precej nizke temperature. Gojimo jih v plodnih, humoznih, toplih in rahlih tleh. Zemljišče naj ne bi bilo izpostavljeno hladnim zimskim vetrovom, še posebej če je cesto brez snežne odeje. Sejati je ne smemo v pregnojena tla, saj bo posevek na pustejših tleh odpornejši proti mrazu. Sicer pa so- lata ni zahtevna na gnojenje, če pa se že nameni- mo gnojiti, pa pri pripravi tal posejemo mešano gnojilo nitrofoskal, ki vsebuje čim manj dušika. Solato sejemo bolj na redko, predvsem pa ena- komerno. Ko vzkali in razvije 2 do 3 prave liste, jo preredčimo na razdaljo 15 do 20 cm. Prazna mes- ta izpopolnimo s sadikami istega posevka, pri čemer sadika ne sme biti posajena globlje, kot se je razvila v setvenici. Najbolje prezimi nepresajena solata, ki smo jo primerno razredčili na gredici. Zimsko solato je priporočljivo sejati v več setvenih rokih avgusta in septembra, ker v ugodni jeseni prebujno razvite rastline slabše prezimijo, včasih je uspešnejša zgodnja, drugič spet pozna setev. Za naše vremenske in talne razmere so pripo- ročene zimske mahkolistne solatne sort nansen, zimska rjavka in pezilla. Miran Glušič, ing.agr. Krvodajalci 25. AVGUST - Irena Kukovec, Rujska c. 25, Ormož, Branko Drevenšek, Mihovce 48, Jožef Sirec, Nadole 33, Ivan Petek, Žabjak 54, Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Ki- dričevo, Marjan Sakelšek, Potrčeva 42, Ruj, Alojz Gaj- ser, Stanečka vas 12, Miran Lozar, Borisa Kraigherja 2, Kidričevo, Benjamin Ivančič, Strnišče 23, Jože KampI, Zg. Hajdina 104/č, Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b, Zvonko Kolednik, Ul. 25. maja 3, Ruj, Alojzija Spevan, Jurovci 18/a, Jožica Kos, Miklošičeva 3, Ruj, Anton San- ko, Potrčeva 40, Ruj, Leon Zoreč, Gregorčičev drevored, Ruj, Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 6, Vlado Belšak, Panonska 5, Ruj, Slavko Repec, Zg. Pristava 37, Branko Rojko, Grajenščak28, Žvko Lazič, Ul. 25. maja5, Ruj, Janez Mlinaric, Nova vas pri Markovcih, Alojz Mag- dič, Pršetinci 33, Marjan Murko, Podvinci 130, Franc Kump, Senčak 11, Jože Sluga, Ciril-Metodov drevored, Ruj, Milena Petek, Slovenja vas 38/a. 27. AVGUST - Janez Petek, Rucmanci 65, Branko CizerI, Mala vas 11, Zdravko KrošI, Savinsko 38, Drago Smolin- ger, Golobova8, Ruj, Stanko Jus, Rujska Gora 2, Miros- lav Dobič, Mihovce 24, Jožica Medved, Župečja vas 60/a, Kar! Horvat, Mestni Vrh 54/b, Bogdan Kores, Medvece 14, Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Franc Prelog, Mar- kovci 52, Robert Tibaut, Mezgovci 12/a, Marjan Jozič, Kajuhova 1, Ru[, Darko Kornet, Kajuhova 9, Kidričevo, Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ruj, Marjan Frsel, Zg. Haj- dina 40, Stanislav Širovnik, Zg. Hajdina 197, Miranda Brodnjak, Hajdoše 56/a, Danijel Soršak, Draženci 35/c, Josip Smontara, Slovenska 46, Ormož, Vilko Turk, Lov- renc na Dr. polju 6, Drago Furek, Draženci 87/a, Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137, Albin Topolovec, Grdina 1, Dani- el Jeza, Kajuhova 11, Kidričevo, Renato Rižner, Apače 118, Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14, Radko Rodošek, Planjsko 23, Jože Liponik, Markovci 23/b, Leon Kozen- burger, Pergerjeva 15, Ruj, Stanko Janžekovič, Prerad 40, Miran Gajser, Kajuhova 11, Kidričevo, Miran Podhost- nik, Zg. Hajdina 10, Milan Munda, Ul. 25. maja 5, Ruj, Zvonko Kolar, Apače 188, Janez Peklič, Kraigherjeva 17, Kidričevo, Karlo Šuligoj, Apače 59/a, Janko Zavec, Mala Varnica 17, Janez Čeh, Krčevina69, Albin Petrovič, Vare- ja 6, Stanko Kovačec, Zrkovska c. 184/a, Maribor, Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ruj, Janez Šilak, Slomi 16, Darko Drčič, Zagrebška 50, Ruj, Gorazd Inkret, Kraig- herjeva 21, Ruj, Drago Arnuš, Kraigherjeva 9, Kidričevo, Andrej Forstnerič, Pobrežje 132, Anton Mohorko, Trno- vec 11, Franc Mojzer^ Apače 43, Silvo Petek, Trajanova9, Ruj, Igor Mohorko, Zenik 19, Slavko Jerebic, Zagorci 21, Andrija Hojski, Zg. Duplek 49, Danijel Vrbnjak, Mezgovci 7, Janez Javornik, Žikarce 12, Milan Rajh, Trnovci 23, Božidar Vasiljevič, Vrablova20, Maribor. 1. SEPTEIVIBER - Vlado Prapotnik, Mihovci 31, Ivan Hen- tak, Gubčeva 5, Ruj, Stanko Veldin, Ul. 5. Prekomorske 17, Ruj, Mirko Horvat, Gornji Dolič 27, Vesna Kornik, Ilčeva21, Ruj, Miran Ostroško, Videm 10/a. 3. SEPTEIVIBER - Bojan Fras, Potrčeva 22, Ruj, Boris Vukan, Dr. Kovačiča 4, Ormož, Bojan Meško, Kajžar 35, Vlado Kmetec, Slovenskogoriška c. 15, Ruj, Milka Babo- sek, Štuki 5/a, Ruj, Silva Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo, Daniel Vrtačnik, Markovci 7. Zvone Bohinc, Juršinci 34/. Martin Brec, Volkmerjeva7, Ruj, Bojan Cimerlajt, Tomaz 16, Roman Grabar, Dornava25, Branko Klemenčič, Her- cegova 6, Ruj, Dejan Doki, Orešje 15, Alojz Pihlar, Dor- nava 66/a, Slavko Jesih, Prvomajski trg 15, Poljčane, Ludvik Lepej, Marjeta na Dr. polju 8, Franc FridI, Zg. Haj- dina 97/a, Alfonz Strnad, Hajdoše 43/a, Ludvik Kokol- Dravska8, Ruj, WalterSlatinšek, Geršakova 16, Maribor Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a, Majda Lepej, Marjeta na Dr. polju 8, Igor Kožar, Mlinska c. 3/b, Ruj, Zvonko Spa- ninger, Šolska 4, Miklavž na Dravskem polju, Fra^c Lašič, Marjeta na Dr. polju 6; Ivan Teskač, Arbajterjeva^. Ruj. fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998 11 SOISrVO, ZANIMIVOSTI SLOVENSKA BISTRICA / HRAMI UČENOSTI SO ODPRLI SVOJA VRATA ... JI lefu v fefo mant Mortev ppega septembra so v slovenjebistriški občini hrami učenosti na stežaj odprli vrata. Po- dobno kot drugod so tudi tukaj prve šolske dni policisti skupaj z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbeli za varno pot šolarjev do šole in nazaj, še posebej tam, kjer so šole tik ob cestah z močnim prometom. Prav člani sveta so se prvi šolski dan potrudili in prvošolčkom razdelili 394 kresničk, rumene rutice pa so naj- manjši pravi šolarji od zavarovalnice prejeli že prej. podobno kot drugod po Sloveniji ugotavlja sta- tistika tudi v slovenjebistriški občini iz leta v leto manj šolarjev. Še v lanskem šolskem letu jih je drgnilo šolske klopi 3311, letos pa jih je le še 3239 ali 72 manj. Napovedi za prihodnja leta so raz- lične. V nekaterih krajih je zaznati malenkostni porast, drugje upadanje ali pa enako število šolar- jev kot sedaj. V slovenjebistriški občini je prag za- resne šole v letošnjem šolskem letu prestopilo 355 prvošolčkov. OŠ POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKA BISTRICA Po številu učencev, teh je v letošnjem šolskem letu skupaj s podružnično šolo na Zgornji Ložnici 1165 (24 manj kot v lanskem šolskem letu), je OŠ Pohorskega odreda druga najmočnejša v državi. Seveda se ubadajo s številnimi problemi, predvsem prostorskimi. Ob tem si prizadevajo, da bi drugo osnovno šolo v mestu le pričeli graditi in bi razbremenili sedanjo. Kot je povedal ravnatelj prof. Ivo Ajdnik, zaradi prostorskih težav ni po- gojev za prehod na devetletno šolanje. Upa, tako kot mnogi drugi v mestu Slovenska Bistrica, da bo ponovitev samoprispevka, ki bo med drugim pogoj za gradnjo druge osnovne šole v kraju, le uspela. 05 ŠMARTNO NA POHORJU Na šoli imajo 144 učencev, v prvi razred pa jih je letošnje šolsko leto prišlo 17. Ravnateljica Neven- ka Potisk-Dovnik je povedala, da bo število učen- cev upadalo še kakšno leto. Vzpodbudno pa je šte- vilo rojstev v zadnjih nekaj letih, tako da se bo po letu 2000 na tej šoli število šolarjev nekoliko povečalo. OŠ LAPORJE v laporski osemletki drgne šolske klopi v letošnjem šolskem letu 156 šolarjev, v prvi razred pa jih je prišlo okroglih 20. Ferdo Ključevšek, ravnatelj, je povedal, da je s tem številom prvošolčkov zadovoljen, prav tako s statistiko pri- hodnjih treh let, saj pričakujejo podobno število otrok. Po številu rojstev - v veliko družinah se že odločajo za več kot dva otroka - pa lahko pričaku- jejo celo porast števila šolarjev. Kot je povedal, imajo na šoli še vedno prostorsko stisko in učenci drugega razreda so še vedno v veroučni učilnici Slomškovega doma, vendar kot pravi, bodo ob adaptaciji stare šole in dozidavi novih prostorov prav gotovo veseli. OŠ TIN JE Na tej pohorski osemletni šoli imajo v novem šolskem letu vpisanih 87 šolarjev, od tega 12 prvošolčkov. Kljub lepo urejeni šoli, med drugim imajo tudi najbolje opremljeno računalniško učil- nico v občini, pa težko dobijo otroke z mejnega območja domačega in ložniškega šolskega okoliša, saj se vsako leto po nekaj staršev odloči, da bodo svoje otroke raje pošiljali na Zgornjo Ložnico, ka- mor je bližje kot pa na Tinje. Letos so to štirje šolarji in ravnatelj Janko Kovačič pa je ob tem omenil, da je število šolarjev enako kot lani, ven- dar so ob takih primerih, kot je letošnji, na šoli nemočni. OŠ POHORSKEGA BATALJONA OPLOTNICA Po sklepu državnega zbora bo po novem Oplot- nica samostojna občina, tako da tokrat govorimo zadnjič o oplotniški šoh in njenih podružnicah v okviru slovenjebistriške občine. Ob šoli gradijo novo telovadnico, ki je na bistriškem občinskem svetu povzročila kar veliko polemik. Kot je pove- dal ravnatelj Rudi Levart, je letos na šoli skupaj s podružnicama Prihovo in Kebljem 514 šolarjev, kar je 26 otrok manj kot leto poprej. Prvošolčkov je 50: na Prihovi samo trije, na Keblju devet in v Oplotnici 38. Kot smo še izvedeli, je problem rav- no Prihova, ki leži nekako na razpotju med Oplot- nico, Slovensko Bistrico in Konjicami. Veliko otrok z mejnega območja njihovega šolskega oko- liša se odloči za šolo na Zgornji Ložnici ali pa jih starši, ki delajo bodisi v Slovenski Bistrici ali Konjicah, odpeljejo kar s sabo. 054. INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA Tudi k tej šoli sodita dve podružnici - na Prager- skem in Zgornji Polskavi, kjer poteka pouk od prvega do četrtega razreda. Ravnateljica Cvetka Belca je povedal, imajo letos na vseh treh šolah 391 šolarjev - celo enega šolarja več kot v minu- lem letu. Prvošolčkov je v letošnjem šolskem letu 50, na Zgornji Polskavi 23, na Spodnji Polskavi 12 in na Pragerskem 15. OŠ A. ČERNEJEVE MAKOLE Ravnateljica Jožica KavčiC^je s številom letošnjih prvošolčkov zadovoljna, saj jih je kar 24, kar je za ta kraj lepo število. Seveda bi bila bolj za- dovoljna, če bi jih bilo še nekaj zraven, ker bi po- tem lahko imeli dva oddelka, kar je bila do nedav- nega na tej šoli tradicija. Tudi naslednje leto jih pričakujejo toliko, drugače pa je letos vseh šolarjev 187, leto poprej pa jih je bilo še 192. Tudi pri njih se ukvarjajo s številnimi problemi, vendar sva se dogovorili, da o tem kdaj drugič, ko bomo tudi tem zadevam dali več prostora. Glavni vzrok vsega pa je pomanjkanje denarja. OŠ ČREŠNJEVEC v letošnjem šolskem letu obiskuje tukajšnji hram učenosti 135 šolarjev, od tega jih je v prvem razredu komaj osem. Nič zato, je menil ravnatelj Jože Mohorko, saj bo že v prihodnjem šolskem letu normalni oddelek prvega razreda, podobno sliko pa kažejo tudi vsa prihodnja leta. OŠ MINKA NAMESTNIK - SONJA SLOVENSKA BISTRICA v zavodu je v letošnjem šolskem letu vseh šolar- jev 80, od tega le en vpisan v prvi razred. Ravna- teljica Darinka Jelič-Bizjak je ob tem menila, da mejnim primerom otrok ob kategorizaciji brez dvoma s tem, da jih pošljejo v normalno šolo, dela- jo krivice, saj kasneje, najprej v četrti razred, le pridejo v šolo s prilagojenim učnim programom. Mnogo problemov takih šolarjev bi lahko rešili prej, če bi prišli pravočasno v okolje, ki jim ustre- za. Ob 50 otrocih, ki jih imajo v šoli, imajo v njiho- vem zavodu druge razvrščene še v treh oddelkih vzgoje in izobraževanja ter v enem oddelku varst- veno-delavnega centra. K njihovemu zavodu sodi tudi internat, kjer trenutno živi 38 otrok. OŠPOLJČANE Da število otrok v slovenjebistriški občini re- snično upada, je najlepši primer osnovna šola Poljčane, saj je po besedah ravnatelja Staneta Kovačiča bilo še pred šestimi leti na šoli 473 šolar- jev, danes pa jih je komaj 380,11 manj kot leto po- prej. To število bo še upadalo in v naslednjih treh letih lahko na šoli pričakujejo le okoli 350 otrok. Prvošolčkov imajo letos 42 in so razvrščeni v dva oddelka. Drugače imajo na šoli z novo telovadni- co, to so odprli pred letom dni, vse v zvezi s pou- kom urejeno. Kot je omenil ravnatelj, pa bo ob takšnem upadanju šolarjev sčasoma problem, kje zaposliti vse učitelje, ki so na šoli. DVAJSET MILIJONOV ZA SPROTNO VZDRŽEVANJE Na vsaki izmed desetih centralnih šol v slovenje- bistriški občini je bilo skupaj s podružnicami v času šolskih počitnic nadvf^ivahno. Za sprotno vzdrževanje šolskih stavb - to delo najpogosteje opravljajo med poletnimi počitnicami - so porabili več kot 20 milijonov tolarjev. Največ denarja - 4,5 milijona tolarjev - je šlo za vzdrževanje največje šole v občini - OŠ v Slovenski Bistrici, ki premore kar tri stavbe. Tako so na matični šoli popravili v učilnicah in sanitarijah svinčene odtoke, streho ter ograjo na stopnišču. V stavbi na Vošnjakovi v Slovenski Bistrici so morali zatesniti okna, na podružnični šoli na Zgornji Ložnici pa popraviti sanitarije. V Oplotnici so v času poletnih počitnic popravili streho šole ter okna, kar je veljalo 3 milijone tolarjev. Na Spodnji Polskavi, pod to šolo sodita še podružnici na Zgornji Polskavi in Pragerskem, so za ureditev sa- nitarij ter popravilo grelca in avtomatike pri cen- tralni kurjavi porabili 2,2 milijona tolarjev. Na osnovni šoli Makole so morali popraviti okna ter obnoviti električno napeljavo, kar je bila obvez- nost še iz prejšnjega leta; dela so veljala 1,8 milijo- na tolarjev. Na osnovni šoli Crešnjevec so za zračenje in dodatno svetlobo vgradili v kuhinji okna v vrednosti 700 tisoč tolarjev. V Šmartnem so menjali ventile na radiatorjih, zatesnili okna ter obnovili pločevino na okenskih policah, kar jih je veljalo 600 tisoč tolarjev. Pri osnovni šoli Laporje so za 1,4 milijona tolarjev preplastili šolsko igrišče, v Poljčanah pa za 420 tisoč tolarjev izolirali fasado šole. Na osnovni šoli Minke Namestnik - Sonje v Slovenski Bistrici so se lotili popravila sanitarij ter električne napeljave, kar je veljalo milijon tolarjev. Brez dvoma so bili najskromnejši na osnovni šoli Tinje, kjer je popravilo strehe veljalo le 360 tisoč tolarjev. Na oddelku za družbene dejavnosti slovenjebi- striške občine pa v tem času pospešeno zbirajo in urejajo tehnično dokumentacijo ter drugo za no- vogradnje in adaptacijo stare šolske zgradbe. Na oddelku za družbene dejavnosti so tako štiri mili- jone tolarjev, sicer namenjenih za sprotno vzdrževanje glasbene šole, dodali sredstvom za usposobitev njenih novih prostorov. Gradbena dela bodo končali predvidoma 15. februarja pri- hodnjega leta, ko se bo glasbena šola, ki je sedaj v drugem nadstropju bistriškega gradu, v celoti pre- selilav nove prostore. Trenutno izbirajo najboljšega izvajalca del pri gradnji telovadnic na Črešnjevcu, Šmartnem in Spodnji Polskavi ter pri adaptaciji in dograditvi prostorov za pouk laporske osnovne šole. Dogo- varjajo pa se tudi že za naložbo na podružnični šoli na Zgornji Ložnici. Vida Topolovec TIIEN MRGOLE/STRANIŠČA v ANTIKI IN POIZKUS HIPOTETIČNE POSTAVITVE JAVNIH IN ZASEBNIH STRANISCVPETOVIJI Zametek civilnega mesta je torej nastal iz vojaške trdnjave, civilne- ga zaselka ob njem in naselbine domorodnih prebivalcev.^ Pri tem pa ne smemo pozabiti, ker je to za našo nalogo še posebej pomebno, da je bila skozi vse živl- jenje Petovije značilna tesna pove- zanost rimskih meščanov z niatično deželo. To pomeni, da so prebivalci s seboj prinesli že ustal- jene navade gradnje hiš, mest, obnašanja, hkrati pa so te navade in vplive svoje matične dežele tudi ohranjali zaradi tesnih vezi s cen- trom. Prav to dejstvo nam daje niožnost, da lahko prenašamo vzo- rec (gradnje hiš, foruma, javnih in osebnih stranišč) iz splošno znane literature tudi na Petovijo. fETOVIJA V I m ZAČETKU I STOLETJA SPLOŠNO .Kot sem že omenil, je v prvih le- ^.h 2. stoletja cesar Trajan presta- yjl vojaško postojanko na Dunaj, '^^tovija je ostala brez vojaške po- ^dke in njena uprava se je preo- blikovala v civilno. Mesto je dobi- la pravni položaj kolonije, naselbi- rimskih državljanov. Po Traja- se je imenovala COLONIA ^LPIA TRAIANA POETOVIO.^ ^ podelitvijo statusa kolonije je ^estu pripadlo obsežno zaledje, ki zagotavljalo dovolj hrane za hi- ^0 rast prebivalstva. Mesto pa verjetno ne bi nikoli bilo nič posebnega, če mu Hadrian ne bi podelil carinske uprave ("pu- blicum portoritmi Illirici") za ogromno območje od Švice pa tja do Črnega morja.^ Ta je stala na zahodnem delu mesta. V Petoviji sta bila tudi sedež arhiva za Zgorn- jo Panonijo in tirad za davek in dediščino. Vsi ti podatki nam pričajo o pomembnosti mesta. V gospodarskem in ktiltumem življenju se je mesto v 2. stol. močno razmahnilo in nastopil je čas blaginje. V Petoviji so vzcvete- le mnoge vrste gospodarskih dej- avnosti: trgovina, obrtne dejav- nosti (lončarstvo, kovaštvo, ste- klarstvo, kamnoseštvo). G. Curk je prepričan, da je bilo v mestu nekaj šol, kjer so se učili osnove branja, pisanja in računanja. Zanimivo je, da so v 2. stoletju znali skoraj vsi pisati in brati. To pa dokazuje tudi dejstvo, da so splošno upo- rabljali ne le denar (tega so že veli- ko prej), ampak tudi enome mere, uteži, koledar ... V začetku 3. stol. je Petovija dosegla največji obseg. Mesto je bilo tako veliko, da si od vhoda do izhoda porabil kar dve uri hoda. Ptuj je bil takrat največje mesto na današnjem ozemlju Slo- venije. Prav zato je konec 2. in začetek 3. stoletja čas, v katerem se bomo us- tavili. Prepričani smo, da je zaradi blaginje takrat imelo mesto tudi največ javnih in zasebnih stranišč. OPIS MESTA Mesto je bilo po vsebini podobno vsem rimskim mestom. Po obliki pa Petovija ni imela tiste značilne štirikotne oblike, ki jo poznamo iz večine literattire in jo je imela tudi Ljubljana - Emona.^ Petovija se je raztezala ob glavni prometni cesti (vzhod - zahod). Mesto je bilo najbrž neobzidano. Ob vpadnicah v mesto so bila, kot po drugih mestih, tudi v Peto- viji pokopališča. Največji sta se raztezali ob že omenjeni glavni cesti, ki je vodila od Celeje (Celje) do Savarije. Prvo se je raztezalo na zahodni, drugo pa na vzhodni stra- ni mesta. Glavna cesta je, kakor je za vsa rimska mesta običaj, vodila skozi center mesta. Ob njej so se vrstile zidane stanovanjske in poslovne hiše. Predvideva se, da so bile ceste in tilice tlakovane, ob straneh pa so imele kanale za odtok vode.^ Strnjena naselbina se je začela z zahodne strani na današnjem seve- rozahodnem robu Spodnje Hajdi- ne. To je bila trgovska mestna četrt (Vicus Forttmae)''. Tu so bile razne delavnice, carinska uprava in v zvezi z njo veliko skladišče (horrea). Ob robu dravske terase je bila četrt svetišč, kjer sta bila tudi dva mitreja (I. in 11.).^ Prvega so po- svetili carinski uslužbenci, kar je še dodaten dokaz, da je bila v bližini carinska uprava. Eno od svetišč je bilo namenjeno Vulkanu in Veneri, zakoncema kovaču in boginji lepote. Najdeni so še os- tanki drugih svetišč (Izida, Magne Matris). Druga, reprezentančna četrt se je raztezala na današnjem Zgorn- jem Bregu. Tu so zgradili velike in bogato opremljene stanovanjske stavbe z lemimi in zimskimi pros- tori, dakovanimi mozaiki. Ttikaj so bile tudi nekatere lončarske in steklarske delavnice. V reprezen- tančni četrti so bila tudi svetišča. Ttikaj je bil najden III. mitrej, pa tudi ostanki drugih svetišč (rečnemu božanstvu Dravi...). Del četrti je Drava odplavila.^ Opombe: ^ Jevremov, tipkopis, str. 4 ^ B. Jevremov, M. Tomanič- Jev- remov, Ptuj, uvod ^ Carina je delovala do leta 182. Jevremov, tipkopis, str. 3 Curk, Ptuj 1970, str. 24 ^ Glej knjigo Rimljan sem ^ Curk, Ptuj, 1970, str. 30 ^ To je edina četrt, za katero so odkrili tudi, kako se je imenovala. Posvečena je bila boginji sreče ^ Danes je varovan z zaščitno lopo Jevremov, tipkopis, str. 6 Jevremov, tipkopis, str. 6 Načrt mesta Petovije. Načrt sta izdelali leta 1997 M. Jevremov in M. Tušek za objavo v medna- rodni reviji. 12 četrtek, 17. s.piember 1998 - TEDN||t SZ NAŠIH KRAJEV DESTRNIK / ODPRLI TELOVADNICO IN SOLO Dogodek stoletja Niti slabo deževno vreme ni moglo preprečiti izjemno prazničnega razpoloženja Destrničanov in okoličanov, ki so minulo soboto tnimoma romali k novi večnamenski dvorani ter povsem prenovljeni in dozidani šolski zgradbi, la je svo- jevrstni gradbeni podvig in pomeni bistveno boljši standard za učence in učitelje v tem delu Slovenskih goric. Naložba je ocenjena na dobrih 425 milijonov tolarjev. i Med gosti je bilo veliko ugled- nih imen slovenskega politi- čnega in javnega življenja, veli- ko županov občin iz Prlekije in Spodnjega Podravja, poslancev državnega zbora in državnih svetnikov, strankarskih vodite- ljev (na vidnem mestu je bil predsednik SDS Janez Janša) in državna sekretarka v min- istrstvu za šolstvo in šport mag. Tea Valenčič. Pred osrednjo slovesnostjo, ki so jo morali zaradi dežja prestaviti v novo dvorano (ta je bila skoraj pre- tesna za več kot tisočglavo množico), je bila v farni cerkvi sv. Urbana svečana maša, ki jo je daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger. Že dan pred osrednjo slovesnostjo pa so na Destrniku odprli likovno razstavo del, ki so nastala na 19. srečanju likovnikov na De- strniku. Na ogled je bilo 32 zanimivih motivov Destrnika in okolice. Udeležence slovesne otvoritve je najprej pozdravil ravnatelj OS Destrnik Drago Skurjeni, slavnostni govornik pa je bil župan občine Destrnik-Trnov- ska vas Franc Pukšič. V svojem nekoliko daljšem nagovoru je podrobneje orisal kronologijo dogajanja in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k us- pehu enega največjih projektov v tem delu Slovenskih goric. Otvoritev večnamenske dvora- ne in prenovljene šole je označil za tamkajšnji "dogodek stole- tja". To je največji prispevek mlademu rodu, ki tako dobiva bistveno boljše možnosti za te- meljno izobraževanje. Zbranim je na kratko govorila tudi državna sekretarka v min- istrstvu za šolstvo in šport mag. Tea Valenčič. Menila je, da je otvoritev objektov veličastni dogodek in da je končana velika investicija, ki je pomembna tudi v širšem slovenskem prostoru. Po njenem prepričanju je naložba v znanje ena na- jpomembnejših, zanjo pa so potrebni nekateri pogoji, med katere sodijo tudi prostori. Zdaj bo standard otrok in učiteljev na Destrniku višji, pogoji za delo izjemno dobri, s prenovljeno šolo in telovadnico pa je pridobila celotna okolica. Tea Valenčič je ob tem še poudarila, da so na tej šoli vzpodbudni rezultati in da pričakuje tudi v bodoče prijetno in prijazno sožitje ter ustvar- jalno delovanje učiteljev in učencev. Finančno bo po njenih besedah naložba zaključena pri- hodnje leto. Posebej se je za- hvalila za trud in napore županu Francu Pukšiču in ravnatelju Dragu Skurjenemu ter zaželela šolarjem veliko smeha in prijet- nih uric v šoli. Po nagovorih so pripravili priložnostni kulturni program, v katerem so med drugim sode- lovali učenci OŠ Vitomarci, Trnovska vas in Destrnik. Številnim zaslužnim sode- lavcem in drugim so podelili priznanja za pomoč pri izvedbi projekta, po blagoslovu objek- tov, ki ga je opravil mariborski škof. dr.Franc Kramberger, pa je bilo pri tamkajšnjem gasil- skem domu še veliko družabno srečanje domačinmov in gostov. Kot se za takšno priložnost spo- dobi, so spekli kar vola na žaru. Marjan Toi Destrniški folkloristi so se veselili nove šole Ob odprtju so v šoli pripravili likovno razstavo; na fotografiji so med njenim ogledom mag. Teja Va- lenčič, ravnatelj Drago Skurjeni in mariborski škof dr. Franc Kramberger. Fotografiji: Tatjana IS^o- MARKOVCI / SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV Druienie šestdesetletnikoy v Markovcih so se pred tedni srečali nekdanji sošolci in sošolke tamkajšnje osnovne šole, ki so v letošnjem letu dopolnili 60 let. Mnogo se jih je odzvalo povabilu organiza- torjev srečanja. Po nekaj letih so si lahko znova podali roke in to je bila tudi priložnost za obujanje spominov. Nazadnje so bili nekdanji so- šolci skupaj pred desetimi leti kot abrahamovci, zato je bilo tokratno snidenje znova nekaj posebnega zanje. Za srečanje so si izbrali zadnjo avgustovsko soboto in pozno v noč obujali spomine na lepe in tudi manj prijetne otroške ter mladostne dni, povezane seveda s šolo. Ve- sela druščina sošolcev se je spo- mnila na marsikateri že skoraj pozabljeni dogodek iz šolskih dni, na mladostna in tudi poz- nejša leta življenja, ki so vsa- kemu prinesla dobro in slabo. Niso pozabili tudi na šolske pri- jatelje in učitelje, od katerih so Foto: Laura se poslovili v zadnjih letih. Na koncu so si zaželeli pred- vsem zdravja in zadovoljstva ter si obljubili, da se kmalu spet do- bijo v rodni vasi. TM fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998 13 ORMOŽ / V DOBREM LETU ZGRADILI OBVOZNICO OdprofvNen prometni zamašek l^inuli petek je bila slovesno predana prometu obvoznica Ormož. Po mnenju ministra za promet in zveze mag. Antona 0ert>auerja obvoznica ni le ovinek okoli Ormoža, ampak zago- (ovilo za varnejše in kvalitetnejše življenje domačinov ter hit- fejšo pot do cilja tistim, ki potujejo mimo Ormoža, predsednik uprave DARSA Jože Brodnjak pa je ob slovesnem trenutku opozoril na zahtevno nalogo, ki je pred njimi, nam- reč vzdrževanje razpletene mreže slovenskih cest. potem ko je minister Bergauer slovesno prerezal vrvico, se je po obvoznici zapeljala kolona prvih vozil. Kar precej jih je nato zavilo na dvorišče ormoškega gradu, kjer je svečanost pripravil ormoški župan Vili Trofenik. V svojem nagovoru se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k izgradnji ob- voznice, in poudaril, da bo tako izbrisana še ena izmed črnih točk v severovzhodni Sloveniji. Leta 1992 so se namreč župani od Slovenske Bistrice do Len- dave zbrali in oblikovali stališča v zvezi s cestnimi problemi svo- jega okolja. Izpostavili so štiri črne točke: priključek na avtocesto v Slovenski Bistrici, železniški prehod na Pragers- kem, prometni zamašek na Ptu- ju in obvoznico Ormož. Obvoznica Ormož je dolga 3,7 kilometra. V 14 mesecih so jo zgradili GIZ Gradiš iz Ljublja- ne, SCT, d.d., Ljubljana in Cestno podjetje Celje. Vzdolžni profil ceste je prilagojen obsto- ječemu terenu in večji del pote- ka v useku, delno pa v nasipu. Širina obeh pasov ceste v nasipu je 6,5, skupaj z robnima pasovo- ma in bankinama pa 9,5 metra. .V useku je skupna širina ceste 11,6 metra. Dolino potoka Lešnica so premostili s 337 met- rov dolgim in 17 metrov viso- kim viaduktom. Na vsakem koncu viadukta je skulptura, delo Jožeta Horvata Jakija. Na zahodu je nameščen rimski vojščak v svoji opremi, na vzho- du pa pastirček s piščalko. Skulpture naj bi popotnika spomnile, da je tod nekoč vodila rimska cesta. Obvoznica poteka pod tremi nadvozi lokalnih cest Ormož - Tomaž, Ormož - Dobrava ter poljske poti Har- dek. Vzdolž obvoznice so ureje- ne poljske poti z dostopi do posameznih zemljišč. Skupna Koncna investici)SKa vreanosi znaša 1,355 milijarde tolarjev. Obvoznica Ormož se navezuje na obstoječe ceste proti Ptuju, Ljutomeru in Središču ob Dra- vi. Pri tem je nekdanja cesta za Središče postala slepa ulica, ki se konča pri tovarni sladkorja. Za uporabnike se bo z obvozni- co veliko spremenilo. Ne le da bo Ormož rešen tovornega tran- zitnega prometa, na novo razpo- reditev se bodo pri vključevanju na obvoznico in pri njenem prečkanju v smeri Ljutomera morali navaditi predvsem domačini. Obvoznica Ormož je bila prva novogradnja pri re- konstrukciji ceste Slovenska Bistrica - Ptuj - Ormož, ki naj bi bila končana od leta 2002. vki Obvoznico Ormož je prometu predal minister za promet In zveze mag. Anton Bergauer Župan Vili Trofenik In minister Anton Bergauer sta nazdravi- la dobremu koncu s posebno, za to priložnost pripravljeno, polnitvijo renskega rizlinga Obloženih miz po svečani otvoritvi na grajskem dvorišču se ne bi sramovali niti razvajeni stari Rimljani O načrtovani gradnji sloven- skih avtocest v Sloveniji gradimo avtoceste od leta 1970. Do začetka uresničevanja na- cionalnega programa iz- gradnje avtocest, do 1.1.1994, je bilo zgrajeno skupaj 197 kilometrov štiri- in dvopasovnih cest. Od ta- krat pa do danes pa je bilo prometu predanih še 134 ki- lometrov novih cestnih po- vezav. V letnem programu DARSA je za letošnje leto predvideno dokončanje, na- daljevanje in pričetek gradnje novih odsekov v dolžini 124 kilometrov, od tega 103 kilometri novih šti- ripasovnih cest in 20 kilo- metrov cest ustreznega standarda - dvopasovnic. Letos so se med drugim pričela tudi dela pripravljalna ali že tudi fizična na terenu - na različnih odsekih. Za bralce Tednika je najzanimivejša rekonstrukcija obstoječe glavne ceste od priključka Slovenska Bistrica do ob- voznice Pragersko ter novo- gradnja dvopasovnice med Hajdino in Ptujem v dolžini 3,6 kilometra. Nacionalni program iz- gradnje avtocest v Sloveniji predvideva do leta 2004 do- graditev obeh glavnih smeri slovenskih avtocest: vzhod - zahod in sever - jug. Zgraje- no bo 518 kilometrov avtocest, 35 kilometrov dru- gih državnih cest, 101 kilo- meter rehabilitacije držav- nih cest ter 28 ukrepov na križanju avtocest z železni- co. Celotna ocenjena vrednost programa znaša 4,1 milijarde ameriških do- larjev. Država namerava program financirati iz lastnih virov, med katerimi so bencinski tolar, najemni- ne za objekte ob avtocestah in podobno, s pomočjo dol- goročnih posojil medna- rodnih finančnih institucij, s komercialnimi posojili domačih in tujih bank ter izdajo vrednostnih papirjev. 14 četrtek, 17. september 1998 - TEDNIK OD roD IN Jim PTUJ / SESTAL SE JE SVET SDS Kontinuiteta komunIstUne oblasti v Slovenltt Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije ocenjuje, da sta najznačilnejša za zadnje obdobje blokiranost pričakovanega duhovnega in materialnega razcveta Sloveni- je in apatičnost prebivalcev, oboje pa je posledica načina vladanja v zadnjih letih, je med drugim povedal predsednik stranke Janez Janša na prvi jesenski seji sveta stranke, kije bila minulo soboto na Ptuju. Janez Janša je številnim članom sveta podal oceno predsedstva stranke o trenutnih političnih raz- merah v državi. Opozoril je na dejstvo, da se je zaupanje prebival- cev v državo izjemno zmanjšalo, saj po javnomnenjskih raziskavah že nekaj več kot polovica državlja- nov meni, da Slovenija ni pravna država. Med največje probleme v državi sodijo prepočasna gospo- darska rast, številni stečaji in povečana brezposelnost, nepreg- ledna in nenadzorovana poraba javnih sredstev, razraščanje korup- cije, klasičnega kriminala, samo- morov in uživanja mamil, spoliti- zirano sodstvo, kateremu leži v predalih nekaj sto tisoč nerešenih primerov... Janša je izčrpno analiziral stanje v državi, pri čemer je še posebej opozoril na kontinuiteto komunis- tične oblasti, kateri služi za vzdrževanje videza demokra- tičnosti v tem obdobju Slovenska ljudska stranka, prej pa je bila to stranka Slovenskih krščanskih de- mokratov kot koalicijska partneri- ca. Napovedal je tudi nekaj možnih dogajanj v prihodnosti, ki naj bi jih sprožilo sedanje vodstvo Slovenije, med njimi predvsem spremembo ustave v prid povečanja pooblasdl predsednika države, pa tudi ustanovitev nove politične stranke, najverjetneje z združitvijo SKD in SLS. Analiza razmer je pomembna predvsem zaradi bližajočih se lo- kalnih volitev, na katere se tudi Socialdemokratska stranka pri- pravlja. Janez Janša ugotavlja, da pomladne stranke za razliko od strank komunistične kontinuitete nimajo skupnega strateškega cilja. Gotovo pa je, da je pomemben strateški cilj dokončanje demokra- tičnih reform, vzpostavitev pravne in socialne države ter vsestranski duhovni in naaterialni razvoj Slo- venije, kar želijo volilci strank slo- venske pomladi, je še dejal Janša. MZ Seja sveta SDS je v gasilski dom na Ptuju privabila kakšnih 200 udeležencev iz vse države MAJŠPERK / ZBOR STRANKE DESUS Prvi limdidati za svetnilie in župana Na sobotnem zboru občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Majšperk, sestali so se v mali dvorani tam- kajšnjega gasilskega društva, so dosedanje aktivnosti ocenili kot uspešne ter se dogovorili za samostojni nastop na je- senskih lokalnih volitvah. Izvolili so novo vodstvo občinskega odbora stranke in predsedniško funkcijo ponovno zaupa- li Cirilu Murku. Ta je med drugim povedal, da se na haloškem območju vse bolj pozna, kako nas je družbeni red začel deliti na bogate in revne, na mestne in vaške prebivalce, pa žal tudi na zaposlene in nezaposlene. Vse to še posebej občuti haloški človek, kjer je zaradi manj raz- vitosti življenje še težje, zato se zaselki še na- prej starajo in praznijo, saj se predvsem mladi selijo v urbane sredine. V območni organizaciji DESUS v Majšper- ku so precej časa namenili tudi razpravam o invalidskem in pokojninskem zavarovanju in imeli na predlagano vsebino kar precej pri- pomb. In ker tudi v Desusu nestrpno pričaku- jejo jesenske volitve, so med prvimi soglasno evidentirali svoje kandidate za člane občin- skega sveta, za župana občine Majšperk pa Ci- rila Murka. Skupaj s poslancem državnega zbora Zoranom Lešnikom in podpredsedni- kom Demokratične stranke upokojencev Iva- nom Sisingerjem pa so opozorili še na druga nerešena vprašanja upokojencev, predvsem na krčenje zasluženih pravic in prejemkov, ki jim grozijo v predlagani reformi pokojninsko invalidskega sistema. Valburga Beranič, tajnica društva invali- dov Majšperk-Kidričevo, pa je v razpravi med drugim potožila, da za njihovo društvo v občini ni razumevanja. "Če zaradi sramotno nizkih pokojnin na občini prosiš za dotacijo, dobiš odgovor, da za socialno ogrožene skrbi Karitas," je dejala. Podpredsednik DESUS Ivan Sisinger je omenil, da so se na letošnjem kongresu stran- ke dogovorili, da bodo na jesenskih volitvah nastopili na samostojni listi in s samostojni- mi kandidati. Ob koncu pa je ugotovil, da je za Slovenijo sramotno, da blizu 300.000 slo- venskih upokojencev prejema mesečno pod 60.000 tolarjev pokojnine in s tem ostaja na robu preživetja. Poslanec državnega zbora Zoran Lešnik pa je opozoril tudi na to, da se v manj razvitih haloških območjih po njego- vem mnenju preveč na veliko zapravlja. Pri- mer je Videm, kjer se občinska stavba blešči v marmoriu, nekaj sto metrov vstran čez hrib pa kriči haloška revščina, propadajo hiše, domačije, ljudje pa imiirajo revščini, ker ni- majo s čim živeti Ob tem se je v razpravo vključil tudi eden od upokojencev in dodal, da je nekaj podobnega in prav tako nerazumnega tudi v občini Majšperk. Kot je dejal, je župan po vsej veriet- nosti po videmskem vzoru vehementno velel občinsko stavbo odeti v marmor in žamet, ne- kaj sto metrov vstranpa še vode nimajo po hišah. Na Pmjski Gori tudi ne vedo, kje bi do- bili nekaj denarja za čisto navadno greznico, da jim ne bodo zaprli doma krajanov. Navse- zadnje pa mdi na tem koncu Haloz ljudje živijo v bedi in jim iz stiske niti malo ne bo pomagal marmor in žamet občinske stavbe. Prej jih bo motil, saj se bodo po nekaj kilome- trih pešačenja po bregeh s svojimi blamimi škornji na njem vsaj nerodno počutili, če že drugega ne. M. Ozmec SEDEM (NE)POMEMBNiH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Vojna ali demokmiiia? Ali imamo v Sloveniji "hladno državljansko vojno", kot trdi nek- danji predsednik predsedstva Slo- venije Janez Stanovnik, ali pa samo "demokracijo", kot meni filo- zofinja in publicistka Spomenika Hribar? NOB - DEJANJE NAPUHA? Janez Stanovnik je nedavno go- voril na proslavi 55-letnice ustano- vitve VII. korupsa NOB Slovenije. Dejal je, da je bil ta korups "jedro prave slovenske vojske. Ta vojska se je rodila iz volje slovenskega na- roda in njegove odločenosti, da se upre agresiji okupatorja in se bori za svobodo in neodvisnost." Sta- novnik js dejal, da odpor ne bi bil uspešen, če ne bi bilo predvsem pripravljenosti slovenskega naro- da, da se bori za svojo svobodo. "Smatram, da je popolnoma jalovo danes razpravljati, ali je bila osvo- bodilna fronta antiimperialistična ali antifašistična. Edvard Kocbek je vodilo naše borbe na II. zasedanju AVNOJ tako lepo opisal, ko je de- jal: "To je borba za človečnost!" In ker je to res bila borba za človečnost, je bilo možno, da so se kristjani združili s komunisti v borbi proti največjemu zlu te civilizacije, proti hitlerizmu. /.../ In ta najbolj sveti, če hočete, ta najbolj blesteči del slovenske narodne zgodovine so nekateri imenovali in imenujejo za avanturizem. "Janez Stanovnik je dejal, da gaje nedavno "zelo pri- zadelo, ko se je neki visoki teolog, član akademije znanosti in umet- nosti, upal izreči besede, da je bil ta odpor dejanje napuha. Vprašam vas, ali je bil napuh, ko je Churchill napovedal vojno Hitlerju in ko svo- jemu ljudstvu ni mogel povedati drugega kot; 'Ne obljubljam vam ničesar drugega kot kri in solze.' Ali je bilo dejanje napuha, ko je ge- neral Maister branil naše severne meje, ali vse to smemo imenovati dejanje napuha in na tak način pljuvati na slovensko zgodovino? Ta očitek avanturizma in napuha je bil samo začetek poskusa blatenja partizanstva in rehabilitacije kol- aboracije. Ta ni bil tako slučajen, ampak posledica izdelane strategi- je, da bi se stvari znova vrnile nazaj v stari tok. /.../ Danes v Sloveniji poteka hladna državljanska vojna," je dejal v svojem govoru Janez Stanovnik. KAJ JE DEMOKRACIJA Spomenka Hribar v zadnji sobot- ni prilogi Dela polemizira s to trdit- vijo. V članku pod naslovom 'Groz- no je. Ampak to je demokracija' piše, da je Stanovnikpva izjava "prehuda", in dodaja: "Če zdaj pri nas poteka hladna državljanska vojna, kaj je potem bilo za časa okupacije, ko je res streljal Slove- nec Slovenca, brat brata, če to ne- koliko arhaično poimenujemo? Prava državljanska vojna? Seveda, logično. Če pa pristanemo na to, potem smo v hipu v "taboru" tistih, ki trdijo, da narodnoosvobodilnega boja v resnici sploh ni bilo, temveč samo državljanska vojna. To pa preprosto ne drži. Prehuda beseda avtomatično preskoči mero resni- ce in trdi prav nasprotno od tiste- ga, kar bi želela." V svojem razmišljanju Spomen- ka Hribar meni, da je danes v Slo- veniji neprimerno govoriti o hladni vojni. "Imamo demokracijo, se pra- vi svobodne volitve na štiri leta, ko ljudstvo preverja ustreznost oblas- ti, imamo večstrankarski sistem, svobodo govora in političnega združevanja, vojsko in policijo (vsaj do neke mere vsekakor bolj kot v prejšnjem sistemu) pod parlamen- tarno kontrolo, itd. Vladajočo koali- cijo ves čas "naskakuje" opozicija in jo preverja (in živcira) z interpela- cijami. Vladajoča koalicija pa ji (za zdaj) uspešno odgovarja. Njuno "fifti-fifti" razmerje je krhko, toda to je način, da še v atmosferi totalita- rizma enostrankarskega sistema /.../ dejansko ne pride do to- tal(itar)ne prevage ene politične opcije..." Spomenika Hribar piše, da ni mogoče zanikati, da je danes na straneh časopisov in v drugih me- dijih prepirov, očitkov in sovražnih besed več kakor v prejšnjem siste- mu. "Težko pa bi pritrdila tistim, ki trdijo, da je bilo sovraštva prej manj kot zdaj oziroma da ga pre- prosto že ni bilo več. Bilo je, a pot- lačeno. Če je nekaj potlačeno, po- tem tega ni? Vse tisto, kar se je travmatično zadrževalo v dušah in vse potlačene zamere imajo danes prosto pot, da se izrazijo. Danes jih - prek poimenovanja - vidimo. Re- snica našega državljanskega spo- ra je prišla do svojega videza. (Sovražne) besede letijo z leve na desno in z desne na levo. Mučno je. Grozno je. Ni za poslušat. Ni za brat. Televizor se ugasne. Ampak to ni "hladna državljanska vojna". To je demokracija, tudi.to je demo- kracija, ki je vsem zamolčanim travmam odprla prosto pot..." PREPIRANJE IN SOVRAŠTVO Seveda se ob Stanovnikovem nastopu in ob razmišljanju Spo- menke Hribarjeve ne bi smeli kar tako samozadovoljno oddahniti in od vsakega pobrati nekaj tistega, kar nam je všeč. V marsičem imata namreč prav tako Stanovnik kot Hribarjeva, oba pa sta pravzaprav še dodatni dokaz "skrajnosti", ki nas ta čas obvladujejo. Namesto da se prepiramo o tem, ali imamo pri nas "hladno državljansko vojno" ali pa samo "demokracijo", bi se morali bolj spraševati, kaj je tisto, kar slovensko življenje spreminja v nekakšno stalno prepiranje ali celo sovraštvo. "Normalen" pogovor o obdobju NOB, vseh njegovih svetlih in tem- nih plateh ni mogoč, dokler bo ena stran tako trdovratno ponavljala zgolj svojo "resnico" o partizanstvu kot o nekakšni zaroti, prevari in ne- potrebni stvari in tako opravičevala kolaboracijo, sodelovanja na sov- ražnikovi strani. Ali ni nenavadno, da se petdeset let pozneje v Slove- niji prepiramo in sprenevedamo zaradi nekaterih neizpodbitnih dej- stev, ki jih priznava ves napredni svet? Zakaj mora še zdaj naslovni škof dr. Vekoslav Grmič polemizi- rati s "svojimi" iz Cerkve o tem, kaj je predstavljal fašizem za Slovenijo in svet in kako nečastno dejanje je bila kolaboracija s sovražnikom? "Fašizem in še posebej njegova najhujša oblika, nacizem, sta doživela poraz tudi po zaslugi slo- venskega in sploh jugoslovanske- ga partizanstva. Zmotili so se tisti, ki so se povezali s temi največjimi sovražniki evropske civilizacije, sploh človeštva, njegove svobode, enakosti in bratstva, vsake re- snične oblike humanizma. Sem pa spada tudi iskrena krščanska ver- nost. Za Boga, narod in domovino, ki zasluži ta naziv, so se v resnici bojevali partizani, čeprav teh vred- not niso tako glasno razglašali ka- kor okupatorjevi sodelavci, ki pa so jih morali razglašati, ker so jih z de- janji kolaboracije popolnoma zata- jili," pravi škof Grmič. Predsednik borčevske organiza- cije je te dni na proslavi v Brkinih dejal, da je bil "boj in upor zoper okupatorja za osvoboditev domo- vine legitimen in zakonit po domačem in mednarodnem prav- nem redu. Kolaboracija z okupa- torjem pa je bila protizakonita in nemoralna v samem načelu, kazni- va je po sedanji veljavni zakonodaji samostojne Slovenije in tudi po normah današnje demokratične Evrope je zavržena. Obsodbe vredno je, da daje živim pripadni- kom kolaboracije, združenim v Novi slovenski zavezi, pri vsiljevan- ju takšne resnice, češ da so za vse. kar se je dogajalo med vojno, krivi komunistični partizani, vso podpo- ro vrh rimskokatoliške cerkve ^ Sloveniji." Cerkev molči. Pričakovati bi bilo. da se bo vrh Cerkve do tako (hu- dih) očitkov vendarle opredelil. P''' nas vse preveč ocen ostaja brez odmeva, dejstvo, da nekateri - glede na vse - vztrajajo zgolj P^' svojih "resnicah", pa ne govori o "demokraciji", o pripravljenosti na spoštljiv dialog in sožitje, ampak o "izključnosti", o želji po obvlado- vanju vsega in vseh. Spomenka Hribar pravi, da je tudi odkrivanje sovraštva, sproščanje nekdanji^^ travm demokracija. Morda. Tod^ za demokracijo in nacionalno ži\''' jenje zagotovo ni zdravo nenehno spodbujanje in potenciranje so^'' raštva in nerazumevanja iz čisto političnih in politikantskih razlogo^ Jak Kopriv«^ PTUJ / ZDRUŽENA LISTA O PROJEKTU SUSNINE Viskoniusir^ thvibene pot^fKHte m mlemkihfmiim v projektu Sušnine naše domačije, ki zajema sušenje raz. ličnih vrst povrtnin, zelišč in sadja, se je povezalo več part- nerjev, nosilec projektne ideje pa je kmetovalec Franc Krašovec iz Levanjcev, o čemer smo v Tedniku že pisali, o pomenu projekta so pred kratkim govorili tudi na predsta. vitvi v Ptuju. "Projekt je zamišljen tako, da bi tehnološko opremili male kmetije. Kmetija, ki bi se ukvarjala s sušenjem, potrebuje 200 m^ pokritih površin, zato smo ji pripravljeni ponuditi tehnološko opremo za sušenje. Pogoj pa je, da se vsaka kmetija, ki se želi vključiti v to mrežo, podredi pravilom tržnega nastopa pod to blagovno znamko. Končni produkti se zbirajo skupno in se pod skupno blagovno znamko tudi prodajajo in tržijo. Projekt se pri nosilcu uspešno uresničuje, problem pa so pre- majhne zmogljivosti. V tem trenutku izdelkov ne upamo ponuditi v večje trgovske hiše, ubiramo pot pri individtialnih naročnikih, pri obra- tih družbene prehrane in podobno," je povedal dr. Štefan Čelan, ko je projekt predstavljal predstavnikom Območne organizacije ZLSD Ptuj, ki so v goste povabili tudi predsednika Boruta Pahorja in predsednika strokovnega sveta za podeželje mag. Zlatka Jenka. Trenutno je pri pro- jektu zaposlena cela družina Krašovec in dva delavca iz javnih del, dva pa naj bi prišla v kratkem. "Povabilo na predstavitev projekta smo sprejeli zato, ker smo pred manj kot slabim letom organizirali v Ptuju strokovno konferenco o izzivih in priložnostih slovenskega podeželja, na kateri smo si zastavljali vprašanja, na kakšen način zastaviti sistematični razvoj slovenskega podeželja, da bo ujelo razvojni korak z razvito Evropo in tako ohranjalo socialno, go- spodarsko in tudi kulturno poslanstvo. Tisto, kar obžalujem, je, da zara- di slabo rešenih organizacijskih in pravnih vprašanj v državi ne more svojega poslanstva opravljati bolje. Naš obisk je namenjen temu, da ugo- tovimo, kje bi se dalo kakšno stvar spremeniti, da bi lahko svoje delo opravljali bolje in učinkoviteje, ker ne delajo zase, ampak za ljudi, ki živi- jo na podeželju. Projekt "Sušnine moje domačije" je zanimiv. Ob tem mo- ram ugotoviti, da je obnašanje naše države neumno, ker ne izpeljemo ne- katerih organizacijskih reform, ki bodo omogočile, da bi sredstva Phare, ki jih Evropska unija namenja za modernizacijo na ravni regionalnih skupnosti, uspeli bolje izkoristiti. Tudi v tem konkretnem projektu vi- dim tako možnost in zdi se mi, da predstavlja izziv. Dogovorili smo se, da skušamo do konca septembra ugotoviti, ali bi lahko vložili v proce- duro nek zakon, ki bi takim inštitutom in projektom, ki jih vodijo, po- magal k uspešnejšemu delu. Sicer pa mislim, da je že čas, da v državi pre- maknemo kakšno stvar na področju investicij, ker je Ptuj samo eno od slovenskih središč, ki se pritožuje, da Ljubljana nima dovolj posluha za pomoč, ki prihaja iz Bruslja, ki pa ne more iti preko Ljubljane, ampak samo preko regionalnih centrov. Ker pa Slovenija ni regionalno organi- zirana, nastane vprašanje, kdo je pravna oseba, ki bi lahko prevzela ta v bistvu poceni oziroma podarjeni denar. Če ga ne bomo prevzeli mi, ga bodo drugi," je po seznanitvi s projektom "Sušnine moje domačije" pove- dal Borut Pahor. V Združeni listi, predvsem v strokovnem svetu za podeželje, ki ga vodi mag. Zlatko Jenko, ki se je tudi seznanil s projektom, so napovedali, da ga bodo do konca septembra podrobneje pregledali ne samo zaradi pro- jekta samega, ampak ker jih kot stranko zanima, katere sistemske pogoje bi morali postaviti na ravni občine in države, da bi taki in podobni pro- jekti zaživeli povsod. Zato je za ZL to v bistvu neke vrste pilotski projekt. ^ Popoldan je Borut Pahor preživel v Halozah, kjer sta odbora ZLSD iz Žetal in Vidma organizirala širše srečanje članov in simpatizeriev ZLSD. Borut Pahor je, vidno očaran nad lepo haloško pokrajino, zatrdil, da Slo- venija mora omogočiti ljudem, da ostanejo na svojih domačijah, vendar tako, da imajo enake možnosti šolanja, zdravstva in dela kot drugi. Torej je odločenost ZL, da bo pospeševala razvoj podeželja, pravilna. Za reali- zacijo tega načrta bo ZLSD delovala v državnem zboru in občinski sve- tih preko svojih svemikov in županov. MG,AO fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998 15 IZ M ASIH KRAJEV ffl^A/^F'^^^^^^^^ POVEZOVANJE V PERUTNINARSKI PANOGI Perutnina 38'OdsMni lastnik Pivite perutnina Ptuj je v zadnjih nekaj dneh od pooblaščenih in- vesticijskih družb odkupila pretežno količino od 42-odstot- nega deleža delnic podjetja Pivka, p.o. Tako je Perutnina, ^d., postala najmanj 38-odstotni lasntik Pivke in na osnovi l^apitalskih povezav v perutninarski panogi začela priprave iia poslovanje v še bolj konkurenčnih razmerah, ki bodo nastopile po priključitvi Slovenije Kvropski uniji. Perutni- na Ptuj dosega trenutno na slovenskem trgu perutninskega mesa polovični tržni delež, z nakupom Pivke pa se bo delež povečal na 70 odstotkov. Predsednik uprave in general- ni direktor Perutnine dr. Ro- man Glaser je na tiskovni kon- ferenci poudaril, da gre za načrtovano pripravo na konku- renčni izziv, ki ga bodo v fazi približevanja Slovenije k Evrop- ski uniji prinesli tuji proizvajal- ci perutninskega mesa in izdel- kov. Perutnina je letos spomladi nameravala kupiti podjetje Agromerkur iz Murske Sobote, vendar je od te namere začasno odstopila zaradi nerešenih ob- veznosti Agromerkurja do pos- lovnih partnerjev. Pridobljeni lastniški delež v Pivki bo ned- vomno odločilno vplival na koncentracijo perutninske branže v Sloveniji, omogočil pa bo tudi specializacijo proiz- vodnje tako v Perutnini kot Piv- ki. Od nadaljnjih pogovorov je odvisno, ali bo Perutnina prev- zela v Pivki absolutni lastniški delež ali pa se bo o razvojni stra- tegiji Pivke dogovorila z drugi- mi solastniki. Kapitalska povezava znotraj perutninarske branže ima zago- tovo prednosti pri snovanju strateških razvojnih usmeritev in pri vseh drugih poslovnih funkcijah. V Perutnini ocenju- jejo, da lahko nakup deleža v Pivki že v kratkem času prinese mnoge razvojne prednosti. Z delitvijo programov bodo ob specializaciji proizvodnje zagot- avljali zaposlitev delavcev v obeh podjetjih, nadaljnje uspešno sodelovanje s koope- ranti in razvoj slovenskega per- utninarstva sploh. Predvidene pridobitve bo Perutnina kot novi največji posamezni del- ničar v Pivki in svojem podjetju začela uvajati že pred iztekom letošnjega poslovnega leta. JB PREJELI SMO Moj župan - drugič Cenjeni moj bivši župan g. Raj- her. Pričakoval sem, da bom na začetku svojega županovanja deležen kakšne podpore, kakšnih nasvetov od prejšnje "gamittire", da ne rečem kakšne strokovne pomoči. Toda žal ni bilo tako. Prvo leto, 1995, našega drtiženja smo bili deležni pomoči s strani delavcev Mestne občline Ptuj, to- rej tudi tistih, ki ste jim Vi "župa- novali" v prejšnjem mandatu. Ta pomoč je bila dogovorjena s po- godbo, lahko rečem za vsa po- dročja našega delovanja, tudi za finančne storitve, seveda proti "primernemu" plačilu. Ali je bil koncept novih občin zastavljen v tej smeri, da bodo vsa opravila in sredstva zopet ostala v mestu, na podeželju pa bomo samo statisti, s katerimi bodo upravljali mestni režiserji? Nekateri kolegi so hitro organizirali lastne občinske upra- ve, seveda če so bili izpolnjeni tudi drugi pogoji, in se popolno- ma osamosvojili. Prav zavidal sem jim, kako so lahko hitro dobili ka- dre za opravljanje zahtevnih na- log in sodelovanje ostalih občanov. Moram izpostaviti in tudi pošteno je, da bralcem Ted- nika pojasnimo drugo plat zvona. V naši občini Kidričevo smo doje- li demokracijo v pravem smislu besede. "Kmečka vlada pač ni bila prava za našo občino, potrebno je popraviti zamujeno," smo pos- lušali v začetku našega druženja. Saj tudi res, kako naj zdaj kmetje vladajo na območju, ki je v prejšnjem režimu (komunizmu) prispevalo v ptujski proračun tudi do 60% srečktev. Takšno je bilo pač razmerje gospodarske moči. Danes je to razmerje seveda dru- gače prikazano, in sicer zao- kroženo 60% mestna občina, 30%) občina Kidričevo in 10% ostale občine. Menim, da je dovolj jasno, Zakaj se kopja lomijo na naših plečih. Dovolj dolgo smo bili pohlevni in se podrejali ostalim 'nteresom kupčkanja na politični sceni. Spoštovani g. Rajher, očitek, kot '^u Vi pravite, da niste v "pravi" ^tranki, je samo rezultat preobraz- be naše politične miselnosti. V tolažbo Vam moram povedati, da ^e dobro spomnim pogovora o ^ašem sodelovanju z Občino Ki- [^'■ičevo in na vprašanje, kako pa kaj gospod Rajher sodeluje z ^3rni, je nekdo od navzočih re- ^^ično izjavil, da niste v "pravi" ^^ranki, samo ne vem, na katero je Jl^slil, in še posebej poudarjam, ^ to niso bile moje besede. Danes ^ tem času Vas seveda razumem, ^ s pridom razširjate to parolo, ki ^ vsekakor ni v korist niti Vam niti naši občini, saj tudi kmetje znamo delati, na pravo pa se manj spoznamo. Pošteno in odkrito Vam želim povedati, da se ne grem nobenega oblastnika, saj mi pravila igre ali če hočete statut in zakon tega ne dovoljujejo. Z vsem spoštovanjem predvidevam, da Vi tudi to dobro poznate, da je občinski svet in v njem tudi svetniki tisti organ, ki sprejema dokončne odločitve. Že večkrat so bili omenjeni odnosi župan - občinski svet. Vsaj za naš primer lahko povem, da sem želel zadeve peljati po poti strpnosti in skupnega dogovarjanja za dobro celotne skupnosti. Spoštovani g. Rajher. Res ne morem dojeti Vaše trditve, kako vas je prizadelo poročilo Račun- skega sodišča in zapisi v sredstvih javnega obveščanja. Ali je to samo politična predvolilna flosktila ali pa ste pozabili na dejstvo, da je večino aktivnosti nadaljevala in tudi opravljala "garnitura" iz bivše občine Ptuj, ki ste ji kraljevali prav Vi, spoštovani užaloščeni in osramočeni gospod občan? Ni prav in nikoli v življenju nisem počel tega, tudi ni prvič, da javno kritizirate moje in naše početje, toda tokrat, ko gre zares, ko priha- jajo tudi časi prave demokracije, si ne dovolim, da boste polivali "gnojnico" po meni, ker vam to ne pritiče. Kurja polt me oblije ob misli, v kakšne prostore "nove občine" sem prišel na osnovi Vaših prizadevanj za razbijanje in uvajanje lokalne samouprave, za katero ste bili vzorčni primer pri organizaciji lokalne samouprave - bivše občine Ptuj. Ogromno stvari je bilo nedorečenih, samo naj omenim premoženjsko bilanco, kar je osnova za kasnejšo delitve- no bilanco, pri kateri smo račima- li na vašo optimalno pomoč - še danes delitvene bilance nimamo in verjetno je še nekaj časa ne bo. Pri odpravljanju napak sem že večkrat jasno poudaril, da bom zahteval in se zavzemal, da se ugo- tovljene nepravilnosti odpravijo, predvsem pa da se neupravičene sejnine, izplačane flinkcionarjem, vrnejo v občinski proračun. Opo- zoriti želim pa na to, da sam ne morem vplivati na odločitve občinskega sveta, saj ta samostoj- no odloča na sejah občinskega sveta. O osladnosti pridobljene oblasti ne bi želel na široko govoriti, saj je vendar vsem dobro znana bližnja preteklost, ko se je v bivši občini Ptuj glavnina sredstev po- rabila za samo mesto (marmorna- ta Prešernova ul.), medtem ko v marsikateri krajevni skupnosti niso imeli sredstev niti za znam- ke. Žal tudi to je del resnice, kate- ro je potrebno hitro pospraviti pod streho, ali ne, spoštovani go- spod "bivši župan"? Takrat se ni- sem javno sramoval Vašega početja, tako kot se Vi danes mo- jega. Ja, tudi z analizo porabe jav- nih sredstev nam že danes grozite. To preverjanje je že napravilo Računsko sodišče in povedalo svoje ugotovitve, toda besede ko- rupcija ni v njihovem besednjaku. Vendar Vaš namig razumem dru- gače. Mnogo sreče in uspeha vam želim na volitvah. Pa še nekaj o sramoti, pred kate- ro si vsi pokrijemo obraz. Res me je bilo sram kot še nikoli v življen- ju, ko me je obiskal v letu 1995 g. direktor Petrola zaradi pogovora o gradnji bencinske črpalke, takrat še v prostorih bivše krajevne skupnosti Kidričevo, in me pov- prašal po sanitarijah, ker jih je pač potreboval. Res me je bilo sram, kako je bivša lokalna oblast (Občina Ptuj) poskrbela za nove občine. Ni mi jasno, zakaj še sedaj g. Rajher opozarja na kandidacij- ski postopek, za katerega trdi, da je že polovica volitev opravljenih pri tem postopku, ko opozarja na moč stranke. Ali se počuti ogroženega?! Spoštovani kolega. Razmerje sil in priljubljenost se bo hitro ugo- tovila, sam sem bil, moram priz- nati, neprijetno presenečen, da se nisva srečala že na prvih volitvah, kar vam seveda na neki način tudi zamerim, saj v tem primeru bi bili Vi na mojem mestu, kajne? Toda pustimo času čas, lov je odprt, na občanih pa je, komu bodo zaupali odgovorno dolžnost za vodenje občinske uprave, ne pa odločanja, ker je odločanje pač naloga občin- skega sveta. Predvsem pa je po- membno, da bo novo vodstvo občine nadaljevalo izvajanje zas- tavljenih programov v občini brez prestižnih političnih igric na ni- voju strank, te pa v demokra- tičnem sistemu morajo odigrati svojo vlogo. Spoštovani g. Rajher, nepotreb- ne so zdrahe v našem prostoru. Zanimive pa bi bile ugotovitve Računskega sodišča o namenu po- rabe proračunskih sredstev v prejšnjem mandatu. Pa pustimo preteklost. V sedanjosti preverja- mo samo poslovanje nas zelencev, saj stari mački poznajo zakone in poslujejo neoporečno, kristalno čisto, tako kot je čista voda, ki se preteka pod našo občino in jo pije čeloma bivša občina Ptuj in še kje drugje. Na zdravje! Zakaj vse to pisanje? Mene je bilo sram vašega ravnanja v bivši občini Ptuj, vas je sram mojega ravnanja, ki je vsekakor bolj blizu Vam kot občanu naše občine. To- rej sramujemo se novo nastalih občin, ker še nimamo pokrajine, pokrajine, pokrajine... Alojz Sprah PTUJ / 1. SLOVENSKI VINSKO-KULINARICNI FESTIVAL Vino v obrokil^ zabavo v potokih Potem ko je bilo v začetku julija v Ptuju, v organizaciji SVA Veritas, mednarodno ocenjevanje vina Vino Forum '98, se od srede do vključno sobote dogaja še drugo dejanje te pri- reditve - prvi slovenski vinsko-kulinarični festival z medna- rodno udeležbo. Prireditve so se začele sinoči z otvoritvijo mednarodne razstave na Vino forumu ocenjenih 573 vzorcev vin, vrstile pa se bodo do 20. septembra. Slovenska vinska akademija Veritas je za osrednje geslo prireditev izbrala geslo Vino v obrokih, zabava v potokih. Z njim želi poudariti pomen vina v slo- venski kulinarični ponudbi in njegovo sožitje s hrano. Danes od 10. do 15. ure bo v mestem kinu Ptuj mednarodni simpozij na temo Vino je hrana, vino je zdravje. Jutri (v petek) bo zaživela vinsko-kulinarična po- nudba na ulicah Ptuja, ob 12. lu-i pa bo srečanje županov mest, v ka- terih je bil doslej organiziran Vino forum. Ob 20. lu-i bo podeli- tev šampionov, velikih zlatih in zlatih medalj lastnikom najbolje ocenjenih vinskih vzorcev, pol ure za tem pa bo slovenska vinska kraljica Katarina Jenžur nazdra- vila novemu vinskemu letniku 1998 in razglasila uradni začetek trgatve letošnjega letnika. Tudi v soboto bo po ptujskih ulicah bo- gata vinsko-ktolinarična ponudba, srečali se bodo udeleženci stro- kovne ekskurzije v Kalifornijo, posebna atrakcija pa bo zagotovo prvo državno prvenstvo v kotal- jenju vinskih sodov. Po trije tek- movalci iz vsake ekipe bodo mora- li velik sod v čim krajšem času prikotaliti od Mestne hiše do sedeža SVA Veritas na Grajski ulici, kar zagotovo ne bo lahka na- loga. Za pestro vinsko ponudbo v dneh festivala bo poskrbel organi- zator, svoj prispevek bodo dali tudi domači ptujski vinarji, za ku- linarično ponudbo pa bo poskrbel generalni partner. Perutnina Ptuj. Ptuj, mesto trte in vina, torej štiri dni živi v znamenju vina in kulinarike in na svoje ulice vabi domače in tuje obiskovalce. Bodi- te med njimi tudi vi! JB MAJSPERK / SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki občine Majšperk so na predlog župana Franca Bezjaka dnevni red svoje 36. seje razširili še za štiri točke, tako da so v četrtek, 10. septembra, sklepali kar o enajstih. Občinski proračun so povečali za 9 odstotkov, kar znaša 40 milijonov tolarjev. Uvodoma so razpravljali o spre- membah odloka o letošnjem občinskem proračunu in planira- ne prihodke v višini 482 milijo- nov po hitrem postopku povišali za 9 odstotkov oziroma za slabih 40 milijonov, tako da znašajo se- daj dobrih 522 milijonov. Naj- večje povečanje, za okoli 18,5 mi- lijona, predvidevajo zaradi dodat- nih financiranj iz državnega pro- računa, skoraj 9 milijonov so pri- dobili iz delitvene bilance, dobrih 10 milijonov pa pričakujejo še od obresti. Hkrati s prihodki so za okoli 40 milijonov seveda povišali tudi od- hodke. Največ, kar 29 milijonov, so namenili za to, da bi lahko končali vse bačrtovane investicije. V občinski upravi so odhodke za investicije povečali za 2 milijona, pri kulttiri in cestni dejavnosti za 4 milijone, največje povečanje - za 18 milijonov - pa planirajo pri ko- munalni dejavnosti, tako da bodo lahko končali vse načrtovane gradnje na komunalnem področju in naročili še nove projekte za vo- dovod. Povsem na novo pa so načrtovali razširitev kabelsko-raz- delilnega TV sistema Majšperk, v kar bodo vložili dober milijon to- larjev. Tekoče odhodke povečuje- jo za slabih 10 milijonov, od tega največ, dobra 2 milijona, za sana- cijo plazov, 1,5 milijona bodo do- datno namenili za razpis kreditov na področju kmetijstva, dober mi- lijon pa bodo namenili tudi za urejanje prostora in varstvo okol- ja. Ob sprejemu rebalansa pro- računa so dodatno sklenili, da iz postavke "investicije na področju izobraževanja" namenijo 70 mili- jonov za gradnjo šole v Žetalah in 20 milijonov za razširitev šolskega prostora v Majšperku. V nadaljevanju so imenovali občinsko volilno komisijo za vo- litve v novoustanovljeni občini Žetale ter za predsednico imeno- vali Ireno Krivec, za njeno na- mestnico pa Heleno Kolar, obe iz Žetal. V volilno komisijo so izvo- lili še tri člane in namestnike. Po hitrem postopku so sprejeli tudi odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana v občini Majšperk in v novoustanovljeni občini Žetale. V občini Majšperk bo ods- lej v KS Majšperk 6 volilnih enot, v KS Ptujska Gora 7, v KS Stoper- ce pa 5. V novustanovljeni občini Žetale bo 5 volilnih enot. V drugi obravnavi so svetniki končno sprejeli že nekajkrat obravnavane spremembe občin- skega statuta, po katerem naj bi med drugim imeli v bodoče dva podžupana. Proti temu sklepu je glasoval le svetnik Anton Galun iz Stoperc in ponovno opozoril, da je predlog statutarnih spre- memb od vsega začetka zgrešen, saj krajevnim skupnostim odvze- ma status pravnih oseb in jih tako spravlja v podrejen položaj. Zaradi novoustanovljene občine Žetale so opravili spremembo od- loka o volitvah, strinjali so se z začasnim prenosom soustanovi- teljskih pravic javnega zavoda Ljudske univerze Ptuj na Mestno občino Ptuj, potrdili pre- moženjsko bilanco občine Majšperk na dan 31. decembra 1997, ob koncu pa so določili še dobitnike priznanj ob drugem prazniku občine Majšperk, ki ga praznujejo prav te dni. M. Ozmec MAJSPERK / OB DRUGEM OBČINSKEM PRAZNIKU Vodovod in cesfe v Halozah v občini Majšperk že od začetka tega meseca potekajo raz- lične prireditve v počastitev že drugega občinskega prazni- ka. Proslavili ga bodo tudi z nekaj za haloškega človeka še posebej pomembnimi delovnimi dosežki na področju cestne in komunalne infrastrukture. Sicer pa so v počastitev drugage občinskega praznika od 4. do 6. septembra že izvedli slikarsko ko- lonijo, slikarji so poskrbeli, da si bodo njihova dela lahko ogledali na razstavi, razstavljene pa bodo tudi zanimive fotografije mojstra Stojana Kerblerja pod naslovom Haložani v prostorih občine. V nedeljo, 6. septembra, so uspešno izvedli tekmovanje ra- dioamaterjev, dan za tem, v pone- deljek zvečer, pa skupaj z Društvom izobražencev Viktorina Ptujskega čudovit koncert godal- nega kvarteta Feguš v cerkvi Ma- tere Božje na Ptujski Gori. Prejšnji konec tedna so nadaljeva- li športne prireditve: v petek po- poldne mali nogomet za člane in košarko, v soboto zjutraj lovsko tekmovanje za haloški pokal v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka, popoldne pa mali nogomet za mladince. V nedeljo, 13. septembra, popoldne je bila prva svečana otvoritev ceste Zgornje Ravno - Globačec. V to- rek, 15. septembra, so odprli še odseka na fino asfaltiranih cest Sitež - Grdina in v Zgornji Sveči, včeraj, v sredo, 16. septembra, pa še odseka na Vrheh in Medvedce - Majšperk. Danes, v četrtek, 17. septembra, poteka v osnovnih šolah Majšperk in Žetale celodnevni program s popoldanskim otroškim živžavom in srečanjem osnovnošolcev v šotoru. Ob 16. uri bodo odprli ces- to Ptujska Gora - Doklece, v Med- vedcah bodo ob 18. tu-i blagoslovi- li vaško kapelo, na radiu Ptuj bo ob 18. uri na sporedu oddaja Rajžamo iz kraja v kraj, ki jo bomo neposredno prenašali iz Majšper- ka. Ob 19. pa bodo svečano odprli še prenovljen gasilski dom v Med- vedcah. Jutri, v petek, 18. septembra, bodo ob 14. uri odprli vodovod od Stogovcev do Narapelj, ob 17. uri bo v Majšperku finale v malem nogometu, ob 18. tiri kros od Ptuj- ske Gore prek Stogovcev do Majšperka, ob 19.uri pa bo svečana seja sveta občine Maj- šperk, po kateri bodo odprli raz- stavo del slikarske kolonije in fo- tografij Stojana Kerblerja. Ob 20. uri se bo v šotoru pričelo srečanje kulturnih in športnih društev. V soboto, 19. septembra, ob 9. uri bodo v Stopercah izvedli občinsko gasilsko tekmovanje, ob 10. uri bo v šotoru v Majšperku tradicionalno srečanje starejših občanov, ob 11. uri bodo odprli kulinarično razstavo, po 14. uri pa bo v Zgornji Sveči, v dolini Vine- tu, srečanje županov Štajerske. Vrhunec prireditev ob 2. občin- skem prazniku pa bo to nedeljo, 20. septembra, ko se bodo ob 14. uri zbrali v Majšperku na osrednji občinski proslavi. -OM PRESELI SMO Izjava za javnost V dneh, ko se moj sin pri- pravlja na zaključni izpit, sem se odločil, da spregovorim jav- nosti, saj bi mu kot oče rad prihranil nadaljnje osebne dis- kvalifikacije in obtožbe v me- dijih. Inšpektorat za šolstvo je ugo- tovil, da Jure v zadevo ni bil vpleten in da ni kriv. Dan po izteku zadnjega roka za prijavo na maturo je opravil vse pred- pisane izpite za 4. letnik gim- nazije. Pozanimal sem se, ali je možno, da bi maturo opravljal . v spomladanskem roku. Od tod dalje so se dogodki odvijali tako, kot je ugotovila šolska inšpekcija. Žal mi je, ker je bilo s tem prizadeto dobro ime mnogih ljudi in drugih, ki so bili z zadevo kakorkoli priza- deti. Zoran Jankovič 16 Četrtek, 17, september 1998 - TEDNlK OO rop IN TAM SREDIŠČE OB DRAVI / SREČANJE UPOKOJENCEV 14. cfciff upolre/eif- c«¥ ohiine Otmož v soboto so v Središču ob Dravi pod velikim šotorom imeli svoje že 14. srečanje upokojenci ormoške občine. Kar 2500 jih je v občini in letno srečanje je le eden od dogodkov, ko se zbe- rejo v večjem številu, se pogovorijo o svojih težavah in veselju. Običajen je tudi dober odziv gostov, lep kulturni program ter prijetna zabava in pogostitev, ki sledi uradnemu delu. Slavnostna govornica srečanja je bila predsednica zveze društev upokojencev ormoške občine Ana Lukaček. Poudarila je, da je naj- večja potreba upokojencev iz- gradnja doma, ki jo poskušajo luresničiti že leta, saj je nespre- jemljivo, da naše občane na stara leta razselijo po okoliških krajih. V decembru so v društvih izvedli anketo, ki jo je izpolnil vsak ped član društva, in to je bila podlaga za njihovo delo. Omenila je zelo bogato kultiuno dejavnost, saj sta se pevskim zborom DU Ivanjkov- ci in Središče pred kratkim pri- družila še pevska zbora DU Sv. Tomaž in Kog. Med rednimi ak- tivnostmi članov DU so tudi obi- ski članov, ki so tega potrebni. V letošnjem letu so vsa društva so- delovala tudi pri projektih, ki so se izvajali na Kogu. Zelo se je raz- mahnilo rusko kegljanje in danes ima večina društev, razen dveh, tudi svoje kegljišče. Letos je prvič potekala tudi liga, v kateri je igra- lo 11 ekip s 76 člani. V ženski in moški konkurenci so slavili člani DU Podgorci. Upokojenci si radi organizirajo tudi izlete, srečanja, obiske raznih sejmov, ktilturnih znamenitosti, toplic, nekateri pa organizirajo tudi skupen oddih v Izoli. Novost, ki je bila lepo spre- jeta, pa je pohodništvo. Ch-ganizi- rali so več kot 30 pohodov. Glede centra za starejše občane je župan Vili Trofenik prisotne razveselil z novico, da je bila te dni podpisana pogodba med občino in SKB, ki bo investitor izgradnje. Izdelani so menda tudi že idejni projekti, v pripravi pa je lokacijsko dovoljenje. Še v tem mesecu nameravajo pridobiti po- trebno zemljišče in gradnjo pričeti spomladi. Prihodnje leto pa se nameravajo potegovati za državno koncesijo za 150 postelj. D\'e tretjini naj bi bili na znanem standardu, 50 postelj pa naj bi bilo namenjenih za nadstandard. Cen- ter za starejše občane ne bo izvajal le institucionalnega varstva, am- pak bo skrbel tudi za nego sta- rejših na domu, nudili bodo dnev- no varstvo, organizirano prehrano in pranje za tiste, ki želijo le tovrstne storitve. Nudili pa bodo tudi zdravstvene storitve. Zbranim je spregovoril tudi pos- lanec DESUSA Ivo Kebrič in predstavil pokojninsko reformo Slavnostna govornica je bila predsednica zveze društev upokojencev Ormož Ana Lukaček ter svoje nestrinjanje z nekaterimi členi. Posebej nesprejemljiv se mu zdi 142. člen, ki govori, da naj se pokojnine usklajujejo delno s plačami, delno pa z inflacijo. Upo- kojenci zahtevajo, da naj rast po- kojnin sledi plačam. Prav tako se jim zdi nesprejemljivo, da po smrti partnerja zakonci ne dobijo pokojnikove pokojnine, saj je to v svetu povsem običajno. Proti koncu srečanja so peščici najzaslužnejših članov društev kot zahvalo podelili j)riznanja. Prejeli so jih Ivanka Strman in Mitja Kolarič iz DU Ormož, Ivan Marinič, Franc Munda in Av- gust Leben iz DU Velika Nedelja, Milica Novak in Franc Toplak iz DU Kog, Marija Cajnko in Stane Žižek iz DU Sv. Tomaž, Marija Habjanič in Silvester Sedlar iz DU Miklavž, Tilika Majč in An- drej Pinterič iz DU Središče ob Dravi, Matilda Majcen in Janez Tušak iz DU Podgorci ter Kristi- na Filipič in Ljubo Lnkič iz DU Ivanjkovci. Na srečanju so nasto- pili pevski zbor DU Ivanjkovci, pevke iz Osluševcev, Ormoški ok- tet, folklorna skupina OS Sredice, mešani pevski zbor DU Središče in godba na pihala Središče. vki V bogatem kulturnem programu je nastopil tudi pevski zbor DU Ivanjkovci pod vodstvom Jožeta Barin-Turice. JMOSKANJCI / DP V BALONARSTVU Državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki je bilo v Moškanjcih, sta organizatorja, Balonarski klub Barje iz Ljubljane in Aeroklub Ptuj, kljub zapletenim vremenskim raz- meram uspela izvesti. Letošnje najboljše pilote balonov so razglasiti v soboto. Štiri dni je preživelo 15 balonar- jev iz vse Slovenije, med njimi tri- je ptujski, na letališču v Moškanjcih. Tu so običajno pris- tajali, vzletali pa na drugih pri- mernih točkah. Kljub zapletene- mu vremenu so pod vodstvom di- rektorja dirke Ptujčana Branka Ambrožiča odleteli 7 disciplin. Zmagal je Avi Šom pred Radom Petrovičem in Boštjanom Av- bljem, vsi so člani Aerokluba Ljubljana. Najbolje od Ptujčanov se je uvrstil Matjaž Plošinjak, in sicer na 9. mesto. MZ Pred vzletom je z balonom kar nekaj dela. Ptujskim balonar- jem so pomagali tudi njihovi kolegi, piloti letal OD TOD IN TAM PTUJ • OnevI kulturne dedišiino Septembra potekajo po vsej Evropi prireditve, posvečene kulturni dediščini. V Sloveniji smo se tematsko posvetili srednjeveškim mestom, s čimer želimo vzpodbuditi meščane in upravljaice mest, da skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine po svojih najboljših močeh. Od 23. do 27. septem- bra se bodo zvrstile^ številne kulturne prireditve v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kamniku, Kopru, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Ptuju, Radovljici, Škofja Loki in na Vrhniki. V tem času bodo na Ptu- ju ponovitev domače gledališke predstave Ovi- nek, nedeljska matineja o Gospodih Ptujskih na ptujskem gradu, predstavitev faksimila Ptujskega statuta iz leta 1376 in fotografska razstava v Mest- ni hiši Počistimo pred svojim pragom. MZ MARKOVCI • Ustanovili obilnski odbor SDS Občina Markovci je postala samostojna in glede na spremembe lokalne samouprave tudi politične stranke prilagajajo svojo organiziranost. Tako so tudi člani SDS iz Markovcev v torek, 8. septembra, ustanovili občni odbor SDS Markovci z novimi akti, zastavili so si program dela in izvolili vodstvo občinskega odbora. Predsednik odbora je Ivan Golob. Člani so se tudi dogovorili, da bodo na je- senskih lokalnih volitvah nastopili z listo kandida- tov za občinski svet in kandidatom za župana, saj se zavedajo odgovornosti pri nastajanju nove lo- kalne skupnosti. f.G. GORIŠNICA • Obilnski svet o volilnih enotah v Gorišnici so člani tamkajšnjega občinskega sveta minuli četrtek največ časa namenili razpravi o poročilu nadzornega odbora in pregledu bilance prihodkov in odhodkov za prvo polovico letošnje- ga leta, ki je bila po zaključku razprave tudi potrje- na. Strinjali so se tudi s premoženjsko bilanco občine, ki je bila narejena konec decembra lani, potrdili pa so še nekatere spremembe in dopolnit- ve statuta občine. Osrednja tema popočitniške septembrske seje pa je bila prav gotovo razprava o določitvi volilnih enot pred letošnjimi jesenskimi volitvami. Svetniki so se strinjali, da se na območju občine določita dve volilni enoti: prva za območje nekdanje Ks Cirkulane, kjer bodo volili šest svetnikov, in druga za območje nekdanje KS Gorišnica, kjer se bodo odločali o desetih svetnikih. Sprejeli so še sklep o financiranju političnih strank in o povračilu denarja za volilno kampanjo. Svetniki so se seznanili še z zaključkom projekta izgradnje in ureditve večna- menske dvorane z veliko športno halo ob šoli v Gorišnici, kjer so dela tako rekoč že pri koncu, saj bodo nov objekt v uporabo predali 23. septembra. HALOZE • v soboto po haloški planinski poti Planinci in ljubitelji pohodništva se bodo v so- boto, 19. septembra, znova podali po haloški pla- ninski poti. Organizator pohoda je Planinsko društvo Haloze v občini Videm, že po tradiciji pa bodo jesenski pohod pripravili od Nove Cerkve, kjer bo ob 7.30 uri zbirališče, nadaljevali pa v sme- ri Pavovcev, Brezove Gore in Velike Varnice, zakl- juček pohoda pa bo na Dolgem na območju KS Leskovec. Pohodniki bodo imeli med potjo nekaj postankov, za okrepčilo bodo morali poskrbeti kar iz svojega nahrbtnika, pri "gasilski trojki" v Veliki Varnici pa jih popoldan čaka zabava, hrana in pijača, poskrbljeno pa bo tudi za kulturni program. Ob tej priložnosti bo pri gasilski trojki še otvoritev haloškega etnografskega muzeja, organizatorji pa so poskrbeli še za brezplačen avtobusni prevoz iz Velike Varnice do Nove Cerkve. TM ZZB PTUJ • Obisk borcev Iz Velenja Prejšnji teden je Ptuj in okolico obiskala večja skupina članov Zveze borcev iz Velenja. Gostitelji so jim razkazali mesto, vendar so si zaradi po- manjkanja časa mesto ogledali kar med vožnjo iz avtobusa. Na starem ptujskem pokopališču so pred spomenikom padlih in Lackovem spomeniku izvedli kratek kulturni program. Pot so nadaljevali do Lackove domačije in si ogledali spominsko sobo. Srečanje je bilo zelo prisrčno, vendar kratko, z obljubo, da še pridejo in si ogledajo stari Ptuj in njegove znamenitosti temeljiteje. M. Gobec ORMOŽ/KNJIŽNI KVIZ In zaradi mm Knjižnica Frana Ksavra Meška iz Ormoža že šest let sodeluje v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga je do lanskega leta za mlade bralce pripravljala nemška bralna ustanova Stiftung Lesen. Lani so se odločili, da kviza v tej obliki ne bodo več pripravljali, ker pa je knjižni kviz v Slove- niji našel svoje zveste bralce, je nastal Slovenski knjižni kviz. Z njim spodbujajo mlade bralce, da čimveč berejo in kasneje prebrano znanje tudi koristno uporabijo. Letošnji kviz seje pričel v marcu, posvečen pa je 120. obletnici rojstva Otona Župančiča in Beli krajinL Otroci so pokazali veliko znanja, veselja pa tudi ni manjkalo Na ormoškem sodelujejo v kvizu vse osnovne šole. Kviz je razdel- jen na dve težavnostni stopnji - razredno in predmetno. Potem ko so otroci prebrali predpisano lite- ratiu-o, so reševali vprašalne pole. Največ so jih v knjižnico poslali iz Ormoža (74), od Sv. Tomaža (44), iz Velike Nedelje in Podgorcev (36), Središča ob Dravi (26) ter Ivanjkovcev in od Miklavža (25). Za zaključek kviza so si v knjižnici omislili prireditev ob ribniku v Omrožu. V sončnem popoldnevu so reševalci kviza že napeli možgančke in se pomerili med seboj. Učenci predmetne stopnje so odgovarjali na vprašanje o Otonu Zupančiču in Beli krajini. Najboljši so bili bral- ci iz Velike Nedelje z 22 točkami, sledili pa so jim. učenci iz Ivanjkovcev z 20, od Sv. Tomaža z 19, Miklavža z 18, iz Ormoža s 1{ in Središča s 16 točkami. Učenci razredne stopnje pa so reševali Župančičeve uganke. Naju; spešnejši so bili mali Podgorčani (29), za njimi Središčani (22} učenci iz Velike Nedelje in od Mi' klavža (16) ter iz Ormoža (15). Po- leg tekmovanja pa so si otroci m odrasli privoščili tudi zabavO; Gost prireditve je bil Tofli Gašperič, ki že leta s svojimi 1^' gendami in anekdotami pr^'^' stavlja Belo krajino. Za glasbo je skrbel trio Roco iz Ormoža. N^' bolj nestrpno pričakovano pa bilo žrebanje glavne nagrade ; udeležba na zaključni priredit^'' ob tednu otroka in na sneman)^ televizijske oddaje v Ljubljan^' Izžrebali so Darjo Ivanuša od A^' klavža. CEUE / NA SEJEMU SE PREDSTAVL- JA TUDI POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA SOLA PTUJ Predstavitev novega poklka klepar - krovei Na tradicionalnem 31. celjskem sejmu Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj v sodelovanju s krovsko-kle- parsko sekcijo Obrtne zbornice Slovenije predstavlja po- klic klepar - krovec. To je nov poklic, ki je interdiscipli- narno zasnovan in obsega znanje s področja kleparstva in krovstva, združeno v enem poklicu. Izobraževanje opoteka po dualnem sistemu, kar pomeni, da se teore- tični pouk izvaja v šoli, praktično izobraževanje pa pri obrtniku v skladu z učno pogodbo. Kot nam je povedal ravnatelj ptujske poklicne in tehniške strojne šole prof. MUan Ci- merman, je program za poklic klepar - krovec pripravila sku- pina strokovnjakov sz Poklic- ne in tehniške strojne šole Ptuj (Franc Veselic, Bojan Lam- pret, Alojz Kosec) v sodelo- vanju s Srednjo gradbeno šolo iz Maribora (Riko Vrane) in sekcijo kleparjev - krovcev pri Obrmi zbornici Slovenije. Delo je koordiniral Center R Slovenije za poklicno izo- braževaje. Klepar - krovec je izredno za- nimiv in privlačen poklic za mlade, saj nudi številne možnosti ustvari^ln^a d(sla v kleparstvu in krovstvu, zlasti na gradbenih objektih. To je tudi zelo iskan poklic, saj so v šolskem letu 1998/99 obrtniki razpisali okoli 100 učnih mest. Trenutno se šola prva genera- cija vajencev na Ptuju in v Domžalah. Na Celjskem sejmu poteka v hali C2 predstavitev vseh obrt- nikov poklicev po dualnem sistemu. Prav posebej pa vabi- mo učence osnovnih šol, da si ogledajo poklic kleparja - krovca, ki ga predstavlja ptuj- ska šola ob sodelovanju obrtni- kov Martina Kokola iz Ptuja in Debevca iz Žalca, je povedal prof. Milan Cimerman. Ur 20 četrtek, 17. september 1998 ■ TEDNIK PO Ii45fff KHAilH LANCOVA VAS / 15 LET FOLKLORNEGA DRUŠTVA Ohrmiaio etnografske inaiilnosti domaiega kraja Folklorno društvo v Lancovi vasi je edina posebnost tega kraja, v njem pa domačini že nekaj let ohranjajo bogato ljudsko j izročilo. V društvo so že desetletje in pol vključene pevke, pe-j vci, muzikanti ter plesalci, zadnjih nekaj let pa so ustanovili j sekcijo rogatih korantov, katerih lik izhaja prav iz tega okolja.: Domačini so folklori izredno predani, z veliko truda in dobre < volje etnografske posebnosti l.ancove vasi in okolice že letaj predstavljajo po Sloveniji in tujini. Letošnje leto je za lan-; covljanske folkloriste še posebej pomembno, saj proslavljajo! 15-letnico delovanja svojega društva. j Ponavadi se društva v ljubi- teljski kulturi lotijo praznovanj ob okroglih in visokih jubile- jih, vendar so Lancovljani ime- li prav, ko so pomislili, da ima- jo tudi ob 15-letnici delovanja kaj povedati in pokazati. Društvena kronika je v nekaj zadnjih letih postala izredno bogata, kar govori o uspešnem in dobrem delu članov, ki so društvo ustanovili z upanjem, da bodo tako ohranili etno- grafske posebnosti. Še preden je prišlo do ustanovitve ljubi- teljskega društva, so imeli v Lancovi vasi uspešno skupino ljudskih pevk in oračev, na- vezali pa so tudi že sodelovanje z Nežko Lubej, zdajšnjo predsednico Združenja folklor- nih skupin Slovenije, ki je bila pobudnica ustanovitve društva. Kmalu so se ljudskim pevkam pridružili muzikanti, potem pe- vci in nazadnje še plesni pari, ki so bili željni ustvarjanja in ohranjanja marsikaterega stare- ga običaja in vaške navade. Z raziskavo, ki jo je na terenu ob pomoči zavzetih domačinov op- ravila Marija Makarovič, so pri- dobili nove praznične narodne noše. Z leti se je nabralo mnogo posnetih glasbenih radijskih oddaj na radiu Ptuj in radiu Slovenija; mnogo dela je pri tem opravil glasbeni urednik ptujskega radia Ivo Ciani. Člani FD so poskrbeli za zanimive oddaje in televizijska snemanja, predvsem pa so želeli v pustnem času dati več veljave domačim likom, med katerimi je najbolj znan lancovski rogati korant. Letos februarja so z njim okrasili tudi priložnostno znamko in pisemsko ovojnico, uspešno pa organizirali značilni "fašenk" na vasi. Še veliko načrtov in neuresničenih idej jim ostaja za prihodnja leta, je dejal predsednik društva Janko Jerenko, ki je tudi strokovni vodja folklorne skupine, saj imajo za sabo že folklorni podmladek, zatika pa se pri društvenih prostorih in si jih želijo pridobiti. Praznovanje 15-letnice je bilo konec minulega tedna najprej napovedano pod štorom, potem pa so vse skupaj morali preseliti v kulturno dvorano na Sela. Ve- liko folklorno srečanje je spremljajoštevilno občinstvo, Lancovljani pa so medse pova- bili nekatere znane folklorne skupine iz drugih koncev Slo- venije. Prvič so se na odru predstavili najmlajši iz folklor- ne skupine Lancova vai, peli, plesali in igrali pa so tudi člani FS iz Markovcev, Cirkovc, aka- demska FS KUD Študent iz Maribora, FS Dragatuš iz Bele krajine in seveda domačini, slavljenci in gostitelji srečanja. Nedeljski popoldan je bil pester in kulturno bogat, o tem so se strinjali tudi številni govorniki^ k) so FD iz Lancove vasi zažele- li še dosti uspešnih in s folkloro bogatih let. Svojo 15-letno zgodovino bodo Lancovljani kmalu obja- vili še v sliki in besedi, saj naj bi konec tega leta izdali težko pričakovano publikacijo. Tatjana Mo/iprkg. Ob praznovanju 15-letnice FD iz Lancove vasi je Zveza kulturnih društev Slovenije zaslužnim članom podelila jubilejne Maroltove značke za 5, 10 in 15 let dela ter ustvarjanja v društvu. Po- deljenih je bilo preko 50 Ma- roltovih značk. Društvo je ob tej priložnosti podelilo še po- sebne zahvale Stanku Ropiču, Ivanu Maleku, Ani- ci Svenšek, Nežki Lubej in Kulturnemu društvu Sela. Prvič so se gledalcem predstavili mladi člani folklornega društva Lancova vas. Foto Langerholc PTUJ / GLASBENI SEPTEMBER '98 Izzvenel ptulski del festivala Festival Glasbeni septem- ber, ki na štajerskem koncu vsak september zbere vrhunske glasbene soliste, se je letos z dvema koncertoma ustavil tudi v Ptuju. Tako smo prejšnji torek, 8. septembra, lahko prisluhnili sopranistki Nataliji Vorobjovi Biorro, ki je nastopila v spremstvu pianista Janka Šetin- ca, ter godalnemu sekstetu (na fotografiji}, v katerem so zaigrali Črtomir Šiškovič in Romeo Drucker (violina). Miloš Mlejnik in Igor Mitovič (violončelo) ter Harald Schone- weg in Aleksander Milošev (viola). Ta torek, 15. septembra, pa je bil drugi ptujski koncert, na katerem so nastopili prva dama Glasbenega septembra Irena Grafenauer (flavta), Ar- vid Engegard (violina), Harald Schoneweg (viola), Clara Dent (oboa). Dan Jensen (fagot), Miloš Mlejnik (violončelo) in Janko Šetinc (čembalo). Večina prireditev Glasbenega Foto: Langerholc septembra poteka v Mariboru, kot prizorišča pa so se poleg Ptuja uveljavili še Slovenj Gra- dec, Kozjanski park z gradom Podsreda, Ljubljana in Celje. Med izvajalci smo zasledili tudi mladega harmonikarja z našega območja Boruta Zagoranskega (harmonika), ki bo nastopil to soboto ob 19.30 v mariborski Kazinski dvorani. /i SVETINJE / ZE TRETJI TABOR Pisana drašiina prpsfovolfce^ V letošnjem poletju so tako kot že nekaj let na Svetinjah pote- kali različni tabori. V eko-socialnem so prostovoljci pomagali socialno ogroženim kmetijam in spoznavali osnove ekološkega kmetovanja. Glasbenega tabora, ki je sledil, so se udeležili lju- bitelji tovrstne dejavnosti iz vsega sveta. Pripravili so dva kon- certa. Tretji tabor pa je potekal v avgustu, sodi pa v sklop reno- vacij, ki bodo koristile od vseh pozabljeni, 120 let stari sve- tinjski šoli. Delovni tabor je organiziralo društvo za trajnostni razvoj podeželja iz Ljutomera v sodelo- vanju z društvom Most iz Ljubl- jane. Tabor je potekal kar 14 dni, udeleženci pa so nadaljevali dela, začeta v minulih letih. Glavna skrb je obnova in zavarovanje sta- re zgradbe svetinjske šole. Ukvar- jali so se predvsem z urejanjem drenaže okrog zgradbe. Ker so svoje delo končali prej, kot so načrtovali, so odkopali in položili drenažo še na delu svetinjske cer- kve, ki jo je prav tako nažirala vlaga. Pri realizaciji projekta so z donacijami pomagala podjetja Se- grap, Mikrci4^ozmos in Prleška razvojna agencija iz Ljutomera. Tabora se je udeleževalo 16 prostovoljcev in prostovoljk, večji del iz Evrope, eno dekle pa je prišlo tudi iz Amerike. Največ je bilo študentov in vsi niso bili pripravljeni na tako težko fizično delo. Čez čas pa so se po zagotovi- lu vodje tabora Tomaža Kumšeta iz Ljubljane vsi lepo vživeli v nov delovni vsakdanjik. Ob multikulturnem trku je bilo na Svetinjah slišati predvsem angleščino, ki je bila že kar uradni jezik. Prostovoljci so sami skrbeli za svojo celotno oskrbo. Stanovali so v nekdanjih učilni- cah svetinjske šole, ki jim ni nu- dila ravno udibja. Spali so na tleh v spalnih vrečah, organizirali so dežurstva za čiščenje in kuhanje. Zanimivo je, da so prostovoljci za to, da so lahko delali, morali tudi plačati. Prispevek je znašal okrog 100 nemških mark, sami pa so si morali urediti tudi prevoz, kar za nekatere niti ni bila tako majhna vsota. Nekohko so bili nejevoljni, ker so po njihovem mnenju videli premalo okolice in znamenitosti. Ogledali so si Ptuj in bili na Kogu in Jeruzalemu, kjer so zaigrali nogomet z domačini. Tabor je hitro minil, udeleženci so že na svojih domovih in si zdravijo žulje, rezultati njihovega dela pa bodo dolgoročni in so os- tali na Svetinjah. Zato si organi- zator Goran Sester prizadeva, da bi dolgoročno uredili najemniške odnose z občino, ki je lastnik šolske zgradbe. Želi si najemno pogodbo v trajanju vsaj 20 let. Na ta način bi potem lahko kandidi- rah za sredstva različnih skladov EU. vki Prostovoljci pri delu TEDNIK - Četrtek, 17. september 1998 21 ZANIMIVOSTI, RSPORTAie rURNIŠČE / SLAVJE DOMAČIH GASILCEV Z novim Itomifjnirattim vozilom varneiši \ločno deževje ni zmotilo gasilcev iz Turnišča, saj so minulo soboto, 12. septembra, popoldan slovesnost ob predaji novega Kombiniranega vozila preselili v dvorano in se zatem ob skup- nem dosežku tudi poveselili. Predsednik gasilskega društva Jure Klep je povedal, da so društvo ustanovili šele leta 1980, orodje pa so sprva hranili v tur- niškem gradu, saj svojim prosto- rov takrat še niso imeli. Od Pekar- ne Vinko Reš so kmalu kupili prvo vozilo IMV kombi, leta 1986 pa so dogradih gasilski dom. Dve leti zatem, leta 1988, so od takrat- ne TGA Kidričevo kupili rabljen gasilski avtomobil, ki jim je služil vse do lanskega leta, ko se je zara- di dotrajanosti vse bolj kvaril, zato so bili prisiljeni kupiti nove- ga. Pri tem so še posebej hvaležni Gasilski zvezi mestne občine Ptuj ter krajevni skupnosti in občanom Turnišč, ki so prispevali sredstva. Ob pomembni pridobitvi so tur- niškim gasilcem, danes je v društvu že 40 članov, čestitali župan mestne občine Miroslav Luci, poveljnik gasilske zveze Ed- vard Kozel, predsednik mestne Predsednik PGD Turnišče Jurij Klep četrti Breg Franc Štrucl ter sveto- valec župana mestne občine Janez Mere. Drug za drugim so izražali zadovoljstvo in najlepše želje, da bi vozilo čim manjkrat potrebova- li v resnih požarih in čim večkrat ob gasilskih vajah. Novo kombinirano vozilo je krstil župnik Pavel Pucko, zatem je botra Anica Pucko predala ključe avtomobila predsedniku Juriju Klepu, ta pa vozniku Bran- ku Čepku. Slavje so sklenili s po- delitvijo priznanj najaktivnejšim gasilcem in tistim, ki so jim pri njihovih prizadevanjih največ po- magali. -OM Novo kombinirano gasilsko vozilo je krstil župnik Pavel Pucko. Foto: M. Ozmec CIRKULANE / SREČANJE SOŠOLCEV PO 35 LETIH Ponovno v šolskih klopeh 29. avgusta so se pred 100-let- nim hramom učenosti v Cirkula- nah zbrali nekdanji učenci iz vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine ter proslavili polovico manj let, kot jih ima stara sta- vba. Prijetno so bili presenečeni nad izredno urejenostjo notranjosti šolske zgradbe, zunaj pa se je že lesketal nov, prepotrebni prizidek k šoli. Šolski kolektiv in učenci upajo, da jim bo že v prihodnjem letu služil. Že na dvorišču je vse zbrane prisrčno sprejel ravnatelj OS Cir- kulane - Zavrč Franc Kekec. Po- peljal jih je v učilnico, kjer so po ^5 letih ponovno sedli v šolske klopi ter spremljali kratek kultur- 'li program. Poleg nekdanjih učencev je bila tudi nekdanja ravnateljica in učiteljica matema- tike in fizike Marija Belak, z nji- tii pa je bil tudi župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Preden so nadaljevali pot proti Sostišču v Paradižu, so naredili še fotografski posnetek, ki jih ^o vse spominjal na dan srečanja v OŠ Cirkulane. Janez Korenjak PTUJ / PRED NEDELJSKIM FINALOM TEKMOVANJA ZA MISS SLOVENIJE Nova miss naj bo €elovita osebnost V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v nedeljo ob 20. uri finalna prireditev letošnjega izbora za miss Slovenije, na kateri se za ta prestižni lepotni naslov poteguje 12 deklet, med njimi tudi dve Ptujčanki: Manja Gojkovič in Miša Novak. Prireditev bo neposredno pre- našala POP tv. Vodila jo bosta Saša Einsiedler Štrumbelj in Sto- jan Auer. Novost letošnjega izbo- ra je, da bodo pri glasovanju svoje lahko povedali tudi gledalci, ki bodo za najlepšo lahko glasovali neposredno. Žirija bo najprej zbrala šest superfinalistk. Kot je pred nedeljskim finalom povedal lastnik licence za izbor miss Slo- venije in lastnik agencije Geržina Videoton Zdravko Geržina, si bodo letos prizadevali izbrati ce- lovito osebnost, dekle, ki ne bo os- vajalo samo z lepoto, temveč tudi z znanjem. Dekleta se bodo tudi na finalni prireditvi predstavila trikrat: v kopalkah, dnevnih in večernih oblačilih. Letošnja miss Slovenije bo dobila v last najno- vejši peugeot 206 avtohiše Class iz Ljubljane in veliko drugih daril. Poleg uradne miss bodo v necj^ji^o razglasili tudi miss fotogeničnosti '98, ki so jo izbrali akreditirani slovenski fotografi, ena od deklet pa bo postala tudi Ona '98 po izbo- ru bralcev ženske priloge Slovens- kih novic Ona. Čeprav so napovedi sila nehva- ležne, lahko z gotovostjo trdimo, da Ptujčanki sodita v ožji krog fa- voritk. Vse pa je seveda odvisno od tega, kako bosta opravili nas- top pred publiko in strokovno žirijo. MG VINSKI VRH / IZLETNIŠKA KMETIJA KOLARIGS Pestra ponudba starih iedi Izletniška kmetija Kolarič je družinski projekt, ki ima dolge korenine. Zato je vodilo njihovega delovanja navezanost na dom in družino, ljubezen do domačega kraja, spoštovanje sta- rih običajev, navad, kulture in preteklosti. Obiskovalcem so se dobrote in prijaznost svoje kmetije odločili ponuditi na malo drugačen način. Kolaričevi živijo in delajo na kmetiji v Obrežu 86, kjer poleg poljedelstva gojijo krave mlekari- ce, svinje, imajo pa tudi 12 konj. Letos se je skotilo kar pet žrebet. Konjereja je predvsem veselje sina Antona, hkrati pa tudi dopol- nitev ponudbe, saj gostje lahko ja- hajo, konji pa so vajeni tudi vožnje kočije. Na Vinskem Vrhu 27 so pred leti zgradili novo zgradba, v kateri je bila najprej trgovina, od letošnjega poletja pa je to izletniška kmetija. Na voljo sta dva velika prostora s teraso, kjer je prostora za 60 gostov. Po- leg novogradnje pa stoji staro pos- lopje viničarije, kjer urejajo etno- loško zbirko s črno kuhinjo. krušno pečjo, še vedno uporabno veliko prešo in kletjo. Letos na- meravajo tudi prvič pripraviti trgatev, na kateri bodo vsa dela lahko opravljali gostje. Izletniška kmetija Kolarič po- nuja odprto vino, doma pa pride- lajo in pripravijo tudi žganje, li- kerje in sadne sokove. Sicer pa je njihova posebnost pestra ponudba starih kmečkih jedi. Na jedilnik so uvrstili jedi, ki so značilne za kraj in letni čas ter stare običaje, ki jim bodo sledili. Tako bodo vsak mesec ponujali drugačno hrano. Januarja so aktualne koli- ne, februarja pripravljajo za kmečko gostuvanje klasično ponudbo hrane in seveda fašenski večer s krofi in flancati. Marca se bodo držali postnega časa in po- nujali brezmesne jedi, na- jrazličnejše juhe in zlevanke ter štruklje. Ob velikonočnem času bo miza bogato pogrnjena, na njej pa bodo šunka, hren, klobase, ja- jca, kruh ter velikonočna potica. Maja bodo postavljali lešpaj, na- jzanimivejša pa bo ponudba mli- narskih specialitet - kelešice, kru- hovo godovno in palenke. Ob tek- mi koscev bodo ponudili tudi ocvrto akacijo, ob žetvi pa kmečke muke. Avgusta postavljajo klopo- tec in priporočajo pogače iz buč. V času trgatve pripravljajo južino za brače in prešare z obvezno kislo juho iz svinjske drobovine, hrtel- no, v času Martina je na jedilniku gos in decembra prekajeno meso, ajdova pogača in vinski šato. ......_......^ _________.... jfkL V novih prostorih je dovolj prostora za 60 gostov HALOZE / URESNIČEN SE EN PROJEKT OSKRBE Z VODO Voda za 26 gospodinistev Konec prejšnjega tedna so s kratko slovesnostjo proslaviU zaključek gradnje vodovoda še v enem delu Haloz znotraj občine Videm oziroma krajevne skupnos- ti Podlehnik. Po dolgoletnih pri- zadevanjih je voda pritekla tudi v "zgornji Podlehnik' kot temu delu Podlehnika pravijo domačini. Prvič je voda pritekla v 24 gospo- dinjstev, na novi vod pa so priključiU še dve gospodinjstvi, ki sta doslej dobivali vodo po drugih ceveh. Kot je povedal glavni aktivist to- kratne akcije Andrej Štrucl, je bila ideja in želja za gradnjo vodovoda v ta del Haloz stara že 10 let, inten- zivno pa so o tem začeli razmišljati pred dvema letoma. Gradnje so se lotili 13. julija letos in do začetka septembra delo končali v zado- voljstvo vseh 24. gospodinjstev. Voda v ta del Podlehnika priteče iz vodohrana na Majskem Vrhu. Izko- pati je bilo potrebno 5.100 metrov jarka in vanj položiti cevi, vse sku- paj pa je veljalo 8 milijonov tolar- jev. Sredstva so zagotovili občina Videm, krajevna skupnost Podleh- nik, Stanovanjski sklad in krajani. Hvaležni domačini so se na otvo- ritveni slovesnosti zahvalili županu in svetu občine, krajevni skupnosti, Komunalnemu podjetju Ptuj in posameznikom, ki so s svojo ak- tivnostjo podprli njihova prizade- vanja in jim omogočili uresničitev dolgoletne želje. ......_________^_______... JB Andrej Štrucl (drugi z leve), ki je vodil akcijo za oskrbo z 22 četrtek, 17. september 1998 - TEDNIK 24 KRATEK ČAS Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je na stiki. Izrežite glasovnico, vpišite odgo- vor, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehni- ka Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da so bili pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Aerosmitn, je ugoto- vil tudi Aleksander Tomasino, Ul. Franca Kosca 13, Ptuj. Čes- titamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na; Ured- ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: Četrtek, 24. septem- bra. Reševalec:. Naslov:...... Ime pevca: LUJZEK Dober den vsoki den! Gnes pa neje nedela, ko vam pišem toto pismo, pač pa sobota, 12. ki- mavca. Po moji pametni in nori logiki se mesci septembri provi tudi kimavec zato, ker nam doj z drevja jabolke kimajo, s trsekov grozdeki gledajo, k zemli se začnejo pripogibati ali pa kimati koruzni strožeki, na telefonskih in drugih žicah se zbirajo, kimajo in se poslavlajo lastavice, na drevji se začnejo rumeneti in kimati listi. Pač vse kima in se rima kak kitice v lepi pesmi, ki jo glih za/ poslušam po radiji. Tak poje: "Se sosid s sosedom nazdravi, ker naš sosed praznik ima, na zdravje vsi vkuper zdaj spijmo ga ..." Pret sen vam pozoba povedati, da moja Mica tudi meni provi, da sen ki- mavec, ker ne vdorim po mizi ob zdajšji kmetijski in drugi politiki. Vinogrodniki mamo v kleteh še pune polovjoke vina, predelovalci in trgovci pa nam grozijo, da bodo odkupili zlo malo grozdja, pa še tisto bo boj po tlačensko plačaru). Drgačik pa je pri naši hiši tak, da jaz boj malo po mizi vdorjam, saj man s pesom rezervirani kot pod mizo. Je pač tak, da pri nas hlače Mica nosi, mene pa z dugimi gatami sili. Kaj si čem, je pač una od naše hiše hram. Drgačik pa jaz zlo upoštevlem tisto misel, ki provi: "Ne droži me, ženkica ti, dokič ti moiek pod mizo smrči!" Ker se potli lehko začnejo krožne dirke okoli domačih voglov. Običajno sen jaz v toti dirki vodeči in pridem prvi na cilj v hišo sprove. Saj vete, kak pravijo, da noč vse zravna, kaj den zgrbonči. Tak, po totih življenjskih resni- cah si lehko še kaj drugega povemo. Na primer tisto, kak so revni ob denar prišli in bogatini reveži grotali. Vete, jaz sen vejki lubitel knjig. Mrzin edino svojo hranilno knjižico, ki mi je čista shujšala in je kak mi vsi zapisana večnemi miri in pokoji. Ha, ha v možgonih mi že vtriple rdeča lučka. To pa pomeni, da se moremo posloviti do drugega tjedna. Srečno prek hribov in dolin, morja in tujin vam vsem našim želi vaš LUJZEK V 90. se glasba na veliko kopira ali po domače - krade. Tako je popularnih malo morje priredb, ki pa so na splošno slabše od originalne izvedbe pesmi. Kenny Edmonds - Babyface se je rodil 10. aprila 1959 v Indianapolisu. Produ- cent, tekstopisec in pevec je glasbeno ime dobil zaradi svojega otroškega obra- za. Tokrat je Babyface poskrbel tudi za sebe, saj je zapel pomirjajoče balado YOU WERE THERE ki bo pos- tala soul klasika. Ameriški pevec R. KELLVje prvič opozo- ril nase s skladbo Bump N'Grind, verjet- no pa se še spomnite njegove najpopu- larnejše skladbe I Believe I Can Fly. Iz- redno pupularen R. KELLY predstavlja zase tipično soul skladbo HALF ON A BABY v kateri pa pogrešam ženski spremljevalni zbor; ta skladba najavlja nov dvojni pevčev album z nas- lovom R. LAURVN HILL skupaj s Prasom Miche- lom in Wyclefom Jeanom sestavlja trio The Fugees. 23-letna pevka ter raperka je pred dvema tednoma skočila na 1. mesto Biliboardove lestvice najbolj pro- dajanih albumov v ZDA z albumov The Miseducation of Lauryn Hill, ki so ga samo v enem tednu prodali v 422.000 kopijah. Talentirana LAURVN pa je kot single izdala komad DOC WOP (THAT THING) Ameriška pevka TAVLOR DAVNE je ob koncu 80. navdušila s hitoma Teli It to My Heart in Prove Vour Love. Po nekaj- letnem izostanku iz glasbenega sveta nam sedaj TAVLOR ponuja sodoben ple- sni hit VVHATEVER VOU WANT ki že najavlja veliko ploščo z naslovom Naked vvithout Vou! ULTRA NATE je zelo priljubljena house pevka in D.J. še zmeraj z velikim uspe- hom rplajo komada Free in Found a Cure. Štiri ameriške house dive STARŠ ON 54 & ULTRA NATE & AMBER & JO- CELVN ENRIOUEZ so posnele odličen house komad IF VOU COULD READ MV MIND ob katerem boste za- gotovo vstali ter zaplesali. Nemški techno trio SCOOTER je celo po- letno sezono zažigal s komadom How Much Is the Fisch. SCOOTER je presene- til oboževalce z dvojno malo ploščo - dvojno A stranjo male plošče. Prvi ko- mad je usmerjen zelo sodobno ter se imenuje WE ARE THE GRATEST . Drugi komad pa je bolj tipičen, melo- dičen in ritmičen ter je dobra plesna pri- redba komada I WAS MADE 4 LDVING VOU Britanski band REPUBLICA je presenetil s komadom Ready to Go. Novi val pred- stavlja REPUBLICA s komadom FROM RUSH HOUR WITH LOVE ki je glasbeno spet nekaj posebnega. Jas Mann stoji za skupino BABVLON ZOO, ki je zaslovela z reklamnim hitom Spaceman. Jas je spesnil in uglasbil so- dobni komad ALL THE MONEVS GONE z realnim, kratkim besedilom. Britansko skupino DODGV sestavljajo Andy Miller - kitara, Nigel Clark - vokal in Maltevv Priest - bobni. DODGV igrajo me- lodično ročk pesem EVERV SINGLE DAV ki malo spominja na njihovo pe- sem Stayin' Out for the Summer. Ameriška pevka AMV GRANT se je rodila 25. novembra 1960. Uspešna AMV se je potrudila v ljubezenski baladi I WILL BE VOUR FRIEND ki vsebuje tudi minimalen country pridih. ERIC CLAPTON je letos izdal zelo ose- ben album z naslovom Pilgrim in z njega snel že dve uspešnici; My Father's Eyes in Circus. Sedaj izdaja naslovno pesem PILGRIM ki pa bi lahko bila malo bolj melodična. Kanadski pevec BRVAN ADAMS se je ro- dil 11. maja 1959 in še danes se rad spominjam tople poletne noči, ko je pe- vec v Kopru imel nepozaben koncert. Fe- nomenalni BRVAN je pripravil stand- ardno popevko ON A DAV LIKE TODAV ki naopoveduje istoimenski album; popevko je zraven pevca napisal še znani Robert John Lange. David Breznik POPULARNIH 10 1. NoMatter What > - BOVZONE 2.1 Dont Wantto Miss' a Thing , - AEROSMITH 3. Bootie Call ^ -ALLSAINTS i 4. My Favourite Mista-^ ke -SHERYLCROW i 5. Crush ' - JENNIFER PAIGE 6. Ufe - DES'REE : 7. Don't Rush -KrCI&JOJO ; 8. Mysterlous Times - SASH! &TINACOU- SINS 9. Man in the Rain -MIKEOLDFIELD 10. Dance the Night^ Away - THE MAVERICKS Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem spore- du radia Ptuj. Modi dopisniki ZLATI DELFINČEK Moj počitniški spomin seže v Punat, kjer sem bila na letovanju v koloniji. Tam so mi dnevi minevali hitro. Ko sem zvedela, da pripravljajo plavalno tekmvoanje, sem vsak dan pridno trenirala. Bila sem pripravljena na tekmovanje za zlatega delfinčka. Že je nastopil veliki dan. Komaj sem čakala, da me pokličejo na start. Bila sem na vrsti. Tri, štiri, zdaj! Zaplava- la sem proti cilju. Vsi so me vzpod- bujali. Končno sem priplavala. "Uspelo ti je!" mi je radostno vzkli- knila prijateljica. Bila sem zelo vese- la in sem komaj čakala, da bom vese- lo novico o osvojenem zlatem del- finčku sporočila domačim. Marcela Kmičar, 6.a, OS Cirkovce BREZ NAHRBTNIKA ^ Počitniškega dne me je botra razve- selila s povabilom na izlet na Boč. Zbirališče je bilo v nedeljo pri njej doma. Z mamico sva napolnili nahrbtnik in se odpravili k njim. Tam so že bili drugi starejši sorodni- ki in otroci in težko smo čakali čas odhoda. Pot do planinske koče se je vlekla. Ko smo se pripeljali do koče, smo izstopili in se na vrh napotili peš. Pot se je vedno bolj dvigovala. Srečevali smo tudi druge planince. Ta pot zame ni bila zahtevna in sem jo prva premagala. Nato smo počaka- li še starše. Vsi zasopihani so posedli na klopi in imeli počitek. Po počitku smo se odpravili na vrh stolpa. Ko sem se povzpela na vrh, mi ni bilo vseeno, saj nisem vajena opazovati s ptičje perspektive, toda razgled je bil čudovit. Nato smo se odpravili nazaj. Pot je bila še težja, saj smo morali pa- ziti, da ne bi komu spodrsnilo. V pla- ninski koči sem poiskala še žig. Ta- krat so do avtomobila že prisopihali starši. Začeli so vleči nahrbtnike iz prtljažnikov. Vsi so našli svoje na- polnjene nahrbtnike, le midve z ma- mico ne. Začeli so se nama smejati in kmalu so se tudi nama usta razlezla v nasmeh. Ker pa so imeli sorodniki veliko hrane, nisva ostali lačni. Le kaj bova pozabili, ko bomo šli na Donačko goro? Klavdija Vindiš, 6.a OS Cirkovce POČITNIŠKO POTEPANJE Zelo rada hodim v hribe, zato sem se z atijem in mamico odpravila v Doli- no Triglavskih jezer. Avtomobil smo pustili pri planini Blato in se odpra- vili na pot. Dihala sem svež zrak in poslušala petje ptic. Šli smo mimo Dednega polja, kjer imajo veliko go- ved, ovc in koz. Pri ovčariji smo se ustavili in opazovali ovce, ki so bile zelo udomačene. Ko smo prišli do Koče pri Triglavskih jezerih, smo tam prespali. Naslednji dan smo šli do Zasavske koče. Zelo sem se razve- selila, ko sem na vrhu zagledala sneg. Spili smo topel čaj in se odpravili dol do Koče Triglavskih jezer. Zelo lepo jezero je Ledvička, saj se vidi do dna. Pri Triglavskih jezerih smo spet pre- spali in naslednje jutro odšli nazaj v dolino. Med potjo nas je doletel lede- ni dež, vendar je kmalu ponehal. Pri Dednem polju smo spili kislo mleko in nato kmalu prišli do planine Bla- to, kjer smo se namalicali, sledi v av- tomobil in se odpeljali domov. Tina Kajzer, 6.a OS Cirkovce ZRNO RIŽA Počitnice. S starši sem odšla v Umag. Sprehajali smo se po ulicah, nakar sva s sestro zagledali skupino ljudi okrog mizice. Stekli sva pogledat. Zagledali sva žensko, ki je na riževa zrna pisala imena. Zdelo se mi je zelo imenitno, zato sem takoj zaprosila mamico, naj nama kupi. Mamica je odkimala z glavo, češ da je predrago. Sestra je med tem časom prosila očka. Vendar tudi ona ni bila uspešna. V hipu sva obe planili v jok tako milo, da sva se zasmilili staršema in dobili, kar sva želeli. Se- daj pazim na svoje riževo zrno z ime- nom, imam ga na verižici in te nikoli ne snamem. Tina Urih, 7. a OŠ Cirkovce KAMNITI SRČEK Sprehajala sem se po obali. Žive duše ni bilo slišati. Usedla sem se na bližnjo skalo. Valovi so vsake toliko časa treščili vanjo ter škropili moje opečene roke. Obrnila sem se, po potki je hitela deklica. Ni ji bilo več kot kakšnih pet let. Prihitela je do mene, se ustavila in čez nekaj sekund odhitela naprej. Nekaj ji je padlo na tla. Pobrala sem in pogledala. Bil je kamen v obliki srčka. Le kje ga je našla? Jaz sem ga iskala povsod, a ga ni bilo. Hotela sem ji ga vrniti, a de- klica se je že izgubila v daljavi. Dra- gocenost sem vtaknila v žep in skrbno pazila nanjo. Zdaj kamniti srček nosim povsod s seboj in postal je moj talisman. Imam ga za srečo in za spomin na živahno dekletce. Teja letanja, 7. a OS Cirkovce ^ fEDNIK - Četrtek, 17. september 1998 25 SPORt PTUJ Športni vikend športni zavod Ptuj, v sodelovanju s športnimi združenjei organizira od petka, 18., do nedelje, 20. septembra, Ptujski športni vikend, ki je na- menjen prijateljem športa. Lansko leto je bilo v to akcijo vključenih več liot 1500 udeležencev, letos pa jih pričakujejo še več, saj je ponudba bo- gatejša in pestrejša. Karting: petek 16.-19. ure, kartodrom Hajdoše: možnost vožnje s kar- tingom po tekmovalni stezi; sobota 10.-17. ure ogled treninga tekmo- valcev v kartingu - organizator AMD PTUJ. Športni ribolov: nedelja 8.-14. tu:e, ribnik pri ribiškem domu v Ro- goznici, ribolov s plovcem. Športno plezanje: petek 18.-21. ure, Osnovna šola Breg - predstavitev športnega plezanja na plezalni steni. Za izvedbo in varnost bo poskrbelo Planinsko društvo Ptuj. Pohodništvo: sobota: 8.35 na avtobusni postaji Ptuj - pohod Gra- jenščak-Vurberk-Ptuj. Izvajalec: Planinsko društvo Ptuj. Letalstvo: od petka do nedelje - letališče Moškajnci, možnost poleta z jadralnim letalom, skoki s padalom v tandemu, panoramski polet nad Ptujem - organizator Aeroklub Ptuj. Kegljanje: sobota in nedelja 9.-13. lu-e, kegljišče pod tribimo mestne- ga stadiona Ptuj. Organizator: Kegljaški klub Ptuj. Judo: petek 16.-18. ure, Judo Center Drava v športni dvorani Mladi- ka: "naučimo se padati" za učence osnovnih, srednjih šol in odrasle; so- bota 10.-12. ure, Judo in samoobramba za mlado in staro. Organizator Judo klub Drava Ptuj. Odbojka: sobota in nedelja 14.- 20. ure v športni dvorani Mladika. Or- ganizator OK Kurent. Vodni športi: nedelja, 13.-19. tu-e, čolnarna Brodarskega društva Ran- ča v Budini; predstavitev vodnih športov: jadranje "optimist", "evropa", veslanje /kajak, kanu/, panoramska vožnja u turističnim čolnom. Orga- nizator: Brodarsko društvo Ranča Ptuj. Badminton: sobota 9.-14. tu-e, športna dvorana Mladika, badminton za mlajše in starejše - organizator Badminton klub Ptuj. Kolesarjenje: sobota ob 13. tiri pred gostiščem Rozika /Slomškova ulica/; vsi na kolo za zdravo telo na relaciji Ptuj - Podvinci - Pacinje - Domava - Polenšak /osvežitev/ - Gomila - Jiu^inci - Ptuj /skupaj 30 km/. Izvajalec KOLO Ptuj. Plavanje: nedelja ob 9. uri, ztmanji bazen ptujskih Term - rekreacij- sko plavanje za vse starostne kategorije. 12.00 najtežji in najšaljivejši skok s petmetrske skakalnice. 13.00 igre v vodi /ekipa šteje 3 člane/. Tenis: sobota 9.-16. ure, Tenis center Goja Hajdoše. Nedelja: 9.-17.30 ure. Tenis klub Ptuj v ptujskih Terinah. Nedelja 13.-16. ure teniška igrišča na Panorami, organizator TK Štraf. Košarka: sobota 10.-13. ure, igrišče mestne četrti Vičava, igra trojk v okviru republiške akcije "Dobimo se pod koši"- organizator je Mestna četrt Panorama. Kick- boxing: sobota 10.-12. ure kickbonxing center Ptuj - priprave reprezentance Slovenije. Od 12. do 13. ure precktavitev šponne panoge in možnost vključitve v dejavnost; organizator Klub borilnih veščin Pmj. Namizni tenis: sobota 13.-18. lu-e, specializirana telovadnica za na- mizni tenis v špormi dvorani Mladika; rekreativno igranje namiznega tenisa. Organizator NTK Petovia Ptuj. Konjeništvo: sobota ob 10. uri pri ptujskih Termah, predstavitev ja- hanja, eno- ali večdnevni izleti na konju, terensko jahanje. Možnost ja- hanja za odrasle in najmlajše ter vožnja z kočijo. Organizator: Konje- niški klub Skorba. Nedelja ob 10. uri: Konjeniški klub Rogoznica ja- halne igre, možnost jahanja, informacija o šoli jahanja. Lokostrelstvo: sobota 10.-13. tire, šolsko igrišče pri OŠ Mladika - predstavitev in preizkus v lokostrelstvu. Organizator: Lokostrelski klub Videm. Atletika: petek ob 16. turi, atletski stadion pri šolskem centru; najhi- trejši Ptujčan na 100 metrov, učenci-ke do 6. razreda/1986 in mlajši/; 7. in 8. razred /1985 in 1984/, dijakinje /1980 do 1983/, člani-ce /1964- 1979/, veterani-ke/1963 in starejši/. Izvajalec: Atletski klub Ptuj. Družinska športna dejavnost: petek ob 17 uri, trim steza v Ljudskem vrtu, starši vadijo z otroki pod strokovnim vodstvom. Nedelja: ob 9. uri odhod z avtobusne postaje Ptuj na Bori; ob 9.30 pohod staršev in otrok na relaciji Bori - Svabovo. Izvajalec: Javni vzgojnovarstveni zavod, Potrčeva. Balinanje: nedelja ob 14. uri, park pri gradu Tiurnišče. Predstavitev in možnost balinanja za staro in mlado. Organizator: Športno društvo Turnišče. Fittnes: sobota od 16. do 19. ure, Fittnes studio Olimpic, Jadranska 7, Ptuj. Možnost vadbe v športnem studiu - elegantno do zadovoljstva Šah: petek, sobota, nedelja od 15.30 do 22.30, v dvorani Centra za so- cialno delo, TrestenJakova. Možnost ogleda mednarodnega tiunirja v šahu. Sreda, 23.9., ob 16. tiri v dvorani Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 - simultanka z velemojstrom Aleksandrom Beljavskim. Danilo Klajnšek NOGOMET 2. LIGA Rezultati tekem 5. krpga: Elan - Goriške opekarne /srečanje je pre- loženo/, Zagorje - Aluminij 2:2, Dravograd - factor 1:0, Pohorje - Jadran Šepič 2:1, Tabor Sežana - Šentjur 1:0j Nafta - Esotech Šmartno 1:1, Set Vevče - Rudar Trbovlje 5:0, Drava - Železničar 2:4. 1. POHORJE 5 5 O O 11:6 15 2. TABOR SEŽANA 5 4 1 O 14:5 13 3. DRAVOGRAD 5 4 1 O 12:3 13 4. GOR. OPEKARNE 4 3 0 1 10:4 9 5. ALUMINIJ 5 2 3 0 10:5 9 6. NAFTA 5 2 2 1 8:4 8 7. ZAGORJE 5 2 2 1 8:6 8 8. ELAN 4 2 11 6:4 7 9. SET VEVČE 5 2 1 2 7:6 7 10. ŽELEZNIČAR 5 2 0 3 7:9 6 11. ŠENTJUR 5 2 0 3 7:12 6 12. ESOTECH ŠMAR. 5 0 3 2 6:8 3 13. DRAVA 5 1 0 4 8:14 3 14. FACTOR 5 0 2 3 3:7 2 15. JADRAN ŠEPIČ 5 0 0 5 5:15 O 16. RUDAR TRBOV. 5 0 0 5 0:14 O Razpored tekem 6. kroga: Goriške opekarne - Železničar, Rudar Trbovlje - Drava, Esotech Šmartno - SET Vevče, Šentjiu- - Nafta, Jadran Šepič - Tabor Sežana, Factor - Pohorje, Aluminij - Dravograd, Elan - Zagorje. DRJIW1 - ŽELEZNIČAR 2:4 /1:3/ STRELCI: 0:1 Pušnik/9/, 1:1 A. Vršič/16/, 1:2 Pušnik/36/, 1:3 Mla- denovič /38/, 2:3 Volk /55 iz llm/, 2:4 Pušnik /88/. DRAVA: Lešnik, Čeh, Golob, Emeršič /Fridauer/, A. Vršič, T. Vršič, Šket, Volk, Pucko /Vogrinec/, Klinger, Boškovič /Krajnc/. Pri ptujskem drugoligašu Dravi je med tednom prišlo do spremembe na trenerski klopi. Namesto Marina Bloudka je prišel Milan Koblenc- ler, bivši trener Mure iz Mtirske Sobote. Vendar tudi t. i. "šok terapija" ni pomagala do uspeha. Nogometaši Drave so sicer imeli več od igre, toda njihovi zaključki akcij v napadu niso bili najboljši. Gostje iz Mari- bora so se branili in čakali svoje priložnosti iz hitrih naspromih napa- dov. V 9. minuti so povedli. Ko je v 16. minuti A. Vršič rezultat izenačil, je kazalo, da se bo vse dobro končalo za ptujske nogometaše, vendar ni bilo tako. V 36. in 38. minuti so gostje dosegli dva zadetka in prišli do visokega vodstva. V drugem polčasu so dve priložnosti imeli ptujski nogometaši. Do znižanja rezultata je prišlo v 55. minuti, ko je kapetan Drave Zoran Volk iz enajstmetrovke rezultat znižal. Po tem zadetku so domači dali vse sile v napad, vendar pa niso bili uspešni. ZAGORJE - ALUNilNU 2:2 /0:1/ STRELCI: 0:1 Hojnik /40/, 1:1 Poglajen /61/, 1:2 Damiš /81/, 2:2 Grčar/85/ ALUMINIJ: Fideršek, Grbavac, Habjanič, Koren, Gerečnik, Zel- ko, Perkovič, Damiš, Hojnik, Kolar, Pita /Bezjak/. Nogometaši Altiminija so gostovali v Zagorju in osvojili pomembno točko. Igrali so taktično zelo dobro, plod takšne igre v prvem polčasu pa je bil zadetek kapetana Aluminija Roberta Hojnika v 40. minuti. V drugem polčasu so domači nekoliko bolj pritisnili in uspeli rezultat izenačiti. Toda rdeče- beli iz Kidričevega se niso dali in so v 81. minuti povedli z izredno lepim zadetkom Damiša. Kazalo je že, da se bodo z gostovanja vrnili s celotnim izkupičkom, vendar je velenjski sodnik Huselja v 85. minuti dosodil enajstmetrovko in domači so uspeli reztil- tat izenačiti. V zadnjih minutah igre pa so Kidričani zamudili pri- ložnost za zmago. Točka je vseeno uspeh, še posebej če je osvojena na tako 'vročem' igrišču, kot je zagorsko. Nogometaši Altuninija v nedeljo gostijo na svojem igrišču drugo- uvrščeni Dravograd. To srečanje velja za derbi kroga. Danilo Klajnšek 3. LIGA - SEVER Rezultati tekem ^. kroga: Usnjar - Mons Claudius 7:2, Starše - Unior Zreče 1:1, Paloma Sega - Hajdina 1:1, Kovinar - Pobrežje 1:2, Ktmgota - Montavar Rogoza 0: 4, Gerečja vas - MM Brunšvik 0: 1, Dravinja - TIMLaškoLO 1. DRAVINJA 5 4 1 O 16:2 13 2. MONT. ROGOZA 5 3 1 1 10:7 10 3. MM BRUNŠVIK 5 3 11 7:4 10 4. UNIOR ZREČE 5 2 3 0 10:4 9 5. GEREČJA VAS 5 3 0 2 9:3 9 6. STARŠE 5 2 3 0 8:2 9 7. POBREŽJE 5 2 2 1 6:6 8 8. USNJAR 5 2 1 2 11:9 7 9. PALOMA ŠEGA 5 13 1 8:6 6 10. HAJDINA 5 13 1 7:5 6 11. TIM LAŠKO 5 113 5:8 4 12. MONS CLAUDIUS 5 O 2 3 5:17 2 13. KUNGOTA 5 0 1 4 2:22 1 14. KOVINAR 5 0 0 5 3:12 O Razpored tekem 6. kroga: Mons Claudius - TIM Laško, MM Brtmšvik - Dravinja, Montavar Rogoza - Gerečja vas, Pobrežje - Ktmgo- ta, Hajdina - Kovinar, Unior Zreče - Paloma Šega, Usnjar - Starše. GERECIA VAS - MM BRUNŠVIK 0:1 /0:0/ STRELEC: 0:lPelcl/68/ GEREČJA VAS: Mulec, Kaisesberger, Slaček, Zajšek /Žitnik/, Klaneček, Kmetec, Krajnc, J. Perko, Kaučevič, R. Perko, Gojkošek/ Turk/. V športnem parku v Gerečji vasi je kljub slabemu vremenu bilo veliko gledalcev, ki so so ogledali derbi v 3. SNL- sever. Mokro in spolzko igrišče ni dopuščalo, da bi lahko nogometaši prikazali kvalitetnejšo igro, zato pa je bila nadvse borbena in v mejah korektnosti. Nogometaši Gerečje vasi so imeli nekaj priložnosti v prvem polčasu, vendar niso bili natančni. V drugem polčasu se je igra razživela, akcije so bile hitreje iz- peljane in tako je bilo tudi več poizkusov, da bi presenetili vratarja. V 68. minuti pa so domači naredili napako v obrambi in napadalec Brunšvika Pelcl je to izkoristil ter premagal nemočnega domačega vra- tarja Mulca. Vsi poizkusi domačih, da bi rezultat izenačili, so bili neu- spešni in na koncu so se gostje veselili minimalne zmage. V naslednjem krogu nogometaši Gerečje vasi gostujejo v Rogozi. PALOMA ŠEGA - HAJDINA 1:1 /1:0/ STOELCA: 1:0 Žabota/19. iz 11 m/, 1:1 Ladinek/57/ HAJDINA: Brodnjak, Vrabl /Meznarič/, Pihler, Kralj, Komik, Bauman, Ladinek, Vrbanec, Krajnc /Bedrač/, Mertelj, Mlakar. Nogometaši Palome Šege so v srečanju s Hajdino veljali za absolutne favorite in pričakovali gladko zmago. Vendar se jim je tokrat zalomilo, saj so nogometaši Hajdine zaigrali dobro in niso dopustili domačim, da razvijejo svojo igro. Paloma Šega je povedla v 19. Minuti prvega polčasa in do odhoda na odmor se rezultat ni več spremenil. V začetku drugega polčasa pa je nogometašem Hajdine uspelo izenačiti z zadetkom Ladin- ka, kar je na koncu pomenilo končni izid in osvojitev pomembne točke. V naslednjem krogu Hajdina gosti ekipo mariborskega Kovinarja. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ - I. RJkZRED Rezultati 3. kroga: Boč - Slovenja vas 3:1, Polskava - Eltehšop Rog. 1:5, Središče - Videm 4:2, Ormož - Stojnci 7:1, Domava - Bistrica 1:1, Pragersko - Gorišnica 4:0. 1. ORMOŽ 3 2 10 10:3 7 2. ELTEHŠOP ROG. 3 2 1 0 9:3 7 3. PRAGERSKO 3 2 1 0 7:2 7 4. SREDIŠČE 3 2 0 1 10:5 6 5. STOJNCI 3 2 0 1 5:9 6 6. BISTRICA 3 111 3:2 4 7. DORNAVA 3 0 3 0 4:4 3 8. BOČ 3 1 0 2 4:5 3 9. VIDEM 3 0 2 1 4:6 2 10. SLOVENJA VAS 3 0 1 2 4:6 1 11. POLSKA.VA 3 0 1 2 2:7 1 12. GORIŠNICA 3 0 1 2 3:12 1 Razpored tekem 4. kroga v soboto, 19. septembra, ob 16.30: Eltehšop Rog. - Ormož, Boč - Polskava; v nedeljo, 20. septembra, ob 10.30: Vi- dem - Domava; ob 16.30 Slovenja vas - Gorišnica, Bistrica - Pragersko; Stojnci - Središče. MNZ PTUJ - II. RAZRED ReziJtati 2. kroga: Lovrenc - Tržeč 3:0, Pago Leskovec - Hajdoše 4:4, Bukovci - Markovci 0:2, Apače - Podvinci 1:0, Grajena - Zavrč 1:0. I.LOVRENC 3 2 10 10:4 7 2. MARKOVCI 3 2 0 1 7:3 6 3. TRŽEČ 3 2 0 1 3:4 6 4. APAČE 3 2 0 1 3:6 6 5. ZAVRČ 3 111 6:2 4 6. GRAJENA 2 110 3:2 4 7. BUKOVCI 3 1 0 2 4:3 3 8. HAJDOŠE 3 0 2 1 7:9 2 9. PAGO LESKOVEC 2 0 11 5:9 1 10. PODVINCI 3 0 0 3 3:11 O Razpored tekem 4. kroga: v soboto, 19. septembra, ob 16.30: Zavrč - Pago Leskovec, Tržeč - Apače; v nedeljo, 20. septembra, ob 16.30 Mar- kovci - Hajdoše, Podvinci - Grajena, Bukovci - Lovrenc. 2. MLADINSKA LIGA - VZHOD Reztiltati tekem 5. kroga: Elmont Krško - Nafta 4:0, Bakovci - Želez- ničar 3:5, Era Šmartno - Pohorie 1:5, Kovinar Štore - Aluminij 0:3, Ste- klar - Potrošnik Belt. 0:5, Pragersko - Starše 4:2, Šentjiu: Yiu-ij - Bistrica 1:3. Razpored tekem 6. kroga: Nafta - Bistrica, Starše - Šentjur Yiu:ij, Po- trošnik Belt. - Pragersko, Almninij - Steklar, Pohorie - Kovinar Store, Železničar - Era Šmarmo, Elmont Krško - Bakovci. 2. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 5. kroga: Rohrblitz Krško - Nafta 0:8, Bakovci - Železničar 0:16, Era Šmartno - Pohorje 3:1, Kovinar Štore^- Aluminij 0:3, Steklar - Potrošnik Beltinci 0:7, Pragersko - Starše 5:1, Šentjur Tu- ri j - Bistrica 3.1. Razpored tekem 6. kroga: Nafta - Bistrica, Starše - Šentjur Yiu-ij, Po- trošnik Beltinci - Pragersko, Alu- minij - Steklar, Pohorje - Kovinar Štore, Železničar - Era Šmartno, Rohrblitz Krško - Bakovci. Danilo Klajnšek SERVIS KOLES TENIS OPREME TER SMUČI Šport servis Davorin Munda, s.p. Slovenski trg 1, 2250 Ruj, tel.: 062/778-587 , JIRSOVCI / CECENSKA MAFIJA UGRABILA ŠOFERJA Za izpustitev50.000 $ >fest o 36-letnem vo/niku tovornjaka Srečku Beru iz Ptuja, ki je v začetku avgusta za a\toprevoznika Pavla Aleksenceva iz Laškega odpeljal tovornjak, naložen s tremi cestnimi valjarji, v Čečenijo, je 24. avgusta pretresla njegove domače in prija- telje, pa tudi širšo javnost. Srečko se je javil in povedal, da so ga ugrabili pripadniki čečenske mafije, /anj zahtevajo 50.000 dolarjev odkupnine. Odpravili smo se na domačijo Berovih v Jiršovce 36, kjer živi sama Srečkova mama Anica Ber. Zadnjega snidenja s sinom pred odhodom v Čečenijo se ta- kole spominja: "V ponedeljek, 8. avgusta, popoldne sva s Srečkom pobirala slive. Ko je imel čas, je rad prišel domov in mi pomagal. Okoli 16. ure pa je zazvonil tele- fon in povedal mi je, da ga je kli- cal šef iz Laškega in da mora ta- koj na pot, saj ima vožnjo v Rusi- jo. To, da so ga ugrabili in da hočejo zanj imeti veliko denarja, sem izvedela od njegove prijatel- jice Tmke, ki živi z njim v Ptuju. Povedala mi je, da jo je prejšnjo soboto klical Srečko in povedal, da so ga ugrabili, ter dodala, da z njim lepo ravnajo." 50.000 dolarjev je veliko. Mislite, da jih bodo zbrali? "Meni trdijo, da bodo, saj so baje pomoč ponudili tudi Italija- ni. Rekli so mi tudi, da so v Čečeniji ugrabitelji običajno trši, da se bo o višini odkupnine težko pogajati, lažje bi bilo z Rusi. A upam, da se bo vse dobro končalo." Srečko je v Rusijo vozil že nekajkrat. Je imel kdaj kakšne težave? "Mislim, da vozi v Rusijo že šesto leto. Lani je sicer imel manjše težave zaradi prometne nesreče, vendar se je vse lepo iz- teklo in pozneje je vožnje nadal- jeval brez problemov Tidi tokrat imam v srcu trdno upanje, da bom Srečka vsaj še enkrat vide- la." Srečkova življenjska sopotni- ca Tinka Horvat, natakarica v gostišču Ribič v Ptuju, pa nam je povedala: "Nekaj časa sem sicer pogrešala, ker se Srečko ni javil kot običajno. 'B, da je nekaj res- nega narobe, pa sem izvedela šele v soboto, 29. avgusta, ko me je okoli 21. ure zvečer poklical in povedal, da so ga nekaj kilomet- rov od skladišča, kjer naj bi razložil, ugrabili, ter da so mu pobrali tovornjak, s tovorom in ves denai; pa tudi, da je zaprt. Malo je bil zmeden, a je ob kon- cu kratkega pogovora dejal, naj to sporočim še v Laško in da bodo ugrabitelji še poklicali. In kdaj so se spet oglasili? "Šele po skoraj tednu dni, to je bilo prejšnji petek, poklical pa me je spet Srečko in takrat še ni vedel povedati, kdaj se bodo og- lasili ugrabitelji. Dan zatem, v soboto, pa so me poklicali iz Laškega in mi povedali, da so se oglasili ob 21. uri zvečer in da za Srečka zahtevajo odkupnino 50.000 dolarjev ter da se bodo spet oglasili čez 10 dni. Pričaku- jemo jih torej v torek, 15. sep- tembra, zvečen" Kako so na to reagirali Srečko vi prijatelji vozniki? "Vsi skupaj smo ugotavljali, kako bi ta denar čimprej spravili skupaj. Na njihovo pobudo so pri obrtni zbornici v Laškem odprli žiro račun, na katerem bodo zbirali denar. Kolikor sem seznanjena, je odziv bil, saj so kar klicali in tudi nakazovali, o morebitnem znesku zbranega denarja pa do sedaj ne vem še ničesac Seveda pa trdno upam, da bo Srečko kmalu prišel živ in zdrav domov Naši živci so na trnih, ker pri vsem ostajamo nemočni tako mi doma kot nje- govi trije otroci, ki me pogosto kličejo, pa njegova mama ... Vsi upamo, da se bo dobro končalo." Po telefonu smo poklicali tudi Pavla Aleksenceva, lastnika prevozniškega podjetja, za kate- rega je ugrabljeni voznik Srečko Ber vozil v Čečenijo. Povedal je, da od zadnjega klica nima nobe- nih novih informacij o Srečku." Govorili ste verjetno tudi s Zaskrbljena in osamljena Srečkova mama Anica Ber pred domačijo v JIrševcih pripadniki čečenske mafije? "Mafijci so samo povedali svo- je, postavili zahtevo, potem pa pogovor prekinili." So govorili v ruskem jeziku? "Menda, a toliko se jih je dalo razumeti, da zanj zahtevajo od- kupnino 50.000 dolarjev" Kako poteka zbiranje denar- ja za odkupnino? "Naj povem, da bomo najprej sami prispevali, kolikor je v naših možnostih, sicer pa so nam pomoč obljubili vozniki, prijatelji in znanci." Se je vašim voznikom že kdaj pripetilo kaj podobnega? "Ne. Tidi sam sem vozil v Ru- sijo dobrih 5 let, pa nisem imel nobenih omembe vrednih težav" Je vozil Srečko Ber sam ali je imel sopotnika? "Sam je vozil." Glede na to, da so poti po Ru-- siji in Čečeniji nevarne, nas za- nima, ali so vaši vozniki na taki poti oboroženi. "Ne, na to nismo niti pomisli- li, saj tega zakoni ne dovoljuje- jo.'^ Če boste denar zbrali in pre- dali mafiji, upate, da se bo Srečko vrnil živ in zdrav skupaj s kamionom in tovorom? "Kar se tiče kamiona, je to zame čisto zadnje, o tem ne raz- mišljam, gre mi samo za to, da Srečka dobimo živega nazaj. Moram reči, da tudi na to vprašanje nihče od nas nima na- tančnega odgovora. Upajmo, da bo šlo, vsi delamo na tem, da bi se vse skupaj končalo uspešno. Pri območni obrtni zbornici Laško je še vedno odprt žiro račun z nazivom sredstva za od- kupnino, njegova številka pa je 50710-763-2869. Ob zaključku redakcije, v torek, 15. septem- bra, ob 14. uri se je po besedah Pavla Aleksenceva na tem žiro računu zbralo premalo denarja le 318.000 tolarjev Naj dodamo, da smo poklicali tudi na ministrstvo za notranje zadeve, kjer nam je predstavnik službe za stike z javnostjo pove- dal, da v interesu preiskave za sedaj še ne morejo dati nobene izjave o tem, kako so se akcije lo- tili, da pa je v reševanje primera Ber vključen tudi Interpol. Ko bo znano, kakšna je Srečkova usoda, pa bodo o tem in o celotni akciji zagotovo obvestili širšo javnost. M. Ozmec Ugrabljeni voznik, 36- letni Srečko Ber iz Ptuja Tinka Horvat, življenjska spremljevalka ugrablje- nega voznika. Foto: M. Ozmec Kulturni križem icražem PTUJ • V petek, 18. sep- tembra, bo ob 19. uri v sta- ri steklarski delavnici ples- na predstava plesalke Maje Delak, avtorice in iz- vajalke glasbe tannare Obrovac, izvajalca glasbe Kruna Levačiča, za vizual- no podobo bo poskrbela Kaja Upnik. MARIBOR • V petek, 18. septembra, bo ob 19. uri v galeriji Žula na Židovski 2 odprta razstava akadems- kega slikarja Dušana Fišerja, doma s Ptujske Gore. PTUJ • V soboto, 19. sep- tembra, ob 19.30 bo v okviru Viktorinovih večerov v cerkvi sv. Jurija koncert organista Ruderja Glavurtiča iz Zagreba, ki se bo predstavil z deli Bacha, Francka in svojo skladbo. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU • Športno društvo pripravlja v soboto ob 19. uri v kulturnem domu družabni večer. Nastopili bodo Miklavževski oktet, dramska skupina KD Miklavž, harmonikarska skupina Holermus, vaški muzikant s Koga, mladi harmonikarji, folklorna skupina iz Ivanjkovcev, vaški narodni trio, kot gostje večera pa bodo zaigrali člani tamburaške skupine iz Cirkulan. MARIBOR • V okviru pri- reditev Glasbeni septem- ber bo v soboto, 19. sep- tembra, ob 19.30 v mari- borski kazinski dvorani v družbi vrhunskih umetni- kov (Irena Grafenauer, Miloš Mlejnik, Stanko Ar- nold, Veselin Atanasov, Jasminka Stančul ...) nas- topil harmonikar Borut Za- goranski iz Lancove vasi. PTUJ • V nedeljo, 20. septembra, bo ob 11. uri v križnem hodniku domini- kanskega samostana nedeljska matineja o Gos- podih Ptujskih. Srednje- veške pesmi bo pela Bogdana Herman. PTUJ • V ponedeljek, 21. septembra, bo v ro- manskem palaciju gradu predstavitev faksimilne iz- daje Statuta mesta Ptuj iz leta 1376 ter spremne publikacije o njem. S srednjeveško glasbo bo phreditev obogatil ansam- bel Accademia Jaufre Ru- de! iz Italije. KINO PTUJ • Do nedelje, 20. septembra, bo ob 18. in 20. uri na sporedu film Smrtonosno orožje 4, od 22. do 27. septembra pa ob 18. uri Mimik, ob 20. uri pa Titanik. ČRNA KRONIKA BREZ VEČJIH NESREČ V PROMETU Minuli teden na našem obmolčju ni bilo prometnih nesreč s hujšimi posledicami. Bilo je sicer več nezgod in trčenj, a so jih navadno uredili prizadeti sami, brez posredo- vanja pristojnih organov v pro- metu, zato o tem ne poročamo. KRAJA AVTOMOBIUOV Ptujski policisti so v nedeljo, 6. septembra, okoli 22. ure izsledili voznika B.V iz Maribo- ra, ki je vozil avto, ukraden poldrugo uro pred tem s par- kirnega prostora pred stano- vanjskim blokom v Borštnikovi ulici v Mariboru. Pod utemelje- nim sumom, daje avto ukradel omenjeni voznik, so ga ka- zensko ovadili. S PLINSKO PIŠTOLO USTRELIL MIMO GLAVE V sredo, 9. septembra, zvečer sta se v gostinskem lo- kalu v Čadramu, občina Slo- venska Bistrica, sprla 23-letni G.H. in 33-letni L.J., oba iz Op- lotnice. Prepir sta nadaljevala še pred gostilno, kjer je G.H. potegnil plinsko pištolo in us- trelil mimo glave L.J. Strelca so policisti kazensko ovadili, oba pa napotili k sodniku za prekrške. ZABODEL BRATA V enem od stanovanj na območju občine Lenart sta se v četrtek, 10. septembra, okoli 16. ure sprla brata D. in L. D. Žalila sta se in prerivala, pri tem je Ljubo iz hlačnega žepa potegnil nož in zabodel brata, da so ga potem morali odpel- jati na zdravljenje v maribors- ko bolnišnico. STRELJAL V SPOMINSKO ZNAMENJE v noči na nedeljo, 6. sep- tembra, je neznanec z več izstrelki neugotovljenega izvo- ra uničil spominsko znamenje v križišču lokalnih cest Oplot- nica - Kebelj, občina Slo- venska Bistrica. Ocenili so, da je s tem KUD Kebelj oškodo- vano za okoli 100.000 tolarjev FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Anica Cafuta, Kopa- liška 20, Kidričevo - Kle- mena; Mateja Kurnik, No- vake 14, Poljčane - Valenti- na; Jožica Korcz, Krčevina pri Vurbergu 25, Ptuj - Re- nata; Bnja Malec, Ptujska 2, Ormož - deklico; Mojca Matko, Vintari)vci 53, Destrnik - Tjašo; Ivanka Slepišnik, Zasavci 1, Ormož - Mateja; \fesna Kotnik, Sela 30, Lovrenc - Nejca, Metka Šimic, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj - dečka; Lidija llodžai; Strezetina 5, Ivajnkovci - Sandro; Marica Brenholc, Erjavci 21, Vito- marci - Natašo; Andreja Metličar, Slovenja vas 65/a, Ptuj - deklico; Kristina Poš, Kidričeva 79, Rogaška Sla- tina - Tdna in Ajdo; Klavdi- ja Meznarič, Sakušak 16/a, Juršinci - Misel; Bojana Belca, Sestrže 71, Majšperk -Davorina; Brigita Gabro- vec, Videm pri Ptuju 13 - dečka; Marta Venta, Juršinci 46, Juršinci - Se- bastijana. POPRAVEK: V 36. številki Idnika je prišlo do napake « v rubriki Osebna kronika. Pravilno se ime mamice gla- si: Hilda Murko, Hajdoše 43, Hajdina, rodila pa je Miha. Za neljubo napako se opravičujemo. POROKI - PTUJ: Damjan j Ferš in Suzana Strniša, I Hajdoše 6; Ivan Korošec in I Brigita Črešnik, Borovci 56. POROKA - DOL ANE: Darko Vrbnjak, Nova vas | pri Markovcih 21, in Albina Rihtarič, Stojnci 30. POROKE - ORMOŽ: Mi ran Bezjak, Podgorci 91, in Jasmina Malec, Sveti Timaž 19/a; Franci Šulek in Simo- na Lukaček, Kerenčičev trg 8, Ormož; Mirko Horvat, Zamušani 46, in Valeija Nemec, Podgorci 37; Mirko Strelec in Zlatka Kerenčič, Jastrebci 8; Božidar Žemljic, Ljutomerska 7, | Ormož, in Melita ? Nepužlan, Lačeves 6. UMRLI SO: Kristina Rojs, ; rojena \&jda, Stanka Vraza 40, Cerovec, ^i- 1906 - t 5. septembra 1998; Marija Pi- linge^ rojena Mihelič, Spodnja Volidna 104, ^ 1908 - t 25. avgusta 1998; Rafael Švagan, Aškerčeva ul. 1, Gaj, 1903 - 1 28. av- gusta 1998; \fenčeslav Tim- pej,\bdova 6, Ptuj, ^i' 1934- t 7. septembra 1998; Marija Ranfl, rojena Bedrač, Moškanjci 66, * 1935 - 1 8. eptembra 1998; Alojz Ko- 1), Sedlašek 102/a, ^i^ 1922 -1 5. septembra 1998; Janez Seruga, Kraigherjeva ul. 27, Ptuj, 1959 - t 8. septem- bra 1998; Stanislav 'lušak, Drakšl 4, ^t' 1935 - t 7. sep- iL-mbra 1998.