*tisi iz I. jubileinega koncerta ^Glasbene IVIatice". (7. decembra 1921 v »Untonu«), . Snideta sc prijatelja umetnika, kar J*Ko shhSajno fn začneta muzicirati: staye Pcsmi. nove pesmi, vescle, žalostne — J* v'prek. Zdi se, da muzicirata sebi, da <hifea stare spomine in da si pripove|teta nove zgodbe. Nočeta imponirati, !jI sC peti in igrati hočeta % ker mo- v ^smi so kakor čaše. Nekaterc so ^Proste, druge posute z dragocenimi j^Kulji, ene so plitve, druge globoke. — v'endar $ta vse napolnila s Jrtistvom svojili bogatih duš in tudi iz najneznatnejše jc kipelo pristiio, starn. poživljajoče vino. Krasen je njcgov glas, mehek kot svila in gladek kot baržun. Ni bron, struna je, napcta na dragocenem glasbilu. Ne sili iz grla, sam prihaja. narašča ,n s< izgubi kakor tih dihljaj... Višina? — Prijatelj. povej nii tenorista. ki pok veliki C. — Ni treba. —  Treba je brate, ker naši skladatelji uišt-.o za dvoje grl. Misli? li, da so pevci orgle, na katerih lahko eksperimentirai. 7 vsetni registri? —¦ Kaj pa oclprti a A ni o. - O ni a. — Ampak Betetto je Hetetto! Klavir je nirzcl inštrunicnt. Belc in črne tipke so geometrično natančno oddaljeue ena txt drugc. On je ncstaicn, ker ton ti LTine pod prsti kakot pontladanski sncg. Klavir jc pa tudi zahrbten: roga se dilotantn in sluša le mojstra. Ne brblji [)rijatelj! Ravnik da se zna prilagoditi? Prilagoditi se znači, zatajiti se, zanikati sebe. menjati barvo kakor kameleon. - Ravnik se ne ?na prilagoditi. ampak zna urati! KoliKo bogastva tiči v pesniih globo1-ega Lajovica. pouižnega Sattnerja pridnega Michla, ljubeznivega Pavčiča. resnega Kogoja, našega Adamiča, dvigajočega se Škrjanca in starih gardistov Vilharja in (ierbiča. M;;ogo jih še manjka v tej vrsti, mislim pa, da ako je tnogoče rransponirati Kogoja, da je mogoče transponirati tndi Ravnika, Kreka i. dr. * Nckje zazveuijo srebrni kraguljčki, akurd se preliva v akord. nad vsem pa zaplava irlas. niehek kot svila in gladek kot baržun ... Hf! ic akadciničen večer! Ado Og.