Leto IX. y Celju, dne 21. februarja 1914. Št. 2. NARODNI LIST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta Štev. 3. Današnjo številko pošljemo mnogim zavednim Slovenecm v ptujskem okraju ua ogled. Naj si jo prečitajo in potem »Narodni list« naročijo. Treba je le pisati dopisnico z naslovom Upravništvo »Narodni list« v Celju — in vsakemu se bo list takoj pošiljal. Hmeljarjem! Savinjska dolina je na glasu kot najpremož-nejša izmed vseh slovenskih krajev in sicer radi svojega hmeljarstva. Kdor pozna razmere v kraju, bo pritrdil, da je najti tu mnogo blagostanja, več kakor v kateremkoli drugem okolišu širom naše domovine. Denarni promet je velik, osobite važnosti pa je to, da pride ves denar za hmeljski pridelek iz popolnoma tujih krajev. V tem ima hmeljski denar svojo veliko važnost za vse slovensko narodno gospodarstvo in osobito nadkriljuje po svoji važnosti naše vinogradništvo, ki ima po ogromni večini svoje odjemalce med Slovenci samimi, preobrača torej po večini sam domač denar, med tem ko nam spravi hmeljarstvo leto za letom toliko in toliko miljonov od drugod. Kjer je velik denarni promet, tam najdemo po celem svetu prebrisane ljudi, ki skušajo od tega denarnega prometa na ta ali ta način potegniti kolikor mogoče mnogo v svojo kaso. Zato se povsod opazuje, da se najde po takoimenovanih bogatih krajih prav bogate ljudi, zraven njih pa tudi prav velike reveže in sicer tako, da imajo zmiraj slednji večino. Tudi v savinjski dolini ni tistega splošnega blagostanja med ljudmi, kakor bi marsikdo pričakoval, temveč najde se tu dokaj premožnih hiš, a zraven njih tudi stokrat toliko pravih pravcatih revežev. In vendar je znano, da se po savinjski dolini prav vse peča s hmeljarstvom, največji posestniki in najmanjši kočarji. Razume se, da veliki posestniki več pridelajo in imajo torej iz hmelja tudi več dohodkov, kar pride za pomnoževanje premoženja v poštev posebno tista leta, ko hmeljske tržne cene visoko nadkriljujejo pridelovalne stroške. Mali posestnik ima seveda manj hmelja in mors vsled tega prejeti tudi manjše skupičke. Vendar pa bo vsak poznavalec razmer pritrdil, da bi morali tudi mali hmeljarji prejemati več, kakor v resnici prejemajo. Če ne dobivajo vsega, kar jim gre, je na tem kriva — medtrgovilia. Nek ugleden kmečki kandidat izza zadnjih de-želnozborskih volitev na Kranjskem mi je dejal, da je medtrgovina za kmetovalca največji gospodarski škodljivec. Dokazati bi se to dalo na vsakem kosu blaga, ki ga mora kmetovalec kupovati za svoje gospodarstvo, še bolj lahek pa je ta dokaz na vsakem kosu pridelka, ki ga hoče kmetovalec spraviti v denar. In sicer velja tu zmiraj, da odira medtrgovina tembolj, čim revnejši je kmetovalec. Tudi za hmeljarstvo velja vse to. Velik je denarni promet v našem hmeljarskem okolišu, zato se jih je tukaj posebno mnogo nabralo takih, ki hočejo kolikor mogoče mnogo tega denarja napeljati v svoje žepe. Celo vrsto tujih prekupcev najdemo tukaj vsako leto, pa tudi mnogo domačinov se je že požidovilo. ln pomaga puliti kmetu hmelj iz rok za najnižje cene na najbrezsrčnejše načine. Je to bridka resnica, toda koristi našega kmetijstva zahtevajo, da jo začnemo spoznavati in iskati pripomočkov za odstranitev nedostatka. Če se hoče naš hmeljar rešiti škode od strani medtrgovine, potem mu je za to ria razpolago samo eno edino sredstvo: krepka združitev vseh hmeljarjev. Ni treba, da je to zadruga z velikim kapitalom, ki bi ga sami sploh ne mogli spraviti skupaj; temveč zadostovalo bi, da se združijo vsi hmeljarji v navadno društvo in se napram društvu zavežejo, da sami ne bodo prodajali svojega hmelja po nižjih cenah, kakor bo to društvo vsak dan sproti na primeren način po celem okolišu razglasilo. Najvzor-nejše bi pač bilo, da bi sploh vsak član prepustil prodajo društvenemu odboru. Če pa bi se to ne dalo doseči, potem bi se naj vsi držali vsaj najnižje cene, kar pa je že mnogo slabše; kajti po vseh dosedanjih izkušnjah bi se moralo z vsemi silami delovati na to. da prekupec s posameznim, o tržnih razmerah ne dobro poučenim hmeljarjem sploh ne pride v dotiko. Priznam, da je to vprašanje silno težavno, že radi tega, ker se cene hmelju mnogokrat prehitro »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 3 K, m Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 6 K 60 v. NaroSnina se plaCnje vnaprej. Posamezna itevilka, stane 10 vinarjev. spreminjajo. Toda razmere, so 'danes takšne, da je neobhodno potrebno nekaj ukreniti v obrambo malih hmeljarjev. Osobito bi bil potreben najbrezob-zirnejši boj proti predprodaji. Morebiti se najdejo leta im slučaji, ko se je enkrat tudi prekupec vrezal pri predprodaji, toda so le izjeme. Redno imajo hmeljarji od predprodaje veliko izgubo. S predpro-dajo in s tem, da prebrisani mešetarji v jeseni sklepajo kupčije naravnost z nezdruženimi malimi hmeljarji, gredo našemu kmetijstvu letno lepi stotiso-čaki v izgubo. Svest sem si, da je danes še zelo težavno združevati naše kmetovalce. Kriva je temu na eni strani mnogokrat slepa strankarska strast, na drugi strani nezadostno poznavanje razmer, v katerih živi kmetovalec, na tretji strani pa največja napaka našega kmeta, kmetska nevoščljivost: nič ne de, če imam škodo, da jo ima le sosed tiidi. In še mnogo drugih ovir je. Toda škoda, ki jo trpi naš hmeljar, je tako velika, da se bo treba tega dela lotiti enkrat z vso resnostjo. Dolga bo sicer pot in težavna, predno pridemo do uspeha, toda plačilo bo istotako lepo. Komur je blagor celokupnosti mar, naj bi šel na delo! Komur pa je samo lastni žep najmogočnejši bog, tistega seveda ne bo blizu. Zanimive sodne obravnave iz Ptuja. I. Kako »Štajerc« laže. Dne.-25. avgusta -Je vršila velika sokolska slavnost v Št. Janžu na Dravskem polju. Vsi zavedni ptujski Slovenci so se te slavnosti udeležili. Lepo število sokolov, slovenskih kolesarjev in veliko število kočij se je peljalo po Ptujskem polju k prireditvi. Slovenci smo se na slavnosti pošteno zabavali ter se navdušili za narodno stvar, potem smo se vrnili mirno zopet v svoja domovanja. Nek pijani pionir Zupanič je ravno tisti večer v svoji pijanosti trdil napram nekemu ptujskemu stražniku, da ga je napadel neki gospod in je tega pokazal. Ta vojak pa v resnici ni bil čisto nič poškodovan. Vsakdo, ki ga je videl tisti večer, ga je spoznal kot pijanega, vrhutega za zelo zlobnega človeka. »Štajerc« pa, katerega vzdržujejo nemškutarski trgovci, nemški in nemškutarski odvetniki, nemški in nemškutarski denarni zavodi zaradi tega, da bi v slovensko pisanem listu blatili poštene Slovence, je skoz šest tednov lagal, da so trije slovenski gospodje in sicer gosp. Haladeja, Šerona in Kreft raz-ven tega pa vsi »sokoli« napadli pionirja Zupaniča in ga pretepli tako, da je obležal napol mrtev. To je trdil »Štajerc« vkljub temu, da je zdravnik pri zdravniški preiskavi, ki se je vršila par ur pozneje, ko je Zupanič trdil, da ga je nekdo napadel, bil spoznan za popolnoma zdravega in ni bilo najti ni-kake poškodbe. »Štajerc« je povzročil, da je sodnija proti omenjenim trem gospodom uvedla postopanje. Ker je sodnik g. dr. Stuhec nepristransko sodil, je lažnjivi »Štajerc« napadel njega, ter mu med vrstami predbacival pristranost. Ko je zastopnik g. dr. Tone Gosak v Ptuju v izvrševanju svoje odvetniške dolžnosti stavil razna vprašanja na priče, je »Štajerc« lagal, da odgovarja zastopnik namesto prič sodniku. Ko je ravnokar imenovani zastopnik pokazal, da je dobro informiran, je. maščevalni »Štajerc« zahteval, da se g. dr. Gosaka stavi tudi pod obtožbo. Obsedel pa je »Štajerc« na celi črti. Vsi trije obtoženci, sami poštsni slov. možje so bili popolnoma oproščeni. »Štajerc« se je zvijal kakor gad od jeze. Tolažil se je, da bode okrožno sodišče v Mariboru kaznovalo obtožence ter obljubil, da bode takrat, ko bode zadeva.končana, vse natančno poročal. Seveda se je »Štajerc« pri tem zopet zlagal. Obtožence je mariborsko sodišče tudi oprostilo ! ter je smatralo za dokazano, da je prej imenovani pionir ničvreden človek, lopov, da ni kmalu tacega, ki po krivem govori in prisega. Tega vojaka bode garnizijsko sodišče v Mariboru kaznovalo radi krive prisege. Vse to je »Štajerc« vedel. Ker je pa njegov poklic, lagati se o Slovencih, je vstrajal pri prvotnih lažeh, s katerimi je obdolžil Slovence pobojev. Da ne bi Slovenci ptujskega okraja uvideli, da je »Štajerc« res lagal, ni hotel o mariborski razpravi nič pisati, in to z namenom ne, da naj ostanejo bralcem v spominu samo tiste laži in obreko- Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po poŠti na naslov: »Narodni List" v Celju. vanja, katere je pisal prej, in s katerimi je obdolžil ptujskega slovenskega sodnika pristranosti. Ta list se je rodil zato, da laže o Slovencih, ki niso prodali svojega materinega jezika, ta list »Štajerc« živi od laži glede Slovencev, saj ga Nemci 1n nemšku-tarji zato plačujejo, ta list »Štajerc« pa mora tudi vsled laži poginiti, zato moramo poskrbeti rni, ki pošteno slovensko mislimo in čutimo. II. Kako ptujski Nemci sovražijo Slovence. V neki ptujski kavarni so se nedavno nahajali slovenski gostje, se mirno zabavali po svoje in se za nikogar niso brigali. Bili so co gg. dr. Brunčko, Fras in Štumberger. Naenkrat pride nemški profesor g. dr. Hoffer, ki uči tudi slovenske fante- na ptujski gimnaziji. Ta mož, ki živi pred vsem od žuljev slovenskih davkoplačevalcev, začne zmerjati mirne Slovence z besedami: »\Vindische Schweine, wind'ische Gselschaft« itd. itd., ter je celo dva izmed gospodov dejansko napadel. Slovenski gostje so surovosti nemškega vzgojitelja slovenske mladine mirno prenašali ter so vložili potem proti njemu tožbo radi žaljenja časti. Sedaj je pa nemškutarskemu junaku srce padlo v hlače. Sam -dr. Hoffer je prišel prosit dr. Brunčka, bled kakor stena, za odpuščanje. Ta je po svojem zastopniku dr. Gosaku ponudbo nemškutarskega profesorja odklonil, če tudi bi stalo to tega profesorja glavo. Ob tej priliki je pojasnil dr. Gosak tudi razloge odklonitve. Omenil je, kako so Nemci in nem-škutarji leta 1908 Slovence, ki jim niso nič zalega storili, pobijali po ptujskih ulicah in takrat je celo tekla slovenski kri. Omenil je posamezne slučaje, kako so Nemeci neizprosno preganjali g. dr. Šalamuna in dr. Visenijaka, katera dva so loteli uničiti za celo življenje, čeprav nista nič zalega storila. Rekel je, da se naj dr. Hoffer za to da bode kaznovan, pred vsem zahvali razven svoji surovosti napram Slovencem tudi tistim nemškim in nemšku-tarskim gospodom, kateri so vedno preganjali Slovence. Da si bodo Nemci zapomnili, da se Slovence ne sme nekaznovano tepsti, mora biti dr. Hoffer kaznovan. Silobran Slovencev napram Nemcem je bil to. Pri razpravi, k! se je vršila pri okrajnem sodišču v Ptuju, je sodišče kaznovalo dr. Hofferja z globo 100 K ali 10 dni zapora. Zdaj pa vprašamo »Štajerca«, ki je toliko pisal lažnjivo o napadu Slovencev na pijonirja Zupaniča. zakaj o tem resničnem napadu Nemca na Slovence ni črhnil niti besede. Odgovor odgovorimo mi, Zato ne, ker je »Štajerc« lažnjivo slovensko pisan nemški list, ki vse, kar je resnično slovensko sovraži. III. Kako se je »Štajerčev« urednik Linhart osmešil. Tam gori na hribčku pri sv. Urbanu je imel Jožef Šilec lepega psička. Nemškutarski sosed Vojsk je zavidal Šilca zaradi lepega psa, kateri je slišal na ime Lenhart. Ker je »Štajerčijanec« Vojsk malo gluh, se mu je zdelo, da kliče njegov sosed psa za Linharta. Iz zavidnosti in .maščevanja, da se pes imenuje Linhart, kakor »Štajerčev« urednik, je pograbil Vojsk puško, jo ostro nabasal ter hajd v vojsko nad ubogega psička. Ko Šilca ni bilo doma, je Vojsk ustrelil njegovega psička. Ko je pozneje Šilec stavil Vojska radi tega na odgovor, mu je bahavi »Štajerčijanec« rekel: »Če jaz, ki sem bogat nimam tak lepega psa, ti ki si ubog, pa bi ga imel«. Raditega je tožil šilec Vojska radi razžaljenja časti. Ta je lepo prosil za odpuščanje, se zavezal plačati stroške ter poravnati odškodnino za psa. Kazen mu je g. Šilec kot dobrodušen Slovenec velikodušno odpustil. Nemškutarski Vojsk pa se je v zahvalo za to hotel še nadalje maščevati. Povedal je »Štajerčevemu« uredniku Linhartu, da se je imeno-> val dotični pes, ki ga je Šilecu ustrelil Linhart kakor on, in da se sedaj ves urbanski okoliš smeji, da je Vojsk šel nad Linharta v vojsko in ga ustrelil in da Linhart ne bo mogel več grizti. Sedaj je nastopil »Štajerčev« urednik Linhart ter ie tožil Ši-leca, da je svojega psa imenoval Linharta, — tako kakor se on piše, in da je s tem kot Slovenec njega (Linharta), ki je nemškutar, zasramoval. Linhart pa je strašno obsedel z Vojskom vred. Iskal je priče, katere bi bile potrdile, da je pes res imel njegovo ime. Dokazalo se je, da se je pes imenoval Lenhart. Nato je sodnik Jožefa Šileca popolnoma oprostil, obsodil pa Linharta v plačilo vseh stroškov. Zdaj pa se smeji vsa urbanska fara in pravi, da je Šilcev odvetnik dr. Gosak Vojska in Linharta vstrelil. Štajerske novice. Maškarada Celjskega Sokola. Odbor je marljivo na delu s poslednjimi pripravami. Dvorana si že odeva pestro obleko, da bo tvorila primeren okvir veselici. Tudi za postrežbo bo dobro skrb-Ijeno, dobiti bo buteljke, kavo itd. Z veseljem gre vse na delo k pripravam, saj so nam že dosedaj došle prijave krasnih mask in skupin po'ok za u-speh. Pustna nedelja naj privabi vse na sokolsko maškarado, da zavriska iskreno veselje glasno po vsej dvorani! Maškarada Celjskega Sokola. Odbor je z vso vnemo na delu. Letošnja prireditev naj zopet dokaže, da je naše društvo živordeč ««>t na narodnem polju, katerega goje z iskreno ljubeznijo vsi, katerim ihlepe oči v novo zarjo, ki mora priti domovini ... Prihitite na pustno nedeljo, 22. svečana v kar največjem številu na sokolsko maškarado v Celje, da bo vrisk mladega, veselega življenja tem glasnejši. Plesni venček, katerega je priredil dne 7. tm. odsek Slov. trgovskega društva v Celju ob priliki zaključka plesnih vaj, je povsem povoljno uspel. Pred vsem gre zasluga plesnemu učitelju gosp. Kricnerju, ki se je ves čas vzorno za vse prizadeval. Zahvaljujemo se na tem mestu gospej Percovi, katera je s požrtvovalnim sodelovanjem pospešila tudi gmotno prireditev. Oddelek naše Narodne godbe nam je s krasnimi valčki nudil do ranega jutra izvrstno zabavo, tako, da si prav iskreno želimo kmalu zopet podobni veseli sestanek. Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes, v četrtek, 19. svečana v gostilni g. Plevčaka v Gaberju pri Celju. Iz Celja. Profesor na celjski višji gimnaziji Ka-rol Dufek je stopil v pokoj in dobil ob tej priliki naslov šolskega svetnika. Na naslov celjskega gimnazijskega ravnatelja Profta. Ugledni celjski Slovenec nam piše: V nedeljo sem se peljal z nekim tovarišem z vlakom, ki pride od severa ob 7. v Celje. V Štorah je vstopilo kakih 10 popolnoma pijanih fantičev, ki obiskujejo celjsko višjo gimnazijo. 2e to je samo na sebi o-studno, da tako mladi ljudje hodijo pijani okoli, še ostudnejše pa je, če stare ljudi javno zasmehujejo kakor so to storili ti pobiči z menoj in tovarišem. In sicer samo za to, ker sva slovenski govorila. Ko sva te pijane nemške gimnazijske smrkovce resno posvarila, so nama celo začeli groziti. Te junake se bode naznanilo in če jih ne boste kaznovali vi, ravnatelj Proft, pa si bomo že vedeli najti drugod zadoščenja. Čudno se mi pa zdi, kako morejo mladi ljudje tako podivjati. Ali jih nimate zadosti v strahu, spoštovani ravnatelj Proft? Ali pa si pri vas v gimnaziji naravnost uče sovraštva do Slovencev? Taki nastopi dijakov celjske višje gimnazije zavodu prav nič ne služijo v čast. Iz Celja. (Umrl) je koncem januarja v bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu bivši celjski trgovec Pero Kostič. Zapustil je v denarju okoli 105.000 K; ko se bodo še izterjali stari dolgovi, bode ta svota še precej narasla. Denar se izroči glasom testamenta južnoštajerski hranilnici v Celju, ki ga bo upravljala. Glavnica ostane nedotakljiva; dokler živita sestra in teta pokojnega Kostiča, bodeta uživali letno rento, ko pa kasneje narastejo obresti do višine 20.000 K, se bodo s tem denarjem podpirali pridni in potrebni slovenski trgovci ter obrtniki na Spodnjem Štajerskem. S tem si je postavil pokojni Kostič med našimi trgovci in obrtniki trajen spomenik. Pokojnik je bil rodom iz sosednje Hrvaške in se je čutil vedno iskrenega Slovana. Bil je priden trgovec in izvanredno vesel in zabaven družabnik. Uničila ga je prerano sladkorna bolezen. Naj mu bode žemljica lahka! Moška podružnica »Branibora« v Celju je imela minuli četrtek v gostilnici »Narodni dom« svoj letni občni zbor. O delovanju podružnice v minulem letu je poročal predsednik dr. Milko Hrašovec. Posredovalo se je v mnogih slučajih pri nakupu in prodaji važnih posestev, trgovin in obrti, pošiljalo se je narodno časopisje na mejo, delilo knjižico »Brani» bor«, množilo lansko leto ustanovljeni trgovsko-obrtni sklad, ki utegne igrati enkrat še važno vlogo. Tajniško poročilo je podal dr. Laznik, blagajniško Miro Majcen. Podružnica deluje sedaj še v skromnih mejah, manjka ji članstva in denarnih podpor. Med našim občinstvom je za delo, kakor ga opravlja »Sudmark«, le malo zanimanja. Pa se bodemo morali tudi nanj navaditi. Dr. Milku Hrašovcu, ki se je obe leti, kar celjska moška podružnica obstoji, za njo veliko trudil, gre za njegovo delo prisrčno priznanje. Ker dr. Milko Hrašovec odide iz Celja, je Izvoljen za novega predsednika podružnice dr. Lev Brunčko. Iz Gaberja pri Celju. Minuli četrtek je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen bivši Plevča-kov mesarski pomočnik Anton Ogrizek zaradi napada na orožnika Gorjupa na 8 mesecev ječe; 2 meseca preiskovalnega zapora se mu vštejeta. V neki noči pred Božičem je fant brez vsakega pravega razloga napadel orožnika Gorjupa na cesti pri državni železnici v Gaberju in ga je pobil z ročico na tla. Izsledili so ga takoj kot krivca in drugo jutro se je še upiral orožniku, pri čemur je dobil bodljaj z bajonetom v nogo. Na rani še sedaj boleha. Anton Ogrizek je bil 13 let pri Plevčaku v službi in je bil postrežljiv in varčen fant. Gasilno društvo v Žalcu priredi na pustno nedeljo v Roblekovi dvorani svoj ples. Društvo upa, da se tržani in okoličani plesa ^ prav obilnem številu udeležijo. Čitalnica v Šmarji imenovala je g. dr. Josipa Rakeža, okrajnega zdravnika v Šmarji, radi velikih zaslug, katere si je bil kot njen dolgoletni predsednik pridobil za društvo, svojim častnim članom. (Častitamo! Op. ur.) Iz Št. Jurija ob Juž. žel. Z nestrpnostjo smo te že pričakovali, dragi nam »Narodni list«, da nam zopet prinašaš razne zanimive novice. — V tem predpustnem času se vrši zelo živahno vrvenje, vsako drugo nedeljo plesna veselica, vedno pa priredijo klerikalci konkurenčno prireditev. Navadno pa pomete kaplan Kaučič, tako da gre drugi dan gotovo čisto zmešan maševat, saj pravijo, da ga mora celo župnik včasi buditi. — Pred kratkim so se vračali trije naprednjaki po noči iz veselice, na kar so bili napadeni s strelom iz samokresa. Napadalci so bojda bili diletantje, čuki i Katoliškega izobraževalnega društva«. Res lepe sadove že rodi klerikalno-čukovska vzgoja. — Nekdo, ki opazuje obiskovalce pri Marčunu, nam je obljubil napisati prezanimiv roman. Govora bo v njem o zvestih ljubicah, pasjih bičih in prelepih nedolžnih fantih. Imenitna snov, ali ne? Iz Vranskega. Namesto okr. živinozdravnika g. Franca Zavrnika, ki je moral k vojakom, je nastavil deželeni odbor kot začasnga živinozdravnika g. Fr. Lobnika. Iz Št. Petra na M. S. Pred zadnjim birmova-njem so pri nas popravljali cerkev, farovž in še Bog ve kaj vse. Le malokdo je že plačal svoj delež; večina vseh stroškov še pa ni plačana in se tudi nihče ne briga, da bi bila kedaj plačana. Letos imamo zopet birmo. So pač že lepe obresti, katere bo moralo ljudstvo plačati. Povejte ljudstvu, kaj je vzrok vašega potrpežljivega čakanja, če ne mu povemo mi. Povejte mu čiste resnice, če si upate? Od Sv. Štefana pri Šmarju. Pri nas se že ni tako zgodilo, kar stari ljudje pomnijo, da bi pred pustom ne bilo nobene poroke kakor ravno letošnjo leto. V sosedni fari Zibiki je bilo 15 parov poročenih. Naš župan Zakošek je vložil proti »Štajercu« tožbo, ker ga je lani v št. 50 obrekoval. Iz Ruš. Opozarjamo, da se vrši občni zbor Po-dravske podružnice slov. plan. društva dne 8. marca ob 3. uri pop. v gostilni J. Muleja v Rušah. Na Mutl se priredi na pustno nedeljo ob pol treh popoldne v poslopju slovenske šole veselica z dvema gledališkima igrama. Pobira se prostovoljna vstopnina ubogim slovenskim otrokom v korist. Iz Gradca. Plesni venček društva »Domovine« dne 7. svečana ti. se je obnesel izborno. Dvorana »Kaufmannshausa« je bila natlačeno polna. Lep dokaz trdne organizacije naprednega delavstva, ki ga more društvo tudi beležiti z veseljem. Zastopana so bila tudi društva kakor »Triglav«, »Sokol«, »Tabor«, »Slavulj« in »Srbadija«. Vodstvo »Domovine« izreka tem potom vsem društvom iskreno zahvalo kakor tudi vsem gostom in jih prosimo, da nam ostanejo naklonjeni še zanaprej. Iz Rajhenburga. Dne 13. tm. smo položili k zadnjemu počitku g. poštarja Fr. Kacjana. Sijajni pogreb je pričal, kako velikanske simpatije je užival ta rodoljubni mož. Okoli 40 Sokolov z dvema praporoma, nad 60 gasilcev in nepregledna množica naroda ga je spremila na zadnji poti. Nenadomestljiva je izguba, ki je zadela z njegovo smrtjo razne korporacije in društva, v katerih je bil jako marljiv delavec vkljub temu, da je že precejšnjo vrsto let nosil v sebi kal smrti. Dobro je vedel, kaj ga čaka v dogledni prihodnjosti in to ga je tembolj peklo, ker ni bil sam. Trdna opora je bil svoji dobri materi, skrben soprog žalujoči soprogi, ki si jo je bil izbral iz odlične rodbine Rainhofnove, vzoren oče otročičkoma, — in vse svojce je moral tako rano ostaviti! Hudo je trpel osobito poslednje mesece, a prenašal je vse junaško. Bodi mu domača gruda lahka! Iz Kozjega. Veliki živinski in kramarski sejm se vrši dne 24. svečana 1914 v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago Vstop na sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci uljudno vabijo. Trško županstvo. Od Sv. Barb are v Halozah. Dne 6. jan. ti. se je ustanovila pri nas podružnica prekoristne obrambne družbe Cirila in Metoda. G. govornik dr. Gosak iz Ptuja je v poljudnih besedah razložil pomen in velike zasluge CMD., ki brani slovenske otroke pred potujčevanjem. Vsi poslušalci so se prepričali, da so bili napadi domačega kaplana na CMB. neupravičeni in so jih obsojali. G. Debeljak je kat predsednik nove podružnice navduševal prisotae k vstrajnemu delu za vzvišene cilje družbe C. i« BL Upamo, da bode vspevala dobro in pripomogla k dobri narodni stvari. V Ptuju toži g. Gurtler, načelnik mestnega u-rada, g. Hutterja, trgovca v Ptuju radi tega, fce* mu je ta predbacival, da po noči razgraja. Gosp. Hutter je nastopil po g. dr. Fermevcu, odvetnik« v Ptuju dokaz resnice za svoje obdolžitve. Prišle s« prav nečedne stvari na dan na pr., da je g. Gfirfler z nekaterimi nemškimi gospodi razgrajal po «•& v ptujski »javni« hiši pri dekletih, ki so za deaar... G. Gurtler naj pazi nase — ne na druge! Iz Gradca. (Razloček). Delavsko društvo »Domovina« je imelo dne 7. februarja svoj ples. Cital-ničarji se ga niso udeležili. Dne n. tm. bo imel« Čitalnica svojo plesno prireditev in »Domovina« bo častno zastopana. Ali bi bilo morda Čitalnici ljubše, da bi bila njih prireditev tudi samo za nje»e člane? Napadi na dr. Jurtela. »Slov. Gospodar« m »Straža« se zaganjata v g. dr. Jurtelo, češ, o« ima mastne zaslužke pri hranilnem in posojilnem društvu v Ptuju. To je naravnost lumparija. G. dr. Jurtela je tako nesebičen mož, da, se je za ptujsko posojilnico naravnost žrtvoval. Ta zavod postaje vzorno, ceno in ima pod vodstvom g. dr. Jurtele edino blagor ljudstva pred očmi. Resnicoljuben človek mora toraj napade »Straže« in »Slov. Gospodarja« le najstrožje obsojati. V Ptuju se vprizori v »Nar. domu< dne 1. III. M. ob 8. uri zvečer priljubljena burka »Martin Smola«. Smeha in veselja bode pri tej predstavi veliko. Poslušalci se bodo zabavali ob dobrih dovtipih igre, da nikomur ne bode žal, ki poseti slov. gledališče. Sploh se slovenski oder v Ptuju silno lepo razvfta in imamo pri vseh predstavah mnogo kmečkega ljudstva. Pričakujemo tudi to pot, da bode dvora«« »Nar. doma« polna občinstva. Od Sv. Barbare v Halozah. (Za C. M. podružnico) je zanimanje vzlic gonji »velečastitih« precet veliko. Nabiralniki že poslujejo in nadejati se je ž slavnost ogledajo ter potem sami prirede kaj enakega ali vsaj podobnega. Da se omogoči obisk tudii zunanjim gostom, se vrši slavnost popoldne ob pol 4. uri tako, da bo spored kmalu po 6. uri že končan. Natančni vspored prinesemo v prihodnji številki. »Liberalci so krivi«. Nimamo namena, koga braniti, ker smatramo napade na naše narodno delavne može samo za izbruh sovraštva, ki ga goje naši mariborski klerikalci proti vsakomur, ki ne trobi v njihov rog in najsi bo to še tako delaven narodnjak. Saj vemo, da je tem krogom vsaka še tako> iz trte izvita laž dobrodošla, da lopnejo brez vsakega povoda po tej ali oni njim neljubi osebi. Registrirati hočemo samo najnovejši sistem, ki so ga uvedli naši klerikalni krogi. Kadar se kdo, ki nii njihov, resno potrudi, da iztrga nemškutarjem kako občino iz rok, ali skuša preprečiti, da pride občina pod nemškutarsko oblast in se mu to ne posreči, tu kriče po svojih listih: »liberalci so krivi«. Kadar pa kje s pomočjo naših narodnih delavcev, ki vedno dobrodušno sodelujejo pri vsaki narodni stvari, pribore ali ohranijo kako občino, takrat pa vedno pišejo o sijajni zmagi svoje stranke, "lako se je zgodilo tudi z volitvami v Vrhdolu. Oni, ki so delali, so krivi, oni pa, ki so sedeli doma za pečjo in niso niti z mezincem zgenili, dasiravno bi bila to njihova prokleta dolžnost, so seveda popolnoma nedolžni Da kriv je še celo dr. Rosina, ker ni šel volit v občini, kjer niti volilne pravice nima! Ali je on kriv poraza za to, ker je pripomogel, da smo rešili vsaj en razred? Mi konštatiramo samo eno, da se dr. Korošec in cel njegov štab prav malo ali nič ne zanima za volitve v narodno ogroženih občinah. Ako je sploh kdo odgovoren za razne neuspehe, potem so odgovorni oni, ki imajo vso politično moč v rokah. Toda klerikalci proti Nemcem še z mezincem ne zgenejo, zato zadene največ krivde nje! Upravičenosti tega očitka, gospodje kle, rikalci pač ne bodo mogli ovreči nikoli in če še toliko kriče po svojih listih, da so neuspehom »liberalci krivi«. Dejstva govore jasno. Kjer leži politična moč v rokah klerikalcev, tam v narodnem oziru grozno nazadujemo! Efektno loterijo v prid revnim otrokom priredi letos mariborska moška podružnica Ciril-Metodove družbe. Stvar je v polnem teku. Srečk bo 10.000. Žrebanje se ima vršiti koncem tega leta. Slovenski delavci! Pristopajte slovenski delavski organizaciji: »Narodno socijalni zvezi«. Sedež organizacije je v Ljubljani, plačilnica pa se nahaja tudi v Mariboru \ Narodnem domu. Novi člani se sprejemajo ob nedeljah dopoldne med 10. in 11. uro v blagajnici Slovenskega gledališča (pritličje). Mladeniči, mladenke! Pristopajte slovenskemu telovadnemu društvu »Sokol« v Mariboru. Armada čvrstih sokolov in brhkih sokolic je ponos vseh Slovanov, v ideji sokolski je utelešena trdna volja k napredku, k moči, v Sokolstvu najdemo zajamčeno bodočnost i mi Slovenci! Mariborski Sokol naj se množi, on bodi pravo zbirališče naše mladine. Slovenski Maribor, to bodi ideal mariborskih sokolic in sokolov, za tem idealom naj streme! Potem bo na nje zrl s ponosom ves slovenski narod. Zaključni venček plesne šole Kluba obrtniških pomočnikov se je vršil v nedeljo, dne 15. svečana zvečer v mali dvorani Narodnega doma. S tem je konec lanske nedeljske plesne šole in tudi konec rednih nedeljskih plesnih zabav. Odbor »Kluba« o-pozarja svoje člane na »Pipčevo« maškarado, ki se vrši na pustni torek, dne 24. svečana ti. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Posojilnica v Mariboru (v Narodnem domu) je imela 8. svečana 1914 svoj 32. redni občni zbor. Iz predloženega in potrjenega računa posnamemo, da ima Posojilnica nad 3,400.000 K hranilnih vlog in 135.000 K vplačanih deležev. Hranilne vloge so se v pretečenem letu znatno zvišale — za 160.000 K, pač najboljši dokaz, kako zaupanje vživa zavod pri občinstvu. To zaupanje pa je tudi povsem opravičeno. V Posojilnici je tako vzoren red in taka natančnost, da opetovane revizije nadzorstva niso pokazale nobenega nereda in se je izrazilo tudi revizijsko poročilo »Zadružne zveze v Celju« zelo laskavo in pohvalno. Posojilnica je dosegla lotos rezervni zaklad v višini 359.000 K in presega ta znesek bilančno vrednost Narodnega doma in celega inventarja za 5000 K, to se pravi, ako bi Posojilnica izplačala vse vloge, bi ji ostal ves Narodni dom še povrh. Razven tega jamčijo za varnost vlog še deleži in kapital Rapočeve ustanove, tako, da ima Posojilnica okroglo 560. 000 K lastnega premoženja, in je ni zlahka zadruge, ki bi razpolagala v primeri z visokostjo vlog s takim premoženjem. Posojilnica v Narodnem domu nadkriljuje vse tukajšnje zadruge. Vzlic brezvestnim hujskanjem gotovih krogov, je imela lani največje število deležev in največji čisti dobiček, ki ima deloma zopet zvišati rezervni zaklad, deloma se pa porazdeli v narodne in dobrodelne namene. V načelstvo so bili letos izvoljeni zopet za predsednika g. dr. Rosina in< član načelstva g. dr. Pipuš, namesto odstopivšega stolnega dekana g. dr. Mlakarja pa g. dvorni svetnik g. dr. Voušek. Kdor hoče svoj denar naložiti, temu je za varnost; večje varnosti pa si ni mogoče misliti kakor pri Posojilnici v Narodnem domu, to kažejo zgoraj navedene številke, ki bolj glasno govore kakor vsako hujskanje. Delavska stavbena zadruga »Dom« v Mariboru (Narodni dom) je imela 15. svečana ti. svoj redni občni zbor. Ta zadruga je namenjena predvsem revnejšim slojem, delavcem in malim obrtnikom, železničarjem, da jim omogoči staviti lastne hiše in jim preskrbuje potrebni kapital proti rednemu odplačevanju. Danes šteje zadruga 22 zadružnikov, katerim je preskrbela lastne domove, od teh jih je 5 že poplačalo svoj dolg. Razveseljivo je, da dolžniki prav redno in točno odplačujejo svoj dolg. V zadrugi vlada vzoren red in je denar naložen varno. Želeti bi bilo, da se oklenejo te zadruge osobito slovenski delavci, da nalagajo v njo svoje prihranke, in da potem prej in lažje pridejo do lastne strehe. Uradne ure so vsaki dan popoldne od 3. do 6. ure v Narodnem domu v posojilnični pisarni; vloge in deleži se obrestujejo s 5%, kar je mnogo. Mariborska podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev je imela 4. prosinca ti. svoj IV. redni občni zbor. Radi pičlega prostora nam ni mogoče o tem številno obiskanem in jako zanimivem občnem zboru podati podrobnega poročila. Omejiti se moramo samo na najvažnejše podatke. Podružnica se je v 4 letih svojega obstanka tako razvila, da daleko prekaša to, kar smo od nje pričakovali. Število članov se je pomnožilo v 4 letih od 28 na 213, v pretečenem letu samem od 171 na 213 tako, da je danes mariborska podružnica najmočnejša podružnica »Zevze« poleg Trsta ter daleko prekaša že celo Ljubljano. Dosegla je v stanovskih, zlasti pa v pravovarstvenih zadevah lepe uspehe, ki so zdatno dvignili njen ugled. Ni ga skoro društva, za katero bi se mariborsko narodno občinstvo zanimalo toliko kakor ravno za to podružnico. Saj je baš ta organizacija privedla nove stotine napol že izgubljenih našincev nazaj v naročje matere Slovenije. Ta »Zvezina« podružnica je dala pretečeno leto življenje železničarskl podruž. »Družbi sv. Cirila in Metoda«, ki šteje danes sama že 275 članov in je najmočnejša družbina podružnica v Mariboru. Lani je imela 3.741.91 K dohodkov in 3.368.89 K izdatkov, torej 7.110.80 K denarnega prometa. Svojim članom je izplačala 618.30 K bolniških in izrednih podpor. Društveno premoženje se je pomnožilo za 151.57 K in znaša danes S22.25 K. V odbor so bili izvoljeni: za • predsednika: Ivan Kejžar. za podpredsednika: Anton Rebolj in Ivan Cerinšek, za odbornike: Urban Doblekar, Anton Kerhne, Martin Kok, Franc Jarh, Jože Bučar, Matija Škorjanc, Ant. Zorko, Ludvik Krajnc, Štefan Leskovar. Pregledo-valca računov sta: Avgust Lukačič, Ivan Skvarča. Zaupniki: Pirker, Avguštiner, Volcač Srečko, Karba, Breznik. Kump, Koroša. Sajovic, Zabkar. Gajšek, Borko, Ziringer, Medvešek. Kakor čujemo, se podružnica tudi v novem letu vrlo razvija in pričakovati je, da bodo letošnji uspehi zopet močno prekašali lanske. Pričakovati je, da bo podružnica v do-glednem času zbrala pod svojo zastavo vse slovenski čuteče železničarje. Želimo le, da se ji to v prospeh slovenskega železničarstva v polni meri posreči. Gotovo je, da more le domača organizacija pomagati slovenskemu železničarju do boljšega kruha ter ga rešiti okov, v katere so'ga ukovali drugi, ki so se spomnili slovenskega železničarja le takrat, ko so rabili njegov denar in njegov glas pri volitvah, sicer ga pa smatrali za manjvrednega, za tlačana! Zato, Vi slovenski železničarji: glave po konci in vrlo naprej po začrtani poti! Ruše. Tukajšnje veteransko društvo je priredilo dne 15. tm. domačo veselico s plesom v gostilni g. Muleja. Obisk je bil lep. Veselico je posetilo tudi 10 Mariborčanov, toda naravnost čudili so se, da narodni rušanski veteranci toliko in čisto po nepotrebnem nemškutarijo! Upamo pa, da bo v bodoče bolje. Mariborski Slovenci! Podpirajte naše slovenske trgovce in obrtnike, ki kljub nečuvenim pritiskom ne zataje svoje krvi, svojega jezika. V »Mariborskem glasniku« najdete oglase tistih, katere vam teplo priporočamo. Zahajati v narodno trgovino, naj smatra sleherni našlnec za svojo narodno dolžnost. Studenci. Pustna veselica se vrši v soboto, dne 21. svečana ti. v gostilniških prostorih g. Frasa. Na sporedu je godba, petje ift razne pustne zabave. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 30 vinarjev. Slovanska čitalnica. Strelni večeri so ob torkih zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. Pristop dovoljen samo članom. Družabni večer »Slovanske čitalnice« v soboto, dne 14. svečana ti. je uspel prav tako izobrno kakor prejšnji. Obisk je bil tokrat še mnogo povolnejši. Z veseljem opažamo novo življenje med slovenskim izobraženstvom, ki se je bilo zadnja leta nekam izogibalo slovenskih narodnih prireditev. Volkovi ali kake druge divje zveri se potikajo v gozdovih pri Sv. Križu nad Mariborom. Pri posestniku Pajtlerju na Šobru je neka zver napadla čredo ovc, jedno požrla, 6 pa jih raztrgala tako, , da so jih morali takoj zaklat! Baje je zver napadla tudi 2 otroka, jednega snedla, drugea pa zdelala tako, da je sirotce vsled zadobljenih ran umrlo. (Potrjeno pa slednje poročilo še ni.) šola pri Sv. Križu je z ozirom na nevarnost, ki preti otrokom, uradoma zaprta. Nekaj Križančanov je zver videlo. Pravijo, da je nekoliko večja od močnega psa. Najbrž bo to volk, ki se je pritepel iz severnih planin v naše kraje. Iz Maribora se je podalo v križanske gozdove že cela vrsta lovcev in precej orožnikov na lov na to zver. Glasbeno društvo v Mariboru, zbirališče slovenskih glasbenikov v Mariboru namerava ustanoviti glasbeno šolo za naraščaj. Društvu se je posrečilo pridobiti 3 izborne moči, da bo naša slovenska šola se lahko kosala s katerokoli drugo nemško glasbeno šolo v Mariboru. Poučevalo se bo brezplačno! Natančnejše informacije daje vsak čas g. Vilko Berdajs, trgovec v Mariboru, Zofijin trg. Mariborski in okoliški Slovenci! Večkrat opazujemo, da ne imenujete mariborskih ulic slovenski, marveč nemški, ali pa rabite tako skopucane prestave, da se nikdo več ne izpozna. Opozarjamo vas na »Mariborski slovenski koledar« za 1. 1914, kjer imate natančno zapisano slovensko in nemško po-imeneovanje vseh ulic, cest in trgov v Mariboru. Mariborski koledar stane samo 50 v. Kupujte ga pridno! Slovenska šola v Studencih. Ciril Metodova družba hoče Slovencem v Studencih postaviti in vzdrževati zasebno slovensko šolo. To bi pač precej razbremenilo občino, ampak tega ravno naši ljubi soobčani ne marajo. Za zlomka vam ne marajo slišati pri občini ničesar o slovenski šoli, a ker je drugače ne morejo zabraniti, hočejo rešitev celega vprašanja vsaj zavleči — zato še do danes niso določili komisijonelnega ogleda. Državna oblast seve na tihem podpira Nemce. Pri tem ji je vse eno, ali je njeno postopanje zakonito ali ne. Sicer je to že stari princip v Avstriji — Nemcem vse, Slovanom nič. In tako pojde naprej, dokler enkrat ne bomo tako pošteno zaropotali, da se bod« tudi na Dunaju domislil! da so Slovani pravzaprav tudi avstrijski državljani. Šolo v Studencih dobim« in če se vsi Nemci in nemčurji s socijalnimi demokrati vred na glavo postavijo! To jim povemo že danes. Cim večji bo odpor, tem hujši bo naš pritisk. Mariborski slovenski koledar za I. 1914 bi ne smel manjkati v nobeni slovenski hiši v Mariboru, Studencih, Karčevini, Pobrežju in mariborski okolici sploh. Koledar ima razun povesti tudi dobre članke. Opozarjamo zlasti na spise: Balkan in Jugoslovani (Vuga), Narodni dom in Posojilnica v Mariboru (dr. F. R.), Pol leta med ranjenimi brati (dr. Brunon Weixl, bivši kralj, srbski zdravnik v Nišu). Naše delavstvo bodo zanimali članki: Slovenska socijalna demokracija, Narodna delavska organizacija in Narodna socijalna zveza v Ljubljani. V koledarju najdemo tudi tarif marib. izvoščekov, požarna znameneja, čas odhoda in prihoda vlakov iz Maribora in v Maribor. V članku »Sirom sveta« je napisano vse, kar se je zgodilo v minulem letu važnega po svetu. Nahajamo pa v njem tudi natanče« seznam slovenskih društev v Mariboru ter sloven-sko-nemški imenik ulic, cest in trgov v Mariboru. Za nameček ima koledar nekaj smešnic. Oglasi najboljših narodnih trgovcev in obrtnikov v Maribor« zaključujejo »Mariborski slovenski koledar«, ki je opremljen tudi s slikami. Cena koledarju 50 v, vezan stane 80 v. Na prodaj ga imata g. trgovec Vilko Weixl, Glavni trg 22 in gdčna Ivanka Weixlova, trgovka, Gosposka ulica 33. — Koledar prav topla priporočamo vsem Slovencem. DROBNE NOVICE. Pijonirji v Mariboru. S 1. marcem ti. se nastanijo v Mariboru pijonirji in sicer pride k nam bosansko hercegovinski pijonirski bataljon št. 15. Nastanjen bo začasno deloma v »Kreuzhofu«, deloma pa v infanterijski vojašnici na Tržaški cesti. — Sedaj imamo v Mariboru že vojaštvo najrazličnejše vrste, infanterijo, domobrance, huzarje, dragonce, artilerijo in pijonirje, manjka le še vojaška godba, katero marsikdo pogreša. V konkurz je prišel Jožef Macuh, krojač v Stolni ulici. Mož je bil pristaš slovenskih klerikalcev, ki so ga pa menda premalo podpirali, da se ni mogel vzdržati. Upravitelj konkurzne mase je dr. Fr. Rosina. Brod obtičal v Dravi. Minuli četrtek popoldne so se podale štiri osebe na Meljski strani na Brod, da bi se prepeljale v Pobrežje. Ko pa pride brod. ki ga je vodila namesto brodarja neka žena, sredi reke, ne more več ne naprej, pa tudi ne nazaj. Po reki je namreč priplaval kos ledu, in ker je Drava sedaj na tem mestu kakor tudi drugod zelo plitva, se je vrinil med brod in dno reke tako močno, da se brod nikakor ni mogel ganiti. Kmalu se je nabralo na obeh bregovih vse polno radovednih gledalcev, ki so končno naprosili krčmarja Reibenschuha v Pobrežju, naj telefonira po pomoč, kar je pa ta osorno odklonil. Prišel je pa na lice mesta drug, človekoljubnejši mož, bivši načelnik gasilnega društva v Pobrežju, Caf, in ta je hitel takoj v mesto, ter se kmalu vrnil po Dravi s čolnom, v katerem so bili razun njega še veslači in nek redar. Vsem tem se je z velikim trudom posrečilo, da so spravili v svoj čoln in tako rešili one štiri osebe, ki so bile zmrzovale nad 2 uri v brodu. — Potem so se rešilci vrnili s čolnom k brodu in tako dolgo obdelovali ledeno ploščo pod njim, da je bil brod končno prost. »Bergfest«. Dne 21. tm. prirede naši Nemci in nemškutarji pri Gotzu svoj Bergfest, čegar čisti dobiček je namenjen nemški planinski koči pri Bolr fenku na Pohorju. Opozarjamo vse Slovence, zlasti one, ki tako radi pohajajo nemške veselice in posebno prireditve pri Gotzu, našega Narodnega doma se pa ogibajo, da je društvo »Berghiitte« in njegova planinska koča strogo nemško-nacijonalna bojna postojanka proti nam Slovencem, kar se na vsakem njihovem zborovanju znova naglaša, ne tako kakor naše »Planinsko društvo« in njegova koča pri Arehu, ki je jednako postrežljiva vsem turistom brez razlike in tudi v jezikovnem oziru jednako pravično Slovencem in Nemcem. Kdor bi torej obiskal omenjeno prireditev, ta bi nesel svoj denar našim narodnim sovražnikom, katerim bo dobrodošel, da ga porabijo v boju proti nam. Zato pustimo Nemce in nemškutarje, naj se zabavajo sami med seboj; zavednega Slovenca bi moralo biti sram, če bi se mešal med nje. Apostol za abstinenco. Minuli četrtek je bil v Mariboru znani frančiškanski pater Elpidij iz Kolina ob. R., ki potuje po Nemškem in Avstrijskem, povsod z veliko vnemo v pridigah in predavanjih proti alkoholu se bojujoč. Popoldne je imel v gimnazijski telovadnici predavanje za srednješolsko dijaštvo, zvečer pa pridigo v stolni cerkvi. Povsod je imel njegov lepi, prepričevalni govor, v katerem je živo slikal pogubni vpliv alkoholnih pijač na človeka za zdravje, nravnost in gospodarstvo, velik uspeh. Mnogo oseb, menda par sto, je sklenilo in obljubilo, da se bodo zanaprej vzdržali alkoholnih, t.j. opojnih pijač, (pivo, vino, žganje, likerji itd.) ter postali abstinenti. — Samo koliko jih bo pri tem dobrem sklepu vztrajalo?! Slovenske abstiru rite opozarjamo, da jim ni treba pristopiti k nemškim abstinentnim društvom, ker imamo v Mariboru svojo organizacijo, namreč tukajšnjo podružnico »Svete vojske«. Za nas Slovence je protialkoholno gibanje posebno velikega pomena, ker je naš narod, žal, med tistimi, ki Imajo od alkohola največ škode. Priporočajo se sledeče tvrdke Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in semenom Glavni trg, poleg potovža. Telefon št. 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti protinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog. MARIBOR, Zofijni trg 1 (v gradu) se priporoča y naknp različnih barr in čo-pičev, raznega lesnega blaga, n. pr. Škafov, brent, vil P grabelj, mlinskih kamnov za žrmlje, poljskega marca (gipsa), najboljših umetnih gnojil, najboljše kakovosti 1 ri po najnižjih cenah. krojaški mojster, Maribor v Gradu Grajski trg v Gradu izdeluje točno in solidno obleke za gospode in dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga izgotovljenih oblek po zalo nizkih cenah. priporoča svojo bogato zalogo politiranega in motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, obednice, salone, kuhinje. Divani, otomane, žimnice, mize, stoli in ogledala v izredno bogati Izberi! Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna. Od 1. marca se nahaja trgovina v Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop), Špecerijsko blago, vino y steKienicah premog in drva priporoča Ivanka Weixl (naslednica Vilka Weixla) Maribor, Gornja GospoteKa ntica 33 Bogata zaloga razglednic. — Papir, trgovske knjige. Zavitki, zvezki, radirke, svinčniki, peresniki. peresa, kamenčki, šolske tablice, gobice itd. itd. A. lfertnik kupovati ali naročevati blat;o pri tujih neznanih trgovcih. 6e želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. obrnite se na Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico J. jI SoSiarič, JVMor, KIS Ceniki in vzorci na željo brezplačno. Maribor, Koroška cesta št. 17. Bogata zaloga. Tedno sveže blago SLOVENCI! Kupujte špecerijsko blago in deželne pridelke v narodni trgovini Josip Šerec Maribor, Tegeltholfova cesta 57. Velika zaloga vsakovrstnih semen. Postrežba točna in solidna. Cene nizke! Volneno in perllno blago za dame, sukno za gospode t veliki zalogi priporoča MrETŠEPEC7"Maribor Grajski trg Stev. 2. Slovenska brivnica Maribor, Tegetthoffova cesta &tev. 22 Juro Gredlič se priporoča slav. občinstvu za obilen poset Izdeluje tudi lasulje, brade itd. Maskiranje za gledališke nastope po ceni (tovarna za glinske izdelke) izdeluje iz najboljše, večkrat premlete ilovice s parno silo in okrožno pečjo vse vrste strešne in zidne opeke, cevi itd. Vsak dan sv<že pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandit, raznih peciv in slaSčic. Naročila za gostije in Veselice se točno izvršijo. Najnižje cene. Solidna postrežba. Dobro urejeno za trgovce. Maribor, Glavni trg št. 22 ima največio izbiro vsakovrstnega papirja in galanterijskega blaga. B 11 m m n m m m m Vplačani deleži K131800'--Rezervni zaklad K 358.794'95. — Lastno premoženje zadruge K 557.439'47. B V POSOJILNICA V MARIBORU * Y LASTNI HIŠI Y NARODNEM DOMU. * Sprejema hranilne vloge na ^ /. || 01 oziroma vloge proti /i 31 01 -m knjižice in jih obrestuje po ^ |2 |0 odpovedi po ^ |4 |0 " Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice na razpolago brezplačno. m ii^ii^^iiiiti^^^išifii mm M{ mmm m m m B Vse šolske potrebščine J H Na debelo. 39 -1 za ljudske šole kakor: Ha drobno. Svinčniki, peresa, peruniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni ln risalni papir, barve, črnila, tnš, gumi, ravnila, torblee za šolarje, škatljice za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti ln po najnižji ceni pri ar Goričar $ EesHoVseH V Celju ^a Lastna zaloga IjudskoSolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. Pristen 75 Refoško ln dolenjski cviček se dobt v gostilni „PLETERSKI" na Bregu pri Celju. Prav lepo stanovanje 3 sobe z izgledom na Glavni trg, 2 kabineta, kuhinja, klet, drvarnica in perilna kuhinja se odda s 1. aprilom 1.1. v II. nadstropju na Glavnem trgu št. 10 v Celju. 66 3-2 leliKa jednonad^tropna gostilna $ celo l(ottce$ijo gospodarskim poslopjem, ledenico, z velikim vrtom in nekaj gozdom, v sredini velikega trga na Sp. Štajerskem, tik glavne ceste, se takoj prostovoljno preda. Ponudbe na upravo tega lista. 17 3-2 Davek na špirit! Tsled kolosalnega zvišanja davka na špirit, katero je stopilo v veljavo že s prvim februarjem, je potrebno, da si izdela-jete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si s tem mnogo prihraniti, naj se takoj obrnejo pod šifro „Veliki paihranki 4361" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachfg., A. G. Dunaj I/l, Wollzeile 9. Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice ■est*. 20 2-2 Kakršna gnojitev taka žetev! Tomasova žlindra znamke zvezde preizkušeno^in poceni fosforno kislo umetno gnojilo za spomladansko setev. Gotov£učinek! Visok donesek! Tomasovo '"žlindro zajamčeno čiste in polno-odstotne vrste prodaja v plombiranih z označbo odstotkov ln varstveno znamko opremljenih vrečah| 50—61 10 2 veletrgovina „M E R K U R" P. Majdič v Celju kjer je predajališče tvrdke Thomasphospbat- fabriken, G. m. b. H., Berlin W. 35. gg Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne železnine kakor: pa-lično železo, jeklo, pločevina, ž ca, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste polje-deljsko orodje, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najbojše kakovosti po najnižjih cenah j na debelo in na drobno. ^ Dne 21. februarja 1914 ob pol 10. uri dopoldne se bo licitiral v domobranski vojašnici v Gaberju pri Celju konj za nošnjo (mali konj). Podrobnosti so razvidne iz razglasa, nabitega na celjskem magistratu in v domobranski vojašnici. Bratje Slovenci, kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi Jaroslav Kocian, tkalnica Cerven? Kostelec, Češko. 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za obrisače, platna ali droka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -2 Z o o o o o i^OOOOOO®® OOO 00 OOOOO 009909 > Dr. A. Kunst, JI riktni zdravnik !alcu- naznanja, da je otvoril svoj z elotričnirai stroji na najnovejši način urejeni zobozdravniški atelier. s stalnim asistentom. 10 3-9 Vsa zobotehnična dela ▼ kavčuku ali zlatu zgotovi v najkrajšem času g. H urdčs, bivši tehnični asistent na c. kr. zobozdravniški kliniki na Dunaju. • • aoOOtMO i> OOOOOO OOOOOCO10400 ) Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteUno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 9 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 E 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg veleli neg«, sneCnobelega, puljenega H K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 E; 7 E; belega, finega 10 E, najfinejši prsni poh 19 E. — Kdor vzame 5 kg. 56 dobi franko. -9 Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 190 cm Široka, z 9 zgiavnikoma, vsak 80 om dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 90 E; puh 94 E; same pernice po 10 E, 19 E, 14 E, 16 E ; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 900 cm dolge, 140 cm Široke E 13'—, E 14*70, E 17'80 in K 91'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki E 4 50, E 5 90, E 5-70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 19 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 19 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenlcl, štev. 773 Češko. II Dešenicl, štev. 773 Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. Is U „Ottoman tu, Ottoman tam, povsod me iščejo, povsod me ljubijo." 10 b Ktasm aafiafiafctaa^a&ai Trgovina s špecerijskim :: blagom - Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, Glavna zaloga vrvarskega blaga Solidna postrežba I J. Ravnikar Celje Graška cesta 21 Vedno sveža žgana kavo Trgovina z moko in de- :: želnimi pridelki :: peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner. Glavna zaloga oljnatih barv I amamta*« setamt n Nagrobne vence t raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 4om NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje M« t Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se nora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== iuserat ne priobči. - Želim kupiti mlin z dosti močno vodo, na 4 do 5 tečajev in nekaj malega posestva zraven, blizn kakšnega trga ali fare. Ponadbe je poslati na Anton Golob, Radefie, 92 pri Zid. mostn. 90 2-1 Hiša z dobro upeljano dolgoletno trgovino pri farni cerkvi na Dolenjskem, se proda takoj pod ugodnimi pogoji. Treba je 3—4000 K. Ponndbe na npravništvo. 95 2 1 Mlad trgoVsHi pomočniK za podružnico na deželi, samostojen, z malo kavcijo, se takoj sprejme. Ponndbe pod S. 100 na npravništvo »Narodnega lista". Kraj: Spodnještajersko. 31 3-2 Za logarja se sprejme mladi mož, ne pod 24. letom, odsluženi vojak in absolvent kmetijske šole oziroma dober vrtnar. Prošnje na graščinsko oskrb-ništvo Jurklošter pri Laškem trgu, Štajersko. 38 2 2 » —-- Goiša in debeli vrat. Kdor se tega hoCe rešiti brez joda, brez medicine, v kratkem Času s sredstvom, ki ga je nekdo, ki je na tem trpel, sam iznašel, naj se obrne na: kemično tovarno Paracelsus, Sternberg (Moravsko). Vprašanjem je priložiti 2 znamki. 40 10-2 Dobro upeljana pekarija v Sevnici na Štajerskem, z novo hišo in z vso pripravo se zaradi preselitve pod zelo ngodnimi pogoji proda. Na-tanCna pojasnila daje: Dav. Frančič, Ljubljana, Gosposka ulica 4. 14 3-2 ! 500 kron ! vam plačam, ako moje _Ria - balzam" ne odstrani kurjih ofies, bradavic, trde kože v 3 dneh brez boleCin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschan)I. poštni predal 12/227, Ogrsko Y Celju, Glavni trg 12 se odda lep lokal na ulico s kuhinjo in kletjo od 1. maja 1914 naprej v najem. Odda se tudi lokal 6 kuhinjo za se; kuhinja primerna za skladišče in klet sama za se. — VeC pove g. J. LEON ravnotam. 67 3-2 ličem krojaškega pomočnika za veliko delo. Mesto je stalno. Mate Ju riši C, krojaški mojster, Pazin, Istra. 21 2 -1 Ženitna ponudba. Sem 46 letni vdovec s tremi večjimi otroci, dobro plačan uradnik na Dunaju, ki bom šel za dve leti v pokoj. Rad bi imel ženo, ki ljubi otroke, ima nekaj denarja ali pa hišo v celjski ali mariborski okolici. Ponudbe pod P. D. Dunaj X, Dampfgasse 10, 11/13. Tajnost pod častno besedo zajamčena. 15 2-2 Kdor je s svojim želodcem in /~noun nI in črevom nezadovoljen jemlje naj redno nekaj časa Drmed Trauba želodčni prašek (jASTRICIM Učinek preseneteljlv. Dobi se v vseh apotekah. Velika s^atlja stane 3 Kr. GLAVNA ZALOGA: St*rnapoteka. Dunaj, IV. Favoritenstrasse25. Prospekti gretis in franco Zdravniki dobe 73 posKusnjo tjastricin brezplačni). I V Celju se dobiš v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher. 68 12-2 Spreten sedlar bi se rad naselil v kakem trgu ali majhnem mestu na Spod. Štajerskem. Naslov v upravništvu.,Narod. Lista". 30 2-2 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice ▼ Središču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki 86 vrši v nedeljo, dne 1. marea 1914 ob 3. uri popoldne v posojilniškem prostoru s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za 1.1914 in razdelitev čistega dobička. 4. Nadomestna volitev v načelstvo. B. Nasveti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor 8. marca ob isti uri, z istim sporedom pri vsakem številu udeležencev. I. Klemenčlč. 91 L Šlnko. Ne smete pregledati! Redka prilika za aaKnp cenenih Mih izdelav! Vsled smrti svojega moža sem prisiljena prodati celo zalogo tkalnega blaga globoko pod ceno in ponujam, dokler še bo kaj zaloge: 240 kosov prima rumburškega platna, kos po 23 m, po 12 K; 125 kosov najboljših lanenih rjuh, 150 cm širokih, kos 14 m, po 17 K; 125 kosov belega damasta za prevleko, 120 cm široko, 1 kos 18 m po 14 K ; 480 ducatov lanenih obrisač, 1 ducat po 9 K; velika izbira garnitur za kavo z ažurom, v raznih barvah, od K 4"40; velika izbira namiznih garnitur od 6 K; robci za gospode in dame, ducat od K 2*60; 30 m raznih ostankov, primernih za srajce, predpasnike, obleke i. t. d. K 13'50. V slučaju, da bi blago ne ugajalo, sem ga pripravljena sprejeti nazaj in takoj vrniti denar. A prepričana sem. da bode vsakdo zadovoljen in me bo počastil z nadaljnimi naročili. Pošilja se proti povzetju. Marie Bekerovft vdova, 41 2-2 tkalnica, N&chod (Čechy.) m 8P ToTttTnToTnTnTd ES KIbTnn^n^nE? Kakor gnojite, tako bodete želi! Tomasova žlindra ^ffiT Stern^^jVlai LMarke EINSiTRAflENE SCHUTZIM*« je preizkušeno In ceneno fosfornoklslo umetno gnojilo za pomladansko setev. P1 i H H 51 mt Gotov učinek! Visok donesek! Tomasova žlindra zajamčeno Cista in polno-odstotne vrste se prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah. M Wf+M M 3 M > M > m > M > P m 3 H 3 Dobi se povsod, kjer vidite plakate umetnih gnojil z zvezdno znamko ali pri tovarnah za Tomasovo žlindro (Thomasphosphatfabriken) dr. z o. z. Berlin W. 35. Fft*^ Svari se pred manj vrednim blagom! J Pozor! 100.000 parov čevljev 4 pari le za K 9'—! Ker je veC velikih tovarn ustavilo plačila, se mi je naročilo veliko množino Čevljev prodati pod izdelovalno ceno Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo, Črne ali rumene, obite, elegantne po novi fasoni, velikost po cm. Vsi širje pari stanejo K 9'—. po povzetju. S. Landau, Krakov, Berka Joselewicza 3, 1407. Se lahko zamenja, tudi se denar vrne. 9 Živinozdravnik v Ljubnem med. vet. Fran Baš 23 ordinira vsak dan. X rj „< -i! v' V v' w Vv< w V v' vi Namesto 12 « le 5 « n JgR , 20000parov čevljev flBL na zavezo, iz zelo dobrega usnja, ki so bili določeni na Balkan, so mi vsled vojske zaostali. Moram to zalogo v kratkem prodati in zato prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za 5 K par. V zalogi so v vseh velikostih moški in ženski. Razpošilja po povzetju Eksport Arnold Wetss, Dunaj VI., Gumpendorferstrasse 139/71. 11 Slikar h plcsHar prevzame vsa dela dekoraeljske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 —i vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence. m. DOBRflDC Gosposka ul. 2. Največja iznajdba nove dobe e žepna nra za gospode „Concnrrenzi" s pravim Švicarskim kolesjem, 30 nr doča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo K 3 90, 3 komadi samo K 10 50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. 16 12-2 F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija). mmMMIHMMMI^^ ln rasno moderno blago u moške ln fenake obleke razpoillja po najnižjih cenah 62 -2 = Jugoslovanska razpošiljalna = R. Stermecki v Celju (StajS-K?. Pišite po glavni ilnstrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. Za prodajo prvovrstnih kmetijskih potrebščin iščemo dobrega okrajnega zastopnika, ki ima živahne zveze s kmečkim ljudstvom. Pogoji ugodni. Dopise sprejema tov. „Centralin", Neutitschein, Moravsko. 48 5-2 88S5BS88 33—2 gsas fflSSSt (S so postali dokaj cenejši. Dokazano najuspešnejše, najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zanesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena fosfornoklsla gnojila! Amonijakove, kalijeve, salpetrove-super-fosfate kot najboljša sredstva za uspešno, Izplačajoče se gnojenje dobite pri vseh tovarnah, trgovcih in kmetijskih društvih. Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17. ■! Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ v Narodnem domu. Q prejem a hranilne vloge vsak ^ dopoldne in jih obrestuje pa od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- delavnik od 8. do 12. ure Stan], Sevnica, Vransko In fiornjl-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v obCeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 43 -1 Tvosedaj U i> ni je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K( ca napravo potov 5.000 K, razliCnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore razliCnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnioo ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoalav Kukovec. Odgovorni urednik: Janko Lesničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.