Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/37
ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU
1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu
Šifra projekta	L3-0113
Naslov projekta	RAZVOJ IN VALIDACIJA KLINIČNIH ORODIJ TEMELJEČIH NA MEDNARODNI KLASIFIKACIJI FUNKCIONIRANJA, ZMANJŠANJA ZMOŽNOSTI IN ZDRAVJA (MKF)
Vodja projekta	14962 Helena Burger
Tip projekta	L Aplikativni projekt
Obseg raziskovalnih ur	5.313
Cenovni razred	B
Trajanje projekta	02.2008 - 01.2011
Nosilna raziskovalna organizacija	309 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča
Raziskovalne organizacije -soizvajalke	302 ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA
Družbenoekonomski cilj	13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF)
1.1. Družbeno-ekonomski cilj1
Šifra	07.
Naziv	Zdravje
2. Sofinancerji2
1.	Naziv	Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča
	Naslov	Linhartova 51, 1000 Ljubljana
2.	Naziv	
	Naslov	
3.	Naziv	
	Naslov	
B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3
Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) nudi znanstveno podlago za razumevanje in proučevanje zdravja, uveljavlja skupen jezik za opisovanje zdravja in z zdravjem povezanih stanj, omogoča primerjavo podatkov med deželami, dejavnostmi zdravstvenega varstva, službami in časovnimi obdobji ter nudi shemo za sistematično kodiranje podatkov. Obsega skoraj 1500 kod (razdeljenih v 4 razdelke: telesne funkcije, telesne zgradbe, dejavnosti in sodelovanje ter okoljski dejavniki), kar je preveč za klinično uporabo. Strokovnjaki so že razvili nekaj na MKF temelječih kliničnih orodij, v razvoju pa so tudi nova. Orodja se med seboj razlikujejo in uporabljajo različno število kod. Ni še dokazano, katero od obstoječih orodij je najprimernejše za uporabo v klinični praksi. Orodje mora biti kratko, hkrati pa mora zajeti vse za zdravstveno stanje posameznika pomembne kategorije ter imeti ustrezne psihometrične lastnosti.
Cilji raziskave so bili:
1.	preveriti ujemanje med strokovnjaki iste stroke in strokovnjaki različnih strok v uporabi posameznih kod za opis istega zdravstvenega stanja ter ujemanje v uporabi opisovalcev;
2.	preveriti, ali je bolje uporabljati za patologijo specifično ali splošno orodje, ki temelji na MKF;
3.	preveriti uporabnost in veljavnost nekaterih obstoječih orodij, kot so MKF seznam za preverjanje, MKF seznam kod za minimalen nabor podatkov ter MKF niz za bolnike po preboleli možganski kapi ter bolnice z rakom dojke;
4.	sodelovati pri razvoju MKF niza za bolnike po nezgodni možganski poškodbi in po amputaciji uda.
Preverjali smo sledeče hipoteze:
1.	Obstaja srednje močno ujemanje med strokovnjaki iste stroke ter šibko ujemanje med strokovnjaki različnih strok glede uporabe posamezne MKF kode za opis posameznega zdravstvenega stanja.
2.	Obstaja srednje močno ujemanje med strokovnjaki iste stroke in med strokovnjaki različnih strok glede uporabe opisovalcev. Ujemanje je višje, če so uporabniki opravili tečaj o uporabi MKF.
3.	Uporaba obsežnih nizov za preverjanje je dolgotrajna in ni primerna za uporabo v vsakodnevni klinični praksi.
4.	Kratki nizi za posamezne patologije pokrijejo večino kod, pomembnih za zdravstveno stanje posameznika, ne zahtevajo preveč časa, a so slabo občutljivi na spremembe.
5.	Seznam kod za minimalen nabor podatkov ne zajame manj kot polovice kod, relevantnih za zdravstveno stanje posameznika.
6.	MKF seznam za preverjanje vsebuje večino za zdravstveno stanje pomembnih kod pri različnih patologijah, vendar je za natančno uporabo potrebnega preveč časa.
7.	WHO-DAS II ni primeren za bolnike z motnjami sporazumevanja in hujšimi kognitivnimi okvarami.
8.	Osebe z več okvarami telesnih funkcij in telesnih zgradb ter z več težavami pri dejavnostih in sodelovanju bodo opisale tudi več težav v odgovorih na vprašanja WHO-DAS II.
9.	Z uporabo opisovalcev za dejavnosti in sodelovanje MKF prikaže vpliv pripomočkov na funkcioniranje posameznika.
Vključili smo bolnike 200 bolnikov po preboleli možganski kapi, 200 bolnic z rakom dojke, 100 bolnikov po nezgodni možganksi poškodbi in 100 bolnikov, ki so potrebovali medicinsko-tehnične pripomočke.
Bolnike po preboleli možganski kapi ter bolnice z rakom dojke smo ocenili z MKF seznamom za preverjanje, jedrnimi nizi, uporabili smo WHODAS-II vprašalnik in vprašalnik SF-36. za bolnike,
ki so potrebovali medicinsko-tehnične pripomočke smo uporabili seznam kod za minimalen nabor podatkov, pri bolnikih po nezgodni možganksi poškodbi pa smo medicinsko dokumentacijo prevajali v kode MKF.
Rezultati po posameznih hipotezah:
1.	Po prvih analizah ugotavljamo, da obstaja srednje močno ujemanje med strokovnjaki iste stroke glede uporabe posamezne MKF kode za opis posameznega zdravstvenega stanja. Ujemanje med strokovnjaki različnih strok je tudi srednje močno, če delajo v timu, če pa ocenjujejo vsak zase je šibko.
2.	Pri uporabi opisovalcev se je pojavilo nešteto vprašanj, ki smo jih sproti reševali. Rezultat so bila praktično napisana pravila za številne kode kdaj uporabiti kateri opisovalec. Vsi smo se strinjali, da je bolj smiselno oceniti obseg okvare oziroma težav z veljavnimi ocenjevalnimi lestivcami, MKF pa uporabiti le za definiranje problemov posameznika in ciljev rehabilitacije.
3.	Pri vseh skupinah bolnikov je bila uporaba obsežnih jedrnih nizov dolgotrajna (vsaj 50 minut), zato niso uporabni za delo v vsdakodnevni klinični praksi.
4.	Kratki nizi za bolnike po preboleli možganski kapi in bolnice z rakom dojke pokrijejo večine kod, pomembnih za zdravstveno stanje posameznika. Za prikaz njihove občutljivosti je potrebno uporabljati opisovalci, s čimer je veliko težav in potrebnega je veliko dodatnega časa. Zato predlagamo uporabo kratkih nizov za identifikacijo težav, nato pa uporabo veljavnih ocenjevalnih lestvic za spremljanje napredka in oceno izida rehabilitacije.
5.	Seznam kod za minimalen nabor podatkov ne vsebuje le posameznih kod, pač pa tudi gnezda in dve celi poglavji. V kolikor se uporabijo res le kode označene z zvezdico, je uporaba hitra, vendar ne zajamemo niti polovice kod, pomembnih za zdravstveno stanje posameznika.
6.	Potrdili smo tudi hipotezo 6 - MKF seznam za preverjanje vsebuje večino za zdravstveno stanje pomembnih kod pri ljudeh z različnimi okvarami, vendar je njegova uporaba, če uporabljamo tudi opisovalce, dolgotrajna in zato ni primeren za uporabo v vsakodnevni klinični praksi.
7.	Potrdili smo hipotezo, da WHO-DAS II ni primeren za bolnike z motnjami sporazumevanja in hujšimi kognitivnimi okvarami, zato ga nismo mogli uporabiti pri polovici vključenih pacientov po preboleli možganski kapi.
8.	Potrdili smo hipotezo, da osebe z več okvarami telesnih funkcij in telesnih zgradb ter z več težavami pri dejavnostih in sodelovanju, opisujejo tudi več težav v odgovorih na vprašanja WHO-DAS II.
9.	Z uporabo opisovalcev za dejavnosti in sodelovanje MKF prikaže vpliv pripomočkov na funkcioniranje posameznika, vendar pa njihova uporaba podaljša in oteži uporabo same klasifikacije. Bolj smiselno bi bilo za prikaz vpliva pripomočkov na funkcioniranje posameznika, za posamezne kategorije uporabljati standardizirane teste ali vprašalnike.
Sklenemo torej lahko, da uporaba MKF da pomembne dodatne podatke o funkcioniranju posameznika, prikaže pomebne olajševalce (družina) in ovire v okolju ( privatne zdradbe, stališča okolicem geografija) ter želje posameznika. Na podlagi rezultatov se zdi smiselna uporaba za patologijo nespecifičnega orodja brez opisovalcev, za posamezne kategorije pa nato uporaba validiranih testov in vprašalnikov.
4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4
Zastavljeni cilji so bili v celoti realizirani.
5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5
V prvem letu smo ugotovili, da bomo morali spremeniti vključitvene kriterije za bolnike po nezgodni možganski poškodbi, kar smo naredili. Bolniki pregledani v ambulanti urgentnega kirurškega bloka ali hospitalizirani zaradi opoazovanja zavesti na KO za travmatologijo UKC Ljubljana z diagnozo "Pretres možganov", kljub napotitvi zdravnikov ne pridejo pregled na na Inštitu RS za rehabilitacijo. zato bomo namesto bolnikov ocenjenih z GCS s 13 -15 takoj po poškodbi, vključili tiste, ki imajo prvo oceno po GSC manjšo od 13 in so sprejeti na rehabiltiacijo na Inštitut Republike Slovenije za rehabiltacijo.
Druge spremebe niso bile potrebne.
6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6
	Znanstveni rezultat		
1.	Naslov	SLO	LEONARDI, Matilde, BURGER, Helena, MARINCEK, Crt.Integriranje raziskav v politiko: priporočila MHADIE
		ANG	LEONARDI, Matilde, BURGER, Helena, MARINCEK, Crt. Integrating research into policy planning : MHADIE policy recommendations.
	Opis	SLO	Clanek predstavi 13 priporočil za področje statistike, kliničnega dela in raziskav ter s področja izobraževanja ter štiri splošna priporočila. Ta so: a) potrebno koordinirati in integrirati koncept zmanjšane zmožnosti na vseh ravneh in sektorjih; b) potrebne so longitudinalne kohortne študije, ki vključujejo tudi otroke stare 0 - 6 let, c) ponovno pregledati zakonodajo s področja prometa v luči potreb ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi; d) ponovno pregledati zakonodajo s področja invalidnost, ki mora poudariti pomen družine, kot pomembnega olajševalca v okolju.
		ANG	The article presents 13 policy recommendations, dealing with statistics, clinical, educational areas, and four general policy recommendations focusing on: the need of coordinating and integrating disability conceptualisation at all policy levels and across sectors; the need of conducing longitudinal cohort studies; the need of reviewing transportation policies in light of the requirements of persons with disabilities; the need of reviewing all disability policies to emphasise and support the role of the family, which is a consistent and substantial environmental facilitator.
	Objavljeno v		Disabil. rehabil.. [Print ed.], 2010, vol. 32, no. S1, str. S139-S147
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek
	COBISS.SI-ID		1051497
2.	Naslov	SLO	KOHLER F, CIEZA A, STUCKI G, GEERTZEN J, BURGER H, DILLON MP et all. Razvoj na MKF temelječih zbitnih nizov za osebe po amputaciji
		ANG	KOHLER F, BURGER H et all. Developing core sets for persons following amputation based on the ICF as a way to specify functioning.
	Opis	SLO	V članku so predstavljene lestivce za ocenjevanje izida rehabilitacije pri ljudeh po amputaciji uda ter težave s akterimi se srečujemo pri njihovi uporabi. Sledi predstavitev možnosti reševanja teh težav z uporabo Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja. Prikazan je pomen razvoja jedrnih nizov ter potek in metodologija njihovega nastajanja.
		ANG	Articel presents instruments for asessing rehabiltiation outcome of people after limb amputation and problems we have with their use in every day clinical practice. It presents how by use of ICF these problems may be solved. The importance of ICF COre sets and metodology of their development are presented.
	Objavljeno v		Prosthet. orthot. int., 2009, vol. 33, no. 2, str. 117-129.
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek
	COBISS.SI-ID		907369
3.	Naslov	SLO	Ptyushkin P, Vidmar G, Burger H, Marinček C. Uporaba Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja po poškodbi glave.
			Ptyushkin P, Vidmar G, Burger H, Marinček C. Use of the ICF in patients with
		ANG	traumatic brain injury.
	Opis	SLO	Ljudje po poškodbi glave imajo težave na številnih področjih funkcioniranja. V članku so predstavljeni rezultati dobljeni na sto ljudeh. Največ težav imajo na področju psihičnih funkcij, skrbi zase in zaposlovanju. Rezultati so pomembni za nadaljnje načrtovanje rehabilitacije teh ljudi, hkrati pa prikažejo, da lahko z mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja, prikažemo težave ljudi po poškodbi glave. Na funkcioniranje ljudi vplivajo tudi dejavniki okolja, vključno s tehnologijo.
		ANG	Persons with traumatic brain injury (TBI) have problems at several areas of functioning. Article presents results on one hundred people with TBI: The greatest problems they have at psychological functions, self care and employment. Results are important for planinng rehabiltiation programs and also demonstrate that International Classification of Functioning, disability and health can be used for presentation of problems these persons have. Their functioning is influenced also byenvironment and technologies.
	Objavljeno v		Brain inj. (Lond.), 2010, vol. 24, no. 13-14, str. 1519-1527
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek
	COBISS.SI-ID		1050985
4.	Naslov	SLO	GOLJAR N, BURGER H, VIDMAR G, MARINCEK C, JERAJ J, CHATTERJI S et all. Funkcioniranje in zmanjšane zmožnosti oseb po preboleli možganski kapi
		ANG	GOLJAR N, BURGER H, VIDMAR G, MARINCEK C, JERAJ J, CHATTERJI S et all. Functioning and disability in stroke.
	Opis	SLO	Namen članka je bil prikazati funkcioniranje oseb po možganski kapi z modelom Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) sprejetih na rehabilitacijo. Pacienti (197) so bili večinoma moški, stari okoli 60 let, s povprečno oceno FIMa ob sprejemu 75. Za opis zdravstvenega stanja smo pri vsaj 20% oseb uporabili 32 kod telesnih funkcij, 5 kod telesnih zgradb, 27 kod dejavnosti in sodelovanja in 7 iz dejavnikov okolja. MKF strokovnjakom pomaga pri rehabilitaciji ljudi po možganski kapi, pokaže potrebe po rehabilitaciji in olajša upoštevanje potreb pacienta.
		ANG	The aim of the study was to describe functioning in stroke patients according to the ICF in a rehabilitation hospital. Patients (197 in total) were mainly men, aged about 60, with average FIM score of 75. Within ICF Body Functions component 32 codes were applied in at least 20 % of the patients, 5 within Body Structures, 27 within Activities and Participation and 7 within Environmental Factors. We found out that ICF represents a new integrative tool to help professionals dealing with stroke. It shows the extensive need for rehabilitation, and facilitates consideration of the patient' needs.
	Objavljeno v		Disabil. rehabil.. 2010, vol. 32, no. S1, str. S50-S58.
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek
	COBISS.SI-ID		1051241
5.	Naslov	SLO	GARIN, Olatz, BURGER, Helena et al.Validacija "WHODAS-2" pri pacientih s kroničnimi boleznimi.
		ANG	GARIN, Olatz, BURGER, Helena et al. Validation of the "WHODAS-2" in patients with chronic diseases.
	Opis	SLO	WHODAS-2 je vprašalnik, ki temelji na modelu Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF). Je globalna mera zmanjšane zmožnosti in ocenjuje 7 področij. Namen študije je bil preveriti psihometrične lastnosti vprašalnika. Vključili smo 1119 oseb s 13. Različnimi kroničnimi stanji iz sedmih evropskih centrov. Cronbach's alpha je bila od 0,77 (skrb zase9 do 0,98 (delo in šolanje), ICC je bil za štiri področja nad 0,7, za ostala tri pod. Ugotovili smo, da ima WHODAS-2 zadovoljive psihometrične lastnosti, zato ga priporočamo za uporabo za oceno zmanjšane zmožnosti.
		ANG	The WHODAS-2 is a disability assessment instrument based on the conceptual framework of the ICF. It provides a global measure of disability and 7 domain-specific scores. The aim was to assess WHODAS-2 conceptual model and metric properties. 1,119 patients with one of 13 chronic conditions were recruited in 7 European centres. Cronbach's alpha ranged from 0.77 - 0.98, and the ICC achieved the recommended standard of 0.7 for four domains. It has shown good metric properties in clinic and
	1	rehabilitation samples.
	Objavljeno v	Health and quality of life outcomes, 19. maj 2010, vol. 8, 51 - 65.
	Tipologija	1.01 Izvirni znanstveni članek
	COBISS.SI-ID	1052009
7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6
	Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat		
1.	Naslov	SLO	Burger H. Vrnitev na delo po amputaciji. V:MURRAY, Craig (ur.). Amputation, prosthesis use, and phantom limb pain : an interdisciplinary perspective.
		ANG	Burger H. Return to work after amputation. V: MURRAY C. Amputation, prosthesis use, and phantom limb pain: an interdisciplinary perspective.
	Opis	SLO	Ljudje po amputaciji uda imajo težave pri vrnitvi na delo in ponovni zaposlitvi po amputaciji. Na vrnitev na delo oz. ponovno zaposlitev vplivajo številni dejavniki, tako zdravstveno stanje samo, okvare telesne zgradbe (višina amputacije), okvare telesnih funkcij, dejavnosti kot tudi osebni dejavniki (starost, izobrazba, spol) in dejavniki okolja (podpora družbe, delodajalca).
		ANG	People following amputation have problems return to work. Return to work and re-employment is influenced by several factors, such as condition (cause of amputation, comorbidities), impairments on body functions and body structure level, activity limitations, environmental and personal factors and technology.
	Šifra		C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
	Objavljeno v		MURRAY, Craig (ur). Amputation, prosthesis use, and phantom limb pain : an interdisciplinary perspective. New York [etc.]: Springer, cop. 2010, str. 101114.
	Tipologija		1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
	COBISS.SI-ID		983913
2.	Naslov	SLO	Burger H, Kotnik S. Funkcioniranje starejših po amputaciji spodnjega uda -vidik pacientov.
		ANG	Burger H, Kotnik S. Functioning of elderly lower limb amputees : patients' perspective.
	Opis	SLO	Ljudje po amputaciji spodnjega uda imajo težave pri funkcioniranju tudi po končani rehabilitaciji ter številne ovire v okolju. Med ovirami izstopajo ovire v javnih zgradbah, stališča ljudi na položajih, podpora vrstnikov, sosedov in članov družbene skupnosti ter fizična geografija okolja v katerem živijo.
		ANG	People following lower limb amputation have problems at their functioning and several barriers in their environment. The most common barriers are design, construction and buildings for public use, attitudes of people in positions and authority, support and relationships of peers, neighbours, community members and physical geography.
	Šifra		F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
	Objavljeno v		Burger H (ur.). 5th Regional Central European ISPO Conference, Portorose, Slovenia, 19-21 September, 2008. Proceedings. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo. Rehabilitacija 2008; 7(supl. 3): 94-95.
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek
	COBISS.SI-ID		858473
3.	Naslov	SLO	Burger H. MKF v protetiki in ortotiki.
		ANG	Burger H. The ICF in prosthetics and orthotics.
	Opis	SLO	Prispevek opisuje naše izkušnje z uporabo MKF v protetiki in ortotiki (ljudje, ki potrebujejo medicinsko tehnične pripomočke), vpliv opisovalcev na prikaz vpliva pripomočkov na funkcioniranje posameznika ter težave pri uporabi v vsakodnevni klinični praksi.
		ANG	The lecture describes our experience in using ICF in prosthetics and orthotics (with people in need of medical technical aids), the influence of qualifiers on showing the effect of aids on the individual's functioning, and the problems with ICF use encountered in daily clinical practice.
	Šifra		B.04 Vabljeno predavanje
	Objavljeno v		The ICF in prosthetics and orthotics. V: 5th World Congress of the International Society of Physical and Rehabilitation Medicine, Istanbul, June 13-17, 2009. Abstract book. [Istanbul]: Organizing committee of ISPRM, 2009, str. 36.
	Tipologija		1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
	COBISS.SI-ID		922985
4.	Naslov	SLO	Burger H. Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) in podporna tehnologija
		ANG	Burger H. International classification of functioning, disability and health (ICF) and assistive technology.
	Opis	SLO	Glavni namen uporabe podporne tehnologije je izboljšati funkcioniranje in kakovost življenja posameznika. Prispevek prikazuje povezuje ustrezne pripomočke s težavami pri dejavnostih in sodelovanju ter možnosti, ki jih MKF omogoča za prikaz vpliva pripomočkov na funkcioniranje posameznika.
		ANG	The main goal of assistive technology is to improve functioning and quality of life of people with disabilities. The article links different assistive technology products with activity limitations, participation restrictions and possible use of ICF for demonstration the influence of assistive technology on functioning of an individual.
	Šifra		F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
	Objavljeno v		Marinček Č (ur.), Burger H (ur.), Zupan A (ur.). Rehabilitacijski inženiring in tehnologija: zbornik predavanj, (Rehabilitacija, letn. 6, supl. 1). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2007, str. 105-109.
	Tipologija		1.04 Strokovni članek
	COBISS.SI-ID		711529
5.	Naslov	SLO	BURGER, Helena. Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) kot osnova za rehabilitacijo bolnikov z rakom
		ANG	International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF) as a basis for rehabilitation of cancer patients.
	Opis	SLO	V prispevku sta predstavljena pomen in filozofija Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja ter možnosti njene uporabe pri bolnikih z rakom v klinični praksi ter v raziskovalne namene. Natančno so predstavljen obsežni ter kratki tudi jedrni nizi za bolnice z rakom dojke. Našteti so ostali jedrni niza bolnike z rakom, ki so razviti ali so v fazi razvoja.
		ANG	Article presents the importance and philosophy of ICF and its possible use in patients with cancer in clinical practice and in research. It presents comprehensive and brief Core sets for breast cancer and listed Core sets for patients with other types of cancer.
	Šifra		F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
	Objavljeno v		MARINČEK, Črt (ur.), BURGER, Helena (ur.). 19. dnevi rehabilitacijske medicine, [Ljubljana], 28. in 29. marec 2008. Rehabilitacija bolnikov z rakom : zbornik predavanj, (Rehabilitacija, Letn. 7, supl. 2). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2008, str. 23-27.
	Tipologija		1.04 Strokovni članek
	COBISS.SI-ID		24036313
8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8
BURGER, Helena. The ICF in prosthetics and orthotics. V: 5th World Congress of the International Society of Physical and Rehabilitation Medicine, Istanbul, June 13-17,
2009.	Abstract book. [Istanbul]: Organizing committee of ISPRM, 2009, str. 36. - vabljeno predavanje
BURGER, Helena. The ICF in prosthetics and orthotics. V: 13th ISPO World Congress, May 1015, 2010, Leipzig. Abstracts. Dortmund: OT-Forum - O&P, Rehabilitation, Home Health Care,
2010,	str. 683. [COBISS.SI-ID 1005929] - vabljeno sodelovanje v simpoziju o MKF
BURGER, Helena. The International Classification of Functioning, Disability and Health : an introduction to the classification. V: MIHAJLOVIČ, Vukašin (ur.). 2. kongres fizijatara Crne Gore,
Igalo, 17-21. 2. 2010. Zbornik radova. Igalo: Udruženje fizijatara Crne Gore: Institut "Dr Simo Milosevic", 2010, str. 159-160. [COBISS.SI-ID 981353] - vabljeno predavanje
BURGER, Helena. International Classification of Functioning, Disability and Health the Basis for Research in Rehabilitation Medicine. 10. kongres fizijatara Srbije sa medunarodnim učeščem. Kladovo, Srbija, 2. - 5. jun 2010. - vabljeno predavanje
KOTNIK, Saša. Kakovost življenja starostnikov po amputaciji spodnjega uda = The quality of life of older people after the lower limb amputations. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za delovno terapijo, 2009. 44 str. [=f.] Mentor: prof. dr. Helena Burger - diplomsko delo
POTISEK, Kristina, SEDMAK, Sara. Funkcioniranje in kakovost življenja bolnic z rakom dojke. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2009. 53 str. [=f.] Mentor: prof. dr. Helena Burger - Prešernova naloga
9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10
SLO_
S projektom smo ugotavljali, katera metoda je veljavna ter dovolj enostavna in hitra, da jo lahko uporabljamo v klinični praksi za zbiranje natančnih podatkov o zdravstvenem stanju posameznika in populacije. Natančni podatki o zdravju so lahko osnova za kakovostne klinične študije, klinično odločanje in z dokazi podprto medicino ter za načrtovanje zdravstvenih storitev in zdravstvene mreže. Rezultati močno vplivajo na vpeljavo uporabe MKF v klinično prakso.
Svetovna zdravstvena organizacija ter evropsko in svetovno združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino podpirata vpeljevanje MKF v klinično prakso ter razvoj na MKF temelječih orodij, ki so primerna za uporabo v klinični praksi. Z ugotavljanjem veljavnosti obstoječih orodij ter razvojem novih bodo vsa objavljena dela imela veliko mednarodno odmevnost.
ANG_
The project helped us establish which method is valid and sufficiently simple and quick to be used in daily clinical practice for gathering accurate data on health of the individuals and of the population. Accurate data on health can serve as the basis for high-quality clinical studies, clinical decision-making and evidence-based medicine, as well as for planning health care services and health care network. The results have strong impact on introducing the ICF into clinical practice.
The World Health Organisation, the European and the International Society for Physical and Rehabilitation Medicine support the introduction of ICF into clinical practice and the development of ICF-based tools. By studying validity of existing tools and developing new ones, all the published work will have strong international impact.
9.2. Pomen za razvoj Slovenije11
SLO_
Rezultati projekta bodo osnova za načrtovanje zdravstvenega varstva, razvoj zdravstvene mreže, kakovostne študije ter ukrepanje v posameznem primeru, kar vse prispeva k napredku in uspehu vseh posameznikov in družbe ter za vzpostavitev informacijskega sistema za redno zbiranje podatkov o zdravju v Republiki Sloveniji. Rezultati bodo osnova za razvoj programa rehabilitacije bolnic z rakom dojke v Sloveniji, pripravo predloga mreže rehabilitacije v Sloveniji.
ANG_
The results of the project will serve as the basis for healthcare planning, healthcare network development, high-quality studies and proper course of action in individual cases, all of which contribute to the to the progress and success of individuals and the society, as well as for setting up an information system for regular health data collection in the Republic of Slovenia.
10. Samo za aplikativne projekte!
Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni
Cilj		
F.01	Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin	
	Zastavljen cilj	© DA O NE
	Rezultat	Dosežen ^J
	Uporaba rezultatov	Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J
F.02	Pridobitev novih znanstvenih spoznanj	
	Zastavljen cilj	© DA O NE
	Rezultat	Dosežen ^J
	Uporaba rezultatov	V celoti ^J
F.03	Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja	
	Zastavljen cilj	© DA O NE
	Rezultat	Dosežen ^J
	Uporaba rezultatov	V celoti ^J
F.04	Dvig tehnološke ravni	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.05	Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja	
	Zastavljen cilj	© DA O NE
	Rezultat	Dosežen ^J
	Uporaba rezultatov	Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J
F.06	Razvoj novega izdelka	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.07	Izboljšanje obstoječega izdelka	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	zJ
	Uporaba rezultatov	d
F.08	Razvoj in izdelava prototipa	
	Zastavljen cilj	DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	ZJ
F.09	Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.10	Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije	
	1	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	zJ
F.11	Razvoj nove storitve	
	Zastavljen cilj	*> DA O NE
	Rezultat	Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J
	Uporaba rezultatov	Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J
F.12	Izboljšanje obstoječe storitve	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	zl
F.13	Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	zi
	Uporaba rezultatov	zJ
F.14	Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	zJ
	Uporaba rezultatov	zJ
F.15	Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	zi
	Uporaba rezultatov	zJ
F.16	Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	zJ
	Uporaba rezultatov	zJ
F.17	Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso	
	Zastavljen cilj	*> DA O NE
	Rezultat	Dosežen ^J
	Uporaba rezultatov	V celoti ^J
F.18	Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)	
	Zastavljen cilj	t> DA O NE
	Rezultat	Dosežen ^J
	Uporaba rezultatov	Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J
F.19	Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off")	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
		
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.20	Ustanovitev novega podjetja ("spin off")	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.21	Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.22	Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov	
	Zastavljen cilj	♦> DA O NE
	Rezultat	Dosežen ^J
	Uporaba rezultatov	Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J
F.23	Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.24	Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev	
	Zastavljen cilj	.> DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.25	Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.26	Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.27	Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.28	Priprava/organizacija razstave	
	Zastavljen cilj	D DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	
		d
F.29	Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	zJ
	Uporaba rezultatov	zJ
F.30	Strokovna ocena stanja	
	Zastavljen cilj	D DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.31	Razvoj standardov	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	zJ
	Uporaba rezultatov	d
F.32	Mednarodni patent	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.33	Patent v Sloveniji	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	zJ
F.34	Svetovalna dejavnost	
	Zastavljen cilj	.) DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.35	Drugo	
	Zastavljen cilj	O DA © NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
Komentar
11. Samo za aplikativne projekte!
Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja
	Vpliv	Ni vpliva	Majhen vpliv	Srednji vpliv	Velik vpliv	
G.01	Razvoj visoko-šolskega izobraževanja					
G.01.01.	Razvoj dodiplomskega izobraževanja	O	O	0	O	
						
G.01.02.	Razvoj podiplomskega izobraževanja		O	o	o	0	
G.01.03.	Drugo:		o	o	o	o	
G.02	Gospodarski razvoj						
G.02.01	Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu		®	O	O	O	
G.02.02.	Širitev obstoječih trgov		®	o	o	o	
G.02.03.	Znižanje stroškov proizvodnje		®	o	o	o	
G.02.04.	Zmanjšanje porabe materialov in energije		®	o	o	o	
G.02.05.	Razširitev področja dejavnosti		0	o	o	o	
G.02.06.	Večja konkurenčna sposobnost		0	o	o	o	
G.02.07.	Večji delež izvoza		0	o	o	o	
G.02.08.	Povečanje dobička		0	o	o	o	
G.02.09.	Nova delovna mesta		0	o	o	o	
G.02.10.	Dvig izobrazbene strukture zaposlenih		0	O	O	O	
G.02.11.	Nov investicijski zagon		0	o	o	o	
G.02.12.	Drugo:		O	o	o	o	
G.03	Tehnološki razvoj						
G.03.01.	Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti		0	O	O	O	
G.03.02.	Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti		0	O	O	O	
G.03.03.	Uvajanje novih tehnologij		0	o	o	o	
G.03.04.	Drugo:		O	o	o	o	
G.04	Družbeni razvoj						
G.04.01	Dvig kvalitete življenja		O	o	o	0	
G.04.02.	Izboljšanje vodenja in upravljanja		o	o	0	o	
G.04.03.	Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave		0	O	O	O	
G.04.04.	Razvoj socialnih dejavnosti		o	o	o	0	
G.04.05.	Razvoj civilne družbe		o	o	0	o	
G.04.06.	Drugo:		o	o	o	o	
G.05.	Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete		0	O	O	O	
G.06.	Varovanje okolja in trajnostni razvoj		0	o	o	o	
G.07	Razvoj družbene infrastrukture						
G.07.01.	Informacijsko-komunikacijska infrastruktura		O	O	0	O	
G.07.02.	Prometna infrastruktura		0	o	o	o	
G.07.03.	Energetska infrastruktura		0	o	o	o	
G.07.04.	Drugo:		o	o	o	o	
G.08.	Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva		0	O	O	O	
	1						
G.09.
Drugo:




Komentar
12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12
1.
Sofinancer Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča
Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala:
52.198,00
EUR
Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00
%
Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja
Šifra
1.
2.
V okviru projekta so člani projektne skupine objavili 5 člankov v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva. same objave in ugotovitve objav so pomembne za sofinancerja.
A.01
Vodja projekta je objavila poglavje v knjigi, kar je za uporab nika pomembno tako z vidika same objave, kot vsebine.
A.03
Vodja projekta je na temo iz projekta imela 3 vabljena predavanja (tudi na Svetovnem kongresu).
B.04
Vodja projekta je član mednarodnega strokvnega odbora za razvoj jedrnih nizov za ljudi po amputaciji. Za sofinacerja sta pomebna članstvo in vsebina dela.
D.03
V okviru projekta so člani projetne skupine pridobili številna nova znanja in izkušnje, ki so jih na strokovnih srečanjih in delavnicah prenašali na ostale zaposlene na Inštitutu -sofinancerju.
F.01
Komentar
Ocena
Delo na projektu in rezultati so zaposlenim dali številna nova znanja in izkušnje, ki so jih prenašali na ostale zaposlene, vpleljevali v klinično prakso ter objavili in predstavili v mednarodni strokovni javnosti. Projekt ocenjujemo kot zelo uspešen in koristen.
Sofinancer
Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala:
EUR
Odstotek od utemeljenih stroškov projekta:
%
Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja
Šifra
2.
3.
4.
5.
Komentar Ocena
3.	Sofinancer			
	Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala:			EUR
	Odstotek od utemeljenih stroškov projekta:			%
Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja
Šifra
3.
4.
5.
Komentar Ocena
C. IZJAVE
Podpisani izjavljam/o, da:
•	so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni
•	se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS
•	so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki
•	so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta
Podpisi:
Helena Burger	in	
podpis vodje raziskovalnega projekta		zastopnik oz. pooblaščena oseba RO
Kraj in datum: Ljubljana
13.4.2011
Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/37
1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj
2
Samo za aplikativne projekte. Nazaj
3	Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj
4	Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj
5	V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj
6	Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote.
Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku):
Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X;
Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki)
Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148
Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj
7	Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote.
Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj
8	Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj
9	Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj
10	Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj
11	Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj
12	Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava
sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj
Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01
22-B2-83-43-90-21-DA-36-B8-BC-56-4B-5A-1D-43-25-2E-08-09-10