Vidini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, jJhaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slosanekih delavcev v Ameriki, The only Slovenk da£y in the United States issued every day* | Sundays and Hofidavm, —-T" ■ ■■!!— || , | TELETOM PISAljni: 4M7 00ETLA1CDT. KattrW srn fMoml-Olua Matter, September II, IMS, at tka Post Ofioe at Itw Terk, K. Tn ud« tka Act of Oonfraaa of Haiti S, 1171. TZLXFOK wiimi. art OOSTLAJTDT. ' NO. 294. — ŠTEV. 294. new york, thursday, december 16, 1909. — četrtek, 16. grudna, 1909. YOLUXI XVBL — LITIS XVU, ' AMERIKANSKO-SLOVENSKI KOLEDAR za leto 1910 je izšel in smo ga razposlali naročnikom. Kedor rojakov ga želi dobiti, naj nam dopošlje 30 centov, kar lahko stori tndi z naročnino *'Glas Naroda' ' vred, in mu ga takoj pošlje- > mo. Koledar je zelo zanimiv in razvedrilnega gradiva. Upravništvo "Glasa Naroda". Boj trustu za jeklo. Besedilo resolucije.! —o— ORGANIZOVANO DELAVSTVO V AMERIKI PRIČNE Z BOJEM PROTI IMENOVANEMU TRUSTU. —o— Delavski vodje so izdali daljši poziv na vsestranski boj. KRITIČEN POLOŽAJ. -o- Pittsburg. Pa., 33. dec. Kakor ~e je včeraj poročalo, -o je vršilo tukaj , zborovanje 4") delavskih vodij, kteri .-o zastopali skoraj vse ameriške d<-lavske organizacije. Pri zborovanju je sklenilo, da se prične z vsestranskim bojem proti trustu za jeklo, oziroma proti United States Steel Corporation. Tem povodom so delavski t vodje izdali in sprejeli resolucijo, , k t ere vsebina je sledeča: , V delavskem vprašanju v Z jed i- j njenih državah, je nastala velika kri- , za. Velikanski trust — United Sta-i j tes Steel Corporation — je porabil ■ svoje velikan-ko bogastvo in vpljiv v to, da ameriškim delavcem odvza- \ me njihove državljanske pravice in \ da jim tako odvzame tudi vsako mož- j nost upirati se nadaljnemu podjarm- . lj-niu. ; 1 nited State- Steel Corporation je , napovedala mu delavstvu vojno. , Pri svoji tajni seji je ta mogočna , korp.racija sklenila, da se olpravi je- i dina še obstoječa zapreka njeni vse- j mogo.-no.-t — delavske organizacije. j T»*ust je napovedal vojno dne 1. ju- , junija 1000. Pravica zborovanja naj j se več ne piipoznava in trpi. Prvi ( napa,! na delavstvo je trust izvršil s , Jem, da je pomanjšal itak borne plače ; svojim delavcem za lOcj,. Imenovani nliijardni trust je znal : doseči, da je t ekom jednega samega ; leta med obrtno depresijo, pripravil \ vsakega posameznega delavca ob j $000 kar je pripisati v t rust ovo ko- j rist. Na tisoče tmstovih delavcev je t vsled tega zamoglo pri jednajsturnem i dnevnem delu ob delavnikih, nede- i l,ah in proz: likih, k večjem le po $500 na leto zaslužiti. Kje je toraj pravica in čemu naj tako bogata korpo-racija še v nadalje -kuša goniti ■svoje delavce v >:romaštvo? Kupo- ] racija je gospodar industrije, ktera ] vživa od strani \lade kar največje ko- i risti i:i varstvo in sicer na podlagi i teorije, da >e na ta način čuvajo a- i meriški delavci pred izkoriščanjem. O kakem čuvanju pa ne more biti govora, kajti pri trustu delavci nimajo j ■iKakin pravic. j i ^ sled tega poživljamo delavstvo 1 Amerike, da prične z resnim i« siste-!' ma tirni m gibanjem v s vrbo popolne M in temeljite oiganizacije vseh »lelav- 1 cev, kt so zaposleni pri železni in 1 sli«" i!i ,.hrtih. Poživljamo vse naci- 1 jonalno organizacije, da nam oblju- ' bijo svojo potr.oč pri našem delti. ' Nadalje predlagamo^ da imenujejo 1 vse centralne organizacije posebne t odbore, kteri naj sodelujejo pri se- -da njem našem delovanja. Sedanja i naša resolucija naj >e prečita pri ? vseh delavskih zborovanjih. ( Ker imenovana korporacija ne dela ' le krivice delavcem, temveč tudi ostalemu ameriškemu prebivalstvu, priporočamo ustanovitev posebnega odbora, kteri naj razjasni položaj tudi predsedniku Taftu, predsedniku za-stopniške zbornice, kakor tudi čla- j, nom obeh zbornic zvezinega kongre- ] «a. Oodbor naj ima tudi pravieo,' | pričeti z preiskavo, da tako' dožene, v . koliko je trustovo poslovanje po za- , konu opravičeno in v koliko je obstoj imenovanega trusta sploh dovoljen.",, Za vsebino tujih oglasov ni odgo- j »orno aa upravnUftvo ne uredništvo. j i I | t Importacija delavcev. J Vkdina preiskava. RAZNI TOVARNARJI VABIJO V DELAVCE IZ EVROPE IN i- JIH POTEM PUSTE NA CEDILU. Tako je postopala Ludlow Manufacturing Co. v Massachusettsu. i ŠTRAJK TKALCEV. Boston. Mass., IG. dec. Znana Lud-| j- i low Manufacturing Company, ki jo I lastnica raznih predilnic in tkalnic, j i je obtožena, da je grešila proti liasel-'niškemu zakonu, vsled česar so na-selniške oblasti poverile naselniške-i mn inšpektorju Burke ju. naj poslovanje imenovane družbe preišče. Vse t kaže na to, da je imenovana družba ; importirala delavec direktno iz Poljske, nakar so pri njej delali za malo plačo, dasiravno je to v največjem protislovju z obstoječimi naselniškimi zakoni. Trgovinski oddelek zvezinc vlade je opozoril na to pokrajinskega pravni-i ka Fineha. kteri je potem takoj od-1 redil natančno preiskavo. Preiskava. " s ktero so takoj pričeli, je dognala , I na dan obilo dokazov, iz kterili je . razvidno, da je obtožba proti imeno- , ' vani družbi opravičena in da je dru- ■ žba grešila proti zakonu, kteri za bra- ^ iijuje uvoz takozvanih pogodbenih •U lavcev. Družba je namreč poslala na Poljsko na tisoče okrožnic, kterili , namen je bil vabiti ljudi v Zjedinjene države, kjer naj bi delali pri družbi | in si tako kot tkalci in predilei slu- l žili svoj kruh. Pred par tedni so pričeli Poljaki, ki delajo pri imenovani družbi, štraj-kati. kajti zal.itevali so, da se jim ^ plača saj v itdiko poveča, da bodo j zamogli živeti. Družba pa v to ni ; privolila, in ker so nesrečniki stano- s vali v družbenih hišah, so jih tovarnarji jedn«»stavno sredi zimskega l mraza jiostavili na ulico z v>im nji- ^ hovim bornim pohištvom. Xato je ^ pa joročnik-governer odredil pre- ^ iskavo o razmerah, ktere so zavladale . v Ludlowu. in povsodi je bilo opažati • izredno zgražanje radi postopanja _j podjetnikov napram delavcem. Vsled j-tega se je pričela tudi naselniška oblast zanimati za imenovano družbo, j kajti dognati je bilo treba, so li prišli delavci prostovoljno v Ameriko, ali pa vsled povabila tovarnarjev. V kolikor so je dalo dosedaj dognati. ^ je imenovana družba že priznala, da j je razširjala na Poljskem okrožnice, s kteiimi je ljudi vabila v Ludlow in jim obečala dobro plačo ter traj-j no delo. •-o- V dosmrtno ječo. j j, James P>. Harmon, kieri je ustrelil;1 M and A. Ilarleva v Somerville. i ^ Mass., se je pri sodišču spoznal kri- s vim umora po drugem redu in vsled j 1 t etra ua je sodišče obsodilo v dosmrt-j r no ječo. Obsojenec je star 19 let. i S 30,000 porok. ;J Tekom letošnjega leta je mestni že- : 1 ■ nitni urad v New Vorku izdal za ljub- ; * Ijenim in zaročenim parom do današ- r njega dne 20,492 dovoljenj za poro-1" ko. Ker pa še manjka 15 dni do no-j .1 vosa leta. zamoremo smelo pričako- j -vati. da bode imenovano število te- j l kom zadnjih dni v letošnjem letu na- ^ raslo na :>0.000, kar boile pomenjalo rekord ženitev v New Yorku. Še ni-kdar v zgodovini našega mesta se ni 7-toliko parov poročilo. kakor letos. s Statistika o ločitvah zakonov še ni dogotovljena,-vendar je pa upati, da «e bode tudi na tem najmodernejšem polju letos dosegel rekord. —————--——i rojakom na znanje. i 1 Tekom včerajšnjega dneva je u- i ( pravništvo našega li>ta razposlalo prvim trem tisočim naročnikom Gla-'; sa Naroda v dar stenski koledar za!« II leto 1010. Ravno toliko stenskih ko-I ledarjev lazpošljemo danes, in zadnjih :i000 koledarjev razpošljemo v s soboto. # Stenski koledarji so krasno izdela- j t ni v narodnih slovenskih barvah in 11 smo uverjeni, da jih bodo naročniki i i iz veseljem pozdravili kot naše božič- i i j no in novoletno parilo. i ■ Zidanje v New Yorku. Yelikanski napredek. > TEKOM ZADNJIH ŠTIRIH LET SE JE V NAŠEM MESTU KLJUB KRIZI ZAZIDALO $445,827,000. . Samo v mestnem delu Manhattanu se , je v tem času zgradilo 98 gle- i dišč in 32 cerkev. VELIKANSKE STAVBE. i -o- Stavbeni statistični urad našega 1 mesta nam je priposlal statistične podatke o napredovanju zidanja novih I poslopij in popravljanju že obstoječih za dobo zadnjih štirih let. Iz1 tega poročila razvidhno, da stavbena dela še nikdar preje v zgodovini New ! \ orka niso tako izredno hitro napredovala. kakor tekom zadnjih štirih j let in da se pri nas še nikoli ni zgra- j dilo toliko novih in velikanskih stavb, kakor baš v imenovani dobi, v kterej smo imeli opraviti tudi s krizo. Samo v mestnem delu Manhattanu! so ljudje v tem času potrošili za no-i ve stavbe lepo svoto $388,788,000, kajti zgradilo so je 414!) novih poslopij, dočim se je potrošilo .$57.030,000 za popravo in preiuačenje starih stavb, tako, da se je v tem mestnem delu izdalo za gradnjo in popravo poslopij $445,827.000. . Največ se je zgradilo stanovanj-' škili hiš. ali tenementov ia takozvanih flatov. Stavbeni urad pa ima : sedaj že zopet toliko načrtov za odobriti. da bodo gradnje, s kterimi še niso pričeli, veljale $176.249,000. Tekom štirih' let se je v našem mestu zgradilo tudi 181 velikanskih pisarniških poslopij, ktera so visoka od 15 do 42 nadstropij in ktera so veljala $84.940.000. dočim se je potrošilo $61,231.000 za gradnjo raznih skladišč in prodajalniških poslopij. V tej dobi se je zgradilo v našem mestu tudi 08 (osemindevetdeset) novih gledišč, ktera so veljala svoto >15,570,000; štiriinpetdeset muniei-palnih stavb, ki so veljale $5,970,000: 21 hotelov, ki so veljali $10,100,000; 1 32 cerkev, ktere so veljale $2.748.000; ( i 42 novih ljudskih šol za $6.365,000; 99 novih tovarn za $6.834.000 in 179 ! stališč za avtomobile in kočije, kar ^ je veljalo $6,466,000. S takim stavbenim napredkom se ( ne more ponašati ni jedno drugo me- 1 slo na svetu, kajti glede stavbe novih poslopij so ljudje v Londonu daleč za nami. -o- h Unije nočejo pripoznati. ' i John Mitchell iu Morris Ililquitt ] sta poročala pri velikem zborovanju, -| ktei •e;ra so priredile štrajkujoče šivi- . Ije v Grand Central Palace v New Vorku. o brezuspešnem obravnavanju s tovarnarji bluz. Vsa pogajanja, da -; bi tovarnarji pripoznali unijo, so se ; razbila. Dve uri pred začetkom zborovanja so se že začele zbirati štrajkujoče de- j | lavke pred omenjeno dvorano in policija je imela mnogo dela. da je vzdr- ^ žavala nepotrpežljivo množico. Dvorano so odprli malo pred otvoritvijo ' shoda. Gospica Rose Schneiderman 1 ije predsedovala. Resolucija gospiee I Mary Dreier, predsednice W. T. U. I— da naj nc nehajo s štrajkom, je i bila enoglasno sprejeta. iOospa A Iva E. Belmont je poslala štrajkaricam $1525, ktere je nabrala za nje. K tej svoti je prispevala a včeraj ni bilo nobenega, ki bi se javil kot lastnik, in ker tudi ni došla i nikaka ovadba o kaki tatvini, so krste-po nekem policaju nazaj odpeljali in t Mac sedaj premišljuje, kako bi se jih i rešil. : j -O--i i1 Brezžični telefon med New Yorkom 1 in Parizom. i j j Po preteku par tednov bodo napravili na poslopju Metropolitan ' Life v New Yorku in na Eiffel jevem ' i, stolpu v Parizu potrebne aparate za brezžični telefon, tako. da bode po-, tem mogoče govoriti med Parizom : in New Yorkom, ne da bi se potrebo- i vala kaka žiea. Za telefon bodo ra- . s bili Forestove aparate. , . " !' Jenarje v staro domovini j: pošiljamo za $ 10.30 ............ 50 kron, j za 20.45 ............ 100 kron, j za 40.90 ............ 200 kron, j za 102.25 ............ 500 kron, ] za 204.00 ............ 1000 kron. | | za 1018.00 ............ 5000 kron. t Poštarina je všteta pri teh svotah r i Doma se nakazane svote popolnoma ( izplačajo brez vinarja odbitka. ; Naše denarne pošiljatve izplačuje \ ! c. kr. poštni hranilni urad v 11. do . i 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič neje do $25.00 v gotovini v priporo Čenem ali registriranem pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New Tork Bank Draft 1 FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New Tork, K. T. 6104 St Clair Ave., R. E^ I Cleveland, Ohio. * A Zopet nesreča na J železnici»N. Oarolini. JUŽNO OD GREENSBORO, N. C., SE JE PRIPETILA VELIKA NESREČA NA ŽE-LEZNICI. Pri tem je bilo dvanajst ljudi na mestu ubitih in mnogo ranjenih. REŠILNA DELA. —o— Raleigh. N. C., 15. de?. Blizo j j Greensboro je danes skočil raz tir r -i sobni vlak Southern Railway in pri Item je bilo dvanajst osob na mestu ubitih. Na vlaku, ki je ponesrečil, se je vozil tuili lastnik železnic George J. I (onlo iz New Vorka in njegov sin. Oba sla bila na potu na svoje posestvo v High Point. N. C., tako. da sta se sedaj prepričala, kako lahko ■ se pripete nesreče na železnicah, kte-i ih lastniki >e ne brigajo za varnost potnikov, dasiiavno imamo zakone, po kteri h se mora skrbeti za popolno varnost pri železničnem prometu. Nesreča >e io pripetila petnajst milj južno od Greensboro, ko je vozil vlak iz Charlotte z hitrostjo po petdeset a ilj na uro. da bi tako pri lobil ■as. kteresra je zamudil. Štirje vagoni so padli v reko. i Železniška uprava je takoj poslala -m lice mesta pomožne vlake. -o-- HUDA KAZEN ZA IZSILJEVALCE. Nek član "La Mano Nere" je bil obsojen na pet let ječe. D;1 bi zločinsko delovanje zloglasne .italijanske hande '"I.a Mano Nera" po možnosti omejil, je sodnik Fa\v-ectt sodišča countyja Kings v Brooklyn Borough v New Yorku sodi! jako strogo. Obsodil je 231etnega Giusep-i pe Votale iz Št. 20 Union St. na pet let ječe in na globo $1000. Votale je bil eden najnevarnejših članov te zločinske zveze, a našel je v Vinceneo D'Arigio vrednega tekmeca. Napadel ga je, ko mu zadnji ni hotel dati denar, z nožem, toda D'Arigio ga je premagal in izročil policiji. Tudi poskusi prijateljev hudodelca, kteri «o D'Arigia plašili na vse načine, da bi odstopil od obtožbe, so se izjalovili. Druge razsodbe, ktere je razglasil sodnik Fawcett ta dan. so: Julius Rosen, 20 let star. ki je bil krivim spoznan vloma po tretjem redu. je bil i obsojen na 5 let ječe. — Annie Mills.. 20 let stara, radi poskušene tatvine, na nedoločen čas zapora. Sodnik Dike v oddelku 1 istega sodišča je kaznoval Miehaela Sehultz radi vloma po drugem redu na 10 let ječe. Jetnik, ki je star šele 20 let. je že preje odsedel neko kazen v El-, mira. — Zloglasnemu žepnemu tatu Frank Thompson u je prisodil 2 leti in mesece zapora. Zasačili so ga. ' ko je segel v žep George II. Terrvju iz Št. 44 Clifton Place, Brooklyn. Thompson je bil že večkrat pred-kaznovan. * -o- i i Waterman's Ideal Fountain Pen. i Raba takozvanih Fountain-peres se je tekom zadnjih let izredno raz-; širila po vseh Zj edin jen ill državah. I tako da so poznana v vseh krajih j in da jih je najti tako pri meŠČa-, ; :iih. kakor tudi na deželi ia pri delavcih. Najboljša peresa te vrste so pa brezdvomno ona. ktera nazivlje-mo WatermanIdeal Fountain Pen, ktera so znana po vseh deželah na svetu. Peresa so izdelana iz 14 karatnega zlata in tako trpežna, da trajajo leta in leta. ne da bi se po- \ kvarila. Te vrste peres je dobiti po mestih in sicer se prodajajo od $2.50 dalje komad. Okrašena so s srebrom in zlatom. Za vsako pero se jamči. Prodajajo se v \seh mestih na svetu. Parnik od Anstro-Americana proge "LAURA" odpljuje dne 22. decembra, z New Torka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta ali Reke.....$38.00. Do LJnbljane ......$38.60. Do Zagreba .......$39.20. t rnitiniiiiliair mil I Villi f ■ Dogodki v Nicarapi. Pomoč iz Mehike. " I MEHIKANSKA VLADA JE POSLALA TOPNIČARKO GUERRERO V CORINTO, NICARAGUO. Topničarka je baje odpljula v imenovano mesto, da pomaga predsedniku Zelayu na begu. 1 j PROTEKTORAT. -o- t j Washington. D. C.. 15. decembra. Semkaj se poroča iz Mexico Ciudad. da je mehikanska vlada poslala top-ničarko Guerrero v Corinto, Nicaragua. Čemu je vlada v Mehiki to sto-; rila >ieer ni znano, vendar se pa zlasti v tukajšnjih srednjeameriških diploma t ičnih krogih zatrjuje, da je imenovana topničarka odpluia v Co-, tinto jedinole radi tega. da se za more na njo ukrcati nicarairuajski predsednik Zelava. ako bi bil prisiljen svojo domovino vsled sedanje revolucije in intrig od strani Zjedinjenih držav, ostaviti. Tukajšnji sre lu.je-ameriški diplorr.atje dobro poznajo luko Cot into in izjavljajo, da 7.311:0-re mehikanska topničarka Guerrero priti v imenovani luki do kopnega, dočim je topničarkam Zjedinjenih držav to nemogoče, ker sr> pregloboke. Ako je mehikan-ka vlada v resnici poslala imenovano topničarko v Co-! into le radi tega. da reši predsednika Zelava. ako bi bilo to potrebno. Tako Zjedinjene države mehikanski ladiji ne bodo preprečile prihod v luko. zamore potem Zelava mirno ^ta-novati na mehikanski vojni ladiji in se norčevati tako ladijam Zjedi-11 jenih držav. kakor tudi ustašem, , kajti nihče ga ne more v je! i. kakor ! se je to zahtevalo v senatu Zjeilkije-nili držav. Kakor hitro se Zelava vkrca na ir.ehikansko ladijo. je smatrati to. da je na mehikanskem ozemlju. vsled česar mu Zje linjene države ne morejo nič zalega storiti, ako ga , nečejo s silo vjeti. kar bi pomenjalo takojšnji pričetek vojne med Zjedi-njenimi državami in Mexico. Washington. I). C., 1">. decembra. Mehikanski ]>redsednik Porfirio Diaz predlaga, da >e ustanovi nrotekforat r • > . 1 Zjedinjenih držav zajedno z Mexico nad republiko Nicaraguo. Tozadevni 1 _ t pre 1 log je v oismeni obliki izročil 1 državnemu taj.i'ku Knoxu. posebni mehikanski podanec Creel, kterega je poklala -emkaj mehikanska vlada. Ta predlog je vpljival na zvezinega [ i tajnika Knoxa tako. da je takoj odšel k predsedniku Taftu, kajti on želi. da bi predsednik Taft prevzel vso odgovornost za to zadevo. Mehikanska vlada pre llaga. naj se ustanovi I protektorat tako. da ga bode izvrše- , ' vala naša republika ali sama. ali pa . zajed no z Mexico. Protektorat hode baje potreben. . ako bi se vstašom ne posrečilo predsednika Zelaya pregnati in ako bi . dežela ostala brez pravega vodstva. , I cziroma brez prave vlade. Tako ie naša vlada že postopala n 1 1 i svoječasno z republikami Cuba in . San to Domingo. } Managua, Nicaragua, 15. decembra. Mehikanski poslanik bode baje zahteval. la mu vlada vrne njegove li- j j stine, kajti on je jamčil za poštenje , premirja, ktero je vlada sklenila z ; : listaš i. ne da bi se na to primerje j j ozirala. Po v>ej deželi se oglašajo nemiri in j povsodi se agituje proti predsedniku r Zelava. Kljub temu je pa se vedno predsednik gospodar položaja in j ljudstvo se boj':, da ne bodo pričeli revolucijonarje. kteri so v ječah, kar ; na debelo streljati. Državljani so ; ustanovili vigilantne čete, kterili na- i loga je baje preprečiti Zelayu beg. < Razsvetljava tukajšnjega mesta je v 1 rokah državljanov Zjedinjenih držav j in podjetniki izjavljajo, da bodo svo- -j je elektrarne jeduostavno zaprli, ako ] se jim dolg ne poravna tekom jedne- , t ga dneva. I Zelava je baje deželo že docela iz- i j žel, kajti on je lastnik sedemnajstih < I monopolov, kterili vsaki mu prinaša 11 j skoraj 200% čistega dobička. Naj- \ j več mu prinaša monopol na rum in « ; na tobak. Tudi vso trgovino s ži- i vino kontrolira predsednik Zelaya. t kar vel ja tudi o eksportni trgovini {< kokosovih orehov na atlantskem dpfei- j1 i Mohorjeve knjige smo naročnikom že razposlali. Kedor rojakov jih želi imeti in jih ni preje naročil, naj nam dopošlje $1.30 in mu poMjemo šestero knjig po ekspre-su ali po pošti registrirano. Upravništvo "Glasa Naroda". Rojaki v Clevelandu, O., in okolici jih dobe v podružnici FRANK SAKSER CO., 6101 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Iz Avstro-Ogrske. j Zopet obštrukcija. SLOVANSKA UNIJA JE V DRŽAVNEM ZBORU ZOPET PRIČELA Z VSESTRANSKO IN TRAJNO OB-ŠTRUKCIJO. Nasprotsfcva so se pričela, ker Bie-nerth ni hotei spremeniti kabineta. BURNE DEMONSTRACIJE. -o- Dunaj. 10. dccembra. V poslanski zbornici av-trijskega državnega zbora se vrši dolgotrajna -eja. o kterej ko obštrukeijo. ker mini--terski predsednik Bienerth ni hotel pien.-trojit i kabineta tako. kakor -o želeli Cehi in f stali Slovani. <'eški agraree Kothir je pričel točno opoludne z govorom. - kieriin pa O p« luitoči še ni bii pri kraju, kajti on namerava govoriti uo ranega ju-tta. Takoj. on preneha z govorom. nameravajo drugi poslanci nadaljevati z svojimi govori, da se tako poslovanje državnega zbora onemogoči in da -e Judi prepreči rešitev proračunskega ] rovizorija. Via line stranke -o v-h d te-^a sklenile. da bodo nadaljevale z trajnimi -ejanti. da tako izmučijo obštrukeijo-:^-te. tudi ako trajajo seje po več dni. Zvečer je prišlo pred parlamentom do velikih demo;;-{racij. Zvečer je prišh. v zbornic? do nepopisnega krava la. Kotlara so ljudje na galeriji neprestano motili z kričanjem in mr 'klici. Končno je pri-lo na galeriji tu 'ti do pretepa med pristaši po--ameznih strank in vsled tega s4, morali galerijo izprazniti. Splošno se trdi. da bode vlada prisiljena parlament razpustiti. ■-o-- Trojčki. Wilisted. Conn.. 15. dec. Zakonski par George Laira v Waterburyju je tako srečen, da ima tro jčke, kteri s() prišli na svet v minolem tednn. Med trojčki sta dva dečka in jedna deklica. Dečka ~ta tako podobna, da med njima ni niti najmanjše razlike, tako. da je služkinja, ktera trojčkom streže prisiljena dečkoma privezali raznobarvne trakove krog vratu, da tako loči jednega od drugega. Dečka tudi vsakega posebej koplje, ker ina-če bi ju gotov■> zamenjala.. Včeraj so oba dečka zajedno z deklico krstili. Vsa okoli;-a se izredno zanima za trojčke in včeraj je prišlo k La i reje vi m nad sto ljudi, da si ogledajo trojčke. Mati je dobila na stotine krasnih šopkov cvetlic, med kterimi je tudi lep šopek od žene bivšega governerja George L. Lilleva. Rojakom v New Yorku in okolici. Poroča se nam. da je tvrdka Keber & Bros., 1703—2nd. Ave., Manhattan, oziroma med 88. in 80. ulico ravnokar dobila iz Slovenskega novo pošiljatev pravega dolenjskega cvička, vsled česar se vabijo oni rojaki, kterim pripušča čas, da pridejo v soboto dne 18. decembra k prvi vinski poskušnji. ktera se prične zvečer po 8. uri. V vinarni stane steklenica cvička 60., dočim je nekoliko cenejše, ako se vino naroči na dom in sicer najmanj pet steklenic. ju in o ribarstvn na Pacifiku. Vsled takega poslovanja trgovina in obrt v deželi naravno ne moreta napredovati. "ems NARODA" (Slovenlo Daily.) - Owned and published by the ®ov«n»o Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSEft, Preeident. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place o t Bosin«8s of the corporation and addressee of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. la celo leto velja list za Ameriko in Can*do.........$3.00 " pol leta.........1.60 leto za mesto New York . . .4.00 * p« >1 leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 m opohmjejo. A se to nam tor.-rj v resnici nudi sijajno sliko, kajti nihče na svetu ne more trditi, da je bilo v svetovni zgodovini še kako drugo polstoletje, ki bi bilo tako napredno, kakor je sedanje. Nihče ne more dvomiti, da je znanost tekom zadnjih petdesetih let tako napredovala, da se zamore' ta napredek primerjati z onim, kteri je za svoj razvoj preje potreboval po več tisoč let. Vsled tega se nami, ini čuditi, ako nekteri učenjaki trdi-! jo, da je šele sedaj postala naša zem- j lja taka, da je vredno na njej ži- j veti. Tega mnenja pa naravno niso vsi . izvesti tel ji newyorskih Times, kajti nekteri zelo dvomijo, je li napredek ' ( zadnjega polstoletja v resnici tolike , vrednosti, kolikoršaijo mu pripisuje- ; jo drugi učenjaki. Tako vprašujejo nekteri: "Je li postalo človeštvo ■ vsled napredka zadnjih petdesetil.i let nekoliko boljše, kakor je bilo prejet Je li sedanji svet boljši od : i onega pred petdesetimi leti?'* In i nekteri so pričeli tudi pisati, da sej korupcija po vsem svetu nepopisno' hitro razširja in da se tudi zločini > množe; da postajajo slučaji slabo- I unsnosti vedno bolj mnogoštevilni in j r da nihče več fFe zaupa svojemu bliž- j njemu, kajti v njem vidi le navadile- < ga tatu. I Iz te&a je razvidno, da ima sija- s jen napredek človeštva tudi svoje n senčite strani in da ni vse zlato, kar'p se sveti. . ' ; n Vse, kar se je doseglo tekom pet- k desetih let, je pred vsem v službi podjetništva in le nekttfre stvari slu-j .....- ---nrtltmtmr.m i" o m fiin i nuMififinrnifil p žijo »tudi ljudskim masam, ktere morajo še vedno živeti ."od roke do ust*', kakor pred petdesetimi leti. i Eksistenca tem masam tudi danes ni t ; zagotovljena in je še slabša, kakor je bila pred petdesetimi leti. - Zelaya. h, . —-o— k Udarec, kterega je v minolem te-m dnu predsednik republike Niearague K) na tako spreten in skrajno premeten i0 način izvršil napram ustaškemu ge-neralu Estrada, za ustaŠe in za ime- 10 novanega generala ni tako sramoten, 0 kakor za — vlado v Washingtonu. Vlada v Washingtonu je namreč ved- 5. no verjela poročilom, ktera jej je pošiljal" general Estrada, in tako je vse • dosedaj bila uverjena, da je predsednik Zelaya že tako nazadoval, da d bode kmalo prisiljen odstopiti in prepustiti svoje mesto generalu Es-_ t radi, ki ni druzega, nego orodje raznih korporacij in naše vlade, kte- • ra stori vse, da pomaga tem korpora-cijam izkoriščati po prirodi bogato - Xicaraguo. V Wasliingtonu so bili v docela uverjeni, da ne bode dolgo, 3 ko bode predsednik Zelaya prisiljen h prostovoljno odstopiti. Ko bi se to m zgodilo, bi bilo iz stališča naših tru-\r stov in naše vlade zopet vse v popolnem redu. kajti Estrada bi potem povabil Zjedinjene države, naj nad Xicaraguo prevzamejo nekako pro-tekeijo, za kar bi dobile v prid ne- m kterim podjetnikom v Zjed. državah gotove koncesije. Temu bi se ne mogel nihče na svetu upirati, kajti ako naše podjetnike kaka vlada sama povabi, in sicer 1 prostovoljno, se temu ne more nihče upirati. 11 Sedaj se je pa izvedelo, da je po-a loža j vstaškega generala Estrada skrajno težaven, oziroma tak, da si i ' sam s svojo borno močjo ne bode • mogel pomagati. Estrada se je dal 11 namreč po predsedniku Zelaya potom vojne zvijače izbomo prevariti I in sedaj tudi sam ve, da so vladine ■ čete v rieposrednji bližini mesta II Bluefields. ktero je središče ustaške-" J ga gibanja. Mogoče je tudi, da so vladine čete imenovano mesto že za- • ' sedle, tako, da je z washingtonsko revolucijo temeljito pri kraju. Estra-";du ne preostane v tem slučaju ničesar. nego da kakor hitro mogoče beži L' j iz dežele, ktero je hotel trustom iz Zjedinjenih držav prodati. — Vsled tega je sedaj "dolžnost" Zjedinje-" j nih držav, da mu pridejo prej ko mogoče na pomoč. Naša vlada mora " • seda j bolj odkrito in javno nastopiti ~' ter proti vsakemu ljudskemu pravu l l pomagat i niearaguajskim revolucijo-J 1 narjem proti tamošnji vladi. Naša " j vlada pa v to ne more navesti niti jednega druzega razloga, kakor dej-1 "istvo, da želi pomagali nekterim našim podjetnikom, kteri bi radi izko-1 riščali tamošnjo deželo, kar je bilo i • dosedaj vsled energičnega nastopa J J 1 predsednika Zelaya skoraj izključe- j no. Naša vlada se nikakor ne za-1 more izgovarjati, da je vsled tega j nastopila proti Nicaragui, ker so ta- : 1 mošnje oblasti dale obsoditi in ustre-; liti dva pustolovca, koja sta bila slu- ; " čajno maša državljana in ki sta ži- j vela od tega, da sta prirejala v prid našiti korporacij ustaje v Srednji in Južni Ameriki. Tak izgovor je brez vsake vrednosti. \ sekako pa mora sedaj washing-tonska vlada nekaj ukreniti, ako ne-, če, da bode pred vsem svetom do [ skrajnosti blamirana. In tako je za ; sedaj poskrbela za to, da se po časo-j pisju objavljajo "grozovitosti" tirana predsednika Zelaya — dasiravno j v tel ' poročilih (ako jih sodimo po i dosedanjih) ni niti jedna beseda res-' nična. Toda pri tem se gre naši vladi za to, da obudi med našim prebivalstvom prepričanje, da ,jje že i skrajni čas, da Zjedinjene države osvobode kako ljudstvo od kakega ■'jarmadasiravno inače nimajo ni- l • -v - v . u najmanjše pravice vmešavati se i v posle kake druge dežele. Stvar bode tako napredovala, ka-k >;' ona v republiki Venezueli. Raz- 1 lika je le ta, da se jej je v Vene-j zueli potom zvijače posrečilo pred- 1 scdnika Castra pregnati, nakar je dobila zaželjene koncesije, doeim mo- ' ra v Nicaragui nastopiti kot brut a- i len vlomilec v tujo posest, ako hoče 1 svoje cilje doseči. 1 NAZNANILO. 11 Naznanjam sohratom družtva Slo- j van, spadajoče k S. D, P. Z. v Pied- ) mont, Colo., da bomo priredili | VESELICO j dne 1. januarja 1910 v prostorih sobrata Mat. Mladenika. i Začetek popoldan ob 2. uri. Vstop- 1 j Jiina 50 centov, dame proste. Tem potrtm vljudno vabimo sobrate i družtva "Planinski raj" št. 8 S. D.jr P. Z. v Primero, Colo., da se isti veselice kolikor mogoče polnošteviliio udeleže. Za izvrstno godbo in dober « prigrizek bode skrbel odbor. Ječme- r | novca seveda tudi ne bode primanj- s kovalo.. p Z bratskim pozdravom i t Alexander JaLto, tajnik, j j ' > t ; Nemško divjaštvo na Koroškem. ii I r j 0 I Nemci hočejo po vsej sili kar najhitreje popolnoma ponemčiti koroške Slovence. V ta namen se ne strašijo niti pred najsurovejšim sredstvom; vse porabijo proti Slovencem. Vse to delajo neovirano, ker je tudi vla-- da tega mnenja, da treba koroške e Slovence panemčiti. Naravnost gro-! zovitosti uganjajo s Slovenci. Po-. shišajte. kaj se je zgodilo! V slovenski vasi Bruca pri Belja-[f ku se nahaja jako zavedno prebival-[. stvo; tam so si sezidali Slovenci, . oziroma tamburaško družtvo "Do- brae" svoj lastni dom, kjer bi se e v primernih časih navduševali za .jslovensko stvar in se tuintain tudi a 1 pošteno po stari sloveitski navadi za-a bavali, — V nedeljo dne 14. novem-_ bra so hoteli otvoriti majhno, a lepo e | hišico, toda niso vedeli, da po naj-_ novejšem naklepu e. kr. nemških u-_ radnikov Slovenec na lastni zemlji 0 ne sme več govoriti v svoji materin- 1 ščini in se ne sme več veseliti, ker ^ ! serto od slovenskega ljudstva plačanim n c. kr. uradnikom ne dopade. Nem-d ski časopisi so poživljali svoje pri-. vrženee že cel teden, naj razbijejo _ slovensko družbo, lepaki po mestu a v Beljaku so spodbujali nemško faki-| nažo, naj gre vse, kar nemško leze, _ v (nedeljo v Brnco razbijat. In sa-_ dovi hujskanja niso izostali; cela j tropa pijanih barab (bilo jih je ka- 1 kih 200) se je privlekla v mirno slo-_ vensko vas razbijat in pobijat uboge p Slovenefe, na čelu jim c. kr. uradni-v ki. — Mirni slovesiski vaščani, ki q so navajeni občevati z ljudmi in ne z živino, so bili nad krasno omiko . c. kr. uradnikov kar očarani. Stare ! mamice so pravile: takega tuljenja [ j še nismo '.doživele, tako svinjskih e ljudi še nikdar videle. Na pri gov a r-1 janje vladnega komisarja, naj se _: slaviiost ne vrši in naj se ljudstvo ! i razide, so padale iz kmetskih ust ja- ! e i ko trpke besede, kakoršnjih gospoda. } vajena slovenskega hlapčevanja, go-.; tovo ni pričakovala. Kmeti in kme- ! , tiče so odločno zahitevali: zborovati! . se mora, nemških, od nas plačanih | 3 uradnikov se pa že ne bodemo bnli! . Napovedana slavnost se je vsejedno . vršila — pa v senci bajonetov. To [ je nemška kultura, da se udere v j mirno slovensko vas ter tam razbija j j in hoče ubiti mirne ljudi. V Grebinju so Slovencem brez , vsakega vzroka zaprli "Narodni) , dom", v Borovljah se je bil izvršil i dogovorjeni tolovajski napad na shod i družbe sv. Cirila in Metoda ter na , ustanovni shod Sokola. Kjerkoli se ! le zganejo Slovenci, jih napadejo kar | [ najnesramneje, po divjaško, kakor . delajo divji rodovi v Afriki. Nekaj naravnost nečuvenega pa se . je zgodilo v Celovcu. Celovški žu-, pan je bil zagrozil v koroškem de- j želnem zboru, da da zapreti vsakega . Slovenca, ki bi se predrznil na kolo-. dvoru v Celovcu zahtevati vozni list po slovenski. Župan je prisegel pravičnost na avstrijski ustavi in cesar ga je potrdil; ta župan pa je ukazal . svojim pandurjem tirati v ječo dva ugledna Slovenca, ker sta govorila na kolodvoru slovenski! Kaj take-ira v ustavni državi! To je škandal, ki kriči do neba, to zahteva z naj-1 močnejšim glasom maščevanje ! Sramota za državo, v kteri so mogoča taka lopovstva! .i ____ . ___ : Jugoslovansko vprašanje sili na dan. Praške "Lidove Novinv" .so priob-j čile nastopni zanimivi članek: Ze davno ni bil slovanski jug tako i aktualen, kakor danes. Trije veliki potresi so razmajali ! njegova tla: mladoturška revolucija, aneksija Bosne in Hercegovine in konečno zagrebški "veleizdajniški" J proces. j; Mladoturška revolucija je vzbudila razne nade v srcih balkanskih Slova- j; nov in je dala v marsikterem ozira j drugo smer njihovi politiki; aneksija j Bosne in Hercegovine je povzročila : »silno (razburjenje Jugoslovanov na j avstro-ogrski meji, zagrebški proces | pa je osredotočil na-se pozornost vsega Jugoslovanstva. Tla so razorana izredno globoko in vse-povsodi se pojavlja življenje, ki ne čaka, kaj bi rekli razni birokrati.! marveč s polno roko seje seme, iz « kterega bo vsklilo, še preden se bo , kdo nadejal, bogato klasje. Jugoslovansko vprašanje trka na vrata ječe, v ktero so ga zaklenili lokavi avstrijski državniki. Zaharikadirali so je z dualizmom in z raznimi drugimi varnostnimi od-i redbami. Toda vse to ne pomaga ničesar. Jugoslovani dvigajo vedno smeleje I glave, zbirajo se v bojne vrste ter rušijo stare predsodke verskih na-sprotstev, gradeč mostove sloge, medsebojnega zaupanja in edinstva. V tem znamenju zmaguje slovanski ins! \ . ____ | | Da se o tem prepričamo, je treba,! da stopimo v samo reko in ne opažu-i jemo samo tega, kar se odigrava v j parlameutih, ki so kolikortoli samo zalivi te retke. J- Kako lepo so si svoječasaio vse :e j uredili Nemci, ko so ustvarili duali-jo zem! | Na severu naj bodo za stražo Pose Ijaki, na jugu pa Hrvati. V plačilo za i- to dobe Poljaki v oblast Maloruse kot narod po dualizmu posvečen smr->- ti, Hrvati pa Srbe. >- To diunajsko darilo bi naj tako Po-■ ljake kakor Hrvate tako omamilo in ■ i- zaposlilo, da bi ne posvečali nobene; 1- pozornosti dogodkom, ki bi se do-i? igrava li okoli njih. J- Poljaki so ostali zvesti tej svoji se ulogi. vsaj oni, ki prihajajo na Du-naj, kako pa narod misli v tem ožili ru, to pa je drugo vprašanje. Dej-1 i- stvo pa ^e. da se z Dunaja še vedno i- neti medsebojna mržnja med Poljaki i »o in Malorusi. j- Toda v Hrvatih se je dunajska go-i- spoda prevarila: Hrvatje so se poji bratili s Srbi. Za to tudi trpe. i- Brzojavne prošnje prvih politikov ?r na kabinetno pisarno vladarjevo, naj m se na Hrvatskem zopet uvedo usta<-i- ne razmere, se vračajo nazaj s pri-i- pom bo, da se ne sprejmo... 10 ; Hrvati so krivi, da se je dunajska u gospoda tako grdo blamirala v "ve-i- leizdajniškim" procesom. Radi te-e. ( ga jih je treba kaznovati, a tudi za-i- tegadelj, ker si drznejo imeti celo a svojo voljo in svoje želje. i-1 Hrvati so postali element, ki ni >- več vreden zaupanja, 'e j Napredno in demokratsko gibanje i- .na Hrvatskem, ki se vedno bolj širi ci med narodom, grozi prekrižati na ie Slovanskem jugu račume s katoli- i o ! čanstvom, ki je bil preje glavni fak-■e tor pri rešit i vi jugoslovanskega vpra-a sanja. h | Ko so na Dunaju vskliknili: "U-l stvarimo trializem! ", so brez dvoma | e mislili na neko klerikalno jugoslovan-o!sko tvorbo. i-: Toda razne okolnosti kažejo na to, i. i da postaja jugoslovansko vprašanje i )- vedno boli srozeče. 1 Danes še ima gospoda na Dunaju ti j pogum, da vrača brzojavke l.trvat- i h ' skih politikov s pripombo: "se ne ! sprejme". A morda bo že v najbližji o bodočnosti nastopil čas, da bo Du-, 0 naj pri mora n pozvati brzojavno k se-v bi jugoslovanske politike, da se z a j njimi posvetuje o pereči ureditvi jugoslovanskega vprašanja. Ta čas se z že bliža! 11 j Bismarck je rekel. da vodi pot [1 i Rusije v Carigrad preko Dunaja. — d Seotus Viator kliče: "Skrajni čas a je, da da Avstrija severnim Slova-e nom popolno samoupravo, in sicer. r; p^f je, nego da Rusija svojim liaro-1 r dom avtonomijo." Toda v danih razmerah Rusija ne e kaže nobene volje, da bi dala Polja-j _ kom avtonomijo. Ta pot je toraj . Rusiji po njeni lastni krivdi zaprta. 1 S te strani toraj Dunaju ne grozi - nevarnost! t Zato pa preti Avstriji tem večja _ opasnost na strani, ki je za državo r naravnost Ahilova peta — na jugo-] iztoku. i Danes je Rusija gospodar polovice x Balkana, ^do_si ni niti eden njenih _ vojakov vstopil na balkansko zemljo. Črna fiora, Srbija in Bolgarska _ | stoje sedaj pod direktnim vplivom _: Rusije. i A kaj to znači v času, ko vsi balkanski narodi po aneksiji Bosne živo čutijo na sebi ostrino nemškega * * D ran ga nach Osten", v dobi, ko - nima Avstrija trgovinske pogodbe z niti eno sosedno državo balkansko, to bo jasno pokazala najbližja Jjo-dočnost. . j Resnost in mednarodni pomen ju-I goslovanskega vprašanja narašča ved-, no bolj in bolj in vsa znamenja kažejo na to, da bode A vstro-Ogrska [ morala končno vendarle ugrizniti v to ' , to za njo kislo jaibolko ter pristopiti, i pokoreč se notranji potrebi in zuna-1 ; njemu pritisku, k rešitvi perečega ju- • j goslovanskega problema. j * Kje sta MARKO ČAMPA in IVAN ' i j . JENIČ? Prvi je doma od Cerkni- J l | ce in drugi pa iz Dolenjskega. Bila sta pri meni lansko zimo na boar- du. Rad bi zvedel za njun naslov i in prosim, da se mi sama javita. Zakaj ju iščem, znata sama. Ro-; - jake prosim, ako kedo ve za njun i . naslov, da mi blagovoljno javijo. , Frank Bezek, Box 277, Moon Run, I' ! Pa. (10-lC—12) !. 11 j Kje je IVAN HRASTAR? Doma je ! r iz Ljubljane. Do meseca avgusta i i t. I. bival je v Clevelandu, Ohio, in ; •potem ne vem, kam je odpotoval. Za r njegov naslov bi rad zvedel: John j •Breskvar, .1528 St. Clair Avenue, i Cleveland, Ohio. (16-17—12) ( ^ I =1 i Kje je FRAN PERUŠEK ? Doma je s iz Starega malna, Sv. Gregor pri Ortneku. Lansko leto je šel v šu- ii mo v West Virginijo. Za njegov r naslov prosi njegov brat: Aloysins s , Perovšek, 919 Addison Road, N. E., z | Cleveland, Ohio. (1C-17—12) , j, 1\r.Richter'C /'"PAIN-H i EXPELLER" 1 \ Kaj ti koristijo močae miilce, če g J; trpiš na revmatizmu. I PAIN-EXPELUER : dobro vdrgnjen, ti takoj olajSa bo-lečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. t i F. Ad. Rich ter & Co., 215 Pearl St., | J; a New Yoi-kr. § Pazite na varstveno j^S^^k MLB J^H znamko s sidrom. ? _ flk1 . Dopisi. 0 ' —o— 1 Wenatchee, Wash. Cenjeni gospod urednik:— Tukaj ni veliko Slovencev — kakih } štirinajst družin in nekaj samčev. Vsi imamo svoja lastna zemljišča, ali \ kmetije. Pečamo se toraj s poljedel-^ stvom, pridelujemo grozdje in delamo vino. Vse to prav lahko proda-1 mo in radi tega so zemljišča jako draga. Aker stane čez 2000 dolarjev. a Zemlja pa tudi dobro rodi. Tudi se ; dobijo zemljišča ceneje, a so daleč od mesta. 1 Tudi mi farmerji se spominjamo 0 - , • • • s nesreee, ki se je pripetila v ( herrv. . /111. Tudi mi smo nekdaj skoraj vsi ii . delali v premogo\ih rovih i?i radi te-ga pošiljamo par dolarjev za tiste ne-f. srečne slovenske vdove in .-note. Prosim ^'as. g. urednik, da prevzamete Vi to skrb in pošljete poslani denar' na pristojno mesto. Darovali so sledeči: Po dva dolarja in pol Barton Cvetko in Ferdinand G ril: po dva dolarja Jurij Lasič in po en dolar Fran i Cvetko. Skupaj toraj osem dolarjev. K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake—po širni Ameriki. Tebi Glas Naroda pa želim mnogo na- > ročnikov.. Jurij Lasič. e ______0 1 Zavezniki habsburške monarhije. i —o— .Zagrebške "Novosti" so priobčile! ? , nastopni zanimivi članek: Ko je ruski car Nikolaj L ležal na e smrtni postelji, je vprašal svojega prijatelja, poljskega velikaša Wielo-^ i oljskega, ktera dva vladarja sta bila _; najspretneja v postoj>anju nasproti s avstrijski monarhiji? Wielopoljski j _ ni vedel, kaj bi odgovoril svojemu v; carskemu prijatelju. Car pa je po-. j jasnih "Vaš kralj Sobieski in —jaz. i Sobieski je rešil Avstrijo pred Turki, ?|.jaz pa pred Madjari! Pa glej. kako _ je vračala svoj čas Poljakom, a za j tem meni v krimski vojni!" J eden avstrijskih državnikov sam j je rekel v očigled krimski vojni, da Avstrija iznenadi svet s svojo — ne-j i hvaležnostjo. ) Ti spomini iz prošlosti so nam pri-. sli na um teh dni, ko je svetovno no-vinstvo razneslo glas, kako se je ita-% lijanski general Assinari v nekem go-, voru pred vojsko izrazil o avstro-ogr-ski monarhiji. Ta govor italijanske-L ga generala je bil tako oster, da se < , je italijanska vlada čutila prisiljeno. da svojega uglednega in jako popu-. larnega generala takoj upokoji. , Italija je zaveznica avstro-ogrske t monarhije, član v trojni zvezi z Nem-, čijo. Ali čim se v kaki državi oglaša : ugleden in popularen aktivni general. ki si dovoljuje pred vojsko, kteri : zapoveduje, žaliti sosednjo za vezno'. državo. ]>otcm mora biti. ta zveza ja-. ko omaljljiva. General Assinari je bil ! gotovo uverjen, da s svojim govorom 1 ugodi italijanski vojski, a ker je it a- ' lijanska vojska skozi narodna, je ve- ' del general, da govori iz duše itali- ' janskega naroda. i Italijani so ujedinili Italijo. To '. jih je stalo kri in ogromnih materi-jalnih žrtev. Za ujedinjenje se je ' | morala habsburška monarhija odreči ! nekteri h provincij, v kterih so bile 1 j prelite reke krvi, največ hrvatskih 1 j sinov, in za ktere so bile potrošene ^ milijarde denarja. Italija pa se ni ' odrekla tistih hrvatskih in slovenskih skžel, v kterih del prebivalstva go- 5 j vori italijansko. Za Dalmacijo. Tstro. ' I Trstom in Reko se delajo vedno bolj i > j skomine italijanskemu — zavezniku. 1 i Zelja po maščevanju pak za poraz pri * jVisu, ki so ga (leta 180ii) ponosni i italijanski floti priredili hrvatski so- ! koli na vojnih Iadijah. jim ne daja ° miru in vedno se pripravljajo na to ^ j maščevanje. ^ Tak je eden zaveznikov avstrijske i monarhije, i iz Presojajoči prijateljstvo Italijerne moremo završiti, da ne bi se spomnili n I drage zaveznice avstrijske monarhi- v 'je: velike Nemčije pod vodstvom pru- j . skim. ^ Ako bi zamenili besedo Nemčija z imenom Prusija. in ako bi mogli starim Graničarjem priobčiti, da je avstrijska monarhija v zvezi s '' Praj-— ni živa duša ne bi hotela verjeti tega. 1 ■ j. slovensko katoliško r, ------ podp, društvo sveteBarba —^i — s Za Zjedinjene države Severne Amerik« Sedež: Forest City, Pa. 3takorporiraao dne 31. januarja 1902 v državi Penn«v>£i/fil % ODBORNIKI: Predsednik: ALG J. ZAVERL, P. O. Box ^47, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kans. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box G07, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. GOth Street," Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUIIIČ, Box 537, Forest City, Pa. -o-- NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK SUNK, III. nadzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa. . i. --o---, POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS PET ERNE L, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoc*, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, 1\ O. Box 522, Forest City. Pa. t j --0---- , Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. -Društveno glasilo je "GLAS NAHODA." * PRIPOROČAMO VAM Dr. J. E. THOMPSONA ,kot najboljšega in iiajisknsenojpi /f \ zdravnika, kteremu lahko z mirno / ^jfe^':.. - N vestjo in popolnim zau]»anjeni ]»o-I ŠM^\ veri te svojo bolezen v zdravljenje. / ^^^^ ^ A »r. TIK) M PS0X v aw jan>ei za j ^ l^ft hjtro in popolno uspešno zdrav- j ^-''titifi Posledice onanije, triper; čan- \ ker, sifilis; impotenco, ali nez- j T; možnost do spolnega občen ja; \ polucijo. ali gubitek moškega ži - \ votnega soka; revmatizem. Vse V akutne in kronične bolezni že- lodca, srca, glave, grla, ušes, P]iuč' Prs- mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kstare in pre-DR. J. E. THOMPSON i •• i . --t L - hlad, nsuralgijo, zlato žilo; božje graduriral kot zdravnik na univerzi jast; vodenico vse spolne bolezni ni^iXs^hV1^'"' \ln° 2T-iu" notranjih ženskih ustrojih; nija laS-i bil promovtran za doktorja me- . J . . ,J dicine. Dne 20. junija istega leta dobil je neredno mesečno čiščenje; beli državno dovoljenje da odpre pacientelo v fok; padanje maternice; neplodo-New Yorku, kar je dooii od < ountv vitost; -- vse kožne bolesti; srbe-^s Om^e. Leta issl bil jepoBelcvue čino Hšaje hr2Ste in rane; College Ho=pital imenovan Jicenciatiom. - , \ ... Leta 18SG dobil je častno .Motorno iz uni- zulJ« "cu; usi na spojnih delih, verse v Haiti. Dr:. .1. E. Tiio\m> »n je ka- L t. d. sne je študiral na raznih mestih v Evropi Ako sto bolni nemočni ali slabi specialne bolezni. On je preko 14 let . , , . . , . ' zdravniški veš:-ak in fiaskus za mestni ter PCti'eonjete hitro 111 uspešno 'zdravniški department v New Yorku, zdravil'sko pomoč. Vam ne bode tudi je že več kot 10 let glavni zdravnik nikdar žal. če se takoj obrnete na j Ne "voJku! S!ovcn~krgu z,iravi;:'a v tega slavnega zdravnika. Zdravljenje vseh spolnih in tajnih baleznij ostane strogo tajno. Plsina pišite v materinem jeziku ter jih naslovljajte: Slovensko zdravfšče Dr. J. E. THOMPSON, 342 W. 27th St., NEW YORK, IN. V. *'Prajzovska" je grohje hrvatsko ! (slovansko sploh), pak ni eudo. da j<-I staremu Hrvatu ime ^Prajz" mnoiro j bolj'omrženo, nego li Italijan. Kakor Hrvatje, tako tudi Čehi in Poljaki vidijo v Xomeu svojega najv-ei-jega političnega nasprotnika naro.la svojega in zato tudi ne bodo nikdar verovali, da ima Avstrija v Nemčiji i sk renega zavezni ka. Vara se. kdor misli, da je tisto 41-no izzivanje od strani Nemcev na Češkem in v slovenskih deželah na vstalo samo od sebe. Nikakor. Nemški denar, nemški emisarji delajo po napotkih avstrijskih zaveznikov iz Bt'-rolina. Milijoni iu milijoni prihajajo v Avstrijo, da se čim uspešneje siri ] nemška propaganda. Saj Prusi že davno smatrajo Trst za nemško pristanišče. In kako Ncmci odkrito delajo proti Avstriji, to nam dokazuje slučaj z neko brošuro, v kteri se na najgrsi način zasramuje avstrijska vojska. Ta brošura je bila izdaiKi v Bero- | linu isti dan, ko je sedanji nemški eesar počastil Budimpešto s svojimi visokim obiskom. Brošura je bila seveda v Avstro-Ogrski za bran jena. vendar je bila mnogo eitana, ker je ] modra policija s svojo zabrano opozorila svet na njo. Bog obvaruj narode habsburške monarhije pred sedanjimi njenimi zavezniki !! Kje "je MARIJA VEBER ? Bivala je nekje v Braddoekn, Pa. Potovala sva skupaj v staro* domovino. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi' naznani. — Peter} ■ Simoneie, Box 221, Suttersville, Pa- (16-17—12) v Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M ffl HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD- VORBA ZA SLOVENCE. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. Kje je moj brat IGNACIJ MIKLAY-CK'? Doma je iz^m* Št. Jernej na Dolenjskem. Pred štirimi leti jo delal v Berwick in potem je odpotoval nekam v Calumet, Jlieh. iProsim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam javi, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Frank Miklavčič, Box :54. Floreffe. Pa. (10-17—12) Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ni upravništvo ni uredništvo. __ Jugoslovanska ESS® Katol. Jednota. ^csssasssasaesB.....i:.................= Wkorporirmna dne 24. j&nuAija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA- ** ■ 4 * — URADNIKI: T Predsednik: FRANK MEDOS. 9483 Ewin? Ave.. So. Chieago, 111 Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddork, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, El v,' Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383,/fiock Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, \finn f NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St., Lorain, Ohio IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn. MIIIAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, Michigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, Burdine, Pa. IVAN MERITAR, III. porotnik, Box no, Ely, Minn. -o-. ; Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.J1 Joliet. E. ■-o-- DmStveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se je dne 26. novembra iz ljubljanskega južnega kolodvora odpeljalo 12 Slovencev. Ruski izlet «a Slovensko. Prihodnjo spomlad nameravajo z Ruskega prirediti ve rji zlet na Slovensko. Iz-lei-a -e udeleže lažni znanstveniki, dostojanstveniki in tir li več odličnih dam Izlet i»o vodil profesor slovanskih k n již"Vno>ti na carskem vseuči-lišču v \ aršavi dr. Vladimir Fran-eev. znani >!ovanot'i! in velik prijatelj slovenskega naroda. Kakor po- ■ a .i ' Var-ave je dr. Franeev že stopi! ■ stik z "Deželno zvezo za ttty-ski promet ua Kranjskem *. daseznjo pos\etuje o podrobnostih izleta. Javlja s« tudi. da namerava prihodnje, poletje prit: več odličnih ruskih rodbin na leiovišče na Bled ali v Bohinj. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 14. do 20. novembra. Rodilo o same, taki, hočejo. da boddituiii možje. Snoči pride neki delavec utrujen in premrazen domov. Žena mu ne da preje miru. dokler ga ne spravi v cerkev k spovedi. Ker je mož nekoliko gluh. hoče spoved opraviti v zakristiji. Tam dobi nekega ' misijonarjakaterem« razodene svoje željo. liumf! in že je čutil misijonarjevo pe^t na svojem obrazu. Delavce gleda, kaj naj to pomeni. takrat pa se že vsuje nanj ploha psovk. Delavec ugovarja, da se ni prišel pretepat, marveč, da je prišel k spovedi. S kiieem: "Marš ven!" ga misijonar obrne ter sune z roko v hrbet, tako. da je revež padel na stopnicah ter se ves potolkel. Kaj je bilo vzrok, da je mi. ijonnr tako no "misijonsko" postopal z delavcem, ki je hotel opraviti svoje verske dolžnosti, se sedaj še ne ve. To bo pojasnil gospod "misijonar" pred sodni jo. Umrl je 26. novembra Miroslav Za-krajšek, sin uglednega narodnjaka A. Zakrajška, lesnega trgovca na Vrhniki pri Starem trgu, star šele 29 let. ŠTAJERSKE NOVICE. Nagle smrti je umrl med potjo, ko je peljal domu voz listja, posestnik B. (Vinko iz Sv. Lovrenca na Dr. p. Bil je star let. __ __ Slabost jih je obšla. Neka vini-čariea. lil? let stara Jožefa Glenča se je slabosti zgrudila v Mariboru na cert i. da so jo morali prepeljati v bolnišnico. — Tudi 70 let staremu delavcu Marku Feiglu v Studencih po-magal a rezilna družba, ker je na eesti obnemogel. Požar v Radgoni. Nedavno je začelo v eni sobi radgonskega -rotovža goreti in ker je registratura sama takoj v drugi sobi. je bila nevarnost veiika. Dva sosedna trgovca sta dala takoj svoja dva minimaxaparata ki >ta kmalu ogenj pigasila. Drugi prostori so bili rešeni, ali enemu stražniku in dvorna ženskama je vse zgorelo. Slepar v SI. Bistrici. Na sejm-s k i dan je prišel neki slepar v Slov, Bistrico, ki je kaj dobro tržil s tem, da je menjaval denar in pri tem sle-paril. Kupoval je v trgovinah ali""J)a v gostilnah pil in pri plačevanju si je dal menjati kak bankovec. Pri tem je menjalca tako zmotil, da je zopet sam neopažeuo skril bankovec, na kar je zagotavljal, da ga je že on (trgovec ali gostilničar) shranil. Na kolodvoru je nekdo sleparja pač prijel, ali žal. da ga ni predal policiji. Goljuf je zopet ušel. HRVATSKE NOVICE. Ban in — kmet. Letos na spomlad se je vozil hrvatski baron Ra ne h z avtomobilom po Hrvatskem, med drugim tudi v Karlovec in Liko. da bi si pridobil "zaupanje naroda". Blizu Remetinca mu je prišel nasproti voz j kmeta Pustaja. Temu se konji spla- ' šijo. porinejo voz nazaj in polomijo , pri tem svoro na kolih. Kmet vsled! tega razjarjen, ne pusti avtomobila naprej, dokler se mu ne vrne škoda. Nič ne pomaga, ko mu rečejo, da je v avtomobilu sam prezvišelii ban. Kaj ban! Avtomobil leti ko vrag — vsak lahko reče, da je ban, koga hočem tožiti za odškodnino. Vse zastonj — šele ko je dobil kmet 20 K odškodni- } ne. je smel avtomobil naprej. Človek ' i bi mislil: ban bo vesel, da ima med! | narodom ljuli. ki tako samozavestno; | branijo svoje pravice. Kaj še! Vložil je proti kmetu ovadbo, drž. pravd-, ništvo ga je obtožilo zaradi javnega nasilja, in kmet je obsojen na 1 mesec ! težke jeeč. Drž. pravdnik vloži pri-s't. Sec'v., (Lawebxce A- Hama'.e. Trust Officer. Chakj.es E. Hammltt, A.«s't., Tr., L*ye*te* G. Bali., Auditor, Chai. M. Scism, A«s*t- Auditor. Phllii j' , R Jk., Cashier. Dt&xena deooxiizma =a Teri Cotton E-cdsar-e*. > ii.®* ^ f^"1«« Escr.io-t in New i mt Co.Tee Kn kinr? Zastopnik državne hlHa.ijnc državo Tennessee, f Cireejie varnostne s&raxnbice rod bančnimi prjstcri. ~ I ■ I ■ ■ M I - ____________» , i«»m!" Z Beleerada se ini>li Enver-beg jx.-lnti v Sofijo. Vojaška strahovlada na Grškem. Glasilo 'Vojaške zveze*" ('hromiš javlja, da priobči prihodnje dni proskrip-eijsko li-to vseh uradnikov, ki po j njegovem mnenju niso na svojem mestu in se morajo odstraniti. Vsled tega vlada silen strah v Atenah. Zbornica je odgodena. i j RAZNOTEROSTI. Cesarja je hotel za botra. Sin polj-' skega kmeta v Galiciji, Jan Pntira. je dovršil sedmi gimnazijski razred. Xa io je ponaredil maturitetno spričevalo. ter se vpisal na dunajsko vseučilišče pod imenom Dunin Wonsowu-. Po dovršenih študijah se je posvetil * sodnijski službi. V poljski družbi v ' Krakovu je vžival zelo velik ugled, i Zatrjeval je. da je v sorodu z grofov- i s ko rodbino Chotek. Ponaredil je več listin, ki mu jih je nadškof baron ! Skrben sky poveril. Oženil se je z bo- | gato Poljakinjo, ki mu je povila sin- : | čka. Vse nui je slo po sreči, toda častihh-pnost aa je pokopala. Ko je prosil, da bi bil za krstnega botra njegovemu prvorojencu cesar, so prišli na sled njegovim ponarejenim listinam. Sieer so ira zaprli, toda po kratki preiskavi so ga izpustili, ker so zdravniki izjavili, da je neumen. Nato je napravil na ime nekejra kneza Iiadziwiia več goljufij. Bil je vnovič zaprt, pa radi slaboumnosti zopet izpuščen. Sel je v Bosno, kjer se je ■ drugič oženil, dasiravno mu živi še prva žena. Tam so ga zaprli, da bi ga prepeljali v Lvov. Med vožnjo je skočil iz vlaka. Nedavno so ga na Dunaju prijeli ter ;ra poslali v Lvov. Tri hčerke ubile, očeta. Veliko-varaždinska policija je zaprla vse tri hčerke bogatesa kmeta Olajoša, ]\Ia-rijo. Julijo in Suzano, ker so spečega očeta s sekiro tUjile. — Olajoš je bil brutalen človek in je s hčerami zelo grdo ravnal. Dve ženski trnpli v sodih. — Pri postaji Rostvohar v bližini Petrogra- , da so dobili uslužbenci dva socla z napisom: nasekano meso. Odprli so soda in dobili dve ženski Trupli brez .rlave. Oblftsti preiskujejo vso za-;devo. Grozilna pisma za grofico Lonyay. Belgijska pricezinja Štefanija, setlaj jrrofiea Lonyay, je prijela pismo v katerem sc jej zelo grozi, ako v gotovem času ne shrani pri nekem kostanju 2 , tisoč kron. Policija in detektivi so j začeli zasledovati pisca in posrečilo se jim je. ga eruiraii v osebi oroszvar- i , skega prebivalca Pokrocza in njego-| vega sina . Nesreče v tirolskih gorah.. Tirolski iieželni strelec Janez Reicli hal teh, ki | je služil v Boleanu za oficirskega strežnika je odšel nedavno v Goldegg-, la obišče svoje ljudi, pri čemur je pa ponesreči v prepadu. —- Pri Stenicu ' so našli v vodi Sarca truplo voznika Batisti iz kraja Roncone. Nesrečnik i je padel iz mosta 4-5 metrov globoko. — Pri kraju Cen.bra so našli v nekem i prepadu kmeta Gottardija. Zdi se, da je šel radi pela are sam v smrt. Gibanje čet na Ruskem. Iz Rusije . i došli trgovci pravijo soglasno, da premikajo Rusi svoje čete proti avstrij-' ski meji, da utrjajo nekatere kraje in da nadzorujejo vojaštvo visoki ofi- f eirji. Justh in madžarske narodnosti. Ker Just rabi v svojem boju proti Kos-•uithu podporo nemadž. narodnosti, si jih skuša z raznimi obljubami pridobiti. Po poročilu " Vaterlandovem" je izjavil sledeče: Moramo nčiniti življenje narodnostim .znosno in za-braniti, da bi se njihovi upi obračali na Dunaj ali v Bukarešt. Mi jim moremo mirno_dovoliti autonomijo v narodnih zadevah ali moramo jih pre- ^ pričati, da je neodvisnost Ogrske tu-di v njihovem interesu... Justh ima ! sicer prav. ali od obljub, ki jih da ; kakšen Madžar, pa do spolnitve je dolga pot. Kje je FRAN DUŠA, po domače Dernulčev ? Doma je iz vasi Vrh, ' pošta Trebno, Dolenjsko. Pred dvema meseci je bil na. Bear Creek, Mont. Kdor ve za njegov naslov,. je prošen, da ga mi naznani. — Luke Zupančič. Box 101, Aldridge, Park Co., Morit. (15-16—12) POZIVI Mr. Štefan Jagodic, Claridge, Pa. j Naznanite nam uporabo nakazane i svote, ktero smo dne 22. novembra j prejeli. i Frank Sakser Company. I t- Kje je moj brat JANEZ BEZEK ? Doma je iz Borovnice na Kranj-i skem. Pred sedemnajstimi leti je bival v Clevelandu. Ohio. Cul sem. da je umrl. Rojake prosim, ako j kedo ve" za njega, ali pa če je res mrtev, da mi blagovoli naznaniti, za kar bodem jako hvaležen. — 1 Frank Bezek, Bos 277, Moon Run.! Pa. - (13-16—12) Rad bi zvedel za svojega brata RU- 1 DOLFA CVETKOV IČ. Doma je ( bival pred dvema- leti pri g. R. Smola, Graben, pošta Rudolfovo. Kranjska. Ako kedo ve v starem kraju za njega in za njegov na- ' slov, prosim, da mi blagovoli istega naznaniti, ker imam rnu nekaj važnega sporočiti. On je star sedaj 21 let. — Stephen Cvet k o vi-"-. 1040 E. Ohio St., Allegheny. Pittsburg, Pa. (15-18—12) kani slor^Jfl^craUc. Oene »n zelo nizke, oziraje m na blatro. Mi pošiljamo božična in nevoletna nari-ta direktno v stari Kraj in jamčimo za sprejem. Pišite danes po cenik. v DERGANCE, WIDETICH & CO, 1622 Arapahoe St- Denver. Colorado NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pitsburg, Alagheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvenikom se nainanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donaŠali svoje mesečne pri- : pevke. Nekteri udje, ki se radi od- : daljenosti ali dela ne morejo, sej udeležiti, naj svojo meseenino na nekte- ; rega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-pošiljajo. Pri redni društveni seji dne 13. dee. 1908 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1909: Predsednik Frank Krese, 5106 Natrona Alley. Pittsburg. Podpredsednik: Vincenc Volk, 28 Tell St., Allegheny. I. tajnik: Josip Muška, 105 Spring Garden Ave., Allegheny. II. tajnik: Nik. Povse, 34 Garden j St., Troy Hill. Allegheny. Blagajnik: Ivan Archt, 79 High St.. Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 142nd St., Pittsburg. '5 Zastavonoša: Fran Golob, Odbor: 1 Fran Koeilja, 843 Blozsom Alley, Allegheny. ; Ivan Kašeek, 843 Blozsom Alley, 5 Allegheny. Ivan ilestnak, 849 Perry St., Allegheny. 1 Fran Strniša, 101 Villa St., Al- 1 i legheny. 1 Alojzij Butkovič, 812 Green St., Allegheny. Ivan Simončič, 509 Gerst Alley, Allegheny. j; 50.000 knjižic MRMm zastonj možem. IKlSJIJJkPJI Vaoka knjižica je vredna 310.00 bolnemu človeku. J trpite na kterikoli tajni mo§ki ? olezm", želimo,«!» takoj pišete m> to čudežno (»■■■■SIBPH^^H lkn5)zl,,°- N ia.hko razumljivem jerika vam ta kr-.jii. a pove. kako domu terne- IHB f jT^B lJ!to Sititt? ali zastrupljenje krvi, žitr.tns -ia! /^aba ^po!n»- kreposti, revma- 1BB U I i YM 2 li ^Hl 811 k*^t0lr'01- or^an-ke iw.Iczni, žel -le- , jetra in h«!;, zni ©b:-tih in ▼ in.-harju. IIM M Tt! ^M \ tistim, kten s-. se že našitiii :n na. -bčali v. r xt-vania brez v«ak«—a v-peha. l9HBM>M jf f* •***** vr^lna -tetin- do arjev. Ona vam -.d: pov-, »kaj da trt.,te in kaki> ahko p n det h do trdnt-.a ziravja. TL-o, c mož j.- zaiobilo pertV-k'no zrirmric* te-§■ H lesno moč in poiivljenje pot.«n te «ix«n.-etie knjižiee. ki je za!«=a znanosti in vwbaie HHHBHHHHH|^nSl Van' Kter*' m ,ral vsa^ lwek znati. Zajjoinnir.- -i, ta kn .tira « dobi pTpitawi -mS^SSSSS^^SSmSBBŠ** St"*" , Ml f'ilk'aiBO t!: ii p»^tnin... Izpolnit.- Olrezek -po-Laj in p^-iite nam zu S* dane s, na. kar vam mi pobijemo r_ai» knjiži. o v vtištm materinem jeziku popolnoma /a-tor. . POŠLJITE NAM TA ODREZEK SE DANES. lir. JOS. T.ISTKH A CO., Aus. 7>nl Northwestern BI. i-_>Fiith Ave., Chiea? , Ilf. * Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nndite Vjl^o knjižico 1 rezplačno. In prosim, da mi jo pošljete takoj. Ime .................................................. Pošta....................................................I>rj:ivp &HT POUK V ANGLEŠČINI IN LEPOPISJU 1 potom dopisovanja. j Zimski tečaj sedaj odprt. Pojas- i" liila daje zastonj "* Slovenska korespondenčna sola, 1 6119 St. Clair Ave. (S. B. 10), |< Cleveland, Ohio. 1 Iščem moja dva brata FRAN-JA in ^ MARTINA DEŽELAN. Prišel sem H sedaj iz starega kraja, pa bi rad fj zvedel za njih naslov. Prosim, če £ kdo ve za kterega izmed njih, naj ^ mi naznani, ali pa se naj sama ja- £ vita. — John Deželan, Export/11 Westmoreland Co., Pa. / (14-17-12) , POZOR, GOZDARJI! , { Kdor ve za kako zanesljivo delo I in dobri zaslužek v gozdih, naj mi ■ blagovoli naznaniti, za kar mu bom p zelo hvaležen.— » Louis Kralj. , f! (15-16—12) East H«4fena, Mont. i ...... 'k--J NAZNANILO. ^ Rnjakom v South Lorainu. Ohio. 1 kteri so kupili od mene številke za kuzo. naznanjam, da ju je dobila go--pa Terezija Vidrih. a South Lorain, Ohio. ^ Lvan Klemene. ■--—- • 4 NAZNANILO. Bratom Slovencem in Hrvatom na- ^ znan jam, da je v korist onemu, ki / želi dobro in naravno vino, če se obr- \ ne na posestnika vinograda, ne pa ^ na agente, kteri nimajo svojega-*ina. 'h ^o:-.n dobremu belemu vinu je 33c c: i!.1 :i t.: Črnemu pa 28c galona. Tovorne stroške plačate sami. Manjših naročil od 50 gal. ne sprejmem. Kjer je vas več skupaj, zložite se za eelo karo, to je za približno 60 sodov in dam znižano ceno. za ktero se pismeno dogovorimo. Z naročlTom se pošlje polovico denarja v naprej in ostanek po sprejemu. Prosim za natančni naslov, kan: naj vino pošljem. - '»■>, / ^ Za obilo naročil se priporočam Prank StefanicU, - ' 1 * -posestnik vinograda, R. R. 7, Box 81, Fresno, Cal. ! Zvišanje obrestne mere.! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025«00 kron. Varnotni zakladi sklepom 1907.čez U4tiso£ kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. - f Glavna posojilnica j c registr. zadruga as neom. zavezo 9 S v LrJIUBL^IAINI, Kongresni trg It. 15 | § obrestuje od 1. ianuarija 1908. hranilne vloge po S 4I°I 1 1° || takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren- ® > - nega davka-, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4*75. ~ | naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po % in za 8 leta preje nego naložen po 4%. iiojaki! Kder hoče svoj denar ugodno ia varno naložit! naj ga pošlje v našo posojilnico. PoSiljatve za Zjed. države posreduje trrdka FR. SAKSER CO., 82 Cortlandt St., NewYcrk. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! ... ■. * s iL&ži ' . ' ... Naravna kalifornijska vina na prodaja | . ker J'e zoPet letos grozdje po ceni, bodem prodajal tudi ^ vino po ceni. Novo vino začnem razpošiljati po 15. oktobru, s Cena črnemu in muškatelu je 30 c. gal., reesling 35 gal. Lansko g črno in muškatel stane 40 c. gal., reesling pa 45 c. gal. in staro ^ belo vino 50 gal. Drožnik Sz-sogal. Vino pošiljam po 28 in 50 £ gal. drožnik po 10 gal,, posodo dam zatonj. Spoštovanjem I Stephen Jakše g Crockett, Contra Costa Conty, California. Slovenska prodajalnica < S312 BUTLER ST., PITTSBURG, i \ Priporočava cenjenim rojakom najtopleje na|o zalogo razne pi- i s&lne potrebščine, molitvenike in druge slovenske kojige, razgledni- d ce, podobe in okvirje. I Pooblaščeno zastopništvo i FRAINK SAKSER CO. v New Yorku. ] Sprejemava naročnino za "Glas Naroda", Koledar in vse v to J stroko spadajoče tiskovine. r Posredujeva za pošiljanje denarjev v staro domovino I fer pre&krbuje%-a parobrodae listke za v Kvropo in obratno. f Za obila naročila in poset se priporočata 3 JAKOB; ZABUKGVEC in IGNAC PODVASNIK, ) 5312 BUTLER ST., PITTSBURG, PA. ^ liopagie generale iransatlaniiiiiie. — [Francoska parobrodna družba.] J ' ' ' - Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in LjuhljaBe. Poštni*parniki so: cPSe" ?,a vijfka......-...........^,200 ton, 30.000 konjskih mod t it ? 0 * „ ' . ..................12,000 « 25 000 *< ** S^ine" ' ..................IZOOO« 25 000 « » , ;LaTonrame» « « « .............SO.OOO » 12 000 I «,i ®reta^e '................................. 8.000 " 9.000 " « i La ........................................ y ooo « 9>000 „ M G lav o a agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob'Četrtki ^ uri dopolntme b pristanišča stev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.: •LA PROVENCE 23. dec. 1909. *LA TOURAIKE 27. jan. 1910. >LA TOURAINE SO. dec. 1909. La Bretagne 3. febr. 19M. j La Bretagne 6. jan. 1910. *LA SAVOIE 10. febr. 1910. I *LA SAVOIE 13. jan. 1910. *LA PROVENCE 17. febr. 1910. •LA LORRAINE 20. jan. 1910. *LA TOLRAIXE 24. febr. 1910. roaxmrA PLOVITBA. V HAVRE: | Lepi parnik 1' FLORIDE odpluje dne 23. deeembra ob 3. uri popoldan. V BORDEAUX: ^ Krasni parnik 11CALIFORNIE'' odpluje 18. decembra ob 3. uri popoldan Paruki z rrezdo zaznamo rani imajo p« dra T^aka. Mi W. Kozminski, gtnerakii agtet za zapad, 71 E>earborn SL, Chicago^ Db ■ f t Vstanovljena doe 16. avgusta 1908. Inlcorporlrana 22. aprila 1909 v driav! Ponna. s sedežem v Conemaugh, Pa« T >y" GLAVNI URADNIKI! / I^rtdaedTiik: MTMAEL ROVAN£>£K, B.F.D. No. I, ConemangE, P*. I Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, P*. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Bx 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. j' Pomožni bl&gaj.: IYA^f BREZ O VE C, P. O. Box 6, CoaemaugE, P*. I NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, pred«, nadr. odbora, Box 501, ConemaugE, Pjl i FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemanfh, Pa, i JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemanfh, Pa. I POROTNIKI* ALOJZU BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. j MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Golo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemanfh, Pa~ r.5! 1 ERH#VNI ZDRAVNIK a ■. A. E. BRALLJES, Greeva 8»., Conemai*!, Pa. TJ^Tl* ' ! Cenjena rnštva, oziroma a j iS mradniki so vljudno proleni fošilja^ 4enar naravnost na ilafajnika in ai komur drugem, vse drozge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo draitren! tajniki pri mefte&rili poro&li^, ■ploh kjersibodi v poročilih glamega tajnika kake pomaajkljivcn.d, naj m to nemudoma naznani aa urad glavnega tajnika da m t prihodnje popravi. — \ Draltreno t-W© ja "GLAS NARODA". * MMm___^____M^mmmt ^StftJ^^j^jJ' pazite, komu zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: "Mnogo jo JK-- —jSt^pS®^8^ ' "J* poklicanih, a malo izvoljenih 1" Tako je tudi mnogo zdravnikov, kise po časopi- ^ j~r tM \ l^v^č- si h hvalijo na vse načine. a niti eden vam ne more pomagati, ker ni vsakdo spo- ^f^. ^jfyk ^^^^^^^^ M^jfrfc Slavni in najstarejši zdravniški zavod na svetu je jedrno COLLINS N. Y. j ^SšffiSm »jSS^f jF"^" j| MEDICAL INSTITUTE kateri že leta in leta reSnje bolestni narod gotove smrri. Wfa'tJmj ) *®L. PlfS^ j Ni je bolezni katera bi ne bila dobro znana ravnatelju tega zavoda in katero bi . /TK^-'B " * 1 iT^^ v? raj^flžj ou v kratkem času ne mogel ozdraviti, ako ravno vam nobeden drugi zdravnik " fLF^"'- ■ l ' lpp'' I Jpv -fe I ^^^ifcu Vr' ni mo^el pomagati, ter obupal nad vašitu življenjem in zdravjem. Zatora j rojaki! lP" *J K^ /(W-.'nV 1 ^V- ^ Poslušajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri vam pripo- K- • -A * K .' A (^^j^Ml ^^ zdravnikom, kateri s_er-o čjt^pisih ^sarno !iv;diio. u-r^m-za- ^^ Instituta pišit^ daines po znamenito iu vsakemu človeku tako ^trebno in gju^j^ . ^^^^^^ na ta zavod, kateri jo bil do sedaj in bode vedno le v korist iu rešitev "'bolnemu ' fli^V&T -npr rnTTiv<5 P^NCw narodu. Ne pišite nikomur poproj, dokler niste vprašali za svet in navodilo ^^tJP*^ JJZ^fl ravnatelja tega prekoristnega iu rešilnega zavoda, ker ravnatelj vam daje zasto- VJfT.V ji Milosti i iv i zdravnik» VSSjF-l T i • bL * meuiuu- /gt.' nj. osebno vse nasvete m jmmoč nstmeno ali pismeno. Ne odlaSajte toraj več ter w fc. Sr'uaVaiii !i- iii^ tBP-"--> L L Sr^riS Y (SIM opiSite takoj vašo bolezen in najsibode že kakoršnakoli si bodi zastarela, kronična I^-Dl podane mi iud^lelno E^-LfSK Mei^« i T,«Htitn"in' iV jtfSfc- ^i-X ? i skrivnostna, v ^jein materinem slovenskem jeziku, naznanite koliko časa zdraviLi, kat.-rih s m •'••■ asatr'i lytori?!^ Vdm - 'I bolehate m koliko sto stan, ter naslovite pisma na . v tako kratic m času (fflffip,, jj^gžl ■ j l^j--"-^'""^--^* COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 1 1' . Prehb»jenj:i. kaMja in 140 W. 34th St., New York mm j-1] j Uradne ure-Vsaki dan od 10-5 pop. <>b n-dol. in E°dlte P°r'0lU0ma Prepričani, da bodete v kratkem zopet temeljito ozdravljeni. | ' Pošljite še danes za. 15 centov poštnih znamk za j I prazn. od 10 do 1. V torek iu petek zvečer. Vabooni ravnatelj je Dr. S. E. Hyndman. C | ITlr^ivj^'V^ka'^ yiyl.i&tije in j .. .-.. ----------------------________ ____ _____ _ V padišahovej fiend. t i, Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L . m i SESTA IN ZADNJA KNJIGA. ŽTJT. (Nadaljevanje.) "Potem '^n dodela tem razlorneje slišala. Ta skedenj je prav slabo j narejen in n predstavljati -i ne moreta, kako bistroumen je medved j \ uikiti slii "•:» iiii. Prav dobro ve. kaj so vrata: najprvo jih skuša vdreti, ;iil pii - svo.'imi mi»«*nimi sanaari razbiti. Ce -o mu to ne posrevi, se plazi; ok" !u poslopja !n prei-kuje vsako posamezno desko, ve b> jo mogel odtrsrati.' di pa >vOicm malo o birtino mu je pri njegovi velikanski moči prav ' lahko, ua se s silo pribori vhod. Potem je vajina naloga jasna. Če pride r^s do skednja, ua >lisi«a. ko bode praskal. Skozi Sanke deske ;a po Ivoji. Kijub vajinih strelov lahko vlomi vrata, ali j>ar de--k. P«'te:i sta vidva napadena in se morata braniti. Za basanje rm-ke i t !)'.e vama ~amo puški zdrobili. Ali ga pn suvajte ž no/eni v srce. iu to je edino, kar moreta storiti, dokler ne prideva - llalet ni. ia jhu:hk". Sicer ]ia itr.k ne bodeva dalc-č. Kasneje vas bodem ?e o drugem podnfil." '•T la " pravi Halef. "sedaj je že temno in naši konji so na prostem, (.'e ii« prišel sedaj in Uija n=mrtil?" ">ela; -i i.i' pride in Ri ni otrljarski konj. Po ir.ojem mnenju hi ahko piepu-til nu dveiia v rane a, in on sam hi bil 7. njim gotov. Taka plemetutn ^ivr.i se zadrži pop< Inoma drugače, kakor navadno kljuse. Brez • k ui l.iiiKo j ustin.o. da na e živali še pasejo, ('o medved res priile, pride \ na.;i vnjšeni r-asn dve uri pred polnočjo. Da pa nič ne zamudimo, naredi;' o /.r", j o jen j. < h kterem -e bodemo vlekli. Potem nam konji ne prid« j » izp.ed o. i j in » puškan.i jim lahko pridemo na pomoč. Sicer p;? j !>o,!e o-enj dale«- < dseval in bode medveda zadržaval, da bi prišel prejt po sla« ico. Si daj -e trre za konjsko meso." | (»jijai ni' j pre«il«»ir jako rad sprejme. Njemu je glavna stvar, da zver u-n Mimo. K dikor rabi mesa, ja odloči od kosti, a za medveda ga še .elno dovolj preostane. Za o-tanek zahteva trideset pijastrov, toraj en dolar i i jxd. kar mu rail plačam. .Pivi i:ije naloženo mnojo lesa za kurjavo. Odkupim ga za deset I ii jasi r« • v i-i nedaleč od 'ličnih vrat pustim zakuriti velik ojjenj, ki naj ■o11 do z'.:<'e!a lova. ilmelj daleč sveti, da lahko stražimo naše konje. ! i'H' |»a«ejO v bližini hiše/ 0:k > o-tane zunaj. " "To mislim tudi jaz" odgovorim; "toda za to nimamo pravice. Se vedno ni spregovoril niti besedice kosanja. Pač pa obljubuje hudiču uraoie. Iz tega lahko sklepamo, kako Črna duša biva v tem, nekdaj živem telesu. Mcgoče mu povrne Bo-j še enkrat zavest nazaj in mu da s tem priložnost, da se -pokori za svoje ?rehe. Sicer pa te bolečine niso neza- | služene, in — kar ne smete pregledati — tukaj pred vami leži kot svareča i primera, ktere jasni govor je -ic£r za nas vse, a posebno za tebe konadži, i •Junaka in tudi Gusko, njegovo ženo." 14Za nas*'' vpraša prvoimenovani v zadregi. "Zakaj pn?" '•Povedati vam hočem: Kdor ho li tak<» pot, kakor ta mož, je v nevarnosti, d." ga doleti ravno tako strašen konec. Še nikdar nisem videl! kakega brezhožneža srečnega." "Potem meniš, da je bil ta pobožni mož brezbožen?" "Da' in veš prav dobro, da imam prav." , "A vedno je veljal za svetnika. Zakaj ga ni Alah preje kaznoval?", "Ker je usmiljen in dovoli tudi najzakrknejšemu grešniku ča? za po-holjšanje in kesanje. Toda Alah čaka samo nekaj časa in kdor n^ porabi čas usmiljenja, ga dohiti tem hujša kazen. V moji domovini imamo rek, j ki se glasi: j Alah dejirmenler javaš ejitirler. Lakin korknrlu jufka ejirtirler. ° •''Tc besede veljajo tudi za va-. Za grešnika vsebujejo grozovito resnico. Želim, da bi tc spoznali in se po tem ravnali. Če pa tega ne storite. i>, (Tete ravno tako kaznovani, kakor Mibarek.'" "Gospodj za mene ne veljajo te besede." se .meje konadži. "Jaz sem t vi ' prijatelj ia me starec nit ne briga. Alah pozna mojo pravičnost in ve. da ne zaslužim uikake kazni. In tudi ta mož. (prodajalec o»lja, in njegova žena sta poštena človeka. Tvoje besede ne morejo na:n veljati. Vsak človek naj se briga za svoje napake." Ker si je svest svojih slabih namenov proti nam. niso njegove besede nič drugega, kakor nesramnost. Ilalef tudi zgrabi za pas. kjer mu tiči bič. Jaz mu pa svareče po mignem in konadžiju odgovorim: "Prav imaš. ker vsi smo grešniki in vsak človek ima svoje napake. Kljub temu je dolžnost, svojega bližnjega svariti, če se hoče podati v kako nevarnost, \ kreri se lahko pogubi. In večje nevarnosti ni, kakor igrati se z Alahovo dobrotljivcstjo in Usiniljenostjo. Jaz sem svojo dolžnost st.dni jezik -p končuje z skalnatim koncem in tam je vse polno skalovja, ki le/i raztreseno oboln. Med tem našli konja. Mi smo ga položili n.vno tam, in ee se prav postavimo za skale, nam zverjad ne more oditi. I*roda"jaleu oa!ja ta kraj ni nič kaj všečen in radi tega se hitro odpravi. Mi mu p iča-i sledimo. " Mozvkar noče. da bi ga medved požrl." so smeje Ilalef. "Sedaj v te.ri bi .-c nui to inog.»če pii-neiilo, lo ta -taviiri, če bi tra videl medved po dnevu, li zmajal z glavo in rekel: ti si mi prettmazan! Sidi. preje si me opozoril nr. zavojček, kterega je imel v rokah?** "Da. Ali veš. kaj vsebuje"' "Seveda! Takoj sem spoznal cunjo, v ktero je zavila posest niča ribje maš'.i prekajeiio svinjino. Vrgel sem jo stran z klobaso vred. Ali je mogoče našel tudi klobaso?" , "Skoraj gotovo, ker to, kar je zavito v cunji, je klobasi jako podobno. '' "Potem iu;j jo poje in naj občuti vse ono, kar sem moral jaz pretrpeti! Rad bi srn zraven gledal-; to bi bilo nekaj za moje oči." "Mogoče se ti ta zabava posreči. Ker je klobaso našel, sklepam, da jc bil tam, kjer si jo vrgel stran. Kaj pa je i:rel tam iskati? Njegova žena je rekla, da je odšel, da bi poiskal medvedovo sled. To pa ni res. Zvedel je. na, garantirana, zdrava Alpeu Tinktura za pleiaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gotti lasje, brki in brada popolnoma irastcjo. K«» amatixem in trganje r rokah, nogah in krilu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vs; te boleimi m popolnoma odstranijo. Da je to reaaica, «e jamči f500. Pilite Ukoj po cenik, Iterega Vam poiljem xastonl f JAKOB VAHCIC, P. 0. Box 69, CLEVELAN®, 0 ZIciravjLi najprimernejša pijača je ♦♦LB1SY PžVO^»» ktero je varjeno i: najboljšega impertiranega češkega hmela. 8ad te^ . naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo iastno koriit, kakor t »dt - v *■ si svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L.©lay pivo je najbolj priljubljeno ler sc dobi r vset )iit j gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. "IraislkiHu 6S0J St. Clsb »-• - t \ kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAQ i CLEV6L.AND, O. »_ _ _____ ___ __ " Avs t p o - Amerikanska črta i preJS" Ibratje CosulichJ Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. - Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Reko. rt Cene vožulh listov iz New Yorka za III. razred sc te Vai spodaj navedenrnovi parobro- TBSTA............................................138.00 di na dva vijaka imajo brez- TmpTTlW1!, žični brzojav: LJUBLJANE...................................... 38.60 ALICE, LAUBA, REKE.............................................. 3S00 MARTHA WASHINGTON 7inif1fp, ARGENTINA. ZAGREBA......................................... 39.20 V meaecili maju in jnnijn se bo- KABLOVCA...................................... 39.25 deta egoraj navedenemu brodovju TT w . ^ dridrufila fie dva druga nova pot- x A1" ado niika parnika. TRSTA ali fcEKE...................... 850.00, 55.00 i 60.( 0 PHELPS BROS. & CO., Gen. Ageafs, 2 Washington St, New York * Podružnice - Spljet, Celovec in Trst * Delniška glavnic« ■ K 3.000.000. • e Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vi o se na knjižice in na te= M I Oj koči račun ter je obrestuje po člatlh^-B- 2 jo Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. t