ZELEZAR Leto XX. 1981 JULIJ 1981 ŠT. 14 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE STORE 22. julij 1941 EOP BBC ponovno obratuje Minilo je 40 let od tistega 22. julija 1941, ko se je v takrat zasužnjeni Evropi začel upor slovenskega naroda proti veliko močnejšim okupatorjem. Po zlomu stare Jugoslavije se je slovenski narod znašel prepuščen na milost in nemilost tujim zavojevalcem. Nacistične sile so bile takrat na Višku svoje. moči in kakor kocke so padale posamezne države po Evropi. In takrat so se Slovenci znašli v najtežjem položaju v svoji zgodovini. Tudi zavojevalci so namreč že od vsega začetka pokazali, da je njihov cilj izbrisati slovenski narod z obličja Evrope. Razkosani in ponižani slovenski narod je v tej situaciji izbral pot, ki je bila rešilna — pod vodstvom komunistov se je organizirano uprl nasilju okupatorjev in pričela se je borba za nacionalno osvoboditev in revolucionarna preobrazba. V dolgih štirih letih vojne, polne trpljenja in žrtev je slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi izbojeval veliko zmago nad okupatorji-in domačimi izda,- jalci in tako celemu svetu dokazal, da lahko zaveden, majhen narod premaga močnejšega sovražnika, če je enoten in prežet z željo za svobodo. Velika stoletna želja slovenskega naroda, da bi postal svoboden in enakopraven z drugimi narodi je bila izbojevana s krvjo in tako postala naj večja vrednota vseh Slovencev, katero smo pripravljeni vedno braniti. Slovenski narod je v novi Jugoslaviji skupno z drugimi narodi in narodnostmi doživel velik napredek na vseh področjih. Naš socialistični razvoj je bil dosežen z žulji našega delavskega razreda in prizadevali si bomo, da ta, razvoj nadaljujemo. Ko se danes spominjamo dneva vstaje slovenskega naroda, se delavci železarne zavedamo veličine in pomena tega dne za slovenski narod obenem pa nas to herojsko dejanje, ki je bilo storjeno pred 40 leti obvezuje, da v naši sredini izvršujemo vse tisto, kar od nas pričakuje slovenska in jugoslovanska skupnost. OP Za praznik iskrene čestitke V Štorkem "Železarju št. 7 smo poročali o okvari na 50 t BBC peči in ukrepih, ki so v zvezi, s tem bili sprejeti v TOZD jeklarna in na nivoju DO. Po pregledih transformatorja v Železarni Štore in pogovorih s predstavniki švicarskih firm je transformator bil odpremljen na popravilo v švicarsko firmo SEC-HERON dne 18. 4. 1981. Popravilo je bilo izvršeno točno v dogovorjenem roku tako, da je transfor- fzvodnje. Ob tem je prišlo do problema delovne sile, s katerim se srečujemo že od pričetka obratovanja EOP 2, od decembra 1979, Analiza je pokazala, da smo zaradi zastoja, ki je trajal 100 dni, imeli izpad proizvodnje 16.000 ton. Z okrepljeno proizvodnjo na EOIJ '1 smo uspeli v treh mesecih nadoknaditi okoli .1.500 ton proizvodnje, dejansko pa je proizvodnja na EOF 1 v drugem kvartalu bila večja kot v prvem za 2.428 ton. Elektroobločna peč 2 ponovno v obratovanju mator prispel v Štore dne 1. 7. 1981 ob 21.00 uri. Še isto noč je bilo opravljeno carinjenje in se je pričelo z montažnimi deli. Ta so bila končana po planu. Peč je bila vkloplejna 3. 7. 1981 ob 21 uri in 45 min. Obratovanje peči je steklo popolnoma normalno in že dosegamo proizvodnjo, kakršna je bila pred okvaro transformatorja. Akcijski program, ki je bil objavljen v aprilski številki Štorske-ga Železarja, je v celoti opravljen s strani vseh, ki so bili zadolženi za posamezne naloge, Jeklarji pa smo se zadnjih 14 dni intenzivno pripravljali na uspešen pričetek o-bratovanj a. Organizirali smo se-' Stanke z delovodji in topilci peči, z delovnimi skupinami in seveda v vodstvu TOZD in razširjeni koordinaciji. Na sestankih smo informirali delavce tako o gospodarskem stanju kot o problemih z nakupom repromateriala iz uvoza zaradi pomanjkanja deviz. Vsi zaposleni z razumevanjem sprejemajo nastale težave in so se odločili za polno aktivnost in prizadevanje za doseganje čim večje pro- Ocenjujemo, da bomo v drugem polletju dosegli še dodatno izboljšanje storilnosti agregatov in da bomo do konca leta zmanjšali izpad proizvodnje še za dodatnih 1.500 ton. Pogoji za doseganje večje proizvodnje so: — zanesljiva preskrba s surovinami, predvsem s starim železom in grafitnimi elektrodami; — kvalitetno in pravočasno vzdrževanje proizvodnjih naprav in — pridobitev manjkajočih delcev. ■ Bralte informiramo, da od 1. 6. 1981 v jeklarni uporabljamo procesni računalnik Železarne Ravne, na katerega sta po telefonski liniji priključena video terminal in teleprinter. Računalnik se uporablja za 9 različnih programov in 11 informativnih datotek. Poslužujejo se ga že delovodje na vseh izmenah in vidni so prvi rezultati, ki se kažejo predvsem v enakomernosti kemičnih' sestav jekla. O tem bomo obširneje poročali ob drugi priložnosti. Vtisi s poti po Sovjetski zvezi Ze v uvodu moram povedati, da so bile moje predstave o Sovjetski zvezi do obiska v njej dokaj zmotne, kar dokazuje, kako malo o neki konkretni državi in njeni vsakdanjosti povedo tiste splošne ocene, ki jih sicer vsi poznamo. Prvo takšno soočanje z njihovo realnostjo sem doživel na letališču v Kijevu. Potovali smo namreč preko Kijeva v Moskvo. Prepričani smo bili, da bomo vse .potrebne carinske formalnosti opravili v Moskvi. Vendar ni bilo tako. V Kijevu je bilo potrebno iz aviona v avtobus in skozi carinsko kontrolo. Tu pa s.o nastopile težave zaradi jezika, izpolnjevanja potrebnih formularjev in tudi nekaj zaradi naše neresnosti. Po daljšem času se je vse dobro izteklo; mislim, da še v večje zadovoljstvo njih koit pa nas. Po prihodu na letališče Šeremetijevo II, kjer so vse formalnosti opravili sovjetski tovariši, smo se odpeljali v bO km oddaljeno Moskvo. Hotel, v katerem srno bili nastanjeni, je bil zgrajen za olimpijske igre in so ga gradila jugoslovanska podjetja. Na poti z letališča do Moskve smo lahko videli obeležja, ki označujejo, do kod je prodrla nemška armada med II. svetovno vojno.'To je vsega 20—30 km do Moskve. Ze prvi vtis, ki ga dobiš, je vsepovsod izreden red ih snaga. Moskvo preko noči praktično popolnoma operejo in zjutraj prav občutiš,- kako je vse sveže. To pa velja tudi za druga mesta. Drugo, kar si mi težko predstavljamo, sio izredne dimenzije, k;i so povsod v Sovjetski zvezi prisotne in so včasih prav neverjetne: od široki štiripasovnih cest, ogromnih zelenih površin, stanovanjskih naselij, hotelov, trgovin do kulturnih spomenikov in zgodovinskih obeležij. Edino, kar je v primerjavi z vsem naštetim majhno, so parkirni prostori, pa kljub temu na njih ni nobene gneče. V Moskvi sem si ogledal Leninov mavzolej in Kremelj. Pred Leninovim mavzolejem je vsakodnevna vrsta ljudi, dolga tudi 4 km in več. Mi smo imeli ta privilegij, da smo se vključili v vrsto 500 m pred vhodom. Mavzolej stoji pred kremeljskim zidom.in je zgrajen iz rdečega marmorja. V nadstropju pod zemljo je steklena krsta s posmrtnimi ostanki Vladimirja Iliča-Lenina. V prostoru, kjer je krsta, je stalna tema ter vedno enaka temperatura in vlaga. Obšli smo tudi kremeljski zid, kjer so pokopani največji heroji in državniki ter revolucionarji Sovjetske zveze od Februarske revolucije naprej. Enkratno je tudi doživetje, ko se menja straža pred mavzolejem, kar s pridom izkoriščajo turisti za filmanje in slikanje. Ogledali smo si tudi del notranjosti Kremlja, kjer sta razstavljena največji top, katerega premer krogle meri 95 cm in Volgograd. Kostnica borcev padlih v bojih za Stalingrad največjii zvon, ki je bil kadarkoli vlit. Žal ni nikoli, zvonil, -ker inu j,e pri vlivanju zaradi notranjih napetosti odletel en kos, .težak nekaj ton. Volgograd (bivši Stalingrad) je bil med drugo svetovno, .vojno popolnoma razrušen. Po končani Stalingrajski bitki spomladi 1943. leta je v celem mestu ozelenelo simo eno drevo in to drevo je še sedaj živ spomenik, ki spominja na neuklonljivost in neuničljivost življenja. Po končani drugi svetovni vojni so z ozirom na to, da je bil Stalingrad popolnoma uničen, strokovnjaki izdelali načrte za novo mesto, ki naj hi .stalo višje ob Volgi. Toda preživeli prebivalci so začeli -obnavljati ruševine in se tako žoperstaviir odločitvi strokovnjakov. Talko mesto sedaj stoji na istih temeljih kot nekoč. Mesto samo leži na desnem, bregu Volge in-se razteza tprako 80 km ob njej. ^ Družbeni standard sovjetskega delavca je sorazmerno visok. Sovjetska družba tudi ogromno vlaga v to obliko standarda. Stanarine so samo malo višje od simboličnih. Primanjkuje, jim družinskih stanovanj. Problem rešujejo tudi tako, da začasno vseljujejo po dve družini v eno. stanovanje. Pravijo'pa, .da pri njih v ruku 10 let vsaka družina dobi. stanovanje. Primanjkuje jim delovne sile, ženske .so. praktično vse zaposlene, tudi na težjih fizičnih delih. To je tudi razumljivo,, če vemo, da v Sovjetski zvezd še vedno občutijo izpad, praktično ene , cele moške generacija. Sprehod po trgovinah pove, da primanjkuje- tekstilnih proizvodov, obutve, torej artiklov široke potrošnje.,,,Ko to ugotoviš, več ne presenečajo vrste pred posameznimi trgovinami. Podobne probleme imajo s hladilniki, pralnimi stroji, barvnimi televizorji, da o avtomobilih sploh ne govorim. Za vse te in podobne artikle izdeluje njihov sindikat rang liste, podobno kot za stanovanja. Pri tam imajo vse prednosti dobri .in pošteni delavci, ki dosegajo najboljše rezultate v proizvodnji'. Individualne stanovanjske gradnje ne poznajo; če poznamo razmere v njihovi stanovanjski politiki, se temu ni potrebno čuditi. Skoraj vsak njihov delavec pa ima tako imenovano »dačo«, to je leseno hišico z majhnim vrtom, kamor se umakne z družino ob koncu tedna in ga tu preživi. Na koncu navajam splošen vtis, ki sem ga dobil. Ljudje so zadovoljni z življenjem, ki so si ga z dosedanjim delom ustvarili. So iz-.redno ponosni na stvari, ki so jih dosegli v njihovem družbenem sistemu, zato ga tudi cenijo in ne pozabljajo vedno znova poudarjati, da je potrebno ta sistem razvijati in zagotavljati mir v svetu, da se ne bi nikdar več ponovile strahote druge svetovne vojne. V tem smo si prav gotovo vsi tisti, ki želimo v miru ustvarjati in delati, povsem enotni. Moramo povedati tudi to, da vsii, s katerimi sem se pogovarjal, izredno dobro poznajo našo družbeno ureditev in še posebej naš prispevek, ki smo ga dali v drugi svetovni vojni ter politiko neuvrščenosti, katere tvorec tovariš Tito je zelo cenjen. Prav ponosno so pripovedovali o letih, ko je bil v Sovjetski zvezi pred vojno in posebej po vojni, kot politik in državnik SFRJ. To kar sem zapisal, prav gotovo ni vse o vtisih, ki sem jih dobil s poti po Sovjetski Zvezi; je pa mogoče delček, ki naj pripomore k boljšemu poznavanju te velike socialistične države. Gozdnikar Mirko Ocena izvajanja resolucije občine Celje v I. polletju 1981 Že v samem procesu priprave in sprejemanja temeljnih planskih dokumentov na vseh ravneh za srednjeročno obdobje, še posebej pa pri postavitvi osnovnih nalog in ciljev za tekoče leto,, smo izhajali iz spoznavne nujnosti izvajanja politike ekonomske stabilizacije. Upoštevajoč poznano stanje in ocenjeno problematiko smo si zadali tudi osnovne cilje, katerim smo podredili niz nalog, z realizacijo katerih bi morali to doseči. s V takšni meri . smo uspeli, kakšne rezultate dosegamo, kje so oviro , in. kaj storiti za dosego postavljenih ¿ciljev — na vse to skušamo odgovoriti s sprotno spremljavo realizacije resolucije. Res je, da smo četrtletno izvajanje lahko temelji-tudi na kvantitativnih podatkih, pa je hitra ocena dosežkov in problemov v I. polletju letošnjega leta 'še; nujnejša, v kolikor želimo aktivno vplivati na odpravo slabosti, ovir. in vzpostaviti nove., naloge, ki bodo imele isti cilj ■— v nhjvečji meri. doseči želena gibanja, razvoj v občini in v skladu s: skupnimi usmeritvami v širši, skupnosti. Prav gotovo je temeljna kategorija doseganja planiranih stopenj: gospodarstva občine Celje v tem letu 'v največji meri odvisna od step-1 nje povečanja industrijske proizvodnje. Podatek za I. četrtletje, (2,8 ^'4 od planiranih 3,5—4%)r nam je pričal o zaostajanju, za resolueijskimi: predvidevanji, še posebej če, vemo; da so na tem .področju še vedno prisotni zaviralni momenti. Poleg okvare v Železarni Štore; ki pomeni • relativno velik izpad količine proizvodov, pa je kompleksnejši in resnejši problem preskrbe z repromaterialom, zato,'.je potrebno, da ga nekoliko konkretneje predstavimo: a) Kovinsko predelovalna industrija Oskrbljenost kovinsko predelovalne industrije z reprodukcijskim materialom se je v zadnjih mesecih zelo. poslabšala in videti je, da se ne bo dalo izogniti zastojem v nekaterih proizvodnjah. Problem oskrbe jugoslovanskih železarn z vložkom pogojuje slabo oskrbo predelovalne industrije s hladnovaljano pločevino. V tem trenutku je stanje verjetno najbolj kritično v Libeli, kjer bo po predvidevanju konec junija ali v juliju prišlo do zastoja proizvodnje za široko potrošnjo, ki je tudi glavna izvozna postavka (kuhinjske tehtnice). Do zastoja bo prišlo, ker ni dekapirane pločevine dimenzij 0,8 do 1 mm, črne pločevine 50,0 in 60,0 mm ter profilnih jekel srednjih dimenzij. Podobno je v Žični, kjer Slovenske železarne ne bodo izpolnile svojih obveznosti pri dobavi žice. Od letno potrebne količine 21.000 ton različne žice ima Žična s pogodbami zagotovljeno le 7.000 ton. Zaradi teh težav je v letošnjem letu že večkrat stalo več strojev po nekaj tednov in situacija se lahko zelo hitro ponovi. Žična bi nujno potrebovala okoli 7.000 ton valjane žice od 6— 12 mm, 3.000 ton tanke pocinkane žice, 50 ton profilne pocinkane žice, 60 ton profilne patentirane žice ipd. V EMO imajo hladnovaljano pločevino za posodo in WC izplako-valnike še za nekaj dni, hladnovaljano pločevino za radiatorje pa še do konca junija. Absolutno kritična surovina je cink v bloku za pocinkovalnico., ki ga praktično ni; v zadnjem času pa še barve za avto-kolesa iz Colorja Medvode. Klimi manjka za redno proizvodnjo v naslednjih treh mesecih okoli 7.500 elektromotorjev različnih tipov, poleg tega pa izdelki črne metalurgije, podobno kot ostali kovinskopredelovalni industriji. b) Lesna industrija — Ta industrija je trenutno dobro založena z osnovnimi surovinami, t. j. z domačo hlodovino, z eksotičnim lesom, ivericami in laki. Zplo manjkajo kratice smrek za proizvodnjo. lepljenih oblog. Takšno stanja bo še avgusta, ko pričakujejo pošiljko 3.500 m3 iz SZ. Že v prihodnjih Sodelavca pri rezanju gredic v valjarni I mesecih pa se lahko oskrba iz uvoza (eksotičen les) poslabša zaradi, pomanjkanja deviznih sredstev. To lahko ima velike posledice, kajti okoli 90 % tropske hlodovine se predeluje v plemeniti furnir. c) Kemija ■ V Aeru, kjer je vsa nabava praktično podrejna zagotavljanju proizvodnje aero copy papirja, je tovrstna proizvodnja zagotovljena do konca junija. Kot že nekaj časa nazaj, tudi sedaj, stoji proizvodnja karbona in indiga zaradi pomanjkanja papirja, neskončni obrazci na aero-copy papirju, razen SDK obrazcev. Praktično pa nobena proizvodnja, ki teče, ni oskrbljena z materialom dalj kot dg konca meseca in se kritične surovine dnevno premeščajo. V Cinkarni, je proizvodnja titan dioksida zagotovljena do jeseni. Izredno kritično pa je pri cinku in aluminiju, kjer količine niso zagotovljene. Od potrebno količine cinka za 1981 leto 24.000 ton je zagotovljenih 9.000 ton, kar pa še ni v celoti devizno pokrito. Pomanjkanje cinka in aluminija bo prizadel izvoz vrste proizvodov, ki. so vezani na ti dve surovini., d) Črna metalurgija i V ŽŠ- še vedno ne obratuje ena peč, zato so nekoliko večje zaloge fgralegur in starega železa za to proizvodnjo. Zaloga gredic je še zadovoljiva, kritična pa je zaloga livarskega železa. e) Tekstilna industrija Medtem ko Toper ninva težav pri zagotavljanju repromateriala, je bolj problematična Metka, ki ji bo-v juliju primanjkovalo okoli 33.000 ton preje (kardirane 27.000 ton, česane 2.200 ton in celi 4.000 ton). Tega primanjkljaja ne bo mogoče nadomestiti, ker bodo'v juliju kolektivni dopusti v predilnicah Pančevo in Prebold. Vsi ti problemi so privedli do tega, da je industrijska proizvodnja povečana le za 2,2% v prvih petih mesecih letošnjega v primerjavi z istimi meseci preteklega leta. V največji meri je na takšno nizko rast proizvodnje vplivala okvara transformatorja elektroobločne peči v Železarni Štore, saj je npr. bil indeks proizvodnje v I. trimesečju v črni metalurgiji 108,6% ob skupnem indeksu 102,8. V maju je bil indeks v črni metalurgiji le 102,9, ta izpad pa pomeni, da bo skupni indeks proizvodnje v polletju še nekoliko nižji — ocena okoli 2,0%. Na' rast proizvodnje poleg aktiviranja novih zmogljivosti (v prvem polletju ni) vpliva v največji meri produktivnost. Fizični kazalec produktivnosti (odnos povečanja fizičnega obsega in obsega zaposlovanja) sicer presega resolucijske okvire (reolucija 2,0—2,5 doseženo v aprilu 3,3), vendar nam nekateri pojavi na drugih področjih gospodarjenja govore, da ne moremo biti zadovoljni s t. i. kvalitativno platjo produktivnosti, saj je opaziti v nekaterih sredinah povečanje nediscipline, odnos do dela se ne izboljšuje tako, kot bi bilo potrebno, v premajhni meri se na produktivnost odraža vnos znanstvenega dela, inovacij ipd. Vzroki so večplastni, prav gotovo pa ne beležimo bistvenih in kvalitetnih premikov v nagrajevanju pri delu, boljšem nagrajevanju proizvodnega dela, tendence k uravnilovki ipd., kar vse ne stimulira dodatno produktivnejše delo. Ocene in predhodni podatki o zunanjetrgovinski dejavnosti za prvo polletje letošnjega leta potrjujejo ugotovljena gibanja iz I. četrtletja, to je; — zaostajanje izvoza za predvidevanji; — neizpolnjevanje plana izvoza po dinamiki pri posameznih izvoznikih; — neskladnost med gibanjem, izvršitvijo izvoza in uvoza, tako po skupnem obsegu in tudi po področjih. V tem času so se okrepili vzroki za takšna gibanja, ki onemogočajo ali ne dovolj stimulirajo izvozna prizadevanja (padec povpraševanja na zunanjih tržiščih, konkurenčnost, problem redne oskrbe proizvodnje, zabranjen uvoz opreme). Ne samo z vidika uresničevanja re-solucijskih ciljev, povečanja izvoza je tudi gospodarski imperativ, ki nalaga posameznim izvoznikom, da realizirajo potrebni oziroma planirani obseg izvoza. V odgovoru na vprašanje »ali izvoz za vsako ceno«, pa bi morali izvozniki primerjati to ceno s »ceno« povzročeno, v kolikor se ne bi odločili za realizacijo, takšnega obsega izvoza pod takšnimi pogoji. Vsekakor pa ne bi 'smeli presojati izvozne cene izolirano, temveč pokrivati tako povzročeni izpad dohodka s konjunkturnim dohodkom, realiziranim s prodajo izdelkov na domači trg ipd. Ena najpomembnejših stabilizacijskih aktivnosti se nanaša na področju usklajevanja osebne porabe, ki se izraža skozi osebne dohodke. V resoluciji za leto 1981 smo napisali/ da se bodo osebni dohodki gibali za 5% počasneje kot dohodek s tem, da bomo močneje stimulirali delavce, ki ustvarjajo dohodek z rastjo produktivnosti in povečanim izvozom in da bomo s politiko gospodarskega razvoja, predvsem rastjo cen in osebnih dohodkov zadržali realno vrednost osebnih dohodkov na nivoju leta 1980. Poleg tega smo kot enako odgovorno nalogo sprejeli zahtevo po nadaljevanju intenzivnega uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela na podlagi sklepov, stališč in družbenega dogovora, ki je bil sprejet na II. konferenci ZSS. Ko. ocenjujemo dosežene rezultate na področju osebne porabe, ugotavljamo vrsto neuresničenih nalog, preveč ostajamo pri stališčih in miselnosti, da je obseg dohodka in osebnih dohodkov v večji odvis-noti od zunanjih dejavnikov kot ukrepanje znotraj organizacije združenega dela.. Da je res tako, nam kaže tudi vrsta podatkov, ki so sicer trimesečni, vendar se je trend gibanja .nadaljeval tudi v drugo trimesečje. Tako ugotavljamo; — da nam produktivnost dela realno nazaduje; '— osebni dohodki so v trimesečju (v odnosu na trimesečje 1980) porasli za 28%., v odnosu na povprečje leta 1980 pa samo za 10-,4%; — ob močnem porastu cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za 46,8% do konca maja,, s tem da so v najmočnejšem porastu cenevhrane in kurjave (za 54%), imajo realni osebni dohodki nadaljnjo tendenco padanja. Podatki za SR Slovenijo (I.—IV. 1981); skupaj 13,8% gospodarstvo 13 % družbene dejavnosti 17,5% Osebni dohodki v gospodarstvu so v nekoliko močnejšem porastu, vendar marsikje odvisno od dejanske rasti dohodka in povečane pro-duktivnoti. V družbenih dejavnostih je prišlo do povečanja osebnih dohodkov šele v maju in juniju, ko so bili znani podatki o gibanju OD v gospodarstvu.... . • Ker smo že v začetku leta" ugotavljali te negativne tendence in sunkovite poraste cen, se je del delavcev z nižjimi osebnimi dohodki znašel socialno ogrožen. Zato je bila sprejeta vrsta ukrepov, kot je povečanje najnižjih OD na'5.100 din. V Celju smo v tej smeri vodili široko družbeno akcijo, ki je dala tudi pozitivne rezultate, čeprav V tem stanju še daleč ni končano, če se bodo nadaljevale te negativne tendence na področju cen. Občutno premalo pozornosti in aktivnosti posvečamo nadaljnjemu uveljavljanju, načel delitve po delu in rezultatih dela. Pri tem se posebej v ospredje postavlja vprašanje vrednotenja proizvodnega in neproizvodnega dela in vpliv individualne uspešnosti delavcev na osebne dohodke. To velja za večino delavcev, ki 'delajo na neproizvodnih, administrativno tehničnih in vodilnih delih. Vse to se potem odraža v velikih razlikah v osebnem dohodku med poklici in znotraj poklicev med organizacijami združenega dela. Ustalitveni napori direktno in dogovor o razporeditvi sredstev za GD posredno so vplivali na zaposlovanje oziroma zaposlenost. Po Skromni rasti. zaposlovanja v lanskem letu beležimo v prvih štirih mesecih letošnjega leta pad, saj je konec aprila bilo zaposlenih v gospodarstvu 7.3 delavcev manj kot decembra 1980 in v negospodarstvu 128 oseb manj. Podatki o zaposlovanju naslednje: za prve štiri mesece letos nam pričajo Dejavnost December t980 April 1981 Indeks Gospodarstvo 32.836 32.763 99,8 Industrija 15.310 15.132 98,8 Negospodarstvo 5.850 5.722 97,8 Skupaj družbeni sektor 38.686 38.485 (Nadaljevanje 99,5 na 4. strani) IZ TOZD TOVARNA TRAKTORJEV V današnji številki Železar j a objavljamo obširnejše prispevke o TOZD tovarni traktorjev. S tem želimo bralce seznaniti o aktivnostih, s katerimi se delavci te temeljne organizacije prizadevajo izboljšati svoje proizvodne in poslovne' dosežke. Kljub težavam, s katerimi se ta kolektiv bori že od vsega začetka, se ne omaje njihova volja in prizadevanja, da br zagotovili sebi in delovni organizaciji boljši, poslovni uspeh. Objavljamo tudi celotno stran glasila »Informator« firme 21. maj Beograd — Rakovica, s katerim so obvestili tamkajšnji kolektiv o razgovorih med podjetjem 21. maj in tozdom TT. NE LE KOOPERANTI, AMPAK TUDI DOBRI PRIJATELJI Med številnimi kooperanti Tovarne traktorjev je 21. maj iz Rakovice — Beograd eden najpomembnejših. Z njim smo imeli in še imamo veliko problemov pri dobavi elementov za menjalnik traktorja, zato smo se odločili, da poslovno sodelovanje razširimo na sodelovanje družbenopolitičnih organizacij ter na sodelovanje vseh delovnih ljudi obeh kolektivov. Namen tega je, da se delovni ljudje spoznajo, da vidijo uspehe in težave, s katerimi se srečujeta kolektiva ter da negujemo najsvetlejšo pridobitev naše socialistične revolucije »bratstvo in enotnost«. Članica SOZD— 21. maj, Beograd, delovna organizacija Tovarna zobnikov in pa celotna SOZD so z veseljem sprejele ta predlog, saj je Tovarna traktorjev udeležena v njihovem proizvodnem programu 30%. Ob koncu januarja letošnjega leta so predstavniki DPO, samoupravnih organov ter vodstva TOZD to-, varne traktorjev na povabilo predstavnikov 21. maj, Beograd obiskali Gostje so si z zanimanjem ogledali potek proizvodnje njihovo delovno organizacijo, v kateri smo bili velikodušno sprejeti. Tam smo si ogledali proizvodne programe delovne organizacije in program celotne SOZD, spoznali smo se s samoupravno organiziranostjo 21. maja, Beograd ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje naših kolektivov. Na naše povabilo so predstavniki DMB v februarju obiskali TOZD tovarno traktorjev in Železarno Štore. Ogledali so si proizvodnjo traktorjev ter še neketere tozde, sprejeti so bili tudi pri KPO in vodstvu DPO Železarne Štore. Na tem srečanju smo še enkrat ugotovili, da je tako sodelovanje pozitivno. Dogovorili smo se tudi, da obiščemo Beograd 29. in 30. maja. Prišel je petek, 29. maj. Potniki za smer Beograd smo se zbrali na železniški postaji v Celju. Tudi tokrat potovanje po železnici ni bilo izjema, kar se točnosti tiče, saj je imel vlak okrog 30 minut zamude. Ko se je končno le ustavil na postaji, smo brž zasedli rezervirani vagon, ki so ga vse od Maribora skrbno pazili nekateri naši sodelavci. Prve ure potovanja o bile precej' živahne, kmalu pa je nočna utrujenost opravila svoje in nehote smo se tu in tam izgubili v ropotajočih sanjah. Jutranje svitanje nam je počasi brisalo spanec z malo utrujenih obrazov. Pokrajina, po kateri je brzel vlak, je bila polna nepreglednih žitnih polj in tipičnih skrbskih vasi. Vedno bliže Beogradu smo bili. Ko smo prispeli na postajo, so nas že čakali naši gostitelji, predstavniki 21. maja. Z avtobusi smo se odpeljali pred tovarno, kjer so naš pozdravili s prisrčnimi besedami, cvetjem in značkami. Sledil je obilen zajtrk, po katerem smo se zbrali v dvorani podjetja, kjer so nas pozdravili vodilni delavci podjetja in predstavniki DPO ter občinske skupščine Beograd — Rakovica. Temu kratkemu zboru je sledil ogled tovarne. Videli smo velike, proizvodne hale, v katerih delavci proizvajajo tudi za nas tako pomembne izdelke. Po malo utrudljivi hoji se je krepko prilegel kratek počitek v parku pred tovarno, nakar je skrbno pripravljeno kosilo laže šlo v želodec. Tako okrepljeni z .dobro hrano smo se z avtobusi odpeljali na Avalo. Vreme je bilo lepo in sprehod po Avali je bil nekaj čudovitega: spomenik, ruskim pilotom, spomenik neznanemu junaku, razgledni stolp. Z njegove razgledne ploščadi smo opazovali prostranost naše prestolnice. Po prihodu z Avale smo se ustavili na Dedinju. Bilo je, kot da so se naše misli za trenutek ustavile, kot da so naša srca takrat bila le za spomin za našega dragega TITA, voditelja in revolucionarja, velikega človeka. Naše besede so ostale neizrečene, ko smo počasi stopali med cvetjem . .. Ure obiska v Beogradu so se hitro iztekale. Do odhoda vlaka nam je ostalo še toliko časa, da smo se odpravili na Kalemegdan, potem pa smo se z avtobusi odpeljali na železniško postajo. Izmenjava mnenj o sodelovanju Prišel je čas slovesa, ločitve od nepozabnih gostiteljev, slovesa od Beograda. Po vlaku- in peronu se je širila pesem, roke so se stiskale v pozdrav ob mnogokrat izrečenem »hvala« in iz marsikaterega očesa je pritekla solza zaradi ganljivih dogodkov celega dne. Vlak se je premaknil in pred nami je bila dolga pot do doma. Utrujene oči so imele vse manj moči, da bi ostale odprte ... Noč je bila dolga in pot utrujajoča. Ko smo se bližali Celju, nam je kar nekako odleglo. Bili smo enotni, da je lepa in velika naša Jugoslavija. Velika pa ni samo glede na razdalje, velika je tudi po bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti ter v trdnih temeljih pridobitev naše socialistične revolucije. Božič Olga * V (Nadaljevanje s 3. strani) Ocenjujemo, da zaposlenost konec junija ne bo presegla nivoja decembra 1980. Brezposelnost globalno pada (april 1981 271 nezaposlenih oseb, konec junija ca. 240 oseb), vendar še vedno ostaja problem zaposlovanja absolventov srednjih šol in diplomantov višjih šol. Tako je med nezaposlenimi osebami 40% oseb s strokovno izobrazbo, kar je več kot smo beležili do sedaj. Tako je nezapoleno 14 delavcev z višjo strokovno izobrazbo (5 ekonomistov), 39 oseb s srednjo strokovno izobrazbo (9 gradbenih tehnikov, 6 ekonomskih tehnikov, 13 gimnazijskih maturantov) ter 52 kvalificiranih delavcev s poklicno šolo (prednjačijo frizerski in trgovski delavci). Ugotavljamo prepočasno izvajanje priporočil za zmanjševanje honorarnega dela, dela po' pogodbah, dela upokojencev oziroma upokojitev oseb, ki izpolnjujejo pogoje — vse to direktno vpliva na možnost zaposlovanja mlade generacije. Prav gotovo bo potreba po zaposlovanju te populacije večja v drugi polovici leta, zato bo potrebno pravočasno sprejeti ukrepe in zagotoviti možnosti zaposlovanja mlajšim kadrom. Problematika izgub je bila že detajlneje obdelana v oceni realizacije resolucije za obdobje prvih treh mesecev. Čeprav podatkov za I. polletje še ni in ni mogoče z gotovostjo opredeliti obsega izgub, lahko na osnovi analize vzrokov predpostavljamo: — da se v nekaterih TOZD, ki so poslovale z izgubo sezonskega značaja, izguba ne bo več pojavila; — da zaostreni pogoji lahko povzročijo razširitev spiska oziroma povečanja obsega izgub; — nekateri vzroki izgub kažejo na to, da so zaostreni pogoji uvrstili nekatere sicer dosedaj uspešne TOZD med izgubaše. Tako so med izgubaši TOZD v gradbeništvu (padec konjunkture, neizkoriščena mehanizacija ipd.) in nekateri TOZD v gostinstvu (padec kupne moči), kjer se odčitajo nekatere slabosti v razvoju tako, da je potrebno reševati, ne pa se samo zavajati, da je izguba le sezonskega značaja; — v teh razmerah je izredno problematičen tudi položaj posameznih TOZD na meji rentabilnosti. V prvem četrtletju je celotni prihodek v gospodarstvu občine porasel za 38 %,, terjatve do kupcev za 75%, obveznosti do dobaviteljev pa za 79 %,. Podvojile so se tudi nekrite terjatve; to pa «o tudi podatki, ki govore o povečani finančni nedisciplini. Res je, da kljub izredno nizki rasti kratkoročnih kreditov za obratna sredstva (indeks 126) v aprilu in maju ni bilo blokacij žiro računov, vendar to še ne priča o dobrem likvidnem stanju gospodarstva. Iz analize likvidnosti gospodarstva povzemamo dejstvo, da so se denarna sredstva gospo-dartva na žiro računih stalno iz meseca v mesec zmanjševala, medtem ko je povprečno stanje teh sredstev na računih SIS družbenih dejavnosti stalno visoko in obstajajo velike možnosti njihove uporabe, za reševanje likvidnostnih problemov v gospodarstvu. Informator 27, . JUN 198L 5 RADNICI ŽELEZARNE „ŠTORE" POSETILI „21. MAJ" „RAZMENA BI MOGLA DA SE UPETOSTRUČI Radnici OOUR-a Zupčasti prenosnici Fabrike zupčanika bili su u subotu, 30. maja, domačini svojim kolegama iz Slovenije. U jednodiievnu posetu doputovala su 92 _ radnika TOZD-a Traktorji Železarne . '’Štore”, iz Štora kraj Celja. Od ‘ dočeka na železničkoj Staniči jtano izjutra, susret je, sve do is-pračaja gostiju - rastanka prija* telja, protekao u srdaSnoj, dru« garskoj atmosferi, kada je nez* nanje jezika bilo najmanji problem. Dobrodošlicu gostima poželeli su Ljubisav Gligorijevid, direktor SOUR-a, koji ih je upoz« aao sa organizacijom i samoup-ravnom strukturom ”21. maja”’ Vidoje Krsmanovid, predsednik Koordinacionog odbora Sindikata i Tomislav Bikid, predsednik Izvršnog odbora Sindikata Fabrike zupčanika, a u ime radnih ljudi Rakovice, Branislav Brzakovid, predsednik Opštin-skog veda Sindikata. Bdi su tinske konferencije SSRN Ra-kovice. Radne ljude ”21. maja” i Rakovice pozdravili*su Slavko Plevnik, direktor Traktorja, Franc Vibnik, predsednik Opš-tinskog veda Sindikata* Celja i : Martin Metlidar, predsednik 1 Akcione konferencije SK Traktorja, Ono što je tada rečeno — da de ova poseta imati dugoro« čni značaj, i kao izraz bratstva i jedinstva dve opštine i dve organizacije udruženog rada, pot-vrdivalo se kasnije- na svakom koraku. Posle obilaska pogona ”21. maja”, razgovaralo se o samou-pravnom povezivanju dve radne organizacije, na proizvodnom i 1 društvenom planu. Usledio je zatim svečani ručak i-ispradaj iz Fabrike. U drogom delu po-sete gosti iz Štora obišli su Memorijalni kompleks ’’Josip Broz Tito”, Kalemegdan i televizijskitofanj na Avali. ’’Iznenadeni gostoprimst* ZA DVE GODINE — 10.000 TRAKTORA Železarna "Štore” iz prigradskog naselja Štore kraj Celja, jedna od sedam radnih organizacija u sastavu SOZD-a (SOUR) Slovence železarne, ukojoj je zaposleno 3.500 radnika. Ove godine Slovenske železarne ostvarile su prihod od 480 starih milijardi. U TOZD-u Traktorji, jednom od OOUR-a Železarne "Štore”, u kooperaciji sa "Fiatom” proizvode se motori i iraktori, Za sada je odnos domadih i uvoznih komponenti 52 prema 48, a godišnje se proizvede 6.000 traktora. Za dve godine, ’’nacionalizacijom” proizvodnje, planira se osvajanje 70 odsto domadih komponenti i proizvodnja 10.000 trakto-ra. U neposrednoj proizvodnji, u TOZD-u, radi 214 rednika, a u Radnoj zajednici njih 150. prisutni i Stevo Priča, vrSilac dužnosti predsednika Skupiti-lie opštine, Velja Mitrovid, predsednik Izvršnog saveta i Viktor Boškovid, predsednik Opš- P Dragi drugovil Po obavljenoj poseti vašem kolektivu, smatramo za potrebno da vam u ime svih rednih ljudi Fabrike traktora i u ime društveno-poli tičkih organizacija Železare Štore, zahvalimo za prijateljski i veličanstven doček i prijem, te za odli* čnu organizaciju i program našeg boravka u vašoj radnoj organizaciji i vašem i našem gradu. Sve to što smo po vašoj zasluzi videli i doživeli ostalo nam je i ostade u lepom i nezaboravnom sedanju. Vašom zaslugom uspeli smo ostvariti prijateljske veze rednih ljudi naših rednih kolektiva pa iifie, dime negujemo najsvetlije tekovine naše socijalističke revolucije - bratstvo ijedinstvo. Svi zajedno smo dokazali, a dokazivademo i ubudude, da smo odlučni da istrejemo naTITOVOM putu,putu socijalističke izgradnje, a TITOVE redi — da čuvamo bratstvo ijedinstvo , posle posete vašem kolektivu, još više smatramo za našu dužnost i obavezu. Molimo da našu zahvalnost i srdačne pozdrave prenesete svim rednim ljudima vašeg kolektiva, te da im prenesete našu želju - da nas posetite u što vedem broju. Drugarski pozdravi Droštveno-političke organizacije OOUR-a Fabrika traktora ŠTORE tilci putuju za Store. — Ova poseta trebalo bi da znači prekretnicu, rekao nam je Vlada Ratkovid, direktor OOUR-a Zupčasti prenosnici. Naime, još 1976. godine pot-pisan je Samoupravni sporazum na bazi razmene svih proizvoda., Ovo je prvi korak u realizo-vanju Sporazuma u punoj meri — da razmena teče u oba pra-vca, podjednako. Do sada je ta saradnja tekla u jednom smeru: od ”21. maja” ka Štoru. U vom i ljubaznošdu”, kako su sami rekli, poželeli su da ih što jtre uzvrate. I ved u, septembru uloge de biti promenjene: rad-hici OOUR-a Zupčasti prenos- Zdravko Salobir ukupnom obimu naše proizvodnje, ova isporuka - zupčanici od otkivaka koje smo dobijali iz Železarne — iznosila je 20-25 odsto a vrednost je bila ’¿’ko deset starih milijardi godiš-nje. Železarna ’’Štore” je ispo-ručivala i minimalne količine Čelika za našu Fabriku auto-motora, ali su njene potrebe za Čelikom, kao i potrebe u celom "21. maju”, mnogo vede. U našoj radnoj organizaciji — Fabrici zupčanika velike su po* 'trebe i za nodularnim livom. Ml se sad snabdevamo od ’’Dalita” iz Daruvara i LŽT-a iz Kikinde, ali je to nedovoljno. Tu su i najvede mogučnosti za potpuno ostvarenje našeg Samoupravnog-sporazuma. Razmena bi mogla da dostigne vre.dnost od 20-30 milijardi godišnje, a s obzirom na postojede mogučnosti, nije preterano reci i da bi mogla da se-upetostruči. S. Jugovič Kada je u OOUR-u osamdeset odsto mladih OMLADINCI STVARNO ODLUČUJU Rado Stojanovič Razgovarali smo sa omladin-ctma Temelne organizacije ■zdroženog' dela Traktoiji, koja je najmTadi OOUR Železarne Store: prosek starosti (odnosno mladosti) je 23 godine. Ovaj razgovor voden je u kratkom predahu, na brzinu, izmedu dva obilaska. — Omladina čini 80 odsto radnika, i to omladima od 15 do 27 godina, kaže Zdravko Sa-iobir, predsednik omladinske organizacije TOZD-a. Kod nas se mladi zapošljavaju Yec posle završene osnovne škole. Istov* remeno, baš zbog toga što je toliko mladih, kod nas je i naj-veda fluktuacija - oko 15 odsto. Razlog je odlazak u vojsku, školovanje... . - Rekao bih nešto i o našoj omladinskoj organizaciji. Imamo jedanaest aktiva omladine, tako da predsedništvo omladine čini jedanaest predsednika aktiva, Samo jedna odTtjih je devojka, jer u TOZD-u radi samo sedam žena, i sve sem jedne rade « režiji. Jedina žena koja radi u proizvodnji TOZD-a uje-diio je i jedina žena u proizvodnji cele Železarne. Naša ¿mladinska organizacija mnogo radi na aktiviranju mladih, često ih zovemo na razgovor - ako nešto ne ide, ako ima nekih problema.,. Koji su to problemi?" , — Veliki je, na primer Stam-beni problem. Mladi dolaze ve-dinom iz drugih opština i gradova, ali ih ima i iz drugih republika. Železarna ima tri sa-mačka doma, a to je malo. Zatim, ni nagradivanje po radu nije dobro, a ni stimulacija nije najbolja.I mi imamo "zgube”.,. — Mladi kod nas imaju sve mogučnosti da udestvuju u samoupravljanju, da ravnopravno donose odluke,kaže dvadeseto-godišnja Marijeta Kumperger, službenih u novoosnovnoj Ko-mercijali. Koliko smo aktivni u omladinskoj organizaciji tek de se videti, jer je ona u Komerci-jali organizovana tek u poslednje vreme. Sekretar omladinske organizacije, Radomir-Rado Stojanovič, je alatničar, ima 21 godi-nu i - nije SloVenac, - Ovde sam učio školu pa sam i ostao... U pogledu radne aktivnosti naša omladina je jedna od najaktivnijih. Aktivni su i kao samoupravljači — u svim samoupravnim organima ima 50 odsto mladih; sekretar OO SK i predsednik samoupravne radničke kontrole su omla« dinci, polovina članova radni* čkog saveta — takode, Omla* dinci tako stvarno odlučuju, ali uglavnom na osnovu iskustva starijih. Medutim, u pogledu društveno-političke angažova-nosti,- može se siobodno reči da ima 70 odsto pasivnih omladi-naca... Mi smo prošle godine orga-nizovali tri radne akcije koje su direktno uticale na proizvodne rezultate, na primer, kompleti-ranje i popravka traktora. Ove godine radili smo na uredivanju okoline i radnih mesta. Kakav je odziv omladine? - Na poslednjoj akciji uče-stvovalo je oko 20 odsto omla-dinaca. Moglo bi i više, mada i ovako postižemo dobre rezultate, U Železari je osnovana interna radna brigada i tu ima dosta mladih iz Traktora, a trojica su izabrana u rukovodstvo. Dva naša omladinca rade i u Centru za dobrovoljni rad u op-štini. Mislim da su mladi najviše nezadovoljni zbog toga što nema mogučnosti za dodatna primanja: osnova je dobra, ali nema materijala da bi mogla da ' se prebaci norma, da se. radi prekovremeno, subotom... A to nije problem samo kod nas. S. Jugovič Problemska konferenca Problemska konferenca je bila organizirana na pobudo komunistov TOZD — tovarna traktorjev dne 2. 7. 1981. Namen sestanka je bil predvsem ta, da se širši krog ljudi seznani z izredno zaostrenimi pogoji gospodarjenja, s problemi oskrbe TOZD glede na takšne pogoje, z akcijami, ki so v teku za razreševanje nastalega položaja, ter z možnostmi, ki so še, da se izkoristijo vse notranje rezerve. Iz ocene, ki jo je v uvodnem delu podal tov. Burnik, je razvidno, da je zaradi pomanjkanja deviz DO in TOZD — J v zelo kritičr nem položaju, zlasti še, ker FIAT ne jemlje dogovorjenih količin in ker nadomesten izvoz jekla zaradi reklamacije ni uspel. Izredno kritična se kažeta meseca avgust in september, ker bodo banke zahtevale izravnavo konto-korenta. Razreševanje omenjene problematike gre v smeri iskanja nadomestnega izvoza ter pristopanja k jugoslovanski- banki za kreditiranje izvoza v nerazvite dežele. Za omenjena meseca je kritična tudi oskrba na domačem tržišču zaradi kolektivnih dopustov, pomanjkanja surovin in premajhnih kapacitet nekaterih kooperantov. Da bi naštete probleme čim bolje rešili, smo se dogovorili za naslednje ukrepe in akcije: 1. Politiko oskrbe z repromateri-ali je potrebno prilagajati dejanskim potrebam proizvodnje oz. preprečevati kopičenje zaloge materiala, ki je laže dostopen. 2. Narediti je potrebno analizo dobav, iz DMB, zlasti za čas kolektivnega dopusta. 3. Na zahtevo DPO TOZD — J je treba točno opredeliti, kako u-krepati v primeru daljših zastojev. 4. Potrebno je. narediti analizo možnosti za premestitev delavcev v druge TOZD. 5. Potrebno je narediti analizo možnosti za dela izven proizvodnih akcij, kajti le tako bomo lahko preprečili nepredvidene prekinitve in podobne neprijetne situacije. 6. Narediti je treba specifikacijo materialov, ki zahtevajo posebne pogoje skladiščenja ter s podrobnimi navodili ustrezno rešiti skladiščenje le-teh znotraj hale. 7. Čimprej je treba pričeti z celovitim reševanjem problematike zajemanja in obdelave podatkov na računalniku. 8. Z ozirom na to, da osvajanje komponent s strani FIAT-a ni več" ovirano in tudi dilema o obstoju Tovarne traktorjev ni več prisotna, je treba vlagati maksimalne nabore v osvajanju komponent na domačem tržišču. 9. Za lažje in pravočasno reagiranje na zastoje, ki grozijo zaradi izredno kritične situacije, je potrebno vse strukture v TOZD — J pravočasno in celovito obveščati o poteku in rezultatih zastavljenega programa. 10. Za boljše sodelovanje DPO TOZD — J in DS za komercialne bodo nosilci obojestranskega sodelovanja. Alojz Urbanc Dejavnost inovatorjev v prvem polletju V razdobju januar—junij je 57 predlagateljev prijavilo 58 novih predlogov oziroma 16 več kot v enakem obdobju lani. Največ predlogov so prijavili inovatorji iz TOZD vzdrževanje (25), sledijo TOZD TT (12), TOZD livarna I. (4) itd. Predlogi so bili namenjeni za realizacijo oziroma so bili realizirani v TOZD TT (25), TOZD valjarna II. (8), TOZD livarna I. (5), TOZD EPA (4), TOZD jeklarna (4), itd. Poleg novih predlogov so na ustreznih samoupravnih komisijah obravnavali tudi inovacije prijavljene konec lanskega leta ter tiste, ki jih je bilo -potrebno obračunati za drugo in tretje obračunsko obdobje. Teh je bilo 56. Skupno je bilo tako obravnavanih do konca junija 87 predlogov oziroma 7 več kot v enakem obdobju lani. Prihranki oziroma inovacijski prihodki znašajo 37,678.393,47 din oziroma 87,63% več kot v enakem obdobju lani. Največ je bilo prihranjeno v TOZD energetika (22,995.432,54 din), sledijo pa TOZD valjarna II (4,552.584,46 din), TOZD EPA (4,213.316,32 din), TOZD livarna I. (2,551.378,62 din) itd. Avtorjem je bilo v obliki posebnih nadomestil izplačanih 604.660,47 din oziroma 1,60 % od prihrankov. Višina nadomestil v odstotkih od prihrankov je po posameznih TOZD precej različna. V TOZD TT znaša 16,45%, v TOZD jeklovlek 10,49%, v TOZD MO 6,92 %, v TOZD energetika 0,48 %, itd. Od skupno 57 predlagateljev novih predlogov jih je 5,26 % z visoko, 12,28 % z višjo, 33,33% s srednjo izobrazbo, 12,28 % jih je visokokvalificiranih, 33,33 % kvalificiranih, 1,75 % polkva-lificiranih in prav tako 1,75 % nekvalificiranih. Pretežna večina novih predlogov posega na tehnološko-teh-nično področje. Služba za inovacije Uvoz traktorjev ni potreben Na konferenci za tisk v IMT — Industrije motorjev in traktorjev v Beogradu junija 1981 je bilo ugotovljeno, da ni potreben dodatni uvoz 7.000 traktorjev. Proizvajalci traktorjev so nezadovoljni z ugotovitvijo, da so »Poslovna skupnost za mehani-nizacijo poljoprivrede Jugoslavije« in nekatere članice prometnih organizacij sprožile iniciativo za dodatni uvoz 7.000 traktorjev. Na konefrenci so ugotovili, da še ni v celoti realiziran planiran uvoz za leto 1981 v višini 8.0.00 traktorjev (do konca junija je bilo od te vsote uvoženih le 3.630 traktorjev) in da so proizvodne zmogljivosti domačih proizvajalcev traktorjev dovolj velike za pokritje potreb in povpraševanja na domačem tržišču. Ugotovljeno je 'bilo, da bodo v letu 1981 jugoslovanski proizvajalci traktorjev dali domačemu trgu 63.973 traktorjev. Trenutno je na zalogi v skladiščih skoraj 3.200 traktorjev. Novinarjem so tudi povedali, da imajo proizvajalci traktorjev težave pri zagotavljanju repromaterialov in sestavnih delov, ki so posledica v našem celotnem gospodarstvu. Predstavniki proizvajalcev motorjev in traktorjev na tiskovni konferenci Z zmanjšanjem ali odpravo teh težav bi bila dana možnost izdelati še več traktorjev, kot jih trenutno lahko dajo tržišču. Posebej opozarjajo iniciatorje te akcije, da je potrebno v času prizadevanj za stabilizacijo tudi na tem področju doseči bistven premik pri zmanjšanju uvoza, saj bi dodatnih 35 milijonov dolarjev za uvožene traktorje še poslabšalo uvozno-izVozno bilanco našega gospodarstva. O tem bodo potekale še razprave na posameznih ¡poslovnih združenjih. Zadnjo besedo bo imel vsekakor Sekretariat za zunanjo trgovino zveznega izvršnega sveta Občinske nagrade železarjem V četrtek, 25. 6. 1981, je bila v Narodnem domu tradicionalna podelitev nagrad in priznanj INOVATOR Celje. Podeljujeta jih OK SZDL Celje in Občinska raziskovalna skupnost Celje. Nagrade in priznanja se podeljujejo za dosežke iz preteklega leta, in sicer inovatorjem množične inventivne dejavnosti- Za inovacijske dosežke, strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih tehnologij, nove organizacije itd. in razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnejša-raziskovalna dela v okvira ali za potrebe organizacij združenega dela občine Celje itd. . Iz naše delovne organizacije so za dosežke na področju množične inovacijske dejavnosti prejeli nagrado in plaketo: Marolt Boris, Bevc Franc, Kovač Franc, Markovič Zvone, Žohar Drago, Godicelj Ivan, Mravljak Franc, Mravljak Marjan, Gajšek Franc ter Grajžl Jaroslav, in sicer za predlog »Razširitev odpra-ševalne naprave v Jeklarni«. Nagrado in priznanje pa sta prejela Kučiš Tomislav za predloga »Odžveplanje grodlja« in »Izboljšava oboka naprave za od-žveplanje« ter Maček Ivan za predlog »Šablona za centriranje valjčkov kristalizatorja«. Med vodilnimi in vodstvenimi delavci je prejel diplomo in nagrado Haler Ferdo, in sicer za pomembne dosežke na različnih področjih dela in ustvarjanja s poudarkom na plodnem angažiranju pri delu na področju inovacijske dejavnosti. P. K. Kako o minulem delu V začetku julija je bil na seji zbora združenega dela republiške skupščine na dnevnem redu osnutek zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Zaradi izredne pomembnosti zakona je bilo sklenjeno, da se razprava podaljša do 31. 10. Dana je bila pobuda, naj bo nosilec razprave v OZD sindikat, kar je bilo sprejeto, zalo vas želim na kratko informirati o tem pomembnem zakonu. S predlaganim osnutkom zakona se urejajo temelji gospodarjenja s sredstvi za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela in pravice delavca do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela, ter s tem izpolnjuje urejanje odnosov na tem področju. Zakon o združenem delu je namreč načelno določil osnove odnosov pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi in minulem delu. Ocenjeno pa je bilo, da bi bilo treba izdati poseben zakon, ki bi podrobneje obdelal osnove odnosov delavcev v združenem delu na področju gospodarjenja z investicijskimi sredstvi ter v minulem delu. Z osnutkom zakona se urejajo samo odnosi pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi, ne pa tudi vsi odnosi pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije v celoti, ker jih ureja vrsta posebnih zveznih zakonov (o temeljih kreditnega in bančnega sistema, o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka v skladu s kreditiranjem hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin, o sistemu družbene kontrole cen itd.). Takšno urejanje je podlaga za nadaljnje samoupravno urejanje in razvijanje teh odnosov. Glavni cilj zakona je, da se s spodbujanjem neposredne ekonomske zainteresiranosti delavcev vzpostavijo odnosi ekonomske odvisnosti med delom in upravljalski-mi dejavnostmi pri gospodarjenju s temi sredstvi in povečanjem dohodka ter med povečanjem družbenega dohodka in na tej podlagi povečanje dela osebnega dohodka in drugih osebnih pravic delavcev na podlagi minulega dela. Zakon izhaja iz tega, da odnosi pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi' temeljijo na medsebojnih dohodkovnih odnosih delavcev v združenem delu, kjer so primarni nosilci gospodarjenja — ustvarjalci nove vrednosti — delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Nosilci go- Koilti kot tobogan — drsalnica spodarjenja so tudi delovni ljudje v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih gospodarijo z družbenimi sredstvi ali prispevajo h gospodarjenju delavcev v materialni proizvodnji. Na tej podlagi se ustvarjajo popolnejši pogoji za dosledno uresničevanje enakega družbe-no-ekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi v družbenih dejavnostih, delovnih skupnostih, pogodbenih organizacijah združenega dela, kot tudi kmetov in drugih delovnih ljudi, združenih v ustrezne oblike združevanja dela in sredstev. To pomeni, da so nosilci gospodarjenja prav tisti subjekti družbene reprodukcije, ki so dohodkovno, proizvodno in poslovno povezani in odvisni v družbeni reprodukciji in medsebojno odgovorni za uspešno gospodarjenje s sredstvi razširjene reprodukcije tako v okviru združenega dela kot tudi do družbene skupnosti. Povečanje dohodka je osnovni cilj gospodarjenja z investicijskimi sredstvi in se ugotavlja na podlagi elementov, po katerih se odloča o naložbah. Zato je v zakonu osnovna opredelitev, da je treba navedene elemente določiti v strokovni podlagi za odločitev o naložbi. Glede skupnega gospodarjenja izhaja zakon iz tega, da temelji gospodarjenje na osnovah združevanja dela in sredstev ter skupnega ustvarjanja dohodka.' Zakon predvideva, da lahko skupno gospodarjenje temelji na kreditni podlagi, vendar samo v izrednih primerih, pod pogoji in na način, ki so predvideni z določenim samoupravnim sporazumom in zakonom. Pri tem izhaja zakon iz načela, da položaj udeleženca pri sku-pnem gospodarjenju določa delovna, ne pa pravno lastninska osnova. Prispevek delavca pri skupnem gospodarjenju se kaže na rezultatih njegovega gospodarjenja, in sicer od pridobivanja in razporejanja dohodka do uporabljanja sredstev za razširjene materialne osnove v združenem delu. Na takšnih osnovah skupnega gospodarjenja se u-stvarja realna podlaga za premagovanje v praksi pretežnih kreditnih odnosov. Za uresničitev istega cilja ureja zakon tudi vire oblikovanja sredstev za investicijska vlaganja. Skupno gospodarjenje mora temeljiti na osnovah skupnega dohodka. Zakon ne izključuje skupnega gospodarjenja na kreditni podlagi s sredstvi, ki so združena ali zbrana v okviru, ali pa preko banke, vendar vedno pod pogoji in na način, ki so določeni s SaS in zakonom. Ta zakon v skladu z zakonom o združenem delu (619, 620, 622 in drugi členi) izhaja iz tega, da skupščine družbe-no-političnih skupnosti v skladu s svojim z ustavo določenim položajem zagotavljajo pogoje, da se na samoupravnih temeljih urejajo in uresničujejo odnosi pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi za razvoj socialističnih samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov in socialistične samoupravne družbe ter uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Glede pravice do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela izhaja zakon iz tega, da se ta pravica uveljavlja na podlagi prispevka, ki ga daje delavec, in sicer ne le pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, ki se vlagajo za razvoj materialne osnove dela temeljne organizacije, v katerih dela ali v drugih TOZD, temveč tudi pri gospodarjenju s sredstvi, ki jih u-porablja v delovnem procesu, v procesu proizvodnje in poslovanja v TOZD. V osnutku zakona so predvidena načela, po katerih se določa obseg sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v TOZD. Fri določanju sredstev v ta namen uporabljajo delavci določene kazalce, predvidene v zakonu o združenem delu in tem zakonu. V o-snovah plana TOZD določijo delavci tudi sorazrrierje, po katerem se v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke določijo sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Pri določanju tega sorazmerja kot tudi pri določanju osnov in meril, po katerih se določijo navedena sredstva, primerjajo delavci tako rezultate, ki so jih dosegli v tekočem obdobju, z rezultati, ki so jih dosegli v u-streznem obdobju prejšnjih let, kot tudi rezultate, ki so jih dosegli v svojih TOZD, z rezultati, ki so jih dosegli v drugih TOZD, s katerimi so združili delo in sredstva oz., ki opravljajo iste ali sorodne dejavnosti. Osnutek zakona predvideva, da lahko delavci v TOZD pri uresničevanju načela vzajemnosti in solidarnosti združijo in uporabljajo del sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v delovni organizaciji pod pogojem in na način, ki sta določena s SaS. Pri uresničevanju tega načela lahko delavci v TOZD združijo del sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela tudi z delavci v TOZD v sestavi drugih delovnih organizacijah, v skladu s SaS. Tako združena sredstva se lahko uporabljajo v določenih TOZD, ki opravljajo dejavnost, ki je nujna za normalen potek družbene reprodukcije, v katerih pa so pogoji za pridobivanje dohodka takšni, da delavci ne morejo uveljaviti pravice do dela osebnega, dohodka na podlagi minulega dela Dobro je, Slovenci smo dobili pred sto leti novo literarno revijo — Ljubljanski zvon, ki je izhajal vse do leta 1941. Prvi podnaslov je bil Leposloven in znanstveni list, od 1901 je izhajal kot Mesečnik za književnost in prosveto, od 1931 pa kot Slovenska revija. Decembrska številka 1900 je nosila poseben naslov: Prešernov album. Ustanovitelj revije in prvi urednik je bil literarni zgodovinar Fran Levec. Pozneje so jo urejevali: Anton Funtek, V. Bezek, Anton Aškerc, med o-stalimi tudi Oton Zupančič, Anton Melik, Milan Pugelj, Jože Glonar, Fran Albreht, Tone Seliškar, Juš Kozak itd. Sodelavci so bili Josip Jurčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Simon Gregorčič, Josip Stritar, Fran Erjavec, Fran Levstik, Janez Mencinger, F. Ksaver Meško, pripadniki modeme: Kette, Mum, Cankar, Župančič; prišteli bi lahko še Prijatelja, F. Kidriča, Franja Ramovša, Lovra Kuharja, Franceta Bevka, Josipa Vidmar- po prispevku, ki so ga dali v produktivnosti družbenega dela in družbenemu razvoju. Ker ureja osnutek zakona temelje gospodarjenja s sredstvi za zboljševanje in razširj-anje materialne osnove dela in pravice delavca do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela, daje pobudo oz. predvideva pomembno vlogo SaS in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi delavci urejajo družbeno-ekonomske in druge samoupravne odnose na tem področju. Osnutek zakona vsebuje prehodne in končne določbe, po katerih so delavci v TOZD in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dolžni, da samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo odnosi pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi in pravicah do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela, uskladijo z določbami tega zakona, in sicer najpozneje v dveh letih od dneva uveljavitve tega zakona. Osnutek vsebuje tudi prehodne določbe glede urejanja s samoupravnimi splošnimi akti pogojev in načina prehoda na uveljavljanje pravic na podlagi minulega dela, s tem da .se osnove in merila za pridobivanje pravic na podlagi minulega dela, ki so v nasprotju s tem zakonom, prenehajo uporabljati najpozneje v treh letih od dneva uveljavitve tega zakona. Izdaja in dosledno izvajanje tega zakona bosta prispevala k nadaljnjemu razvoju in družbenemu varstvu socialističnih samoupravnih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju delavcev in drugih delovnih ljudi in družbeni lastnini ter na zagotavljanju njihove odločilne vloge v vseh odnosih združevanja dela in sredstev. Poleg tega bodo rešitve tega zakona, zakon o združenem delu in drugih sistemskih zakonov ter njihovo dosledno izvajanje v samoupravni praksi prispevali, da .delavci obvladajo vse tokove in odnose družbene reprodukcije. Tomo Majer če vemo ja, Srečka Kosovela, Bratka Krefta, Miška Kranjca, Edvarda Kardelja, Vladimirja Pavšiča (Mateja Bora) in druge. Ves čas svojega izhajanja je bil Ljubljanski zvon vodilni slovenski književni časopis, ki je uveljavil realizem, naturalizem in vse kasnejše sodobne literarne struje. V letih 1935 do 1941, v času, ko ga je urejeval Juš Kozak, se je Ljubljanski zvon orientiral vse bolj marksistično. Dopisujte v ŠfotekiJS ŽELEZAR PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO STANOVANJ V LETU 1981 85. Gajšek Zdenko 86. Ivenčnik Zdenka 87. Belej Drago 88. Zujič Sava 89. Spreitzer Hinko 90. Fidler Marjan Zap. št. Priimek in ime 1. Trebovc Stane 2. Zemljak Ivan 3. Čavž Jože 4. Kuzman Franc 5. Racman Vlado 6. Križnik Mihael 7. Mužar Marija 8. Zavšek Slavko 9. Koštomaj Peter 10. Zečiri Rizah 11. Aleksič Rajko 12. Korošec Boris 13. Ptiček Ivan 14. Gaber Franc 15. Kovačič Jože 16. Šeško Karel 17. Kolar Slavko 18. Čanžek Janez 19. Dobovišek Branka 20. Poštrak Anica 21. Oset Franc 22. Handič Rifad 23. Avdiu Redep 24. Štefančič Vlado 25. Felicijan Alojz 26. Doberšek Peter 27. Novak Franc 28. Bukovšek Branko 29. Vanjačič Zvonko 30. Kreuh Milan 31. Pratengrazer Franjo 32. Vrež Matevž 33. Sivka Danilo 34. Vogrinc Mihael 35. Jošt Vinko 36. Tadžič Asim 37. Janežič Karel 38. Mačestena Rustem 39. Kerznar Vida 40. Povalej Slavko 41. Ulaga Janko 42. Bogdanovič Greta 43. Recko Majda 44. Mulej Franc 45. Kočar Marjan 46. Senica Martin 47. Hažič Franjo 48. Sikole Konrad 49. Zečeri Hajdin 50. Kolaržik Drago 51. Rebernik Marjan 52. Romih Franc 53. Ulaga Daniela 54. Tepič Momčilo 55. Rojc Martin 56. Verhovšek Albin 57. Verbič Stane 58. Flis Drago 59. Vengust Rajko' 60. Duspara Ivo 61. Planinšek Vjekoslava 62. Kunštek Milan 63. Bajrič Fehim 64. Ogradi Janez 65. Perčič Janko 66. Koren Drago 67. Vodeb Srečko 68. Ostruh Dušan 69. Drobne Albin 70. Škoberne Marjan 71. Zadravec Josip 72. Senica Frido 73. Jerovšek Vlado 74. Pušnik Alojz 75. Vrabl Ivan 76. Vidic Ivan 77. Kapel Jože 78. Kadenšek Ivan 79. Gradišnik Marjan 80. Salkič Smajil 81. Arzenšek Andrej 82. Smaili Selim 83. Mulej Bernarda 84. Civerica Rajko Štev. Obrat druž. članov Stanovanje ima dobi Štev. točk 91. 92. 93. livarna II 1 G—1 240 95. GKSG 2 1 1—1,5 238 96. 97. 98. 99. livarna II 2 L 1—1,5 231 DS - komerc. 3 1 1—1,5 208 valjarna I 4 I 2,5—3 205 100. TT 1 ■ G—1 200 101. GKSG 3 1,5 1,5—2 190 102. valjarna I 5 —: ' 3 186 103. DS IR 4 2 2,5—3 185 104. el. plavž 9 — 3 178 105. GKSG 3 — 1,5—2 176 106. ViT 4 — 2,5—3 . 175 107. 108. 109. 110 valjarna II 1 — G—1 171 jeklarna 4 — 2,5—3 171 KK 3 1 1,5—2 170 111. ViT 4 2 2,5—3 170 112. KI< 2 — 1—1,5 170 113. transport 4 — 2,5—3 170 114. ViT 4 — 2,5—3 170 115. valjarna I 4 — 2,5—3 170 116. MO 3 — 1,5—2 168 117. jeklarna 6 ■ 3 167 118. livarna I 7 — 3 166 119. MO 4 1,5 2,5—3 165 120. DS PP 4 1 2,5—3 165 121. ViT 3 — 1,5—2 ‘165 122. KK 4 — 2,5—3 165 123. livarna II 4 — 2,5—3 165 124. livarna I 1 G—1 163 125. livarna II 3 1,5—2 163 126. livarna II 1 — G—1 163 127. jeklarna 5 — 3 161 128. DS - kom. 3 — 1,5—2 161 129. livarna I, 4 2,5—3 160 130. valjarna II 4 — 2,5—3 160 131. livarna II 5 ' 3 159 132. DS - komerc. 3 G 1,5—2 158 133. valjarna I 6 — 3 158 134. DS - finance 3 1,5—2 156 135. DS PP 3 1 1,5—2 155 136. DS PP 3 2 1,5—2 155 137. livarna II 4 2 2,5—3 155 138. DS IR 3 1 1,5—2 155 139. TT 3 1,5—2 155 140. MO 1 — G—1 155 141. DS - komerc. 4 — 2,5—3 155 142. livarna I 4 1 2,5—3 153 143. livarna II 1 — G—1 153 144. livarna II 6 1 3 153 145. energetski 1 . G—1 153 146. energetski 3 — 1,5—2 153 147. jeklarna 3 1 1,5—2 152 148. DS — EO 4 — 2,5—3 152 149. valjarna II 5 — 3 151 150. ViT 3 2 1,5—2 150 151. ViT 3 \ 1,5—2 150 152. valjarna I 4 — 2,5—3 150 153. ViT 1 — G—1 150 154. ViT 3 — 1,5—2 150 155. jeklarna 1 1 G—1 149 156. DS - kadr. 3 — 1,5—2 149 157. valjarna I 3 3 1,5—2 148 158. 159. valjarna II 6 — 3 148 160. DS IR 4 — 2,5—3 . 148 161. DS komerc. 3 — 1,5—2 147 162. DS IR 1 — G—1 147 163. DS komerc. 4 — 2,5—3 147 164. MO 4 — 2,5—3 147 165. livarna II 4 1 2,5—3 146 166. valjarna II 4“ 1 2,5—3 146 167. tiansport 3 , 1,5—2 146 168. livarna II 3 G 1,5—2 145 169. ViT 4 1 2,5—3 145 170. valjarna I 4 1 2,5—3 145 171. DS - kadr. 4 1 2,5—3 145 172. MO 3 — 1,5—2 145 ' 173. DS - fin. 3 " 1,5—2 145 174. livarna I 3 1 1,5—2 143 175. livarna II 4 1 '2,5—3 143 176. livarna II 3 1 1,5—2 143 177. el. plavž. 3 1 1,5—2 143 178. DS - kadr. 4 2 2,5—3 142 179. tr.anspor.t '5- — 3 142 180. TT 3 . 1,5—2 142 DS - komerc. 1 — G—1 141 GKSG 4 1 2,5—3 141 TT 4 — 2,5—3 141 KK 4 G 2,5—3 140 ViT 3 1 1,5—2 140 MO 3 1 1,5—2 140 DS - komerc. 1 — G—1 140 energetski 1 - .— G—1 140 MO 1 — G—1 140 TT 1 — G—1 140 energetski 1 *— G—1 140 TT 1 — G—1 140 transport 1 -— G—1 140 KK 3 - ‘ — 1,5—2 140 DS - fin. 3 — 1,5—2 140 ViT 4 1 2,5—3 140 DPG 2 — 1—1,5 140 livarna I 1 — G—1 140 valjarna II 3 1 1,5—2 139 ViT 6 1,5 3 139 jeklarna 4 1 2,5—3 139 transport 4 1 2,5—3 139 livarna I 3 1 1,5—2 .138 ViT 1 — G—1 138 jeklarna 1 — G—1 138 DS - komerc. 4 > 1 2,5—3 138 livarna II 3 1 1,5—2 138 valjarna II 3 1 1,5—2 138 TT 1 — G—1 138 valjarna II 4 — 2,5—3 138 jeklarna 5 — 3 137 valjarna II 3 — 1,5—2 135 DPG 3 2 1,5—2 135 GKSG 4 1 2,5—3 135 ViT 3 — 1,5—2 135 ViT 3 — 1,5—2 135 ViT 2 — 1,5—2 135 DS - komerc. 3 ' — 1,5—2 135 DS - kadr. 4 1 2,5—3 135 TT 3 — 1,5—2 135 transport 1 — G—1 135 jeklo vlek 4 1 2,5—3 134 KK 3 1 1,5—2 134 ViT 3 2 1,5—2 133 livarna I 3 1 1,5—2 133 valjarna II 3 1 1,5—2 133 jeklarna 4 1 2,5—3 133 livarna I 1 — G—1 133 livarna II 1 — G—1 133 livarna I 5 1 . 3 133 DS - PP 3 — 1,5—2 133 livarna I 3 1 1,5—2 133 DS - komerc. 3 — 1,5—2 133 TT 4 2 2,5—3 133 ViT 4 1 2,5—3 132 TT 1 — G—1 132 KK 3 — 1,5—2 132 GKSG 2 2 1,5—2 131 jeklarna 4 G 2,5—3 131 DS - komerc. 3 — 1,5—2 131 MO 4 1 2,5—3 130 DS - komerc. 3 G 1,5—2 130 DS - kadr. 2 1 1,5—2 130 KK 3 1 1,5—2 130 GKSG f — G—1 130 DS - PP 1 . — G—1 130 livarna II 1 — G—1 130 livarna II 1 — G—1 130 livarna II I — G—1 130 TT 1 ' — G—1 130 valjarna II 1 — G—1 130 ViT 2 — 1—1,5 130 valjarna II -3 — 1,5—2 130 DS - kadri 3 — 1,5—2 130 energetski 3 — 1,5—2 130 EO 4 —: 2,5—3 130 TT 3 — 1,5—2 130 valjarna I 3 — 1,5—2 130 ViT 2 2 1—1,5 129 valjarna I 4 — 2,5—3 129 TT 1 — G—1 129 valjarna I 4 — 2,5—3 129 transport 3 1 1,5—2 128 TT . 1 — G—1 128 DS - PP 1 — G—1 128 DS kadri 4 1 2,5—3 126 livarna II 4 1 2,5—3 126 GKSG 2 — 1—1,5 126 TT 3 — 1,5—2 126 livarna II 3 G 1,5—2 125 energetski- 4 G ' 2,5—3 125 valjarna I 3 S 1,5—2 125 livarna I 3 1 1,5—2 125 DS - komerc. 1 — G—1 125 MO 1 — G—1 125 181. Kračun Alojz 182. Žohar Niko 183. Zalokar Franc 184. Arzenšek Franc 185. Leskovšek Željko 186. Ravnjak Janez 187. Goleš Martin 188. Starc Nada 189. Valek Milan 190. Brilej Angelca 191. Bordič Slaviša 192. Žagar Milan 193. Gombač Zdenka 194. Voras Mihajlo 195. Horvat Milan 196. Salarevič Marjan 197. Krumpak Jožica 198. Hundič Josip 199. Maksimovič Mirko 200. Nikolič Miroslav 201. Stjepanovič Ljubo 202. Dolenc Anton 203. Jazbinšek -Slavko 204. Konstadinov Cvetan 205. Balon Ivan 206. Ojstršek Janez 207. Spolenak Andrej 208. Pižir Josip 209. Mitrovič Radovan 210. Milojevič Nedeljko 211. Ravnjak Marjan 212. Šeško Drago 213. Čretnik Stanko 214. Mrnjevica Sreto 215. Skok Anton 216. Mirt Ivan 217. Klinar Pavel 218. Plazar Zdenko 219. Šoba Edita 220. Jevšenak Andrej 221. Ladstatter Gabriel 222. Kukovič Marjan 223. Pavlič Božo 224. Cvikl Anton 225. Prebreza Šefki 226. Bumič Ratko 227. Bojanič Brane 228. Tiča Dragan 229. Aldič Safet 230. Repec Sonja 231. Kolar Lenka 232. Rožman Dušan 233. Grajžl Bojan 234. Senica Marjan 235. Denjiz Ratko 236. Arsenič Mila 237. Bračun Srečko 238. Glavičič Berislav 239. Krajnc Drago 240. Lapornik Zvonka 241. Šlatau Marija 242. Handžič Halil 243. Selič Sonja ' 244. Kralj Boris 245. Zagoričnik Gorazd 246. Antolič Zvonko 247. Videc Pavel 248. Stojanovič Rado 249. Krajnc Marta 250. Zupanc Franc 251. Mernik Slava 252. Pantelič Milovan 253. Muršič Miran 254. Slekovec Marjan 255. Vetmič Vojko 256. Pušnik Jože 257. Radoj kovic Antun 258. Fišer Janez 259. Marolt Ivan 260. Adžaga Niko 261. Dečman Vili 262. Lorger Edi 263. Perpar Franc 264. Klinar Božo 265. Beferovič Esad 266. Zupanc Franc 267. Durakovič Jovan 268. Lukič Ljubo 269. Djulič Azis 270. Blažun Niko 271. Heric Sonja 272. Lončarevič Rado 273. Dalibašič Tomislav 274. Došen Saša 275. Malič Savo TT 1 TT 1 TT 1 TT 1 ViT 1 ViT 1 KK 1 DS - finan. 1 TT 3 livarna I 3 valjarna II 3 DS - komerc. 3 TT 3 el. plavž 4 transport 1 el. plavž 1 livarna II 2 valjarna I 4 livarna I 3 livarna I 3 MO 1 ViT 3 jeklarna 4 livarna I 4 DS PP 2 ViT 3 GKSG 3 livarna II 1 livarna II 1 livarna II 1 KK 1 ViT 1 ViT 1 ViT 1 jeklovlek ■ 1 MO 1 MO 1 energetski 3 DS - financ. 3 DS - financ. 1 DS - PP 2 DS - komerc. 1 ViT 1 ViT 3 livarna I 3 valjarna I 1 jeklarna 1 livarna I 2 jeklarna 2 GKSG 3 KK 1 energetski 3 ViT 3 ViT 3 el. plavž 2 GKSG 2 ViT 3 livarna II 3 EO 3 DS . financ. 3 EO 1 livarna II 1 KK 1 DS IR 1 DS IR 1 valjarna I 1 ViT 1 TT 1 TT 1' TT 1 DS - kadri 1 valjarna II 1 ViT 2 EO 3 el. plavž 3 DS - komerc. 3 livarna I 3 DS - komerc. 1 DS - kadri 2 valjarna I 2 livarna I 3 DS - komerc. 3 MO 3 ViT 3 energetski 1 ViT 3 ViT 4 livarna I 3 livarna II 4 energetski 3 EO 1 IR 1 TT 1 ' TT 1 jeklarna 1 — G—1 125 — G—1 125 — G—1 125 — G—1 125 — G—1 125 — G—1 125 — G—1 125 — G—1 125 — ■ 1,5—2 125 — 1,5—2 125 — 1,5—2 125 — - 1,5—2 125 G 1,5—2 124 1 2,5—3 124 — G—1 124 — G—1 124 — G—1 124 1 2,5—3 123 1 1,5—2 123 1 1,5—2 123 — G—1 123 — 1,5—2 123 1,5 2,5—3 121 1 2,5—3 121 2 1—1,5 120 G 1,5—2 120 S 1,5—2 120 — G—1 120 — G—1 120 .—■ G—1 120 G—1 120 — G—1 120 — G—1 120 — G—1 120 — G—1 120 — G—1 120 — G—1 120 — 1,5—2 120 —* 1,5—2 120 —' G—1 120 — 1—1,5 120 — G—1 120 — G—1 120 1 1,5—2 119 1 1,5—2 118 — G—1 118 — G—1 118 — 1—1,5 118 : ■ 1—1,5 118 — 1,5—2 118 — G—1 116 1 1,5—2 115 1 1,5—2 115 G 1,5—2 115 1 1,5—2 115 1 1,5—2 115 1 1,5—2 115 1 1,5—2 115 1 1,5—2 115 1 - 1,5—2 115 — G—1 115 — G—1 115 —- G—1 115 — .' G—1 115 — G—1 115 — G—1 115 — G—1 115 — G—T 115 — G—1 115 — G—1 . 115 —- G—1 115 — G—1 115 — 1—1,5 115 — 1,5—2 115 — 1,5—2 115 G 1,5—2: 114 1 1,5—2 113 — G—1 113 — 1—1,5 113 — 1—1,5 113 2 1,5—2 111 G 1,5—2 110 1 1,5—2 110 1 1,5—2 110 1 G—1 110 G 1,5—2 110 G 2,5—3 110 1 1,5—2 110 1 2,5—3 MO G 1,5—2 110 — G—1 110 — G—1 110 — G—1 110 — G—1 110 ' — G—1 110 276. Tonjko Ida DS - kadri 1 — G—1 110 277. Verbič Ivan DS - komerc. 1 — G—1 110 278. Arsenič Andja GKSG 1 — G—1 110 279. Zapušek Damjan DS PP 2 — 1—1,5 110 280. Dujič Marjan valjarna II 2 1 1—1,5 109 281. Goršak Stane valjarna I 4 2 2,5—3 107 282. Leskovšek Branko jeklarna 4 2 2,5—3 106 283. Dunder Ivica transport 2 1 ' 1—1,5 106 284. Flajsinger Jože jeklarna - 4 1 2,5—3 106 285. Špegel Peter KK - 3 1 1,5—2 105 286. Sevšek Ružiča IR 3 G 1,5—2 105 287. Lukič Vojo energetski 1 1 1,5—2 105 288. Pavič Peter ViT 4 1,5 2,5—3 105 289. Heber Jože KK 3 6 1,5—2 105 290. Filipovič Muhamed jeklarna 2 1 1—1,5 105 291. Rozman Anton DS - komerc. 3 1 1,5—2 105 292. Bordič Slaviša valjarna II 3 1,5—2 105 293. Vlajsevič Milan jeklarna 3 S 1,5—2 105 294. Spolenak Stani energetski 1 S G—1 105 295. Stanič Rade livarna I 1 — G—1 105 296. Maksimovič livarna I 1 — G—1 105 Miladin 297. Leskovšek Anica EO 1 — G—1 105 298. Lazič Milko el. plavž 1 — G—1 105 299. Matešič Antun jeklarna 1 — G—1 105 300. Žlaus Roman DS - komerc. 1 — G—1 105 301. Smajlovič Reuf jeklarna 4 1,5 2,5—3 104 302. Šuhman Šefik jeklarna 1 S ■ G—1 103 303. Dizdarevič Husein ‘ valjarna II 2 1 1—1,5 101 304. Hernavs Emil jeklovlek 3 G 1,5—2 100 305. Užmah Alojz KK 3 1 1,5—2 100 306. Platovšek Božo TT 3 1 1,5—2 100 307. Božiček Benjamin energetski 4 1 . 2,5—3. 100 308. Barič Filip EO 4 2 2,5—3 100 309. Kenda Dušan livarna I 2 1 1—1,5 100 310. Drobne Igor DS - komerc. 2 G 1—1,5 97 311. Kneževič Mile livarna I 8 2 3 97 312. Kovač Marjan MO 3 1 1,5—2 95 313. Šuster Franc TT 3 1 1,5—2 95 314. Šket Branka DS - financ. 3 G 1,5—2 95 315. Kasenburger Roman ViT 3 1 1,5—2 95 316. Slakan Milan ViT 3 1 1,5—2 95 317. Vodišek Stanko MO 3 1 1,5—2 95 318. Prešiček Miran livarna II 4 1 2,5—3 95 319. Nikolič Milena DPG 1 S G—1 95 320. Krajnc Rudolf DS - komerc. 3 1 1,5—2 94 321. Vogrinc Stanko MO 3 1 1,5—2 93 322. Sajovic Jože el. plavž 4 1,5 2,5—3 91 323. Stokovnik Slava DS - komerc. 3 2 1,5—2 90 324. Bračun Peter jeklarna 4 2 2,5—3 90 325. Veber Marta EO 3 G 1,5—2 90 326. Potočnik Drago enerqetski 4 2 2,5—3 88 327. Šeliga Zdravko MO 3 1 1,5—2 85 328. Simovič Dragan KK 4 2 2,5—3 85 329. Tovornik Rudolf DS -»komerc. 3 1 1,5—2 85 330. Leskovšek Milan ViT 2 G 1—1,5 85 331. Matešič Nikola jeklarna II 4 1,5 2,5—3 83 332. Šlogar Josip ViT 3 1 1,5—2 80 333. Vrtovec Branko ViT 3 1 1,5—2 80 334. Goleč Franc TT 3 1 1,5—2 80 335. Mravljak Irena jeklarna 3 1 1,5—2 80 336. Vovk Darja DS - komerc. 4 2 2,5—3 80 337. Bastič Edvard EO 3 2 1,5—2 79 338. Štante Rudi DS - kadri 3 2 1,5—2 75 339. Lubej Zdravko IR 3 1 1,5—2 75 340. Šturbej Avgust ViT 4 2 2,5—3 75 341. Pipinič Jože livarna II 3 2 1,5—2 73 342. Lavbič Veronika ' DS - komerc. 3 — 1,5—2 73 343. Verono,vski Brigita DS . komerc. 3 1 1,5—2 70 344- Dizdarevič livarna II 3 — 1,5—2 70 Muhamed 345. Grubin Cvetko KK 3 1 1,5—2 66 346. Božič Olga TT 3 1 1,5—2 65 347. Križnik Ignac valjarna II 3 2 1,5—2 63 348. Kavka Aleš DS - komerc. 3 1 1,5—*2 60 349. Ivačič Katja MO 1 1 G—1 57 350. Korošec Silva DS - komerc. 3 1 1,5—2 55 351. Kumperger Anton transport 1 G G—1 44 A NA CESTI NISI SAM Novi metalurški delovodje Konec junija se je zaključilo dvoletno izobraževanje delovodij metalurške smeri. Po dolgih letih je Železarna dobila ustrezne delovodske kadre, saj vemo, da se jih je večina šolala na kovinarskih del. šolah in nato z delom prekvalificirala v metalurgijo. Sedaj lahko trdimo, da je to zadnji oddelek delovodij, saj se bodo v bodoče šolali za poklic o-bratni tehnik. Pogoj za obratnega tehnika bo končano triletno šolanje in leto delovnih izkušenj, nato pa še desetmesečno šolanje ob delu. Obratni tehnik se bo lahko vključil na višje in visoko stopenjski študij metalurgije. Delovodje, kakršnega poznamo danes, več ne bo, temveč bo to nadgradnja rednega šolanja na katerikoli stopnji. V šolskem letu 1980/81 je uspešno zaključilo šolanje 20 delavcev Železarne Store. Med njimi jih je kar 6 zaključilo z odličnim uspehom, 4 s prav dobrim,' ostali pa z dobrim uspehom. Ob tej priliki se moramo zahvaliti predvsem za razumevanje DO Železarna Store, ki je vedno imela posluh za težave pri izvajanju izobraževanja, kot so,prostor, ureditev delovnega časa, ekskurzije, predavatelji in podobno. Posebej hi se še zahvalili vsem predavateljem Železarne Store, saj so morali v učne načrte vnesti značilnosti lokalne tehnologije in le-te prilagoditi kandidatom. Zahvaljujemo se Šolskemu centru Ravne na Koroškem za di-slokacijo metalurške delovodske šole in pomoč pri pedagoškem delu. Novi metalurški delovodje so: 1. Danijel Bračko 2. Vili Dečman 3. Ratko Denjiz 4. Alojz Dornik 5. Anton Inkret 6. Branko Gajšek 7. Ivan Hrovat 8. Stane Kostajnšek 9. Miran Kovač 10. Miroslav Pajek 11. Milan Plahuta 12. Nikola Radmanovič 13. Leopold Sebič 14. Alojz Šket 15. Jože Slatau 16. Ladislav Tacer 17. Ivan Užmah 18. Jože Vreže 19. Primož Koprivc 20. Slavko Kamenik Vsem iskreno čestitamo za u-špešno zaključeno šolanje in želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu. ŠKIMC Štore Štolfa ing. Tomaž nje). Brigadir-teraser jih je uvrstil v najvišjo, četrto težavnostno stopnjo. Pri najtrših preprekah so si pomagali s strojem — kobro. Kljub težavnemu terenu in neugodnemu, vremenu so brigadirji obljubili, da bodo 8 km dolg vo- Po razgovoru z brigadirji in vodstvom akcije lahko zaključimo, da so brigadirji naše brigade, kakor tudi ostali brigadirji te izmene, dosegli nadpovprečne rezultate pri delu na trasi. Priznanja in pozitivne ocene pa so dobili tudi Delo na trasi dovod dokončali pred rokom. Pri brigadirskem kosilu smo se zbrali v učilnici naselja, kjer je Marjan Jerin brigadirjem pripravil predavanje o pričetkih vstaje v celjski okolici in področju Kozjanskega. Pripovedoval je o uspešnem delovanju I. celjske čete in pozneje Kozjanskega odreda. Najtežje je pripovedovati o za delo na področju interesnih dejavnosti, kot so: športna tekmovanja, organiziranje in obisk krožkov (foto, planinski, rdeči križ — opravljanje vozniškega izpita), družbenopolitična vzgoja in SLO predavanja itd. Deset mladincev brigadirjev iz MDB Cvetka Jerin pa sl je prislužilo značko briga-dir-udarnik, najvišje priznanje, ki Absolventi delovodske šole. Stojijo od leve: Kovač, Inkret, Slatau, Dornik, Tacer, Koprivc, Plahuta, Sebič, Kamenik, Vreže; predavatelji: Umnik, Gradišnik in Plankar. Cepijo od leve: Kostanjšek, Deniz, Šket, Radmanovič in Hrovat Obisk na deloviščču Letošnje leto je mladinska brigada Cvetka Jerin, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija Železarna Store, odšla na delovišče akcije Posočje 81. -Poleg nabave brigadirskih majic, športne opreme, delovne opreme je pokrovitelj še zadolžen za obisk na delovišču. Pred zaključkom dela naše brigade smo organizirali obisk, ki se ga je poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij DO udeležil tudi prvoborec Marjan Jerin, komandant Kozjanskega odreda in komisar štaba štirinajste divizije. Marjan Jerin je brat Cvetke Jerin, sekretarke SKOJ, narodni heroj, katere ime nosi naša delovna brigada. MDA Posočje .81 poteka v treh izmenah po 28 dni. V vsaki izmeni bo sodelovalo pet brigad s povprečnim številom 40 brigadirjev. Brigadirji bivajo v preureje- nih prostorih bivše vojašnice, ki so ji dodali nekaj montažnih Zgradb. Na Posočju potekajo delovne akcije že šesto leto, od potresa (1976) dalje. Letošnji program akcije so pripravljalci razdelili na osnovni in dopolnilni. Osnovni program obsega dela, na vodovodnem, cestnem, elektrifika-cijskem in PTT omrežju. Dopolnilni program pa obsega urejanje RTV pretvornika, urejanje hudournikov ter urejanje pašnikov. Akcija čiščenja pašnikov, ograjevanje, ureditev dostopnih poti ter stanov za živino je prva zvezna akcija te vrste. Skupna vrednost opravljenih del bo znašala 11,549.150 din. V dopoldanskem času smo se ogledali potek dela na trasi. Naši -brigadirji so delali na izkopu za vodovod. Dela so potekala na najtežjih terenih (skala in kame- Če je livar na konti napravi zaljubljen Konti naprava za pihalne instrumente MDB Cvetka Jerin, v svojcih, kakor je tudi sam dejal, ko je razlagal o pogumni sestri Cvetki Jerin, partizanki, aktivistki SKOJ. Sredi vojne vihre so jo pod Resevno pokosile sovražnikove krogle, potem ko se je vračala s terena iz okolice Šentjurja, kjer je izvrševala določene vojaške in politične naloge. sredini Marjan Jerin ga lahko brigadir posameznik dobi. Z dobrim delom, disciplino na delovišču, kakor tudi v naselju so izpolnili zaupanje do sredin, ki so jih evidentirale in nazadnje tudi do pokrovitelja, ki je poskrbel za opremo in del organizacije brigade in s tem omogočil nemoteno delo brigadi. Kocman V. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV V mesecu juniju in v začetku julija so se sestali delavski svet delovne organizacije, komisije pri delavskem svetu delovne organizacije, odbor posebne finančne •službe in odbor samoupravne delavske kontrole. Delavski svet delovne organizacije se je sestal na 14. redni seji kjer so delegati pregledali sklepe prejšnje seje, pri čemer so ugotovili, da so v glavnem dolgoročnejšega značaja in da je del teh že v izvajanju. Delegati so se seznanili z oceno .proizvodnih rezultatov za junij in s poročilom o 5 mesečnem finančnem rezultatu. Ob tem so ugotovili izredno resno gospodarsko situacijo, zato pozivajo vse TOZD in DS, da izdelajo akcijske programe in upoštevajo že izdelane ter da se naj ti programi izvajajo z vso resnostjo in odgovornostjo. Do naslednje seje se naj pripravijo utrezna poročila. Tudi o devizni problematiki so spregovorili in o ukrepih za izravnavo izvozno-u-vozne bilance, pri čemer šo sprejeli nekaj sklepov in zaključkov: — Izvozne možnosti se izredno slabšajo, posebno na tržiščih, kjer ima naša DO, kakor tudi celotno jugoslovansko gospodarstvo, izrazito negativno pokrivanje uvoza z izvozom. Spremljajoč pojav padanja cen na zunanjem trgu zaradi porasta vrednosti dolarja, zaradi tega pa se je povečal interes prodaje naših proizvodov na domačem trgu. V Železarni Štore moramo na -vseh nivojih vztrajati na doseganju planskih izvoznih količin in vrednosti. Tu se izpostavlja v prvi vrsti odgovornost poslovodnih organov TOZD za realizacijo količinske proizvodnje, DS za komercialo za zagotovitev naročil in KPO za ustrezno koordinacijo. — Skrajno racionalno bomo morali koristiti uvozne surovine in izkoristiti vse možnosti za zamenjavo z domačimi materiali. Ta naloga se sicer tekoče izvaja z o-menjenimi možnostmi. — Okrepiti posle blagovne menjave z državami SEV, ki dajejo razmerje koriščenja prilivov 1 : 1. — Intenzivno nadaljevati proces združevanja deviznih sredstev s porabniki naših izdelkov in razširiti krog na vse kupce. — Analizirati možnosti najetja deviznega premostitvenega kredita preko interne banke za obdobje najmanj 1—2 let. — Pridobitev analize in izračun da bi devizno bilanco izravnali z zmanjševanjem uvoza okoli 3,000,000 $, kar pomeni istočasno reduciranje proizvodnje v eni ali •več TOZD. Takšna odločitev kot skrajni ukrep mora biti vsestransko pretehtana v širšem krogu samoupravnega odločanja. — Za leto 1981 se moramo odpovedati uvozu opreme in angažiranje sredstev prenesti na naslednja leta s posledicami zaostajanja v razvoju in slabšanju proizvodnih 'možnosti. — Nadaljevati z dokazovanjem, da črna metalurgija kot bazna surovinska osnova s prednostnim položajem v srednjeročnem planu SFRJ devizno ni sposobna sama sebe financirati (doseči status naf- te, premoga za kokiranje in energetike pri obravnavi uvoza). Delegati so se med drugimi seznanili tudi o pripravah na usmerjeno izobraževanje v delovni organizaciji in s poročilom o obrambni in samozaščitni pripravljenosti v 2Š, pri čemer So prejeli, da mo-rajb samoupravni organi v TOZD in DS ter delavski svet DO najmanj dvakrat letno obravnavati naloge in zadolžitve s področja SLO in DS in spremljati realizacijo nalog in dosežkov obrambne pripravljenosti. SLO in DS mora biti vključena kot sestavni del razvoj-‘ nih programov v, ŽŠ; potrebno je tudi vse investicijske programe o-. ceniti z vidika ljudske obrambe in možnosti vključevanja v proizvodne programe za potrebe LO in programe vojne proizvodnje. Delegati so potrdili poročilo o izdajanju glasila Štorski Železar ter potrdili stroške izdajanja glasila. Uredniškemu odboru in ostalim sodelavcem daje delavski svet.za trud priznanje, čeprav bo potrebno narediti še kaj več za popestritev tega glasila, kar je seveda odvisno od vseh zaposlenih v delovni organizaciji. Poleg informacije o sprejemanju nekaterih samoupravnih aktov so delegati potrdili tudi finančni načrt interne banke ¿OZD SZ za obdobje 1981—1985 in potrdili nove člane komisije za uveljavljanje zakona o združenem delu. Delavski svet je potrdil finančna sredstva za izgradnjo ceste Godcev most—Lipa, katere gradnja se prične še v letošnjem letu. Odbor samoupravne delavske kontrole Odbor se je sestal na 4. redni seji in pregledal realizirane in še nerealizirane sklepe. Glede nerealiziranega sklepa o nedovoljeni gradnji stanovanjske hiše ob Slivniškem jezeru so sklenili, da DS za investicije in razvoj, DS za kadre in splošne zadeve — pravna služba takoj stopita v kontakt z SO Šentjur zaradi takojšnje ustavitve nadaljnje gradnje omenjenega objekta ter preprečitev vsake nadaljnje gradnje, dokler ne bo rešeno vprašanje namenske uporabe tega zemljišča. Pri pregledu z zakonom omejenih izdatkov — stroškov za službena potovanja in reprezentanco odbor apelira na vse odgovorne v TOZD in delovnih skupnostih, da se kljub velikim potrebam po službenih potovanjih zaradi oskr-. be vendarle držijo okvirov varčnega poslovanja. Odbor je razpravljal o predlogih družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Celje o omejitvi pogodbenega in nadurnega dela v naši DO. Člani so se pridružili sklepu delavskega sveta DO, ki zadolžuje poslovodne organe TOZD in delovnih skupnosti, da v določenem roku posredujejo poročila v zvezi s pogodbenim in nadurnim delom v naši delovni organizaciji. Na tej seji je odbor izpostavil problem neusklajenosti nekaterih samoupravnih aktov. Zato so zadolžili DS za kadre in splošne zadeve, naj pospeši delo komisij za usklajevanje samoupravnih aktov, da bodo roki za dokončanje le-teh čim krajši: predlagali so, da v bodoče za vsak akt določimo nosilca. naloge in rok za dokončanje. Obravnavali so še več raznih nepravilnosti, ki nastajajo ob delo-, vanju raznih komisij in sprejeli sklepe za odpravo le-teh. Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve se je sestala na svoji 17. redni seji, reševala vprašanja o dodeljevanju posojil, sofinanciranja in obravnavala prošnje za razne finančne pomoči, KS Dobje pri Planini so dodelili finančna sredstva v višini 15.000.— din za asfaltiranje ceste, KS Svetina v višini 25.000.— din za gradnjo rezervoarja za vodo. Delegati so sklenili, da se na osnovi razpisa Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo takoj izpelje prijava za nakup 53 stanovanj na Lipi za leto 1982, ter v zvezi s tem zadolžila DS za finančne in računovodske posle in DS za kadre in splošne zadeve, da pripravita vso potrebno dokumentacijo. Komisija za gospodarjenje se je sestala na 19. redni seji, kjer so se delegati seznanili s poročilom o izvršitvi 1/12 letnega, dinamičnega in operativnega plana za mesec maj, parametri uspešnosti ter s poročilom o komercialni problematiki. Z ozirom na skrajno resno situacijo delegati podpirajo sklep delavskega sveta DO, s katerim zadolžujejo TOZD in DS, da izdelajo akcijske programe in le-te dosledno uresničujejo. Potrdili so o-perativni plan za mesec julij v predloženi obliki. Odobrili pa so tudi dodatne predloge nadur za mesec julij za DS za kadre in splošne zadeve. Podano je bilo poročilo o porabljenih finančnih sredstvih za reprezentanco in službena potovanja v tujino. Opozorili so, da je potrebno na tem področju skrajno racionalno obnašanje, zlasti pri stroških za reprezentanco. Potrdili so nekaj službenih potovanj in se seznanili s poročili © opravljenih službenih potovanjih. Ob ugotovitvi, da je transformator za jeklarno prispel na mesto v predvidenem roku, so delegati izrazili zahvalo carini za vso pomoč in prizadevanje, ki je mnogo doprinesla k reševanju tega problema. Delegati komisije za gospodarjenje so se sestali tudi skupaj z delegati vsklajevalci na skupni seji, kjer so obravnavali na osnovi stališč koordinacijskih odborov TOZD in delovnih skupnosti Pravilnik o enotni metodologiji za posredno merjenje uspešnosti dela za strokovna, dela ter organizatorje proizvodnje in poslovanja. Nedorečeno je ostalo: — 25. člen citiranega • pravilnika, -— seznam upravičencev do stimulativnega dodatka, — limit 55 točk za osebno ocenjevanje. Prisotni so obširno spregovorili o stališčih TOZD in DS v zvezi s 25. členom. Iz razprave sledi, da le dve temeljni organizaciji (Vzdrževanje, Valjarna II) nista za predlog iz osnutka in tega so s 17. glasovi — za, 1 — proti in 1 — vzdržanim potrdili predlog 25. člena tega pravilnika. Nadalje so razpravljali o upravičencih do stimulativnega dodatka. Stališča koordinacijskih odborov TOZD in DS so različna, vendar je predsednik menil, da je po njegovem mnenju še najbolj sprejemljiv predlog DS za kadre in splošne zadeve. Stališča koordinacijskih odborov TOZD in DS so v pismeni obliki in so sestavni del korespondence. Skupno mnenje prisotnih, za katerega so se soglasno odločili je, naj bodo v seznamu upravičencev vključeni vsi po z referendumom sprejetem samoupravnem aktu. Korigiran pa se z novo mikroorganizacijo in razvidi del in nalog. Za takšen predlog se je' odločilo 18 delegatov, eden- se je glasovanja vzdržal. Razpravljali so tudi- o limitu 55 točk za osebno ocenjevanje. Tudi za ta primer so bila podana različna stališča, saj to določilo ni v skladu z zakonom. Prisotni so bili mnenja, da bi bilo^za podajanje predloga za osebno oceno nujno potrebno vključiti tudi neposrednega vodjo, ki je odgovoren za opravljeno oz. neopravljeno delo. Na osnovi razprave in mnenja koordinacijskih . odborov naj strokovna služba izdela v zvezi s tern konkreten predlog in ga posreduje vsklajevalni komisiji, v obravnavo. Odbor posebne finančne službe je na 7. redni seji obravnaval rezultate finančnega poslovanja za prvo trimesečje leta, ob tem pa se pridružujejo stališču delavskega sveta delovne organizacije ŽŠ, iz katerega izhaja, da se je v dani situaciji potrebno maksimalno angažirati, da bi se do konca leta lahko približali začrtanim ciljem. Delegati so potrdili operativni finančni plan za mesec maj v predloženi obliki. Delegati so se seznanili tudi s poročilom o stanju žiro računov TOZD. Podana je bila informacija o srednjeročnem finančnem planu za obdobje 1981—1985, ob tem pa predlagajo, naj ga proučijo v sleherni delovni sredini. Na znanje, so vzeli tudi bilanco sredstev za DO. Področje za samoupravna razmerje in informiranje Požarna varnost v Železarni Štore 1980 I. POMEN IN ORGANIZIRANOST POŽARNEGA VARSTVA V ŽELEZARNI ŠTORE Varstvo pred požarom je ob dinamičnem razvoju gospodarstva in sodobni urbanizaciji ter uporabi tehnoloških in znanstvenih dosežkov pomembna družbena dejavnost, za učinkovitost katere morajo biti zainteresirani vsi delovni ljudje in občani naše samoupravne socialistične družbe. V dokaz, da naša družba posveča vprašanju zaščite pred požari vso pozornost, je sprejem Zakona o varstvu pred požarom, ki je bil sprejet v januarju 1976. Že v uvodnih členih omenjenega zakona so določbe, ki povedo, da je yarstvo pred požarom dejavnost posebnega družbenega pomena. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo družbeno' premoženje in življenje ter premoženje občanov. Zakon tudi predvideva, da morajo imeti organizacije združenega dela, ki proizvajajo, uporabljajo ali skladiščijo večje količine vnetljivih tekočin, eksplozivnih snovi, gorljivih in strupenih plinov, svojo gasilsko enoto. Poleg tega morajo imeti take delovne organizacije naprave, orodje in sredstva za gašenje požarov. V skladu z omenjenimi določili Zakona o varsvu pred požarom je v Železarni Štore organizirana služba varstva pri delu, ki zaradi svoje specifičnosti spada v področje za tehnično in zdravstveno varstvo. Izvajalci požarnega varstva v Železarni Štore so: t— poklicni gasilci s 15-člansko ekipo, ki opravlja službo v štirih izmenah; — prostovoljni gasilci, ki so včlanjeni v i ndustrijskem gasilskem društvu Železarne Štore, le-teh je 34. Poleg tega združuje gasilsko društvo 12 članic ter 50 pionirjev in mladine, ki se pripravljajo za bodoče izvajalce požarnega varstva; — člani obratnih gasilskih ekip — formiranje le-teh je trenutno v teku; — specializirana enota civilne zaščite, ki je glede na požarno obremenitev v Železarni Štore številčno premajhna, mobilizacijska sposobnost enote pa je glede na lokacijo (stanovanja Celje, Šentjur, Lipoglav, Laško) bistveno zmanjšana. Gasilska organizacija kot celota skrbi v prvi vrsti za preventivno dejavnost, ki se odraža pri izobraževanju in usposabljanju delovnih ljudi za dvig požarno-varnostne kulture. Večletna prizadevanja, da bi pri projektiranju in izgradnji novih proizvodnih objektov upoštevali sodobne predpise požarnega varstva, so dala dolo"čene rezultate v pozitivnem smislu. Vendar pa z doseženim ne smemo biti zadovoljni, saj se še vedno dogaja, da dograjujemo, adaptiramo in utesnjujemo objekte brez upoštevanja ustreznih z zakonom določenih -predpisov. II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST POŽARNEGA VARSTVA IN FINANCIRANJE Celotni stroški za delovanje gasilske organizacije v Železarni Štore gredo v breme delovne organizacije. Skupščina SIS za varstvo pred požarom občine Celje je že v letu 1978 sprejela sklep, da se sofinancira iz združenih sredstev nabava tehnične opreme tudi za gasilske enote v DO. Iz sredstev SIS za varstvo pred požarom se financira tudi servisiranje gasilnih aparatov, vzdrževanje določene gasilske opreme, strokovno usposabljanje gasilcev, urejanje enotnega sistema zvez in alarmnega, sistema itd. Prav tako sofinancira občinska gasilska zveza Celje dejavnost gasilskega društva, višina teh sredstev pa je odvisna od aktivnosti društva in izvajanja programa občinske gasilske zveze. Omeniti velja, da je sodelovanje z gasilsko organizacijo Železarne Štore in SIS za varstvo pred požarom, občinska gasilsko zvezo in Zavodom za požarno varnost v Celju izredno dobro. To sodelovanje se odraža z naslednjim: — povezanost poklicnih in prostovoljnih gasilcev in s tem sodelovanje pri' intervencijah širšega pomena; —- opremljanje gasilske enote po predvidenem programu; — servisiranje gasilnih aparatov in vzdrževanje gasilske opreme; — urejanje enotnega sistema zvez; — strokovno usposabljanje gasilcev; — izvajanje skupnih nalog civilne zaščite in gasilskih organizacij ; — sodelovanje xpri načrtovanju, izbiri lokacije in požarno-varnošt-nih ukrepov pri gradnjah objektov s povečano požarno nevarnostjo. Za gasilsko organizacije Železarne Štore je bila v zadnjih dveh letih s^sofinanciranjem SIS za varstvo pred požarom, nabavljena naslednja oprema: — avtocisterna z nadgradnjo za gasilsko opremo,- — orodno vozilo IMV; — motorna brizgalna Ziegler, zmogljivosti 1200 1/min.; — 2 kom. dihalni aparat za zrak; — 2 kom. ognjeodporne obleke — aklimatizirane; — reševalni prt; — preklopna lestev; — Rollgliss, naprava za reševanje in samo reševanj e z visokih zgradb; — garnitura tlačnih in sesalnih cevi; —- komplet ročnikov in medme-šalec za gašenje s peno; — 1 kom. stabilna UKV postaja. Vrednost nabavljenih sredstev znaša preko 2,000.000 din, pri tem pa je Železarna Štore prispevala 30%. III. POŽARNE IN DRUGE INTERVENCIJE Kljub vsestranski aktivnosti gasilske službe in ostalih dejavnikov delovanje organizacije na področju preventive nastane vsako leto precejšnje število požarov, ki na 'srečo ne povzročajo večje škode. V letu 1980 je bilo v naši delovni organizaciji 148 začetnih požarov in 3 eksplozije, to je po ena na elektroplavžu, v jeklarni in livarni II. V prvih mesecih letošnjega leta pa je bilo 46 začetnih požarov, ki razen porabe gasilnih sredstev niso povzročili večje škode'. Omeniti velja, da okoli 80% začetnih požarov pogasijo z ročnimi gasilnimi aparati delavci sami. "Ostalih intervencij je bilo v lanskem letu 548, med te intervencije pa spadajo naslednje: —'črpanje vode, — spremstva pri varjenju, — spremstvo pri vzdrževanju plinskega omrežja, —. vzdrževanje gasilne opreme i.n stabilnih naprav za gašenje. Brez dvoma je sodelovanje gasilske organizacije s TOZD prispevalo k temu, da je bilo zastojev pri proizvodnji in povzročene škode čim manj. Kljub temu bi morala vodstva TOZD na področju preventivne dejavnosti storiti mnogo več, kajti pri dosedanjih primerih je šlo velikokrat za srečno naključje, da ni prišlo do večjih požarov. Na večjo skrb in od--govornost nas opozarjajo številni katastrofalni požari v začetku leta 1981, katerih povzročitelj je bil v glavnem človeški faktor. Med.pomanjkljivostmi, ki v naši delovni organizaciji pogojujejo nastanek požarov, spadajo predvsem naslednje: — zaloge odpadnih vnetljivih snovi v delovnem okolju (les, maščobe, krpe, papir); — prekomerne zaloge vnetljivih tekočin v obratih in neurejena skladišča za te tekočine; — nebrezhibnost opreme za varjenje in rezanje ter nestrokovno ravnanje s to opremo. Preventivni pregled varilnih garnitur je pokazal, da na področju delovne organizacije ni bila niti ena oprema v celoti brezhibna; — pomanjkljivo izvajanje preventivnih ukrepov pri delu z odprtim ognjem, kar se nanaša predvsem na ukrepe pred, med in po končanem delu z varilnimi aparati itd.; — kajenje v prostorih, kjer so prisotne lahkovnetljive snovi (skladišča, lakirnice, mizarske delavnice, pisarne z velikimi zalogami papirja in sodobnimi stroji, kot so računalništvo, računovodstvo, razmnoževalnica itd.); — vzdrževanje strojev in naprav ter pravočasna menjava dotrajanih elementov (primeri eksplozij na pečeh); — nebrezhibni priključki električnih strojev in aparatov v pisarnah iri delavnicah itd. IV. STALIŠČA IN PRIPOROČILA V zvezi z opisanimi pomanjkljivostmi je Komite za SLO in DS Železarne Štore na svoji osmi seji že sprejel določena stališča, sklepi in stališča DS pa naj bi zagotovili učinkovitost požarnega varstva v celoti. Novi samoupravni sporazum o varstvu pred požarom s svojimi poglavji in .določili bo' natančno opredelil naloge ter dolžnosti OZD, TOZD in delovnih ljudi, kar bo prispevalo k boljši osveščenosti vsakega posameznika, vplivalo pa bo tudi na to, da bo sleherni sa-moupravljalec dobro premislil, kaj sme in česa ne sme storiti in kako mora organizirati določeno delo, da ne bo povzročilo nevarnosti za požar, eksplozijo in druge nesreče. Osnutek samoupravnega sporazuma in požarnovarnostnega pravilnika je že pripravljen za široko javno razpravo. Na temelju ugotovitev in programske usmeritve predlagamo, da delavski svet sprejme realizacijo naslednjih sklepov: 1. Da se Zavaruje premoženje pred požari, je treba dosledno upoštevati in izvajati določila ter predpise zakona o varstvu pred požarom in njegovih vzporednih aktov. 2. Izboljšati sodelovanje med projektanti, gradbeniki in vzdrževalci teh objektov in naprav, posebno pozornost pa posvečati pri delih, katera izvajajo zunanji sodelavci. 3. V’ čim krajšem času je treba rešiti vprašanje skladiščenja tekočih maziv in goriv, pri tem se. po-služiti kontejnerskega sistema in namestitev cistern izven delovnih prostorov. 4. Z ozirom na to, da so varilci povzročitelji številnih požarov, je treba uvesti strog nadzor tako pri ugotavljanju sposobnosti oziroma brezhibnosti naprav za rezanje in varjenje, kakor tudi glede strokovne usposobljenosti delavcev za ta dela. Za varilce in rezalce naj se uvede vsakoletni preizkus znanja. Prav tako se naj uvedejo dovolilnice za dela s povečano nevarnostjo za požar in poškodbo s plini; sedaj se te dovolilnice uporabljajo le pri delu na plinskih instalacijah. 5. Skrbeti je treba za redno čiščenje prostorov in odlaganje odpadkov v za to določene posode. So primeri (MO), da so posode za odpadke prazne, vnetlivi odpadki pa ležijo na tleh. 6. Še bolj kot do sedaj je treba skrbeti za usposabljanje delavcev iz področja požarnega varstva. Praviloma bi naj vsak' delavec enkrat letno opravil test o znanju iz požarnega varstva. Poleg problematike, ki je navedena v poročilu, je še več zadeV iz tega področja, o katerih bi bilo treba razpravljati in sprejeti določene zaključke. Smatramo, da bi to prepustili delovnim skupinam, ki bodo med letošnjim letom sprejemale samoupravni sporazum in pravilnik' o varstvu pred požarom v Železarni Štore. Delavski svet pa naj na osnovi tega poročila, predlogov in razprave sprejme ustrezne zaključke, ki bi v okviru zakonskih določil prispevali, da se stanje požarnega varstva v naši delovni organizaciji spravi v take okvire,- ki bodo v celoti prispevali k zmanjšanju števila požarov in drugih nesreč. Področje za tehnično in zdravstveno varstvo Sindikalni izlet V TOZD jeklarna smo se že na konferenci OOS TOZD B dogovorili glede upadanja zanimanja za skupne izlete, ki smo jih imeli v preteklosti, da le-te organiziramo na željo kar največjega števila zaposlenih. Resda se je težko odločiti za izlet, ko smo razdeljeni na štiri izmene in na praktično neprekinjen način obratovanja, zastojev pa si ne moremo privoščiti, saj nas sili že tako težka situacija v delovni organizaciji po, čim večjih količinah odlitega jekla v gredice. Kakorkoli že, izkoristili smo zastoj elektropeči 2 in prvi dan remonta elektropeči 1 ter organizirali dva izleta, skupaj po dve izmeni. Ogledali smo si nuklearno elektrarno v Krškem, samostan Pleterje in Šmarješke toplice. Prvi izlet smo imeli 19. maja, za drugi dve izmeni pa 22. junija. Udeležba jebila polnoštevilna, na izletu samem pa je bilo prijetno, saj smo se s pesmijo in smehom vračali nazaj v Štore. V nuklearni elektrarni v Krškem so nas prijazno sprejeli, nam povedali in pokazali turbino, zajetje nam ga je potešila domača gostilna s pečenimi piščanci iz krušne peči pri Šentjerneju. Tako potolaženi in dobre volje smo kaj hitro prišli do Šmarjeških toplic, kjer smo imeli rekreativno dejavnost, od kopanja v odprtem bazenu, va: terpola, namiznega tenisa, sprehodov po trim stezi ter počivanja ob bazenu, seveda tudi ob bifeju, kjer smo se ohlajevali od žgočega sonca. Druga skupina 22. junija ni imela toliko sreče, zato ker je bilo oblačno in hladneje. Vendar to ni motilo, saj je bilo kljub temu takoj petnajst kopalcev. Poleg tega smo uprizorili celo tekmo v vaterpolu »konti« proti »peči«. Ker se je vreme slabšalo, smo izkoristili še priložnost ter si ogledali v Kg-stanjevici formo-vivo, kjer smo vsi dobili v obnovljeni cerkvi posluh ob pesmi, ki smo jo zapeli. V tej cerkvi se prirejajo razni koncerti zaradi izredne akustičnosti dvorane. Cas je izredno hitro minil, kakor pri prvem tako pri drugem i-zletu, posebej pa ob zaključku po Posnetek z izleta jeklarjev Save z zapornico ter zunanje objekte z reaktorjem. Ker so polnili jederski reaktor, vstop vanj ni bil dovoljen. Iz Krškega nas je pot popeljala skozi Kostanjevico, ki ji pravijo tudi dolenjske Benetke, ter naprej v Pleterje, kjer so nas prijazni bratje po ogledu samostana počastili s kozarčkom njihovega pristnega cvička, ki ga sami pridelajo. Nekaj popotnice smo si tudi nabavili, saj pleterska slivovka, posebej tista s hruško, že dolgo slavi po kvaliteti. S takšnim aperitivom smo dobili apetit, ki večerji ob veselih zvokih glasbe ter ob prireditvi družabnih igric, kjer je bilo smeha dovolj. Takšno razpoloženje nas je spremljalo ob pesmi vse do doma. Zaključek vsega je, da potrebujemo še takšnih izletov, zlasti zato, ker živimo in delamo v težkih pogojih in v takšnem tempu, v katerem nimamo časa za zbliževanje in poznavanje tudi drugih vrednot sodelavcev. Prav te vrednote pa nam velikokrat rešujejo težke trenutke, ki prihajajo ob delu v proizvodnji jekla. Dominik Tomažin Vtisi iz izleta Ni še dolgo tega, kar je imel elektro obrat izlet oz. strokovn.0 ekskurzijo v nuklearno jedrsko e-lektrarno. Ker nas je bilo večina iz te stroke, nas je seveda še posebej zanimalo samo delovanje nuklearne e-lektrarne. To nam je bilo omogočeno ob dobri razlagi 'njihovega vodiča, profesorja Meri Kinčiča in ob ogledu samem. Ogledali smo si vodne črpalke, zajezitev Save, razna postrojenja in tudi komunalne kabine, kjer je srce upravljanja reaktorja . Seveda je vse to še v preizkušanju do približno meseca oktobra, nakar bi elektrarna začela obratovati in nam dajati dragocene kilovate. Tudi mi v Železarni jih bomo deležni, tako da bomo lahko naredili čim več jekla, ki ga na trgu kar precej primanjkuje. Po ogledu in dobrem kosilu smo obiskali še kartuzijo Pleterje, ki pa nas je malo razočarala. Niso nam pokazali namreč vsega in tudi vodič ni bil najbolj razpoložen za razlago. Verjetno jim ni do tega, da zvemo, kako je sploh nastala kartuzija in kakšne zgodovinske vrednosti ima. Po ogledu kartuzije se je začelo športno popoldne. Sodeloval je vsak v kakršnikoli od številnih panog, ki so bile na razpolago. Seveda niso manjkale tudi praktične nagrade, ki pa jih tukaj ne bi našteval. Ob povratku proti domu smo se ustavili v Laškem, ki slavi po znanem zdravilišču in dobrih gostilnah, v eni izmed katerih smo se ustavili, malo okrepili, poklepetali, zaplesali in zapeli ter tako zaključili izlet. Upam, da nam je to koristilo, saj smo se med seboj še bolj zbližali in nabrali novih moči za na-dalnje delo. Srečko S. Vtisi z dopusta Svoj letni dopust sem • s svojo družino letos prvič preživel v počitniškem taboru železarne in sicer v naselju 13. maj v Fažani. Tamkaj ima naša tovarna v prijetno senčnem borovem gozdiču razmeščenih šest prikolic, komple-tiranih s šotori — v naši dekadi od 1. do 10. julija jih je bilo zasedenih, le pet, ena je samevala prazna (kar ne razumem; naval na prikolice je bil pri dodeljevanju bojda velik). Ne zaradi vojaka, ki nas je u-stavil pri vhodu in nam dal infor- macije, pač pa zaradi celotne notranje urejenosti in funkcionalnosti kampa se vidi, da je tabor pod vojno upravo. Vse je na dosegu roke: urejene sanitarije, kjer ne zmanjka vode in toaletnega papirja, naprave za rekreacijsko dejavnost (mini golf, namizni tenis, košarkaška in odbojkarska igrišča, otroške gugalnice in sama obala s kilometer oddaljenimi Brioni). Na razpolago so čolni v izposojevalnici ob kamniti plaži — le ježkov je dosti v bližini obale pa je zato priporočljivo kupiti gumijaste copate za vodo pri čevljarju v mestu Fažani. Izgleda, da se Istra oskrbuje z živili iz Slovenije, saj lahko vsepovsod kupiš hrano z znamko naših tovarn, založenost pa je tako dobra, kot denimo pri nas na Lipi, če ne še bolj. Kamp 13. maj ima še eno prednost: cene so nižje od, običajnih cen drugod (10 dkg mlete kave stane npr. 47 din). Vreme je bilo sicer tako pol dobro in pol slabo, kljub temu je bilo vročega istrskega sonca še vedno dovolj. Prijetno si je bilo zato ob večerih ogledati kakšen film v skupnem šotoru s televizijo ali razmigati noge na plesu, ki so ga organizirali vsak tretji večer. Na predvečer dneva borca sta nas obiskala še predstavnika sindikata in kreator počitnikovanja v železarni, tovariša Slavko in Frido, ter se pozanimala za naše zdravje in udobje. Ne vem sicer, kako je urejeno v drugih naših kampih, v Rabcu, Novigradu — prepričan pa sem, da so naše prikolice v Fažani v primerjavi z drugimi v istem počitniškem taboru opremljene najbolje. V njih smo preživeli deset prijetnih in brezskrbnih dni. Jok Hasgf V roke sem papir, pisalo vzel, na sejo važno hitro odšel. Tam smo sejali, veliko govorili, a pametnega nič sklenili. Čas nam je hitro tekel, ko predsednik vsem je rekel: jutri zopet se dobimo, da današnje sklepe ponovimo! Drugi dan smo se sestali, ob kavici vse še enkrat prerešetali. Zopet nam še manjka sklep, lovimo se kot pes svoj rep. Tretji dan smo komaj sklepčni, čeprav zares smo sila resni. Skušamo vse še obnoviti, se pogovoriti, saj od sedenja nžs bolijo riti. Nekako šmo uspeli sklep doseči, od veselja križem v roke si seči. Preveriti, kaj in zakaj smo tri dni sedeli, saj lahko bi sklepe že prvi dan sprejeli! Navadili smo se na seje že tako, da vse malenkosti zakompliciramo. Čas nam teče, ob kavici sedimo, poglavitno je, da denar dobimo! F. A. Iz strokovne knjižnice Strokovno-tehniška knjižnica v DO Železarna Štore je bila ustanovljena leta 1962 z namenom, da pomaga pri strokovno-tehničnem delu in nadaljnjem razvijanju splošne strokovne izobrazbe kadrov s tem, da nabavlja, urejuje, obdeluje, hrani in posreduje knjige, časopise in driigo knjižnično gradivo z delovnega področja v smislu informiranja o tehničnem razvoju in dosežkih doma in v svetu za potrebe vseh specifičnih področij TOZD in DSSS. Organizacijsko je knjižnica . vključena v DS IR, njena notranja organiziranost pa temelji na določilih Pravilnika knjižnice: Nadzor nad finančnim kakor tudi ostalim poslovanjem opravlja Knjižnični odbor, ki: ga imenuje DS DO. Delovanje knjižnice je odprto v okviru specialne knjižnice in je namenjeno predvsem članom in štipendistom DO ŽŠ, izmenjavi v SOZD SZ ter medknjižnični izposoji v povezavi s •Centralno tehniško knjižnico v Ljubljani. Po inventarnem katalogu obsega knjižni fond knjižnice 5.469 knjig in 1.382 letnikov časopisov ter revij. Za lažjo predstavo navajam statistično merilo, po katerem obsega knjižnično gradivo skupaj 269 m naloženih- polic. Iz podatkov, posredovanih Zavodu za statistiko SR Slovenije, je razvidno, da, je knjižnica izdala za nabavo strokovnih knjig in brošur, časopisov in revij, standardov ter fotokopij, predvsem tujih in deloma domačih, v letu 1980 v skupnem znesku 255.461 din. S. porabljenimi sredstvi srno obogatili knjižnično gradivo in na novo pridobili 148 zvezkov knjig in brošur in 99 naslovov, tj. letnikov časopisov in revij,. 368 izvoddv standardov in 1.592 fotokopij. Iz podatkov izhaja, da je bilo izposojenih iz celotnega knjižnega gradiva v 1980. letu 1.291 knjig in brošur ter posredovanih za tekoče spremljanje strokovne periodike 3.037 zvezkov oziroma številk 693 uporabnikom, kar pomeni, da je koristilo gradivo približno 20 odstotkov uporabnikov od skupaj zaposlenih v DO in da si je vsak uporabnik izposodil povprečno 1,86 knjiige-brošure ter 4,49 zvezkov časopisov in revij. Na novo včlanjenih uporabnikov strokovne' literature je bilo 17, kar znaša 2,45 odstotni porast. Če pogledamo strukturo izposojevalcev, moremo Ob dnevu oklepnih enot JLA Letošnji 16. julij in 37. obletnico rojstva pripadniki oklepnih enot naših oboroženih sil proslavljajo v znaku visokih rezultatov svoje pripravljenost in krepitve prizadevanj pri uresničevanju Titovih besed — negujejo in razvijajo enotnost svojih vrst, nenehno krepitev . moralnopolitičnega stanja svojih enot in nenehno usposabljanje k višjim ciljem bojne pripravljenosti. Znano je, da so prve oklepne enote naših oboroženih sil bile ustanovljene med NOB z zaplenjenimi sovražnikovimi tanki in ob pomoči zaveznikov pred koncem vojne. Danes so te enote opremljene s sodobno borbeno tehniko, vrhunsko izurjene in predstavljajo pomembno udarno moč naših oboroženih sil. V zasnovi splošnega ljudskega odpora in doktrini oboroženega boja oklepne enote naše armade imajo določeno vlogo in naloge, ki zagotavljajo njihovo uspešno uporabo z vsemi rodovi in vidiki v sodobnih borbenih dejstvih. Sedemintrideseto obletnico rojstva pripadniki oklepnih enot naših oboroženih sil proslavljajo v jubilejnem letu z velikimi uspehi. Spominjajoč se slavnih dogodkov iz NOB, ko je bila pred 37. leti ustanovljena prva tankovska brigada NOVJ, herojskega boja ter izkušenj partizanskih tankistov, se pripadniki oklepnih enot naše armade danes ličijo na sodobnih poligonih in v elektronskih učilnicah. Z maksimalnimi napori in prizadevanji tankisti dosegajo v urjenju vrhunske uspehe in moralnopolitično fenotnost, kar jih uvršča med najsodobnejši rod v naših oboroženih silah. S. Nikolič Močno oklopno in ognjeno orožje naše armade ugotoviti, da so uporabniki predvsem člani DO, ki so že po službeni dolžnosti obvezni spremljati tehnični razvoj po področjih dejavnosti. Sledijo uporabniki, ki se izobražujejo ob delu ter naši štipendisti. Izjemoma pa se poslužujejo strokovne literature tudi drugi izposojevalci.. Očitno je, da je letni porast u-poratmikov preskromen. Krog - u-porabnikov bi se moral razširiti z mlajšim strokovnim in potencialnim kadrom, morda pa bi kazalo še razširiti strokovna področja knjižnice z mlajšimi aplikativnimi vedami in tudii družboslovjem. Tako bi bolj celovito, in nepretrgano zagotovili dotok in uporabo strokovne literature, kar je bistven pogoj za naš razvoj v DO. Za redno in normalno poslovanje knjižnice se z letnim načrtom predvidijo potrebna finančna sredstva, s katerimi ni bilo težav vse do lani, saj smo bili pri nabavi strokovne literature vezani le na dinarska sredstva. Letos pa so nastopile omejitve zaradi stabilizacijskih prizadevanj tudii pri nabavi tuje strokovne literature. Republiški komite za kulturo in znanost je z začasnimi ukrepi določil, da je možno tujo strokovno literaturo uvoziti kot reprodukcijski material za OZD s pogojem, da si lete same zagotovijo devizna sredstva iz lastnega deviznega priliva. Ker uvoz strokovne periodike in knjig obsega v naši DO kar 70 odstotkov nabavne vrednosti, nam narekuje koordiniran pristop za usklajeno nabavo tuje literature še. večjo mero odgovornosti v DO ZS in SOZD SŽ. Elizabeta Logar iz krajevne skupnosti ŠTORE »Tam gori nad Človek, ki si je neko dobrino ustvaril sam, z lastnimi rokami, bo to dobrino dvakrat bolj cenil, kot če bi jo dobil podarjeno. Ideja, pred dvema letoma zasnovana, je dobila svojo FORMO VIVO — gre za športno rekreacijski center Drča v Laški vasi. Odbojkarsko }-grišče je prostorno, dovolj veliko še za mali nogomet in košarko z enim košem, namizni tenis; še letos bo objekt dobil svojo končno podobo in, takrat bo tam še strelišče za zračno puško, ruski biljard, ža otroke bo napravljen pe- Laško vasjo...« Otvoritveno svečanost ob precej številni vaški publiki in. pred gosti iz Štor (uprava Partizana) je pričel območni delegat ter y nekaj stavkih izrazil vse priznanje za realizacijo objekta tovarišema Sivku, vodji športnega aktiva, lastniku zemljišča Šuhelu ter vodstvu TVD Partizana, ki nam je tako organizacijsko kot materialno najbolj pomagalo. Po govoru predsednika športnega aktiva, ki je povedal, da je bilo treba »praviti izkop 60 m3 zemlje, sta tovariša Ladi Kaluža in Tine Veber izro- Prva tekma na novozgrajenem odbojkarskem igrišču v Laški vasi skovnik in gugalnica, za shranjevanje vseh rekvizitov pa je potrebna brunarica. V nedeljo, 21. junija, je bil' mali praznik za krajane zaselka, ko so se v Drči zbrale tri odbojkarske ekipe, da bi se pomerile med seboj in s tem počastile otvoritev. To so bile ekipe Lipe, Laške vasi" in judo sekcije, vabljenih Kom-polčanov pa žal ni bilo. čila aktivu komplet dresov in odbojkarsko žogo. Štorskemu Partizanu torej vsa čast, saj nam je že prej poklonil mrežo za zaščito terena ih sredstva za različen material, predvsem pa so predstavniki matičnega dr.uštva vseskozi živo spremljali in vzpodbujali delo. Omefliti je treba, da je v materialu po svojih močeh prispevala svoj delež tudi' štorska KS. Ko je Jožko Šuhel otvoril igrišče, se je turnir pričel. Presenetljivo je' zmagala ekipa Lipe z veterani Ramšakom, Seličem, Kele.n-cem, Vebrom, Štantejem, Kačičnikom. Bili so najboljši, pokal pa so vseeno izročili ekipi Laške vasi (da ga ne bi nesli nazaj v Štore), bojda za »fer« igro. Vaščani in del igralcev so izkoristili lepo nedeljsko vreme (dan poprej in dan potem je deževalo), pa so se ob dobrotah na žaru tovarišice Bože (a tudi za žejo je bilo poskrbljeno) tako dobro počutili, da se je to slišalo do pozne večerne ure ... Ne dvomimo, da se bomo v Drči, ob lepi planinski poti na Svetino, še večkrat srečali. GASILSKA VAJA Že takoj prvo nedeljo po opisanem srečanju je imela gasilska desetina istega kraja,svojo prvo praktično vajo, pri hidrantu domačije Šuhel. Gasilci — prostovoljci so lansko zimo skupaj s krajani Pečovja obiskovali teoretični tečaj v štorslkem Gasilskem domu. Pod strokovnim vodstvom Štefana Krumpaka je desetina opravila tudi svoj praktični del tečaja. Vaja je biila tako prirejena, da se je mladinec na mopedu odpeljal hitro k eni od dveh hiš s telefonom lo 6 gasilnih cevi in drugo opremo, od civilne zaščite smo dobili sedem uniform. Za malo odročnejši kraj, kot je naš, pomeni .pridobitev vsaka majhna stvar, namenjena skupnemu interesu. Zato smo žalostni, če nam kdo te pridobitve hoče kratiti, uničevati. Prav to pa se je zgodilo v soboto dopoldne, 20. junija, ko se je skupinica petih fantov — dijakov vračala s Svetine in z gole objestnosti spotoma s kamenjem razbila sedem svetilk javne razsvet- Skupni posnetek po uspešno izvedem vaji v Laški vasi in od tam javil o navideznem požaru. Štorski gasilci so tako imeli možnost testirati čas, kd ga potrebujejo za prihod s cisterno na to območje. Dopoldne je hitro minilo, uspešno zaključeno vajo smo »blagoslovili« z jabolčnikom gospodarja Jošta. Štor-sko IGD nam je na koncu podari- ljave. Kar ni narava uspela uničiti v viharju,. ki je prizadel območje mesec dni poprej, so sedaj storili ti sedemnajstletniki, ki so hoteli za nameček še nekega mopedista, ki je protestiral, vreči v graben. A je uspel uiiti žalostni, usodi.. . Jok KAJ JE Z NOGOMETOM V ŠTORAH Ko se zagledaš v veliko zeleno poljano, ki skoraj vedno sameva, razen tedaj, kadar jo pridejo ko-munalci pokosit, medtem ko kakšne prvenstvene tekme že dolgo ni bilo na njej,; nehote pomisliš, koliko, truda in potu,.j,e„bilo prelitega,..tedaj, ko srno j; jo , pričeli ,, graditi udarniško in z. namenom, da bomo gledali nogometne tekme v prostem času, posebno pa takrat, ko se bomo upokojili in se ne bomo vedli kam dati od dolgega časa. Zal pa smo tega bili prav malo deležni, in zmotili smo se, saj kolikor se ve, v naši veliki železarni sploh nimamo nogometnega moštva, ki bi se lahko predstavilo krajanom in odigralo kakšno prvenstveno ali prijateljsko tekmo z drugimi klubi iz Celja in drugod. Morda bo kdo rekel, da Štore njso športne, kar pa ne drži, kajti med-cbratna rekreacijska tekmovanja zelo , dobre uspevajo že. vrsto let in tudi vnaprej ne izgleda, da bi pren.ehala in se izrodila, kar .zadeva igralce. Zakaj, pa ni normalnega nogometa, ko imamo v Štorah dovoLj mladine, ki bi bila voljna udejstvovati se na zelenem polju, le, organizirati bi jo bilo potrebno? To bi morali začeti. že pri'naj -mlajših, pionirjih in cicibanih, ki pravzaprav nikjer nimajo svojega prostora. Če se prikažejo na pomožnih igriščih, jih naženejo in to celo z grdo psovko večji vrstniki, predvsem učenci iz industrijske šole; če pa se spravijo brcat pred stanovanjsko hišo, jih spodijo stanovalci, saj jim lahko uničijo rože. na oknih in razbijejo šipe. Poleg tega povzročajo tudi hrup in nočni »šihtarji« ne morejo spati, čeprav bi morali. Prav zaradi tega bi morali tem preganjancem pomagati in jih popeljati organizirano ali pa spontano na samevajoče športne objekte ter jim pokazati, kaj smo jim zgradili z udarniškim delom in za njihovo lepšo mladost, a sedaj na žalost nimajo nobene koristi od tega.. Torej znali smo delati in tudi naredili smo, ven- Dobro prijateljstvo mnogokrat več pomeni kot denar, ki se uporabi in gre v pozabo. Dobro delo pa se nikoli ne pozabi, še posebno ne, če se dela z mladimi in ti so hvaležni tudi po smrti, kot temu pravimo in to drži. Zato poizkusimo popeljati mlade na igrišča, da ne bodo prazna in da ne bodo delala tistim, ki so vlagali, vanje svoj trud, težkih src ob moreči misli, da so zastonj garali, saj nihče noče Skupni posnetek nastopajočih v velikem nogometu v medobralnem tekmovanju dar ne znamo svojim malčkom pokazati, kaj smo jim naredili; da so-ti športni objekti prav njihovi, jim tudi ne znamo povedati. Tu ne mislim kriviti samo tistih, ki se prvenstveno ukvarjajo s športom. Vemo, da je gospodarska kriza in je malo denarja, torej le za najnujnejše priredit--ve in ne da se plačevati dragih trenerjev, ki hi učili mladino brcat žogo. Rad bi namreč spomnil nekatere bivše naše nogometaše, kot so bili Joža Golob, potem Sivka, Vodeb, Bokšan, Vr-bajac ter brata Kavka in druge, ki smo jih krajani radi gledali na nogometnem igrišču in bili so priljubljeni kot požrtvovalni in pošteni športniki. Tudi danes bi jih prišli pozdravit, če bi se po-javali na zelenem polju, obkroženi od naj mlajših iz železarskih Štor, katere bi učili veščin in športnega obnašanja, takega kot so ga imeli oni sami za časa aktivnega igranja in hvaležni bi jim bili, kar pa je tudi plačilo. stopiti na njihov s trudom pridobljeni objekt in prirediti razvedrilo, ki . si ga sami več ne. morejo. Razvedrila smo pravza- • prav vsi potrebni; tudi tisti, ki so še aktivni delavci, nimajo kam . iti v prostem času, kajti vsi. šene drenjajo po gostilnah. Za razvedrilo pa v Štorah imamo pogoje, kar spomnimo se'»ki-bic« tekem, ki so jih prirejali prejšnja leta, koliko je bilo smeha pri tem. Po končani tekmi so se navadno krajani združili in ob žlahtni vinski kapljici sp zapeli kakšno domačo pesem, potem p^ se Židane volje razšli na domove. Kaj takšnega bi tudi danes lahko naredili, saj nam v Štorah ne manjka ljudi, manjka nam le volje in organizatorjev, ki bi pripravili in poskrbeli za dobro vzdušje na naših zelenih površinah oz. nogometnem igrišču, ki nam je le za. okras kraja, druge koristi pa od njega nimamo. Janez Tajnikar , SPLOŠNI ALARMNI ZNAKI 1. Nevarnost zračnega, napada; 2. Nevarnost napada z jedrskimi, biološkimi ali kemičnimi sredstvi: 3. Požar (velja tudi v mirti); 4. Naravne nesreče: c sekund KADROVSKE VESTI V mesecu juniju so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe. Novi člani naše delovne organizacije: Godicelj Srečko, KV prodajalec — DS za komercialne posle; Ver-dinek Marjan, NK delavec — valjarna' I; Majstorovič Dojčin, PK žerjavovodja — jeklarna; Žigero-Vič Stjepan, PK žerjavovodja — jeklarna; Knez Milena, NK delavka -— livarna II; Džordžievski Dragan, KV strugar — jeklarna; Mastnak Milena, NK delavka — komunala; Cverlin Zinka, NK delavka — komunala; Maček Vinko, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica. Iz JLA so se vrnili: Mirt Franc, SS strojni tehnik — DS za komercialne posle; Kopin-šek Roman, NK delavec — livarna II; Jevšenak Viljem, SS kemični tehnik — kemijski laboratorij; Fideršek Jože, KV avtomehanik — TT montaža; Gajšek Boško, PK strojni ključavničar — mehanična delavnica; Vrbovšek Alojz, KV rezkalec — mehanična delavnica; Ambrož Slavko, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Smole Ivan, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Mlinarič Ivan, KV strojni ključavničar — valjarna II; Žlof Vladimir, KV jedrar — livarna I; Skoja Martin, KV strojni ključavničar — elektroobrat; Hukič Hilmija, KV livar livarna II; Zajt Franc, KV strugar — valjarna II. Zaradi kršitve delovne obveznosti so odšli: .Marjanovič Ilija, NK delavec — valjarna II; Avdullah Avdullahi, NK delavec — el. plavž; Jambre-šič Branko, NK delavec — livarna II; Zeka Ajet, NK delavec — valjarna I; Sejfijaj Agim, NK delavec — livarna .II;. Lampret Mijo, NK delavec — valjarna I; Volov-šek Ivan, žerjavovodja — valjarna II; Jančič Franc, PK strugar — TT obdelava; Ferizi Džemailj, PK valjar — valjarna II; Merkša Stanislav, NK delavec — livarna II; Žlender Drago, NK delavec — livarna II; Jurkošek Martin, NK delavec — komunala. Z rednim odpovednim rokom so odšli: Cater Branislav, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Vodišek Anton, PK strugar — ob-del. litine; Petek Marjan, NK delavec — valjarna I; Jularič Vinko,-NK delavec — komunala; Gajšek Alojz, KV strugar — TT obdelava; Kolar Franc, NK delavec — livarna II; Maslo Nada, ekonomist — jeklarna. Sporazumno iz podjetja je odšel: Miloševič Slobodan, kmet. tehnik — valjarna I; Na novo življenjsko pot so stopili: Balon Ivan, DS PP livarna II; Zelič Branko, jeklovlek; Mastnak-Milena, GKSG; Mirt Ivan, MO; Marš Branko, el. obrat; Tojnko Miha, TT; Ojsteršek Boris, TT .— MO. Naraščaj v družini so dobili: Djulič Hašim, livarna II; Prevol-šek-Jože, TT — MO; Sivka Martin, KK; Sure Jernej, livarna I; Safran Dušan, valjarna II; Inkret Anton, valjarna II. Vsem iskreno čestitamo!. Upokojeni VERDINEK STANKO, rojen 25. 6. 1922, stanujoč Podgrad 48, p. Šentjur. Prva njegova zaposlilev v železarni je bila leta 1946. Po odsluženju kadrovskega roka se je ponovno zaposlil v našem podjetju kot pleskar v gradbenem oddelku. V istem TOZD je opravljal dela in naloge na različnih delovnih mestih, nazadnje kot opravljanje najzahtevnejšega pleskarskega dela. Invalidsko je bil upokojen 15. 6. 1981. MLAC BRANKO, rojen 16. 6. 1926, stanujoč Kajuhova 9, Celje. V Železarni Store je bil zaposlen preko 30. let. Najprej je opravljal dela in naloge asistenta v livarni II. Leta 1959 je bil premeščen v tehnični oddelek na dela asistenta za peči v livarni. Leta 1961 je o-pravljal dela tehnologa za nodular-no litino. Leta 1977 je prevzel dolžnost raziskovalca v sektorju za kakovost in razvoj. Pred upokojitvijo pa je opravljal dejavnost za razvoj livarske tehnologije. Invalidsko je bil upokojen 15. 6. 1981. STRUBEJ ALOJZ, rojen 18. 4. 1927, stanujoč Paridol 18, p. Dobje. V železarni se je zaposlil leta 1957 kot transportni delavec v jeklar- ni. Leta 1961 je bil premeščen v šamotarno kot delavec adjustaže. Zaradi zmanjšanega obsega dela v samotami je bil premeščen v je-klovlek na dela posluževalca stroja- Invalidsko je bil upokojen 15. 6. 1981. ŠKORC'VINKO, rojen 5. 7. 1922, stanujoč Štore 77. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1951.. Ponovno pa si je pridobil lastnosti delavca leta 1959 kot transportni odpremnik na ekspedi- skladišče kot poslovodja skladišča. Ta dela je opravljal vse do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 30. 6. 1981. KOŠTOMAJ FRANC, rojen 1. 12. 1929, stanujoč Proseniško 16 a, p. Šentjur. V naši delovni organizaciji je bil zaposlen prtsko 31 let. Najprej je delal kot dvigalec pred- proge v valjarni. V istem obratu je opravljal dela na različnih delovnih mestih kot so predstegač, valjar I in valjar grobe in fine proge. Pred upokojitvijo pa je o-pravljal bolj zahtevna valjarska dela. Redno je bil upokojen 30. 6, 1981. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta JERAM ANDREJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in ostalim, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Prisrčna zahvala tudi društvu_ invalidov Štore, godbi na pihala železarne Štore in članu kolektiva Železarne Štore za poslovilni govor. Žalujoča žena in sinova slovenske železarne ljubljana STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.