OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEyELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 17, 1947 Novi grobovi JOSEPHINE ŠVIGEL Danes zjutraj ob 2:15 uri je svojem domu na 5818 Prosser Ave. pionirka Josephine švigel, rojena Macele, st^a 76 let. Pokojnica je bolehala zadnjih 10 let. V Ameri-. J® P^šla pred 40 leti s sedmimi otroci. Pred sedmimi leti je s soprogom praznovala zlato poroko. Bila je članica društva , ca Marije in Carniola Hive St. 493 TM. Tukaj zapušča soproga Franka, starega 83 let, hčer Mrs. Josephine Maček in pet smov: Viktor, Frank, John, ŠTEVILKA (NUMBER) 181 ZDRUŽENI NARODI IMAJO DVE IZBIRI: MIR ALI PA VOJNO Bivši predsednik Z.N. Oswaldo Aranha opozarja delegate na važnost sedanjega zasedanja FLUSHING, N. Y, 16. sept.—Bivši predsednik Oswaldo Aranha iz Brazilije je ob priliki otvoritve zasedanja skupščine Združenih narodov opozoril prisotne delegate, ......... da bo sedanje zasedanje organizacije Z. N. odločilo, da 11 Louis in Rudolph, 17 vnukov bo svet zopet stopil na pot, ki vodi v vojno. , P nuke, ter več sorodni- Aranha je pozval 55 članic or-* ---' kov v stari domovini. Truplo bo „„nizaciie nai zavrženo vsako položeno na mrtvaški oder v f - ^ zavržejo vsako tek popoldne v Grdinov^po:!T!S° T"'" . - _____J ,, 7 ^ Na dnevnem redu imamo •F V., odu, odkoder se v^nogo zadev'* ie rekel "Toda bo vrsil pogreb v ponedeliek F . J / zjutraj v cerkev sv: Vij^^'^^l^ejeosredotocenovvprasanju, nato v družinsko grobnico na! Calvary pokopališče. JOSEPH HOČEVAR Včeraj popoldAe med 2 in 2:30 uro se je sprehajal po cesti blizu svojega doma Joseph Hočevar, star, 81 let, stanujoč na 7806 Donald Ave. Nenado-se je zgrudil in poklicana policijska ambulanca ga je takoj odpeljala v Mt. Sinai bolnišnico, kjer pa je zdravnik mogel le ugotoviti, daje umrl vsled srčne kapi. Doma je bil iz vasi Maskovec, škocjan na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ame-Hko pred 50 leti. Tukaj zapu-sča invalidno ženo Mary, roje-^0 Zavodnik, ki se že dalj časa nahaja v bolniški postelii aomu sina Franka na 1123 ®nega brata v stari d^ovini. štirje sinovi so že preje umrli. Bil je član društva Komemus št. 521 PRC. Pogreb se bo vršil v petek 5 • u o-Qn „v,- • ^ I'cLek Zjutraj ob Tipcra ^ Trdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. vcerkeysv.Vidainnatonapo- kopališče Calvary. I če bo pot, ki si jo bomo izbrali, i vodila v mir ali vojno. I "Na tem zasedanju bo svet I organiziral mir ali pa pospešil I vojno." Marshall bo vodil borbo proti Rusiji Zasedanje skupščine Združenih narodov se je začelo z izgledi za odločno diplomatično vojno med Sovjetsko zvezo in Zedinje-nimi državami. Ameriški državni tajnik George C. Marshall, ki vodi ameriško delegacijo, bo poskušal združiti javno mnenje proti, kot je v poročilu označeno, "ruski taktiki" v okvirju organizacije Združenih narodov. Zedinjene države podpirajo za Senovega predsednika skupščine iavstralsKega zunanjega ministra Herbert V. Evatta, ki je znan kot nasprotnik veta, ki ga imajo v Varnostnem svetu velike sile, in ki se je v preteklosti zoperstavljal ruskim diploma-tičnim potezam v organizaciji Združenih narodov. Sovjetska zveza in dežele vzhodne Evrope pa podpirajo Pucel otvoril župansko kampanjo v znamenju boja proti draginji in Taftu je Za sim- ameriško . Councilman Edward L. Pucel je snoči formalno otvoril svojo župansko kampanjo na shodu v ^lov. nar. domu "a St. Clair ■^ve., na katerem je žel bur-odobravanje navzočih poslušalcev, ko je na-Jovedal boj, draginji in senatorju Taftu, °2nacii bol, ki ^ ostalim v svo- lokalna Pride čas, ko se celega vimo danes ^asu ži- vprSrnTem'k'r" f"" utep-riAi« ' nekateri za izključno vam prav^d^".®" vnraSo • Je tudi lokalno diei (J vprašanje, pa bo- voznin^ mestno vlado, za cene "^^^ni železnici ali pa ti 2g^ ' jih morate plačeva-eno j^jca in mleko, je "Mi vprašanje. Za Rf . plačujemo preveč Vari, ki jih dobivamo ^ je Pucel lotil sena-Ja Tafta in nadaljeval: ki ^ eden izmed tistih, senator Taft on jeTtelP«^ kampanje, kajti lih L ? simbol osta- ^dveh kandidatov, ki stav kampanj: proti meni za župana. "Taft je simbol tiste zločes-te politične brezbrižnosti za ljudsko blagostanje, proti kateremu se borim tukaj v Cleve-landu v tej kampanji in proti kateri se borim tukaj v Cleve-landu že zadnjih 21 let. "Borba, v kateri se nahajamo, ima v resnici samo dve strani. Vi in jaz smo na eni strani, ostala dva kandidata pa stojita na drugi. Med njima ni dosti razlike in gotovo ne med onimi, ki ju finančno podpirajo." Nato je Pucel navzočim povedal, zakaj kandidira. Rekel je: "Jaz hočem biti župan. Ampak ne vsled tega, ker me je nekdo pregovoril, da sem se preselil nazaj v Cleveland. Župan hočem biti, ker sera živel in Cleveland je moje mesto in jaz še vedno živim v Clevelandu. Poznam njegove probleme. Meni je znano, kaj njegovi prebivalci hočejo in potrebujejo. In gledal tudi bom, da bodo dobili, kar zahtevajo." Med govorniki, ki so nastopili predno je govoril Pucel, so bili : Mrs. Frances Steigerwald, George Dracon, Anthony C. Jacobs (član Brotherhood of Railroad Trainmen), Clarence -C. Bond (predsednik CIO političnega odbora v 17 vardi) in neodvisni republikanski council-manski kandidat v 1. vardi Proctor Jones, ki se je izjavil proti Eliotu Nessu, kandidatu 'svoje lastne stranke, ter se izrekel za Puclja. poljskega zunanjega ministra Zygmunt Modzelewskega. Višinski za medsebojno razumevanje in dobro voljo Z angleškim parnikom "Queen Elizabeth" je dospel včeraj tudi sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Višinski. Višinski je izjavil, da bo sedanja skupščina razmotrivala o mnogih problemih, da pa veruje, da se te probleme lahko uspešno reši potom "medsebojnega razumevanja in dobre volje." "Sovjetska delegacija bo storila vse, da se doseže uspešno rešitev teh problemov," je izjavil Višinski. Glavna sovjetska delegata bosta Višinski in Andrej Gromiko. Ob priliki sej, ki se bodo vršile v okvirju zasedanja, se bo ameriški državni tajnik Marshall posluževal nove taktike, ki jo je začrtal njegov stari politični svetov;, " George F. Kennan. Ta "taktika" je naperjena proti Rusiji in njena glavna poteza bo, da se vedno očuva inicijativo. Marshall bo preizkusil uspešnost "nove taktike" Sedanja skupščina bo obenem tudi neka predkonferenca, ki bo pripravila teren za konferenco zunanjih ministrov, ki se jo namerava sklicati za prihodnji november v Londonu. Tu bo Marshall postavil na preiskušnjo to "novo taktiko." Po njegovem mišljenju bo Sovjetska zveza morala spremeniti svojo politiko v Nemčiji, ali pa bodo Zedinjene države uporabile vso svojo energijo, da Anglijo in Francijo pridobijo za izgradnjo zapadne Nemčije v ločeno državo. Baje je Marshall pripravljen delati na to, da pridobi Sovjetsko zvezo za sodelovanje. Toda ako bo naletel na opozicijo sovjetskih delegatov, je pripravljen, da stori vse, kar je mogoče na političnem, diplomatskem in ekonomskem polju brez sodelovanja Rusije. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Anton Vrh na 9401 Kenwood Ave. so se prošlo soboto zglasile vile rojenice in pustile v spomin za lo hčerko, ki je tretji otrok v družini. Dekliško ime matere je bilo Annette Sayatovič. Tako sta zopet postala stari oče in stara mati Mr. in Mrs. Joseph Vrh iz 1312 E. 167 St. ter Mr. Cerne iz Kenwood Ave. Čestitamo! Graduant Danes se bodo vršili gradua-cijski obredi Western Reserve univerze v Severance dvorani in med graduanti bo tudi Frank J. Kosnik, sin Mr. in Mrs. Frank Kosnik iz 603 E. 123 St., ki bo ,prejel red Bachelor of Business ^ Administration. Mr. Kosnik je graduiral iz semenišča sv. Jožefa in St. Ignatius High šole ter je sedaj uposlen pri Willard Storage Battery kot "cost ac-coutant". Čestitamo! AMERIKA JE IZOBČILA GRŠKO VLADO, PRAVI MOSKOVSKI, RADIO LONDON, 17. septembra — Moskovski radio je danes obtožil ameriške predstavnike v Ateni, da so povzročili nedavno krizo vlade v Grčiji, ko so enostavno ukinili staro vlado in sestavili novo. Moskovski radio pravi, da so ameriški ambasador Lincoln MacVeagh, šef ameriške misije v Grčiji Dwight Griswold in posebni poslanik državnega oddelka Loy Hendei'son postopali na način, kateremu ni najti primere niti iz časa angleške dominacije. "Ameriška pomoč Grčiji je imela za posledico, da so se Američani polastili glavnih pozicij v grški ekonomiji," je izjavil radio in pristavil, da vsled tega sledijo nadaljne pošiljke ameriškega orožja za "zatiranje grškega ljudstva." Amerikanci preprečili Jugoslovanom prehod skozi Svobodno ozemlje Trsta Angleži svetujejo Iranu, naj da Rusiji ekonomske koncesije Kitajski komunisti so nenadoma .udarili po Ciangovi armadi PEIPING, 17. septembra—Čete kitajske ljudske (komunistične) armade so nenadoma izvršile predor 90 milj zapadno od glavnega mesta Nankinga. Sama vladna poročila pravijo, da je položaj kritičen, kajti ofenziva se vrši v neposredni bližini glavnega sedeža nacionalistične vlade Čiang Kajšeka. Poročilo pravi, da se komunisti nahajajo v prec&iestju Hofia, ki je oddaljen od Nankinga vsega 90 milj in je najbolj važno mesto province Anwei. Nacionalistične čete so bile takoj poslane kot pojačanje garnizonu v področju Hofia. Ciangove čete se poskušajo zoperstavljati tudi ljudski armadi, ki ogroža mesto Anking. (Anking se nahaja na Rumeni reki in je oddaljen od Nankinga 145 milj). Nacionalistični krogi se bojijo, da bodo komunisti začeli z ofenzivo na železniško progo Nanking-Šangaj in da se bodo izkrcali na drugo obalo reke Jangtze. ■V DETROITSKI DUHOVNIK NAJDEN UBIT DETROIT, 17. septembra svoji sobi v poslopju univerze je bil pretekle noči najden ubit 44 let star duhovnik Joseph Dell. Policijski lieut. George Kimbal je izjavil, da je duhovnik imel na sencih rano in da je v roki držal revolver. Domneva se, da je duhovnik izvršil samomor, kajti Kimball pravi, da so člani fakultete izjavili, da je Dell bil zadnje čase zelo potrt. LONDON, 17. septembra—Di-plomatični opazovalci so včeraj izjavil, da bo Iran moral prej ko slej dati Rusiji neke koncesije in da je boljše, če bodo te koncesije ekonomske kot pa politične. V Londonu smatrajo, da si Iran ne bo mogel dovoliti sovražno stališče napram Rusiji. Komentarji so v zvezi s poročilom, da je angleški poslanec v Iranu svetoval iranski vladi, naj ne prekine daljne diskusije s Sovjetsko zveao, če* bo v parlamentu zavržen sovjetsko-i^anski pe-trolejski sporazum. (Ameriški ambasador v Iranu G^eorge V. Allen, je preteklega četrtka zagotovil iransko vlado, da bo uživala popolno podporo Zedinjenih držav, če se bo zoper-stavila kateri koli "agresivni" zunanji—očitno ruski—zahtevi za pčtrolejske koncesije). V iranskem parlamentu se bodo kmalu začele diskusije glede sporazuma, ki. je bil sklenjen leta 1946. Po tem sporazumu bi Sovjetska zveza dobila 50-letno petrolejsko koncesijo v Iranu in 51 odstotkov delnic za dob^ y-vih 25 let. Diplomatski viri pravijo, da je Anglija pripravljena na ekonomske odstopke, da se tako izogne morebitnemu političnemu ali pa vojaškemu zaokrožanju Irana s strani Sovjetske zveze. Znano je, da je angleški zunanji tajnik Ernest Be vin, potom angleškega ambasadorja Sir J. H. Le Routegel svetoval iranski vladi, naj se ne spušča v proti-sovjetska izzivanja. Raketirska vojska V občini Wickliffe, ki spada v okraj Lake, je včeraj ostra tekma med dvema skupinama raketirjev z igralnimi stroji ali "pinball machines" privedla do rabe sile, ko je bilo z opeko razbito izložbeno okno neke konfekcijske trgovine. Dvajset minut pozneje je policija aretirala tri mlade moške in Canto-na, ki so bili obtoženi zločinskega uničevanja lastnine. Paul Elsich je priznal, da je vrgel opeko v okno prodajalne, katero vodi Theodore Kelley na 29339 Euclid Ave. Njegova tovariša sta bila Frank J. Dou-glast in Roland J. Gibbons. General pravi, da je samo hladnost ameriškega vojaštva preprečila incident, ki bi mogel privesti do vojne TRST, 16. septembra—Po poročilih novinarske agencije "United Press," je sedem hladnokrvnih ameriških vojakov s puškami v roki danes ustavilo 2,000 mož jugoslovanske armade, ki je skušala vdreti v tržaško ozemlje na dan, ko je uradno postalo "svobodno ozemlje." Isto poročilo pravi, da je bil to*----- samo eden izmed dvajsetih inci- Stalin!" Vsepovsod so jih po- 2,280 Japoncev dentov, katere so povzročili Ju- zdravljali Slovenci, ki so jih ob- goslovani in da so ti incidenti' sipali s cvetjem. bili tako resni, da bi mogli dove- j - sti do vojne. V nevihti in Kakor so poroča, so oficirji l jugoslovanskih čet, ki so se ob | DOOlaVi Z&finilo 3. uri zjutraj približali ameriški liniji na novi italijansko-jugo-slovanski meji 17 milj severno od Trsta, rekli: "Mi imamo 2,000 mož za nami in mi bomo izvršili prehod. Da-jamo vam pet minut." Dva! tanka dospela na črto med pogajanji Dva mlada ameriška poročnika sta se začela z Jugoslovani pogajati, rekoč, da morajo dobiti stiko z višjimi oficirji, med tem pa sta dospela dva ameriška tanka in naperila cevi svojih pušk proti Jugoslovanom. Ko se je začelo daniti, se je pojavilo v ziaku 12 britskih bojnih letal in več ameriških opazovalnih letal, nakar so se Jugoslovani umaknili. (Poročilo ameriške agencije pravi, da so se "mrko umaknili"). Imena Amerikancev na pozor-nici, ki jih poročilo označuje za "junake," so sledeča: poročnik William Ochs iz Chatanooge, Tenn., poročnik Lyle Len Len-hart iz Evanstona, 111., Norman Levine iz Brooklyna, N. Y., Joseph Kirby iz Silver Spring, Md., Charles Unold iz Zanesville O ly Edward Jones iz Jolieta, 111., tolmač, in Melvin Celmer iz Chi-caga. Trst formalno oklican svobodno ozemlje" za TOKIO, 17. septembra — Nepopolna poročila ameriške vojaške vlade pravijo, da je v šest prefekturah, ki jih je udarila nevihta in poplave, izginilo 2,280 Japoncev. Poplava, ki se je razširila severno od Tokija, je uničila okrog 100,000 hiš. Zbrisana s površja zemlje sta bili dve mesti srednje velikosti, dočim je poplavljeno večje število vasi, ko je ena največjih rek Japonske, Tone, zlezla iz svojca jeza. Sriiiio v ehi prefekturi je ostalo brez strehe nad glavo 160,000 Japoncev. Na tisoče ' beguncev pa beži iz ostalih ogroženih področij. Tajfun je udaril preteklo noč 30 milj od Tokio. Polegel je na morju, potem ko je povzročil plohe dežja, ki je napolnil mnoge reke. Japonski tisk poroča, da prebivalci Kasukabe z vso naglico dvigajo začasne jeze na dveh rekah, da tako ustavijo poplavo. dvignejo jeze utegne poplava zajeti tudi vzhodni del samega Tokia. Par ur pozneje je britski general Terence Sydney Airey formalno proglasil Trst za svobodno ozemlje in v prvem proglasu kot začasni governer Trsta na- j kem graditi svojo prvo tovarno ANGLIJA GRADI TOVARNO ZA ATOMSKO ENERGIJO LONDON, 17. septembra — Angleška vlada bo začela v krat- Ljudstvo se vznemirja vsled rastočih cen; restavracije črtajo draga mesna jedila Zvezna vlada je včeraj apelirala na žitne borze v Chicagu, Kansas City in Minneapolisu, da odredijo zvišanje naplačil pri špekulaciji z žitom, da se ustavi val dvigajočih cen, katere grozijo ustaviti nakupovanje iz inozemstva in povečati pomanjkanje hrane širom sveta. Takoj za tem so cene na žitnih borzah zdrknile navzdol. V Chicagu pa so se istočasno cene živini dvignile v nove rekordne višine. Dva vagona prvovrstnih volov je bilo prodanih po $35.75 za sto funtov žive teže. Zveza lastnikov restavracij je včeraj poročala, da je mnogo prvorazrednih restavracij bilo prisiljenih drage masne jedi črtati z jedilnih listov, ker je malo ljudi, ki so v stanju plačati zanje. V Bostonu je predsednik narodne zveze kon?u-merjev apeliral, da se kongres takoj skliče k izrednemu zasedanju, ki naj bi takoj ukazal "zamrznjenje" obstoječih cen in podvzel preiskavo, ki naj bi dognala vzroke rastoče draginje. CIO unije širom dežele vodijo protestne akcije in apelirajo na delavstvo, da gredo v boj proti draginji z organiziranjem zadružnih nakupovalnih in kon-zumnih društev. znanil, da bo smrtna kazen zadela vsakogar, ki bi nosil orožje, izvršil napad na zavezniške čete ali pozival k vstaji. Poročilo o incidentu med Jugoslovani in Amerikanci pravi, da so Jugoslovani zahtevali prehod skozi Tr^ na poti v pokrajine južnovzhodno od Trsta, ki je v soglasju z mirovno pogodbo za Italijo postalo jugoslovansko, in da zavezniške oblasti verujejo ,da so Jugoslovani nameravali tamkaj ostati. Pozneje je general Airey ponudil jugoslovanskim četam tovorne avtomobile za prevoz okrog Trsta v kraje južno od mesta, toda poveljnik jugoslovanskih čet, polkovnik Vladimir Lukič, je ponudbo odklonil. Potem so se Jugoslovani podali proti svojemu cilju peš. Severno od Trsta, od meje Svobodnega ozemlja pa do avstrijske meje, je bila nova meja izročena italijanskim četam. Korakale so par sto korakov od pozicij, v katerih so čakali, da zavzamejo mesta nasproti Jugoslovanom onkraj meje. Jugoslovanske čete so skozi vso noč zavzemale pozicije na novi meji, vzklikajoč: "Tito!« za atomsko energijo. V zvezi z načrti je vlada prevzela staro Royal Ordnance tovarno na Škotskem. Prvorojenček Vile rojenice so se v ponedeljek zglasile pri Mr. in Mrs. Nicholas Sayatovic na 1249 E. 61 St. in pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Julia Konjar. Tako so Mr. in Mrs. Jacob Konjar iz E. 61 St. in Mrs. Julia Sayatovic zopet postala stari oče in stari materi. Čestitamo! Na dopustu Na dopust je prišel Pvt. Raymond Hočevar, sin Mr.' in Mrs. Frank Hočevar iz 1644 Lorain Ave. Prišel je z Lyndall Field, Panama City, Fla., ter bo doma ostal do 25. sept. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. Na operaciji V Glenville bolnišnico se je včeraj podala Mrs. Theresa Mi-kich iz 1419 E. 47 St. Podvreči se bo morala danes operaciji, katero upamo, da bo srečno prestala. Prijateljice, jo lahko obiščejo. STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SiJBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: ^o raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta'): For One Year—(Za celo leto) —__ For Half Year—(Za pol leta) ——_ For 3 Months—(Za 3 mesece) -—_ ENAKOPRAVNOST -$%00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) _ For Half Year—(Za pol leta) --- For 3 Months—(Za 3 mesece) ..... . -$8.00 - 4.50 —2.75 ]^r Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto) -—_-_ For Half Year—(Za pol leta) —_—__ -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter Jlpril 26th, 1318 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1870. - ,104 PRIMORSKI SLOVENCI IN NOVA RAZMEJITEV Soglasno z določbaihi mirovne pogodbe za Italijo je končno večji del Julijske Krajine priključen svojemu živemu narodnostnemu telesu—Jugoslaviji. Predvčeršnjim se je izvršila nova razmejitev, odnosno angleške in ameriške okupacijske čete so se umaknile tudi iz zone, ki je začasno bila pod njihovo okupacijo. Obe zoni A in B sta sedaj izginili. Julijska Krajina je definitivno postala del federativne Jugoslavije. Po stoletjih, ki so jih primorski Slovenci in istrski Hrvati prestali pod tujim jarmom, posebno pa po najbolj tragičnih letih italijansko-fašistične okupacije po prvi svetovni vojni, je končno stara pravda dobila vsaj delno zadoščenje. Pravimo delno, ker nikakor ne moremo smatrati za pravično rešitev, sedanjo rešitev, ki je odtrgala od Slovenije Gorico in Trst. Toda vsled sovražnega stališča zapadnih zaveznikov napram novi Jugoslaviji, ki se je porodila na razvalinah stare korumpirane Jugoslavije Aleksandra, Stojadinoviča, Jeftiča, Korošca, Mačeka itd., pomeni tudi sedanja nova razmejitev večjo zmago, kot pa se je pričakovalo. Ni dvoma, da bo končno ta ista stara pravda rešila tudi vprašanje Trsta in Gorice na edino pravičen, na edino mogoč naqin, ki bo v soglasju z željami ljudstva. 2e sedaj se pojajljAjd j^^ni znaki, da načrt, s katerim se je^iz takozvanega "Svobodnega tržaškega ozemlja" nameravalo ustvariti strateško bazo zapadnih sil, nikakor ni mogoč, in da se bodo državljani tega "Svobodnega tržaškega ozemlja" borili proti vsakim poiskusom, da se jih spravi v položaj neke zapadne kolonije. Ko se bodo vroče glave angleških in ameriških strokovnjakov za "problem Trsta" ohladile, bo zopet prevladal zdravi razum. Usoda Trsta je tesno povezana s svojim zaledjem. To je dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, dejstvo stvarno in logično, na podlagi katerega trdo verujemo, da bo prej ali slej tudi Trst priključen temu svojemu zaledju, s katerim tvori nedeljivo enoto. Od kar je vojna končala, je primorsko ljudstvo živelo v stalni napetosti. Želelo je, da bi se čimprej moglo priključiti svojim slovenskim bratom, ki skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi gradijo svojo novo domovino. Italijanski šovinisti, slovenski izdajalci in vojni zločinci, vsa razna fašistična sodrga se je zbirala v Julijski Krajini in vprizarjala nemire in atentate, želeč s terorjem vplivati na slovensko prebivalstvo, da bi jih nahujskala proti novi Jugoslaviji. Toda vse je bilo brez uspeha. Kot v teku zadnjih 25 let, tako so tudi ta leta nove "okupacije" baš primorski Slovenci ohranili svojo visoko slovansko zavest. Predvčerašnjim so tudi tisti Slovenci, ki so se nahajali v anglo-ameriški zoni, imeli zgodovinsko zadoščenje, da v svojih vaseh in mestih pozdravijo ljudsko armado federativne Jugoslavije. • Ameriško časopisje poroča o "nemirih," ki da so izbruhnili v zvezi z umikom angleških in ameriških čet. Potrebno je, da tudi o temu spregovorimo par besed. Znano je, da so posebno zadnje čase ti "nemiri" postali bolj številni! Zanimivo je, da se je incident v Lanišču zgodil ravno ob priliki bližan j a te nove razmejitve, ki so jo italijanski šovinisti označili za "najtežjo uro Italije." V Trstu in Pulju so sovražniki nove Jugoslavije, med katere lahko vključimo tudi imena raznih škofov Margotti-jev in .Santinijev, škofov, ki so skozi celo dobo fašistične okupacije Julijske Krajine, zvesto služili svojim fašističnim gospodarjem, vprizorili demonstracije in žalne parade. Pričeli so pretakati grenke solze nad "kruto usodo," ki je v večjem delu Julijske Krajin definitivno obračunala s fašizmom. Naravnost dramatično je poročilo, ki je bilo priobčeno v ameriškem velebizneškem tisku, glede puljskega škofa Mario Radossia, ki je želel še enkrat oditi v Pulj, da "blagoslovi" poslednjo skupino Italijanov, ki zapuščajo to mesto. Škof Radossio je očitno prepričan, da je njih tragedija v tem, ker je Pulj priključen Jugoslaviji in je zato tem beguncem bil posebno potreben ta "blagoslov." (Za časa fašistične Italije je bežalo pred terorjem na Mirko G. Kuliel, tajnik SANSa; Londonska vlada ni bila za jugoslovanski Trst Sodna obravnava proti profesorju Borisu Furlanu ni samo dokazala, da je bil ves čas bivanja v Ameriki in Londonu in kasneje v Ljubljani plačan agent britanske Obveščevalne službe (Intelligence Service), da je bil konspirator proti sedanjemu režimu Jugoslavije, ki mu je podelil službo dekana juridič-ne fakultete ljubljanske univerze—ampak je tudi pokazala, da je odklonil svojo pomoč za priključitev Trsta in Slovenskega Primorja ter Istre h Jugoslaviji. Izgovarjal se je, da se je posvetil "znanosti," kar bi pomenilo, da ga politika več ne zanima. Kakšnega značaja je bila ta "znanost," je jasno pokazala sodnijska razprava. Prezidij Ljudske skupščine Federativne republike Jugoslavije je njego-govo smrtno obsodbo za veleiz-dajo spremenil na 20 let ječe. Kdor koli je točno zasledoval Furlanovo politično karijero od leta 1941 naprej, ni mogel zgrešiti paralelnosti z britansko zunanjo politiko napram Jugoslaviji. Njegovo rodoljublje je naraščalo in padalo kot barometer v atmosferi angleških imperialističnih tedenc. Dokaz temu so njegovi govori preko londonskega radia, ki so bili objavljeni tudi v naših slovenskih listih v Ameriki. Furlan je bil v taboru jugoslovanskega kraljevskega režima vse do časa, ko sta Amerika in Velika Britanija priznala Tita in AVNOJ za de facto vlado nove Jugoslavije. Dokaz tej trditvi je dejstvo, da je Furlan proti nasvetu njegovih prijateljev v Ameriki takoj odhitel v London, ko je bil povabljen, da sprejme in je sprejel mesto ministra v kraljevi vladi. A istočasno je bil član angleške špijonaže. Pač lepa stvar, britanski špi-jon minister jugoslovanske kraljeve vlade! SANSovemu tajniku je tedaj posebno zamerila gospa Furlan in mu nikoli ni mogla odpustiti "greha," ker je v svoji koloni poročal, da si je parte-denska jugoslova,nska vlada v Londonu, v kateri je bil tudi profesor Furlan, najprej nakazala plačo za celo leto naprej. To je bilo poleti 1943. Obravnava je tudi pokazala in dokazala, da je Furlan zelo pridno prestregal pošto jugoslovanskih kraljevih ministrov (Kreka in Snoja ter morda še drugih), kakor tudi pošto generala Vladimirja Velebita, načelnika prve Titove vojaške misije v Londonu. Furlanu je v teh treh letih popolnoma ušlo iz spomina, kako je mogla ta pošta smukniti v njegove arhive. Morda je bil med temi arhivi tudi prepis pisma od dr. Mihe Kreka, datirano v Londonu 15. novembra 19Jfl, v katerem je izrazil svoje mišljenje glede bodočnosti Trsta. Da je Miha Krek nasprotoval priključenju Trsta h Jugoslaviji, smo lahko čitali v depešah, ki so jih pošiljali^ ameriški časnikarji iz Italije pred pariško mirovno konferenco. Mihec je vedel, da v Jugoslaviji zanj in za njegove sorte ljudi ni več pro- štora, razen pred steno ali pod vešali, vsled tega je računal, da bi del slovenskega ozemlja pod Italijo ali v mednarodnem ozemlju bil izvrstna baza za njegovo bodoče politično delovanje ter za uresničenje njegovih sanj o "Katoliški državi," kamor naj bi spadalo Slovensko Primorje s Irstom vred. To pismo prislanja najlepšo klofuto gospodom okrog Ameriške Domovine, ki so že mnogokrat bleknili, da sta Tito in njegov "komunistični" režim odgovorna, da mirovna konferenca ni prisodila Trsta Jugoslaviji. Miha Krek, vodja slovenske reakcije v inozemstvu in inspiracija vse propagande, ki jo za njega in njegove pristaša vodi omenjeni "dnevnik," pa je že leta 1941 jasno povedal, da mora Trst posta-ti mednarodno 'pristanišče." Poglejmo; kaj je zapisal: "Razumem, da bo glede Trsta borba težavna. Tudi razumem, da bo želo težko napraviti iz Trsta slovensko in jugoslovansko mesto. Dasi bi to prav bilo. Vendar pa je mogoče doseči to, da prepričamo vodilne in odločilne, ljudi (med zavezniki, posebno Roosevelta) o tem, da Trst ne more in ne sme ostati italijansko mesto. Ne iz narodnostnega, ne iz gospodarskega, ne iz strate-gičnih razlogov. Trst je treba od Italije odtrgati in ga napraviti za mednarodno pristanišče za vso srednjo Evropo. Tako bi Trst kot Inka, katero potrebuje srednja Evropa, dobil mednarodno kontrolo, ki bi bila slovenskemu življu dobrohotna." Torej že v novembru 1941, ko je ubegla jugoslovanska vlada komaj prispela iz Kaira v London, je podpredsednik vlade in glavni zastopnik slovenskega naroda v tej vladi dr. Miha Krek zapisal na uradni vladni papir, da naj postane Trst internacip-naliziran. Krek je tedaj načelje-val tudi Slovenski ljudski stranki in je sigurno govoril kot član in zastopnik stranke. Torej če je vodilna slovenska politična stranka tedaj zavzemala stališče, da postane Trst mednaroden, kaj naj bi bilo pričakovati od srbskih in hrvaških zastopnikov v isti vladi? O tem stališču jugoslovanske vlade so gotovo zvedeli tudi vladi Velike Britanija in Amerike in njuno stališče je bilo, da postane Trst mednaroden. Podlago za to stališče je postavil Miha Krek že novembra 1941. Kdo je potem zafučkal Trst? Ali Titova vlada, ki je že na zborovanju v Jajcu leta 1943 proglasila Slovensko Primorje, Trst in Istro za narodno jugoslovansko ozemlje in je za dosego tega cilja povzela naravnost čudežne korake? Ali pa morda stara jugoslovanska garda s Krekom na čelu ,ki je govorila o internacionalizaciji Trsta, ko so Hitlerjeve bombe še vedno padale po jugoslovanskih mestih in vaseh? Furlana je plačala Velika Britanija za njegovo izdajalsko delo. Kdo je plačal Kreka za vse krivice, ki jih Je storil svojemu narodu? tisoče Slovencev in Hrvatov, ki na svojih domovih niso imeli priliko, da bi smeli Boga moliti v svojem lastnem materinskem jeziku. Okrog 75,000 jih je zbežalo v Jugoslavijo, mnogi pa so se izselili v Ameriko. Toda takrat ni bilo ne Radossia in ne Margottia in ne Santina, da bi tem preganjanim "beguncem" podelili tako potreben "blagoslov"!) Za en del primorskih Slovencev ifi istrskih Hrvatov se je predvčerašnjim končala Kalvarija. V skupnosti s svojimi brati bodo pomagali ustvariti noyo in srečno Jugoslavijo. Tisti p9, ki bodo ostali še nadalje izven mej& federativne Jugoslavije, naj bo v "Svobodnem tržaškem ozemlju" ali pa na Goriškem, bodo skupno z ostalimi italijanskimi naprednimi elementi vodili borbo za dokončno iztrebljenje fašizma in za zmago resnične ljudske demokracije, v kateri ne bo umetno ustvarjenih "problemov Trsta," ali pa "problemov Julijske Krajine." ' Sla vnosi dneva SNPJ nepričakovano dobro uspela Cleveland, O. — Ne vem, kje bi pričel. Torej dolgo pričakovana slavnost gl. dneva SNPJ, katero se je vršila v Clevelan-du 20., 30., 31. avgusta in 1. septembra, je res nepričakovano dobro uspela, naj so bili priredbe v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., ali pa piknik na izletniški farmi SNPJ, kateri se je vršil 1, septembra. Največji uspeh smo imeli s piknikom, kajti zbralo se je skupaj tisoče in tisoče posetnikov z vseh strani in krajev Amerike. To so bili člani in članice SNPJ in tudi drugi ljudje. To je bila množica veselih in ko-rajžnih ljudi, ki so se v krogu svojih sorodnikov, sošolcev, prijateljev in znancev veselo zabavali. Kdor je imel čas in priliko s hribčka opazovati to veselo in ogromno množico, se je moral diviti ob pogledu na vse to. Pisec teh vrstic se je pripeljal na izletniško farmo s svojim dobrim prijateljem Johnom Zamanom ob pol dveh popoldne. Takoj sem ae prijavil za odmerjeno mi delo, in sicer pri starosti oz. načelniku prodaje trošnih listkov Ludviku Med-vešku. On mi je takoj nakazal za $50 teh listkov s pripomba, da si naj zberem svoj prostor in pridno prodajam, ko pa jih prodam, naj pridem zopet po nje. In res se je tako vršilo do pozne teme, to je še po osmih zvečer. Ako me ne bi bila nado-inestila vsaj za pol ure moja žena Cilka, ne bi imel časa niti Za prigrizek. Dasiravno sem bil tako zelo zaposlen z mojimi številnimi prijatelji vred, nisem bil radi tega nič hud in ne jezen, ampak prav nasprotno, bil sem zelo vesel in zadovoljen. Moji možgani so tako hitro in sigurno delovali, da vziic veliki prodaji, ni bilo nobene pomote. Reči moram, da sem na tej veliki priredbi napravil rekord v prodaji trošnih listkov. Toda ne smem pozabiti, da je bilo na tem pikniku še več drugih prodajalcev in prodajalk teh trošnih listkov, in vsi so bili zelo pridni. Najbolj pa mi je bila za petami sestra Mary Somrak. Če bi se kaj obotavljal, pa bi me prekosila. Zanjo pa je bil tajnik našega društva 147 Leo. Poljšak,' kateri je bil tudi pomočnik našega gazde Ludvika Medveška. Srečni smo bili, da smo imeli Ludvika na tako odgovornem mestu, ki ga je tako točno in pravilno izvršil. Zelo pridna je bila tudi moja pomočnica, s katero sva imela v oskrbi zunanjo gostilno, ki se je imenovala "pri figa birtu". Članica društva štev. 5 Amalija Slabe je prodajala listke stoječa, kar je bilo v taki veliki gneči zelo mučno, toda z njeno pridnostjo je naredila zelo dobro kupčijo. Želim se zahvaliti vsem mojim odjemalcem, ki so kupovali trošne listke samo pri meni. Moji številni prijatelji in znanci mi naj oproste, ker nisem imel več časa, da bi kaj po-kramljal z njimi. (Prihodnjič bom opisal razne prijatelje in zunanje goste, s katerimi sem se srečal na proslavi dneva SNPJ). Kaj pa drugi naši pridni delavci in delavke? Ne mislite, da gmo bili pridni samo prodajalci trošnih listkov. Ne, dvakrat ne! Mnogi drugi so bili še bolj pridni, kajti imeli so še težje in skrbi polno delo. Najprvo naj omenim vseh pet naših cleve-landskih glavnih odbornikov. Ti so: Rudy Lisch, Louis Ka-ferle, Joseph Fifolt, Matt Pe-trovich, John Krebel, Frank Ipavec in Camilus Zarnik. Nobeden izmed njih ni pasel lenobe. Kaj šef Delali so kot čebele, kajti bili so načelniki raznih odborov. Gre jim vse priznanje! Take glavne odbornike želimo in hočemo imeti! Oglaše- vali so v obeh jezikih, delali, vodili in skrbeli. Poleg glavnih 'odbornikov pa je bilo še veliko drugih članov in članic, ki so vestno vršili svoje delo. Vseh ne morem imenovati, omeniti pa moram dobro, pridno in vestno tajnico naše federacije, sestro Josephine Tratnik. Ona je imela največ skrbi in dela na! svojih ramah. Blagajničarka federacije Julija Žerovnik pa je imela v oskrbi kuhinjo. Tydi vse njene pomočnice so bile zelo pridne in točne. Federacijski zapisnikar Carl Samanich je tudi veliko delal na pikniku, kakor tudi na drugih priredbah v Slovenskem narodnem domu, pri tem pa mu je pomagala njegova soproga. Veliko skrbi in dela je imela na glavi tudi načelnica stanovanjskega odbora sestra Ančka Opeka. Poleg skrbi za stanovanja, se je tudi veliko trudila na priredbah in pikniku. Pri njej so se vedno oglašali vsi oni, ki še niso imeli stanovanj. Dalje je moja dolžnost, da omenim v splošnem vse točaje, katerih je bilo cela armada. Mnogi izmed njih, so točili dva ali pa tri dni skupaj. In, prijatelji, to niso mačkine solze! Zelo veliko je delal tudi več dni Frank Završnik, član društva št. 53 SNPJ. Pridno je vozil skupaj pijačo in drugo, poleg tega pa še delal za baro. Videl sem pridno delati tudi predsednika izletniške farme Blaža Novaka, Johna šorca, dalje sestri C" kup, Muley, Josephine Zakrajšek in njeno mamo Mrs. Meznarsich, Josephine Močnik, Viktorijo Poljšak in mnogo drugih. Kakor sem že omenil, vseh imen ne morem omeniti, kajti jih' je mnogo, torej mi oprostite. Toliko ljudi napojiti in nasititi, ni lahko, ampak je treba veliko dela in priprav. Vse se je završilo v najlepšem redu. To naj bo v zgled tistim prisotnim klerikalcem, ki nas hočejo prikazati za komuniste in ne vem še vse kaj. Anton Jankovich. ŠKRAT Ali že veste ... da je človek med 30. in 40. življenskim letom na višku svojih telesnih sposobnosti in da po tej dobi začnejo padati telesna moč, gibčnost mišičevja, trdnost kosti in elastičnost hrustanca? — da je mogoče opaziti te znake nazadovanja najprej na pri-lagoditveni možnosti očesa in sicer s tem, da izgubi očesna leča svojo elastičnost in da ne more nič več razločno spoznavati blizu ležeče najmanjše slike? — da se pokažejo po nastopu tega znamenja tudi na ostalih človeških organih znaki potrošnje (izrabe) kakor n. pr. guba-nčenje kože, izpadanje las, naraščajoča okornost udov, otrde-lost mišičevja itd.? —^ da se zmanjša zaradi teh iz-prememb tudi moč pljuč, kar se najjasnejše pokaže pri merjenju vsebine pljuč na spirome-tru? — da postaneta tudi moč srca zaradi otrdclosti žil odvodnic in s tem v zvezi tudi krvni obtok v splošnem precej slabe j-ša? — da je mogoče opazovati okrog 40. leta starosti posebno često pj-etrganja mišic in sicer pri nenadnih močnih naporih (n. pr. tek na kratke proge) ? — da se zmanjšuje gibalna sposobnost udov, zlasti nog, ki so sploh najbolj podvržene obrabi in sicer zaradi obrabe hrustanca in nagubančenja sklepnih vezi ter glavic? — da nastopi zaradi zmanjšane gibalne sposobnosti nagnjenje k debelenju m maščobnim plastem, kar tvori spet nepotrebno preobremenitev krvnega obtoka in udov in zaradi tega po- oblačilo za drugi svet Župnik Polikarp na Rebru je Marijinim družbenkam govoril o zadnji uri in jim polagal na srce. Kadar se boste odpravljale na drugi svet, si pripravite dostojno oblačilo, v katerem boste stopile pred nebeškega očeta. Katere ste grešnice, si oblecite črna oblačila! One pa, ki imate čisto vest, oblecite belo obleko nedolžnosti." Kmalu po tem dogodku je nevarno zbolela članica Marijine družbe Genovefa in se začela, vdana v voljo božjo, pripravljati za nebesa. Poklicala je tudi župnika Polikarpa. "Ah, gospod župnik," se je razodela Genovefa, "ko bom umrla, naj me oblečejo v belo oblačilo." "To me prav veseli," jo je tolažil župnik, "da si bila vedno poštena." "Vendar," je sramežljivo popravljala Genovefa, "sem in tja naj po belem oblačilu le priši- jejo po kakšen črn trak ..." * Prodana svinja Kmetica je prodala mesarju svinjo pod pogojem, da bo mož, k5 se bo vrnil domov, tudi zadovoljen s kupčijo. No, in ko se je mož vrnil do-mov, je odobril kupčijo, vzel pero ter takoj pisal mesarju: "Nej vejo, da mi je prodaja. moje žene prov všeč. Nej kar pridejo po svinjo!" # Pogojno Gospod: "Ali je g6spodar doma?" Služkinja: "Je in ni." Gospod: "Kaj se to pravi?" Služkinja: " No, za prijatelje je moj gospodar doma, za upnike pa ne .. . " spešuje staranje teh telesnih delov? — da se v zvezi s temi pojavi povišuje zlasti pri ženskah, ki morajo mnogo stati in ki so večkrat rodile, nagnjenje h krč-nim žilam in k povešenju posameznih organov in sicer zaradi naraščajoče oslabelosti tkiva in da se pojavljajo često tudi vnetja žil? — da pa dejstvo o nazadujoči tvornosti in sposobnosti že zda-leka ni vzrok za to, da bi telo prepustili samemu sebi, nego vse bolj nekakšen poziv in vzpodbuda, da naj telo s posebno pažnjo negujemo in ga vadimo? — da naj bo način vežbanja telesa pri človeku starejših let povsem drugačen kakor pa oni, ki je v rabi pri mladostnikih (prednost je treba dajati tez-nim in spretnostnim vajam, opuščati je treba prenapenjanje pljuč in srca in to morda v svr-ho s soli doseženih in priborje-nih prvenstvih storitev, varovati je treba one telesne dele in organe, ki sta jih poklic in starost posebno poškodovala?) in da je" človek, ki se bavi s telesnimi vajami, onkraj 40. življenskega let^ skoro še bolj potreben sportno-zdravstvene nege kakor pa mladostni športnik, tudi če je bil" v svoji mladosti dober športnik? Eveleth, Minn. — Dne 9. septembra se je smrtno ponesrečil v rudniku John Koritnik, staf 52 let, član SNPJ in doma vasi Poženk pri Cerkljah Gorenjskem, po domače Žum-rov. Padel je 92 čevljev v gl°' bočino in bil je na mestu i#*"' tev. Tukaj zapušča ženo in dve hčeri, v starem kraju pa mater» tri brate in tri sestre. 17. septembra 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Razprava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani proti voliunsl(i si(upini: Nagode, Snoj, Furlan Dragoljub Jovanovič je sodeloval z Nagodeiom Tožilec: "Konkretizirajmo še eno vprašanje: Vi ste govorili z Jovanovicem. Zakaj vse se je Jovanovič ob tej priliki interesi-ral?" Obtoženec: "Jovanovič se je interesiral za politični položaj v Sloveniji ,potem za delo slovenske emigracije." Tožilec: "Katere emigracije'" Obtoženec: "Slovenske emigracije, predvsem pa se je zanimal za to, kaj dela Krek." Tožilec: "Ali se je zanimal samo za emigracijo iz leta 1941 ali pa se je za ubleci leta 1947 ?" Obtoženec: "Jaz sem mu povedal vse, kar sem o tem vedel " Tožilec: "Ali vas je on o'tem vprašal ?" Obtoženec: "Da, on me ie vprašal." •' Tožilec: Ali se je zanimal za stanje na meji?" Obtoženec: "Da, zanimal se ie za to." Tožilec: "Je vedel za prehajanje oboroženih band?" Obtoženec: "Da." Tožilec: "Kaj mislite, zakaj se je zanimal za stanje med ubežniki v Avstriji?" Obtoženec: "Zanimalo ga je politično razpoloženje." Tožilec: "Ali je kaj govoril o Odnosu Kreka do Slovenije?" Obtoženec: "Izpraševal je, kaj Krek dela." J® vedel, da je obsojen sodiščem govorillT^^' ° nisva vedeTzrto"'^^^ niishte, ali je on CS": "Gotovo j« hi, m. daliSr^" niste še na- Hnhn stikov z Drago- r^bmayovwiovicem?" Obtoženec: "Zato, ker sem po-tciti S6l V Z&grsb " Snoj je obtož. Sirca napotil k Janči Koviču Tožilec: "H komu?" ^.OMoženec: "K Tomu Jančiko- ™ j« napotil k omu Jancikoviču?" Obtoženec: "K Tomu Janči- icu me je napotil Snoj." ^ozilec: "še kdo?" Obtoženec: "Ne." kdo vzdrževal zvezo z Jovanovicem?" sem Jovanoviču sljsai kasneje od Snoja." Vedn^\^^' Snoj pripo- vedoval o tem?" Obtoženec: "Da." Rovo^-!^^' "Kolikokrat vam je G^^*dotehd:van&?" TožileV'"v Beograda." menih T ' J® govoril o na- nj r^anoviča?" ozenec: "Da " Tožilec. "csi. dali?" to komu pove- Obtoženec:..D_,, tožilec- ojf 7^' 'i?" ® Se komu poveda- Obtoženec; "r. , Tožilec: "t •' konzulu." ie Snoj poroča^!? ° tem, kar ^anoviča nnr. v Ponosu do Jo-skupine in^jl sestanku tuje države t"" otoženec: "Da." ^°žilec: "<5f„ RogfiQ jg Vi smatrali od- da s tem skupina smatrala, "^^nčikov" zveze s Tomo povezavo z Oht . Jovanovicem?" nači)) j® na vsak greb." nioja pota v Za- Tozilec: "Vas je on poslal?" UDtozenec: "Da." kuriT?"^'^' njegov valec/°^"^ Njegov posredo- Snoj je vedel za zveze Nagodelove skupine , z inozemstvom Tožilec: "Je Snoj vedel za delo vaše skupine?" Obtoženec: "Da." Tožilec: "Za vaše zveze s članom predstavništva tuje države?" Obtoženec: "Da." Tožilec: "Kaj je Snoj vedel v zvezi z vašimi zvezami v inozemstvu?" Obtoženec: "V kolikor je on bil poučen, oziroma, kaj je vedel, ne vem. Povedal sem mu, da sem izročil odgovor na koroški koncept." Tožilec: "Počasi! Vi ste dobili iz Koroške koncept. Kakšen koncept?" Obtoženec: "Koncept ustave za Jugoslavijo, ki naj bi se uveljavil. On je rekel, kaj je treba predvsem ugotoviti, na kakšen temelj naj bi se ustava postavila, drugič pa, da je treba potem izdelati nov načrt ustave ,ki bi imel kakšen smisel." Tožilec: "Ste vi uničili ta koncept?',' Obtoženec: "Ne." Tožilec: "Pač pa ste ga ..." Obtoženec: "Sem ga izročil Snoju." Tožilec : "Neizpremenjene-ga?" Obtoženec: "Da , neizpreme-njenega." Tožilec: "Od kod izvira ta koncept?" Obtoženec: "Povedal sem mu." Tožilec: "Kako je Snoj sprejel to?" Obtoženec: "On je to vzel in spravil." ^ožilec: "Kaj je rekel? V zaslišanju ste izjavili, da je Snoj obljubil pregledati ta koncept." Obtoženec: "Da, rekel je, da bo kasneje stavil svoje pripombe." Tožilec: "In bo koncept vrnil?" Obtoženec: "Da." Tožilec: "Ste potem kdaj iskali ta koncept?" Obtoženec: "Vprašal sem ga, če ga lahko dobihi nazaj, pa je rekel, da bo že vrnil." Tožilec: "Kaj je Snoj vedel o delovanju vaše organizacije v Ljubljani ? Je vedel, da je to tajna organizacija? Je vedel, da je delala .konspirativno ?" Obtoženec: "To je vedel." Tožilec: "Kolikokrat ste bili vi. Sire, Kavčnik in Nagode pri Snoju?" Obtoženec: "Leta 1945 se spomnim, da sem bil enkrat sam s Kavčnikom, drugič smo bili s Kavčnikom in Nagodetom, kasneje pa šem sam večkrat zahajal k Snoju, tako na vsakih 14 dni ali tri tedne." Tožilec: "Kje ste se s Snojem razgovarjali ?" Obtoženec: "Na njegovem domu." Tožilec; "Na njegovem domu, kje pa še?" Obtoženec: "Leta 1945 v njegovem uradu." Tožilec: "Ali vam je Snoj dajal kakšne direktive?" , Obtoženec: "Snoj mi je dal direktive takrat, ko sem šel v Zagreb, in mi je naročil, za kaj naj se zanimam." Tožilec: "Ali ste vi o tem, kar je Snoj pripovedoval iz Beograda in pa iz razgovorov, odnosno iz tega, kar ste zvedeli v Zagrebu, komu kaj pripovedovali?" Obtoženec: "Konzulu sem nekajkrat omenil Jovanovičeve govore v skupščini." Tožilec: "Ste mu poročali o poteku volitev?" Obtoženec: "Da, sem pripovedoval." Tožilec: "Kaj pa ste govorili o poteku volitev?" Obtoženec: "Da so se mi zdele nepravilne." Tožilec: "Za koga bi šlo to poročilo?" Obtoženec: "Za predstavnika ameriškega Rdečega križa Hopt-nerja." Tožilec: "Kdo vam je povedal, da je bilo to poročilo namenjeno zanj?" Obtoženec: "Furlan sam." Tožilec: "Zakaj pa je rekel Furlan, da hoče imeti Hoptner od njega poročilo?" Obtoženec: "V študijske na- Tožilec: "Zakaj so se vam zdele napravilne?" Obtoženec: "Zato, ker opozicija ni bila udeležena." Tožilec: "Zakaj ni bila udeležena?" Obtoženec: "Zato ,ker ni postavila liste." Tožilec: "Zakaj pa ni postavi- mene ,da hoče napisati neko la liste? Ali je imela možnost knjigo o Jugoslaviji." postaviti listo?" j Tožilec: "Hoptner hoče napi- Obtoženec:' "To možnost je I sati knjigo o Jugoslaviji, to se imela." Tožilec: "Zakaj ste ilegalno delovali? Vi se sklicujete na legalno opozicijo, zakaj ste ilegalno delovali, zakaj niste postavili svoje liste?" Obtoženec: "Zato, ker smo smatrali ,da je to nemogoče." Tožilec: "Zakaj je nemogo- če 9" Obtoženec: (Molči). Furlan je v poročilu predstavniku ameriškega Rdečega križa klevetal osvobodilno borbo narodov Tožilec: "Povejte nekaj o od-nošajih med vami in Furlanom." Obtoženec: "Odnosi med mano in Furlanom so bili najprej odnosi čisto univerzitetnega značaja, potem naju je oba zanimala politika in pa srečala sva se večkrat na ^angleškem konzulatu." Tožilec: "Ali ste vi Furlanu kdaj govorili o delovanju Nago-detove skupine?" Obtoženec: "Ne vem, če sem o tem pripovedoval. Tožilec: "Ali ste imeli vtis, da Furlan ve, da obstoja neka skupina, katere član ste vi?" Obtoženec: "Vedel sem, da je Hribar šel k Furlanu, da sta govorila o konzulu in da ga je Furlan konzulu predstavil." Tožilec: "Ali lahko vi svojo trditev vzdržujete proti Furlanu?" Obtoženec: "To stvar vem od Hribarja." Tožilec: J'Zakaj je ravno Furlan povezal Hribarja, tega ne veste ?" Obtoženec: "Ne." Tožilec: "Kakšen je bil odnos Furlana do dela vaše skupine, kako se je spfbh kazal Furlan?" Obtoženec: "O tem ne morem govoriti, ker z njim o tem nisem govoril." Tožilec: "V vseh vaših stikih, ali je Furlan agitiral za petletni plan?" Obtoženec: "Ne, on je bil precej kritično razpoložen." Tožilec: "Dd česa?" pravi knjigo, ki bi bila razmnožena ne samo po Ameriki, marveč po vsem svetu, ki bi jo ljudje brali. Drži to?" Obtoženec: "Da. To je Hoptner sam rekel pred menoj." Tožilec: "Ali je to Furlan vedel?" Obtoženec: "Da." Tožilec:. "Koliko je bilo teh vprašanj ?" Obtoženec: "Po mojem mnenju deset, dvanajst. Nanašala so se na zgodovino Osvobodilne fronte." Tožilec: "Kakšno bi bilo po vašem mnenju to poročilo?" Obtoženec: "Na vsak način prenapeto." Tožilec: "Prenapeto? Kakšno je bilo opisovanje narodfio-osvo-bodilne borbe? Resničnp?" Obtoženec: "Ne, nasprotno." Tožilec: "Kako nasprotno? Močno nasprotno?" Obtoženec: "V tem primeru sovražno." Tožilec: "Kaj je Furlan izjavil o tem poročilu?" Obtoženec: "To jporočilo sva midva skupno čitala." Tožilec: "Ali je odobraval to poročilo?" Obtoženec: "Ni se izrazil nasprotnega?" Tožilec: "Kdo je pa pisal pripombe na tem poročilu?" Oztoženec: "Napisane so z mojo roko." Tožilec: "Ali je Furlan tudi drugim dal pisati poročila " Obtoženec: "Ker je bilo govora o več poročilih, verjetno je." Predsednik: "Kakšno je bilo Furlanovo mnenje in naziranje z ozirom na Nagodetovo skupino? Ali je imel avtoritativen vpliv?" Obtoženec: "V Nagodetovi skupini fee je Furlanovo mnenje smatralo za važno in^ vplivno." Predsednik: "Ali ste povedali Furlanu, da ste prejeli po kurirju nek načrt ustave?" Obtoženec: "Do oblasti." Tožilec: "Ali je bil do česa tudi sovražno razpoložen?" Obtoženec: "Sovražno, to besedo je zelo težko uporabiti." Tožilec: "Zakaj?" Obtožeenc: "Zato, ker je precej težka." Tožilec: "Težka, zato jo tudi postavljam. Kako je gledal Furlan na ljudsko oblast, kako je gledal na naše organe ljudske oblasti, kako je gledal na gospodarski razvoj, kako je ocenjeval petletni plan, kako je gledal na vse te stvari?" Obtoženec: "Negativno." Tožilec: "Iz česa vi to sklepate?" Obtoženec: "Iz pripomb ,ki jih I je izrekel med razgovori." | Tožilec: "Ali se vi spominjate, j da je imel Furlan nalogo, pisati j neko poročilo v inozemstvo ? Se ^ spomnite, da je Furlan prevzel od nekoga iz inozemstva nalogo, da bo napisal zanj poročilo?" Obtoženec: "Da, to se spominjam." Obtoženec: "Jaz sem rekel Furlanu, da sem videl nek načrt ustave." Predsednik: "V preiskavi ste povedali, da ste videli načrt, ki deli Jugoslavijo v Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo in ki je prišel po kurirju." Obtoženec: "To izvira iz emigracije." (Dalje prihodnjič) ju in v Ameriki 27 let. Bila je članica SNPJ in gospodinjskega kluba. Tukaj zapušča moža in dve hčeri, v stari domovini pa eno sestro. Razno FLEET HARDWARE F. C. BROWN, lastnik 5324 Fleet Ave., DI 2089 Imamo popolno zalogo železnlne in moniersklh poirebičin Popravimo vsakovrstne električne predmete po zmerni ceni. , STENOGRAFKA izurjena za splošno delo v pisarni; urad je srednje velikosti. Tedenska plača. Vprašajte za M. Sipe. 11730 HARVARD AVE. IŠČE SE SLOVENKA Delo dobi ženska ali starejše dekle, ki bi opravljala lahka hišna dela. Poleg lepega etanovanja bi dobila tudi dobro plačo. Naslov se poizve v uradu tega lista. KLERKINJA za splošno dela v pisarni. 5 dni tedensko; dobre delovne razmere in dobra plača. Zglasite se med 9. zj. in 5. pop. SINGER SEWING MACHINE CO. Soba 310 — 850 Euclid POMETAČ-TEŽAK zanesljiv in stalen delavec za splošno delo v tovarni. LEIDEN CABINET CO. 1375 E. 55 St. STREŽAJKE izurjene; tedenska plača, obedi in uniforme. ALICE & DALLAS RESTAURANT 2812 Lorain Ave. VDOVEC-SLOVENEC ki je že dolgo let uposlen pri N.Y.C. želi dobiti v najem 2 ali 3 sobe s kuhinjo. Pokličite po 4. uri popoldne, IV 7215. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo ]amčeno KUHARICA (2nd) pri sendvičih in salads. Mora biti urna. Dobre ure, prosta ob večerih, nedeljah in praznikih. Tedenska plača. , CENTER GRILL E. 21st & Payne Ave. Mr. Nelson, CH 0129 OPERATORICE STROJEV krojačnica; fina trgovina; delo v oddelku moških hlač. Morajo biti izurjene delavke. Najboljša plača in izvrstne delovne razmere. MR. COE B. R. BAKER CO. Euclid E. 9th St. HIŠNA OPRAVILA splošna; navadna kuha in za ostati preko noči, Prijazno ravnanje. Priporočila. LO 4477 Sveže na drevju zrele BRESKVE $2.75 bušel ZELO VELIKE IN LEPE LODI MANDEL 15702 Waterloo Rd. KE 0034 "Sveže iz našega sadovnjaka' DEKLE ALI ŽENSKA nad 21 let starosti dobi delo kot strežajka v konfekcijski trgovini in restavraciji. 732 EAST 140th STREET Liberty 9878 Avti naprodaj FORD TRACTOR 1941 MODEL 19 T 2 speed axle—5. kolo. OLYMPIC HI-SPEED CORP. KE 2727 Posluga COSMETIC STUDIOS Eden v Lakewoodu, eden na Euclid in E. 105 St. Izvrstna prilika za izurjeno osebo. Ekskluzivni biz-nes. Se vas izuri. AC 1537 čez dan BO 1033 zvečer MRS. PAXTON AVTNE VZMETI popolnoma popravimo in preuredimo na avtih vseh izdelkov in tru-kov. $5.50 in več-.Mufflerje in cevi zadaj avta vzpostavimo ko čakate INTERNATIONAL SPRING SERVICE 2678 E. 55 SI., HE 9070 Strabane, Pa. — Dne 7. sept. je v kanonsburški bolnišnici umrla Mary Seničar, stara 49 let, doma iz Brežic pri Presar- CLEVELAND FOOD AND HOME Dnevno od 1. ^ A # do 11. zv. $7.500 V NAGRADAH! Public Hali VSTOPNINA 50c 18. do 26. sept. RAZVEN OB NEDELJAH IZDELOVALCI POHIŠTVA ZA DRUŽABNO SOBO "ARISTOCRAT" izdelka TURAK & CO. Pohištvo nanovo tapetiramo; prodajamo električne predmete, prenovimo in predelamo pohištvo za spalnice in obednice. Vse delo je jamčeno. Vzorce pokažemo na vašemu domu ali v naši prodajalni. Prosti proračuni in na lahka odpla čila. 11210 LORAIN AVE. OR 8870 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE, ENdicott 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 PRENOVIMO—POPRAVIMO F O R N E Z E Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo aH paro. Resetting $15—čiščenje $5; ptemenjamo sta re na olje. Thermostat. Chester Hea+mg Co. 1193 Addison Rd.—EN 0487 Govorimo slovensko ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do National Heating Co Postrežba širom mesta FA 6516 Dela za ženske LAHKA HIŠNA DELA Zaposlena je perica in ženska za težko snaženje; lastna soba in kopalnica. Na Fairmount poulični liniji. $25-$30 tedensko. FA 6149 STREŽAJKA za counter delo; nič ob nedeljah; tedenska plača, uniforme, napitnina. KING COLE KITCHEN 700 Superior — Pr 9297 MR. LAWSON STREŽAJKE stalno delo. Dobra plača. BARLENE'S DRIVE-IN 21090 Center Ridge Rd. Rocky River. Ohio ED 9725 HIŠNA Za splošna hišna opravila; ob večerih če želi. Zahteva se priporočila o značaju. Dobra plača. DA 0939 Razno čE IŠČETE DOM Mi imamo veliko izbero trailer-jev za domove, nove in rabljene v mestu; $500 do $7,000; lahki pogoji; nekateri z straniščem in "shower." Nudimo našim odjemalcem prostor za trailer. če iščete dober nakup OBIŠČITE ROAMER TRAILER MART CL 5005-9-9 zv—3535 W. 140 St. VETERAN Z ŽENO IN 2V2 LETA STARIM SINČKOM, ki sedaj morajo živeti narazen, nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami. Bom sam papiral in uredil. V Clevelandu ali okolici 15 milj. CH 0659 med 7 in 8. PR 6722 Dela za ženske ženske za pomočnice v pekariji Izurjene. Od 10. zj. naprej. Plača od ure. ROYAL PIE CO. 4749 Hough Ave. HE 1614 FUR FINISHERS Potrebna je izkušnja; plača od ure in prijetne delovne razmere. Stalno. Izvrstna prilika za delovno osebo. F. Z. CIKRA INC. 1242 EUCLID AVE. SNAŽILKE in kuharica za delni čas. Lahko delo, dobre delovne razmere. Obedi in tedenska plača. Zglasite se oseb- no. MRS. PEEPELS 3826 Euclid Are. ŽENSKA ZA DELO pri "steam" mizi in "pantry." Tedenska plača, obedi in uniforme. Vprašajte za Mrs. Michaels. FRED HARVEY RESTAURANT Union Terminal POTREBUJEMO ŽENSKE 18 do 40 let starosti samske ali poročene ZA "BENCH ASSEMBLY" IN OPERATORICE STROJEV Delo od 7. zj. do 3.30 pop. ter za nočni šift od 10. zv. do 6. ure zj. 45 ur tedensko. KIRKWOOD COMMUTATOR COMPANY 1345 Carnegie Ave. — MA 0505 PODNEVNO DELO Prodajanje sladoleda 5 ali 6 dni na teden. Damo uniforme. Plača od ure. TUDJ VEČERNE DELAVKE za delni čas—3 ali 4 večere (nič ob koncu tedna). Vprašajte za poslovodjo po 5. uri zvečer. Franklin Ice Cream LEE AT MEADOWBROOK Čisto nov G. E. Cooler za pivo, ki drži 32 zabojev, se proda, še ni bil rabljen. Stal je $795, proda se za $575. Proda se tudi "rebuilt cash register" za $65. 732 E. 140 SI., LI 9878 I GOSTILNA z D-2, D-3, D3A licenci in zidan apt. s 8 stanovanji in 2 trgovini, velika komercijalna garaža in gostilna, vključivši zalogo in opremo se proda. Ekskluzivno. MRS. CHERDRON _ Realtor PO 0260 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6018 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV mlade in stare; dobra plača od ure, počitnice s plačo; bolniška in zdravniška podpora, plačane počitnice, dobre razmere. Vanity Silk Underwear Co. 208 St. Clair W., CH 7221 STREŽAJKE Izkušnja ni potrebna; podnevi ali zvečer; dobra plača, obedi in uniforme. Prilika za napredovanje. WHITE TOWER 1801 Euclid Ave. Delavke za pekarijo 18 do 25 let starosti V ODDELKU ZA ZAVIJANJE KEKOV Stalno delo za dobre, stanovitne delavke. Unijska plača na uro. WARD BAKING CO. 4801 Chester Ave. OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV NA DEŠKI OBLEKI Izurjene ali začetnice. Izvrstne delovne razmere. Visoka plača od komada. Jamčena minimalna plača. Kaynee Co. Broadway in Aetna Rd. •»(SXSXsXSXsXsXSXsXSXS^^ The Halle Bros. IMA PRILIKO ZA PRODAJALKE. ki so izvežbane v prodajanju zaves in klobukov ter za razne druge oddelke. Tudi nekaj služb v pisarni je na razpolago. 1228 Euclid Ave. 8. nadst. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST A. AVDEJENKO LJUBIM Poslovenil: D. RAVLJEN (Nadaljevanje ) 29. poglavje Na kvadratni mizici niha voda v nepolni steklenici. Z gornje police mlahavo visi rokav suknjiča Petke Mokrušina. Borisovo suhljato telo se ziblje v ^ vagonu kakor nihalo. Naslonil 1 se je ob steno in bere knjigo, j držeč jo blizu oči. Roke se mu Ijtresejo in glava mu polzi s ste-»ne, ki se prav tako trese. Do-"fcela raztresen pogleda skozi ok-fno in se spet zamakne v sivka-/ ste, ozko tekoče vrstice. ■ "Magnitistroj dandanašnji"— čitam na platnicah temnovišnje-ve barve. Boris prebrska na vsaki postaji prodajalnico knjig 2 državnimi izdajami in vsepovsod išče knjig o Magnitostro-ju. Že nekoliko dni se pogovarja zgolj s knjigami. Petka je skušal pogostiti Borisa z vročim mlekom pa je dobil klofuto v svarilo, naj ne moti tovariša pri čitanju. Toda Petka se ni opametoval, stisnil mu je rdeče jabolko med zobe. Boris ga je hotel izpljuniti, pa se je pokesal in je začel željno gristi, knjige pa vendarle ni dal iz rok. Občudujem Borisa. Vedno je tak. Česar se loti, v to se ves zagrize. Opazoval sem ga že v komuni, spremljal vsak gib njegove glave, njegovo hojo, njegovo pomežikovanje z očmi, šklepetanje z zobmi v mrzlič nem besu. V strugarnici sem ga opazoval s pritajenim dihom, ko je s sv£^im rezilom spretno rezal iz kovine vlakna, tanka kakor pajčevina, in stružil valje, ki niso bili večji od naprst-nika. Na tihem sem si želel, da bi bil tudi jaz tako spreten. V obrtni šoli naših železničarjev je bil leto dni pred menoj. Znal je deliti ulomke, ko je mene v komuni šele brati učil. Ko sem jaz zdaj komaj dovršil obrtno šolo, je on že opravil izpit za samostalnega strojevodjo. On je že vodil tovorne vlake, medtem ko sem jaz šele strojevodjev pomočnik. Venomer tečem za njim. Mislim, da ne bi mogel videti svojega vsakodnevnega ali vsako-urnega napredka ako bi njega izgubil. Moja prizadevnost bi opešala in jaz bi omagal. Ko ga je komsomol mobiliziral za strojevodjo v Magnito-, stroju, sem šel v celico prosit, naj še mene pošljejo z njim. Iz dolgočasja je šel tudi Petka z nama na pot. Koliko tega sem bil že slišal o Magnitostroju! Govorili so o njem v našem partijskem klubu, v tečaju politične vzgoje. Kazali so nam ga v kinematografu, v gledališču. Prirejali so razstave s stekle-,nimi omarami, maketami, slikami. Profesorji narodnega gospodarstva so jemali Maghito-stroj za jedro svojih predavanj. Prikazovali so ga grafično, o njem so vpila gesla, govorili lepaki, pripovedovali časopisi, knjige, dnevniki. Njegovo ime je označevalo vse, kar je močnega in veličastnega in kar more človeka navdušiti. In lejte, kmalu, že čez dva dni ga bom videl, tam bom delal, tam živel. Rad bi se s komer koli pogovarjal o tem, rad bi se komu zaupal, toda komu? Petka smrči, da odmeva po vagonu, Boris se ziblje s svojo knjigo. Skozi vagon brižno hiti sprevodnik, trkaje z metlico ob čaj-nik. Vprašam ga; — Ali bomo kmalu v Magnitostroju? Začudeno in prezirljivo me pogleda: — Zaspali ste, mladenič, smo že tu! Niti ne utegnem pospraviti vagona. Vržem se na Petko, prekinem njegovo smrčanje, iztrgam Borisu knjigo iz rok: — Magnitostroj, dečka Mag-nitostroj! Gnetemo se ob oknu. Mimo nas beži siva stepa z redkimi grmi rumenega plevela. Nad stepo je nebo umazano kakor pepel, težko kakor kamen in nizko kakor streha. Ne človeka, ne ptice, ne sonca! Ne, lej, tam se nam bliža nekakšna senca. To je jurta, kir-kiška stepna kobila. Podobna je prevrnjenemu lijaku, pokritemu s klobučevino. Poleg črne luknje, ki nadomešča vrata, stoji človek v ovčjem kožuhu in s kučmo iz kodrastega krzma na glavi. Pri njegovih nogah je pes s predivasto dlako, s preseka- j nim uhljem, z režečimi zobmi.' Blizu juite stoji velblod, sklonjen nad brezlistnim, bodljika-vim plevelom. Dvignil je glavo in nas gleda s svojimi motnimi, peščenimi očmi, s tožno pove-šenim dolgim gobcem. Zazdelo se mi je, da letimo na nekakšni orjaški raketi, da smo se izgubili na nekem neznanem planetu, kjer še vlada pred-zgodovinska doba in kameniti vek. Vidim puščavo brez sonca, divjaka, ki se ni iznašel ognja, hodi svoj živi dan v ovčjem krznu, ima prvega udomačenega psa in velbloda. — Kje neki je Magnitostroj? Česa si še ne boš izmislil! Boris me začudeno pogleda in spet seže po knjigi. Petka se obrne na drugo stran in zapiska skoz prehlaje-ni nos. Kolesa so udarila ob prve kretnice, mimo nas hite vagoni na slepem tiru. Vrstijo se barake, dolge lesene staje, čuvajnice, kopice sveže zemlje, ljudje z lopatami in konji v pluž-nih zapregah. — Nu, to je resnično Magnitostroj ! Voda v steklenici se umiri. Jabolka na koncu mize se ne ziblje jo več. V vagonu nastane hlastanje in zmeda. Zagrmi jo kovčegi, košare, glasovi. Vagon nam je na mah hladen in neprijazen. Brž ga zapustimo in se ustavimo na zemlji, nekoliko pijani od dolge vožnje. Ogledam se. Pod stremo kolibe, 17. septembra 1947 ki ni podobna ne baraki ne kir-giški jurti, visi železna tabla s sveže zelenimi črkami: "Postaja Magnitnaja." NA VSAK NAČIN NE ZAMUDITE VOLITI PRI PRIMARNIH VOLITVAH 30. SEPTEMBRA Zelo malo ljudi na svetu se lahko veseli privilegije voliti, da si imenuje svojega kandidata za župana kol jo imamo mi ameriški državljani. Cleveland raste, in tako tudi naši problemi. Pred nami je dan, ko moremo kot državljani, imenovati moža, ki ima vpogled in pogum reševati probleme, pred katerimi se nahajamo. Elito Ness ima kvalifikacije, ki so potrebne za urad župana. Njegovo delo v javni službi v preteklosti Je najboljše jamstvo za bodočnost. Pojdite na primarni dan na volišče in volite za ELIOT NESS za župana. ELIOT NESS Kandidat za ŽUPANA CLEVELANDA Ness for Mayor Campaign Committee, ROBERT W. CHAMBERLAIN. Eliot Ness for Mayor Campaign Committee 218 Union Commerce Building Cleveland 14, Ohio Cenjeni Mr. Ness: Vpišite me kot član Eliot Ness for Mayor kluba in mi sporočite kaj želite, da storim. (Prosimo natiskajte) Ime - -Naslov Cleveland ..............Ohio (Zone) Robert A. Miller, tajnik Telefon.. ■-■»W-Ilfr - Vaše OBRABLJENE MAŠČOBE SO še vedno, potrebne! pravi KATHERINE FISHER, Direktorica Housekeeping Instituta Nikakor še nismo prebredli najhujšega, ker potreba maščob je očitna po vsem svetu. To je mnenje Clinton P. Andersona, polj edelskega tajnika: "še vedno je potrebno hraniti vsak funt od-rabljene maščobe, ker splošna situacija maščob je sedaj le malo boljša kot je bila lani." Torej . . . vse ve ženske, ki ste storile tako veliko delo . . . Prosimo, nadaljujte s tem dobrim delom. To je edini način s katerim bomo premagali pomanjkanje maščob. Pomnite, da vsak funt shranjenih maščob pomaga. ODDAJAJTE ODRABLJENE MAŠČOBE American Fat Salvage Committee, Inc. Zemljišča Prava cena za hiiro prodajo Raymond Ave., Maple Heights, 6 sob za eno družino, spalnica in kopalnica Spodaj; 2 spalnici zgoraj; avtomatični plinski fornez. Beneški zastori; preproge, zidana garaža za 2 avta. COMMUNITY CENTER _ Joseph F. Krizek Realty, 3769 E. 131 St., SK 0494. 10 AKROV. I'/z milj severno od Auburn Corners na Route 44. $1550. Na odplačila. Lastnik. LO 1368 20 AKROV Island Rd., Lorain okraj; neizgo-tovljen quonset; vodnjak ob vhodu; $4,800; 4 milje južno od State Rt. 10, Vi milje južno od S. R. 82; Island Rd. 1 miljo vzhodno od S. R. 76. Pokličite SH 4956 KOMERCIJALNO—IZKLJUČNO E. 113 St.; 2 trgovini, 4 stanovanja; posamezna gorkota. Sedanji do hodki $256. Vknjižba $14,000, plač Ijiv^ po $117 mesečno na glavnico, obresti in davke. Cena $25,000. SUPERIOR REALTY 10311 Superior Ave. — CE 0304 Dela za mošite Dela za mošl