Stev. 33. Y Mariboru 13. avgusta 1891. Tečaj XXV. List ljudstvu "v poclulc. lihaja nak fetrtek in velja t poitnino vred in v Mariboru ■ pošiljanjem na doni la celo leto S jld, »a pol leta 1 gld 60 kr., n četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja apraralatra v tiskarni «». Cirila, koroške ulice, hit. 5. — Deležniki tiskovnega druitv» dobivajo list bren posebne naročnina Po.atn.sni listi dob« se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikeui trgu po i kr. Uokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za osaanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 1« kr., trikrat 16 kr. Naše ljudske šole. (Govoril Fr. Robič v drž. zboru dne 2. julija.) IV. Tako mislijo, moja gospoda, pa tudi poslanci slov. ljudstva (Dobro! na desni.) in naj se jim ne podrivajo sanje in domišljije, katerih niso nikoli imeli in katerih nimajo. (Dobro, dobro! na desni.) Sedaj se moram, moja gospoda, obrniti k neki stvari, katere bi najrajši ne omenil, kajti moja narava ni bila ni koli taka, da bi izostroval nasprotstvo; jaz sem imel vselej to za svojo dolžnost, da posredujem P"' n«oj>»ntaf."l. « - JI v---- f-- torej tndi tukaj rečem naprej, da nimam ničesar-zoper zahvalo vojnega ministerstva do nemškega šulvereina, ako je veljala nemški šoli za nemške otroke; na dalje, da bi ne bil nič zoper to, da bi nemški šulverein postavil ke-daj kako nemško šolo za nemške otroke na spodnjem Štajarskem. (Poslanec Klun: resnica!) Ali on ve tako dobro, kakor vem to jaz, da ni v tem oziru za nj nikjer dela, saj so šolske oblasti to že oskrbele v prepolni meri. (Cista resnica! na desni.) Moja gospoda, jaz sem imel priložnost opazovati šulverein od časa, ko so ga osnovali, toda drugega namena, kakor po-nemčevati, nisem mogel pri najbolji volji svoji na njem zapaziti. (Tako je! na desnici. — Poslanec Šuklje: Pri nas tudi tako! — Poslanec Mixa: Povsod!) Kakor je kod drugod, tega ne vem, ali pri nas je tako. (Poslanec dr. Pacak: Pri nas tudi! — Smeh na desnici.) Jaz moram tedaj misliti, da tisti, ki so večkrat, kedar se je pritoževalo zoper nemški šulverein, odločno povdarjali, da ima on samo ta namen, naj se nemškim otrokom ohrani njih nemška narodnost, nikakor pa ne, da ponemčuje, nič ne poznajo delovanja, kakor ga razvija nemški šulverein na spodnjem Štajarskem. Šole se naprav-ljajo v krajih, na katerih ni ne ene družine nemške. (Čujte, čujte! na desnici.) Za zidanje šolskih poslopij, kjer so le Slovenci doma, dovoli se podpora samo pod tem, da se vpelje nemščina skozi in skozi za učni jezik v njih. (Poslanec Klun: Ravno tako, kakor pri nas.) Nemške šole na jezikovi meji dobijo le tačas podporo, če so všolane slov. občine, oziroma če se imajo všolati. Ali je more biti tedaj bila na pravem mestu beseda zastopnika c. kr. vlade, katero je izgovoril o zadnjem zborovanji šulvereina v Celovci: „Šulvereinu je vodilo spoštovanje in pravičnost sodbe o posebnostih drugega (slovenskega) naroda?" (Čujte, čujte! na desni.— Poslanec Šuklje: čudno je to pravična sodba^f)_Xn ako obstojijjulverm rsJff,„^•kaj1-.to potem pač presojevati in spoštovati posebnost drugega naroda? (Tako je! na desni. — Poslanec Spinčič: Dvorni svetovalec, Goess je to iznašel !) Ni še dolgo tega, kar je nemški šulverein postavil v nečem šolskem spodnje-štajarskem okraji blizo jezikovne meje novo šolo in jaz priznam, da je tamkaj nekaj nemških otrok. Reklo se je tudi: Mi postavimo to šolo samo za nemške otroke. Ali kako dolgo so se držali tega? Kmalu se je začela divja gonjba po slovenskih otrokih. Nek glavni steber nemškega šulvereina si je prilastil celo čast „barona" (Smeh!) najbrž zato, da bi lažje delal za šulvereinsko šolo. (Veselost na desni. — Poslanec Klun: KrasnoI) Nek železniški čuvar ni maral svojih dvoje otrok poslati v šulvereinsko šolo, da-si ga je na to obdeloval večkrat nek inženir; zato pa„ so ga mahoma prestavili in moral se je seliti v času, ko je njegova teta, kije pri njem prebivala, že skoraj umirala. (Cujte, čujte! na desni. — Poslanec Klun: To je vendar-le nečloveško!) Moja gospoda, ja,z ne maram dalje govoriti o ostudnem delovanji šulvereina, da-si imam čez mero gradiva v tem oziru v rokah in opomenim še samo, da se na tej zadnji šoli podučuje že celo leto samo pol dneva iu na-svetovalo se je kljubu poldnevnemu pouku, naj se dovoli tej šoli pravica javne šole. Kmetje se vprašajo torej po vsej pravici: ali je za to šolo druga postava, kakor za javne ljudske šole? (Čujte, čujte! in smeh na desni. — Po slanec Klun: Posebno varstvo!) Jasno je pač, da tako delovanje ne napravi druga, kakor razprtije (Tako je! na desni), ne da se prizadene Slovencem že le tolike škode. Jaz sem prepričan, da danešnji dan ni več mogoče ponemčiti slovenskega ljudstva, saj je pripravljeno in hoče braniti svoje pravice in koristi svoje vselej in povsod in z vso močjo. (Pri-trjenje na desni.) Jaz pa tudi upam, da napoči že vendar le kedaj ura, ko ne bodo avstrijski Nemci, ki so del velicega, izvrstnega naroda, več nasprotovali nam, ki delamo na to, da se povzdigne naše ljudstvo nravno in gmotno ter nam bodo privoščili, da se razvijamo po naše, slovenski. (Živo odobravanje in ploskanje na desni. — Govorniku se častita.) Naše „ličere krščanske ljubezni." (Konec.) Dne 21. aprila ob 7,7. uri zvečer premi-nola je v Celji, odkar je ta družba tamkaj, prva čast. usmiljenka, sestra Priska Hribovšek, Kra-njica iz Motnika, ki je komaj 25. leto svoje cveteče dobe nastopila. Bila je ljubljenka vseh bolnikov, kakor tudi vseh svojih predpostavljenih. Vedno veselega srca in vedrega lica bolnikov nalezla se je neozdravljive jetike, ki jo je s prihodom kukovice spravila pod grudo. Previdena s sv. zakramenti je še, prava nevesta Kristusova, komaj pričakovala trenotka, da se njena čista duša iz solzne doline spne v rajske višine. Sestra Priska ni umrla, ona je le zaspala a zaspala v Gospodu. Ko bolniški ravnatelj pristopi k njeni mrtvaški postelji ter se prepriča, da je sestra Priska že rajna, obrnen k plakajočim njenim tovarišicam, reče on, čigar vernost ni na najboljšem glasu: „Rajni gre že zdaj bolje, kakor nam vsem ostalim!" Kdo bi tudi nad tem dvomil! — Na to je gospod ravnatelj naročil, da naj se deviško truplo zveč-nele sestre Priske, na bol liške stroške, najslo-vesneje spravi k zadnjemu počitku. Tako seje tudi zgodilo. Dva dni pozneje videl si iz javne . bolnišnice v Ljubljanskem predmestji pomikati se skoz mesto sprevod, kakoršnega Celje še ni videlo. Pred mrtvaškim vozom prve vrste stopali so mil. gospod onat Ogradi s škofijo kapo na glavi, spremljani od osem častitih mešnikov svetovnikov in redovnikov. Za mrtvaškim vozom videl si ces. svetovalca in župana Celjskega mesta, gospoda dra. Neckermanna, predi in zadi pa brezštevilno trumo ljudstva iz mesta in okolice. In vendar krsta na mrtvaškem vozu ni prikrivala zemeljskih ostankov kakšne __ princesinje ali Bog ve, kakšne veljavne oblast-p*>Vnice, ampak za vozom plakajoče čast. usmiljenke m dale so slehernemu uganiti, da spremljajo h grobu jedno svojih predragih tovarišic. Koliko spoštovanje ali čast vendar vživlje sv. devištvo ! Pred svetom celo nepoznana devica prejemlje po smrti od sveta toliko odlikovanja, samo zato, ker se je v življenji kot devica popolnoma darovala Jezusu in zavoljo njega delom krščanskega usmiljenja. Ni pretekel mesec dni in nemila smrt pokosila je drugo cvetlico z vrta sv. Vincencija Pavlanskega. V petek pred binkoštmi (dne 15. maja) okoli poldne izdihnila je svojo blago dušo v Celjski javni bolnišnici druga tamošnja čast. usmiljenka, sestra Roza Lemež, ki se je odlikovala po svoji veliki ponižnosti in po posebnem zaničevanji sveta in vsega, kar svet podati zamore. Rojena v Ločah pri Konjicah, dopolnila ni 30. leta starosti, ko jo je nebeški ženin poklical k svoji neminljivi gostiji. Tudi njen pogreb na binkoštno nedeljo popoldne bil je onemu sestre Priske enako slovesen. Življenje in smrt teh dveh „hčerd krščanske ljubezni" nam živo priča, da Boga ljubiti je naše pravo življenje in da v časnost še toliko zamišljen svet nehoteč občuduje in pripoznava vzvišene idejale krščanstva. Bog daj rajnkima večni mir, nam pa za njima srečen pot! — e. Gospodarske stvari. Škoda po toči. (Konec.) Škodam, po katerih se zemljiščna dača odpisati mora, prištevamo škodo, povzročeno po toči, povodnji in po ognju, vendar samo s pogojem, da je pokončana najmanje četrtina sadežev dotične parcele; pri parcelah, katere merijo nad štiri hektarje, mora pa biti najmanj eden hektar uničen. Škodam, po katerih se odpisanje zemljiščne dače izprositi more, prišteva omenjena postava sledeče neizogibne in nenavadne dogodjaje, kakor: mraz, suša, prevelika, po dolgem deževju povzročena moča ob času žetve, škoda povzročena po žuželkah in miših, ter po peronospori in po pikecu na trtah. V vseh teh slučajih more finančni minister odpisanje zemljiščne dače dopustiti. Postava pa predpisuje tudi v navedenih slučajih nekatere pogoje, na katerih podlagi edino se vrši odpisanje dače. Pogoji so pa sledeči: Za škodo po toči, povodnji in ognju odpiše se dača le tedaj, ako se je škoda izgodila na polju, t. j. dokler so bili sadeži še na korenu. Ako je pa bilo zrelo žito, ali suha krma vže v razstavah, v križih, kopah, ali v kupih, v navalih, ali pa v utah in kozolcih, na polji stoječih itd., zatem, če sta bila repa ali krompir v kupih ali mitah zakopana v svrho dalnje shrambe, tedaj posest-nik izgubi pravico, odpisanje dače terjati, čeravno je morebiti škodo trpel. Druga važna točka te postave govori o obliki in času prijave po učinjeni škodi. Škoda na sadežih po toči, ognju in povodnji mora se v ^111 i h d11 i po škodi prijaviti, ako dotičnik želi odpisanje dače, pozneje to pravico izgubi! Javiti se pa mora pri okrajnem glavarstvu; to more storiti oškodovanec sam, ali njegov polnomočnik. Pri primernem javljenju se v ta rok ne šteje oni čas, kateri je pretekel od časa izročenja pisma poštnemu uradu do izro-Čenja istega iz pošte glavarstvu. Ako je po naštetih uimah zadetih več posestnikov, tedaj morajo ti skupno, ali po svojem zastopniku, preskrbljenem z nekolekovanim pooblastilom, ali pa po občinskem predstojniku škodo naznaniti. Ako se je škoda v pravem času in v pravi (prej opisani) obliki javila, tedaj je oškodovanec svojo dolžnost storil, ter je od slej oblasti prepuščeno, da ona prošnje in javljenja glede pogojev odpisovanja pretresuje in počeno škode povzroči. Čeravno je želeti, da bi naši kmetovalci bili le malokrat primorani, dnes pretresovano postavo uporabljevati, bilo bi vendar za vse enake slučaje dobro, da se z njo dobro seznanijo, ker njih more ona resni Kedaj iz veliKe zadrege. Matij ašič. Sejmovi. Dne 17. avgusta v Jarenini, v Sevnici, v Stradnu, na Pilštanji, pri sv, Vidu tik Ptuja, v Mozirji, v Strassu in v Vuzenici. Dne 18. avgusta v Podsredi, v Kostrivnici. Dne 19. avgusta v Gradci, v Lembahu in v Sevnici. Dopisi. Iz Maribora. (Vspehi Cecilijinega društva za lavantsko vladiko vino.) [Konec.] Upati je, da bode naš marljivi pevski zbor do jeseni toliko izvežban, da bode zamo-gel stalno v stolnici izvrševati svoj posel: opevati slavo božjo in spodbujevati krščansko ljudstvo. Če je enkrat sveta glasba v stolnici vre-jena, če zadostuje po vsem določbam sv. cerkve pa tudi umetalnosti, potem ni dvomiti, da bode to blagodejno upljivalo tudi na župnijske cerkve na deželi. Naslednje objavimo imena vseh čč. udov našega društva,_ koji so svoje letne doneske društvu poslali. Cč. gg. župniki: Voh 2 fl., Caf 2 fl., Krušid 2 fl., Brglez 2 fl., Sorg-lechner 2 fl., Petan 2 fl., Cajnkar 2 fl.; vlč. g. kanonik Herg 2 fl., vlč. g. dekan Hajšek 2 fl., profesor dr. Mlakar 2 fl., prof. dr. Feuš 3 fl., prof. Majciger 2 fl, prof. Miklošič 2 fl., prof. dr. Meško 4 fl., prof, dr. Pajek 3 fl., profesor j Zidanšek 2 fl., spiritual Hribernik 2 fl., kor-vikar Kavčič 2 fl., stolni kaplan Heber 2 fl., korvikar Hudovernik 2 fl , stolni vikar Bor-sečnik 2 fl., čč. gg. kaplani: Raktelj 2 fl., Pajek 2 fl., Lekše 2 fl , Korošec 2 fl, Dekorti 2 fl, Pajtler 2 fl., Sinko 4 fl , Pivec 2 fl., Či-žek 2 fl., Turkuš 2 fl., 2 neimenovani 3 fl., bi. gospa Warthol 2 fl. — Stroškov je društvo do zdaj imelo 135 fl. 31 kr., tedaj veliko več, kakor dohodkov. Zatoraj vse prijatelje prave cerkvene glasbe lepo prosimo, da mnogoštevilno k „Cecil. društvu" pristopijo, ter ga z besedo in djanjem, s priporočevanjem in z denarjem podpirati blagovolijo. Stroškov bode društvu še več naraslo, ker namerava v jeseni občni zbor prav sijajno obhajati. Pevski zbor se je zato marljivo pripravljal in prijatelji cerkvene glasbe bodo tedaj zamogli presojevati, koliko se je v tem kratkem času storilo za preukroj cerkvenega petja. Veliko dela nas še čaka, a pogum nam dajejo navduševalne besede sv. očeta Leona do slovečega boritelja za pravo cerkveno glasbo, jezuita P. Santi-ja (dne 18. avgusta 1891): „Avete la coscienca di difen-dere la verita e di propugnare il retto ed il giusto: tirate innanzi non badando alle diffi-colta. La veritd tosto o tardo vince sempre". Po naše: „Imejte zavest, da zagovarjate resnico in branite pravico: ne ozirajte se na nikakorš- TIIO 4" O Y O \T Q olj r/onfAlrn I Dnnt.,'«. ...J_________ prej ali slej f n. Iz Celja. (Prva sv. maša.) Pretečeno nedeljo je slovesno obhajal prvo sv. mašo č. g. Fr. Višnar — Celjski rojak. Zbralo se je 17 duhovnikov, kateri so svojega novega duhovnega brata spremljali k oltarju. Pridigo je imel vlč. g. prof. Krušid, eden najboljših cerkvenih govornikov naše vladikovine. Zatoraj bi bilo odveč še posebej poudarjati, da je dobro premišljen in z mladeniško ognjevitostjo predna-šan govor na vse poslušalce globok utis napravil. Dovoljeno nam bodi še omeniti, da je cerkveno petje pod vodstvom g. organista Šefa prav spodbudno bilo in veselilo nas je videti, da se tudi na koru cerkvene določbe spoštujejo in vestno spolnjujejo. Le marljivo dalje! Po cerkvenem opravilu so občno priljubljeni mil. g. opat Ogradi goste k svoji mizi povabili. No-vomašniku daj pa mili Bog mnoga leta delovati v slavo božjo, čast kat. cerkve in korist vernega naroda slovenskega! Iz Ljutomera. (Ponesrečeni otroci.) Mnogo nesreč se prigodi, katerih človek ne more zabraniti, če še tako skrbno pazi; še več pa se jih zgodi vsled lahkomiselne neprevidnosti. Posebno pri majhnih otrocih stariši nikoli niso dovolj previdni. Kolikokrat se sliši, da otrok z žveplenkami ali z nevarnim orodjem sebe ali druge poškoduje, da v vodo pade in se vtopi, d