Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in »bb. poslale II, gruppo - I.P.I,
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir * letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir
Leto XX - N. 13 (415)	Udine, 15. julija 1969	Izhaja vsakih 15 dni
	PRAVDA O PRIPADNOSTI PODROČJA	UČEJE
Prebivalci	žele ostati v občini Brdo	v Terski dolini
in ne v Re?	liji, kamor so sedaj administr	ativno pripadali
Ustavno sodišče razglasilo protiustavnost predpisa, po katerem se je Učeja odcepila od Rezije in se priključila k Brdu - Pristojne oblasti naj bi ugodno rešile upravičeno prošnjo prizadete vasi, ki je že tako zapuščena
Občinski svet v Reziji se je sestal na izredno sejo, da bi razpravljal in sklepal o enem samem problemu. Gre za nasprotovanje sklepu predsednika Republike, ki določa združitev vasi in področja Učeje k občini Brdo v Terski dolini.
Zadevni odlok je bil sprejetfebruarja letos, registriran od Računskega dvora v aprilu ter objavljen v Uradnem listu iste ga meseca. Veljati je začel 30.
aprila. Tistega dne je občina	da se bo pritožil zoper ome-
Brdo prevzela pod svojo upra-	njeni sklep Državnemu svetu,
vo 206 prebivalcev področja	Naročil je dvema odvetniko-
Učeje, s čemer je bila uvel-	ma, da takoj sprožita potreb-
javljena odcepitev te vasi od občine Rezija. Medtem je nastal nov položaj, ki grozi, da bi se celotna zadeva vrnila na prvotno točko.
Ustavno sodišče je namreč razglasilo protiustavnost členov 33 in 34 enotnega besedila občinskega in pokrajinskega zakona, v kolikor ti predpisi priznavajo pravico do pobude za spreminjanje občinskih in pokrajinskih teritorialnih enot. V smislu zakona bi se morala celotna občina Rezija odločiti za pripojitev Učeje k Brdu, ne pa samo zainteresirani prebivalci Učeje. Omenjeni sklep Ustavnega sodišča namreč zadeva prav takšno področje oziroma primer, kot je slučaj Učeje in je bil uveljavljen prav v tem času, ko se je pripravljala pripojitev Učeje k Brdu.
Tako sta odprti obe možnosti, da namreč Učeja ostane v okviru svoje nove občine Brdo, ali pa da se vrne pod občino oziroma področje Rezije. Občinski svet v Reziji je poslušal poročilo župana Bel-trameja, potem pa je sklenil,
llllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIHII
Največja povojna politična kriza
Združena socialistična stranka, ki je nastala s pristopom socialdemokratov, se je zopet razcepila. Socialdemokrati s Tanassijem, Fer-rijem in Cariglijem na čelu so izstopili iz skupne stranke PSI in ustanovili novo, ki nosi ime «Parlito socialista unitario» (enotna socialistična stranka). Po tem razkolu so socialdemokratski ministri in Nenni podali ostavke od vlade levega centra, ki so jo sestavljali demokristjani, socialisti in republikanci in zato je prišlo do vladne krize. Sedaj čakamo, da bodo sestavili novo. Mandat za sestavo nove vlade je bil zopet dan Rumorju. Italijanski politični krogi menijo, da je to največja politična kriza, ki je prizadela Italijo v teh povojnih letih. Rumorju bo seveda tokrat zelo težko sestaviti novo vlado levega centra in zato menijo, da bodo sestavili začasno vlado brez programov, ki bo imela nalogo pripraviti nove volitve, ki naj bi se vršile po upravnih volitvah, ki bodo letos v jeseni.
ni postopek. Pri glasovanju sta se vzdržala občinska svetovalca Lino Cossatti iz Učeje in dr. Giusto Farina iz Raven-ce.
Kaže torej, da se je vnela pravda o zakonitosti ali nezakonitosti sklepa o pridružitvi področja Učeje k Brdu v Terski dolini. Prebivalci so seveda zainteresirani, da ostanejo v okviru nove občine, ker so to želeli že 30 let. Vsi njihovi interesi narekujejo tako ureditev. Ljudje v Učeji ni-
Na sliki:
Vas Učeja v dolini Belega potoka, bolj tja pa je obmejni prehod med Italijo in Jugoslavijo
majo na primer nobenih cestnih zvez z Rezijo, kamor so prej spadali. Potovati so morali preko Terske doline, po peti dolgi okrog SO km ir c: cer čez Tarčent, Magnano in Rivijera, Rtinj, Humin, Ven-čon, Možnico in Rezijuto. Do svoje občine so torej lahko prišli šele potem, ko so potovali kar čez 9 drugih občin. Rezija bi seveda želela dobiti nazaj področje Učeje, ne to-
liko zaradi prebivalcev oziroma njihovih davkov, ampak zaradi obsežnih občinskih gozdov, ki prinašajo dohodke, jaj jih Rezija izkorišča celih petdeset let in je s tem dobičkom uredila predvsem Ra-venco, kjer je sedež občine in napravila več javnih del tudi v drugih vaseh doline Rezije, najmanj pa seveda v Učeji, ki je ostala vedno «pe-pelka».
rimi ih umil im m urnim imun il il mi umnim
limimi mn imttiiiiiitiiiiiiimimumMiiimiiiiiiiiiiiiimmii imunim iiii
iiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmmii
EKONOMSKE PERSPEKTIVE NAŠE DEŽELE
Pomoč za industrializacijo
Deželni svet predložil vsedržavnemu parlamentu zakon ki predvideva izredno podelitev 500 milijard lir, s katerimi bo moč uspešen ekonomski razvoj pasivnih področij dežele
Med številnimi sklepi zborovanja o gospodarskih perspektivah Furlanije - Julijske Krajine je zagotovo pomembna ugotovitev, da se bo dežela, če bodo prebrodili proces popuščanja mednarodne napetosti in miroljubnega sožitja, avtomatično znašla v osrčju Evrope in se bo zato lahko razvila v idealno področje za stike, izmenjave in sodelovanje na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju med deželami srednje Evrope.
Še posebej pa je pomembna ugotovitev omenjene resolucije, da bo moč cilje, ki jih postavlja prvi petletni plan deželnega razvoja, doseči izključno z izrednim posegom države. Zato je potrebno, naj bi parlament čim prej izglasoval zakon, ki ga je predložil deželni svet. Omenjeni zakon predvideva izredno državno podelitev v višini 490 -milijard lir, razdeljenih na sedemletno obdobje, s čimer bi bilo moč ustvariti pogoje za uspešen razvoj dežele. Nadalje naj bi država in dežela sporazumno nadaljevali s primernimi olajšavami, ki naj bi pospešile razširitev procesa industria-
lizacije na celotnem področju Furlanije-Julijske Krajine, preoblikovanje in modernizacijo kmetijskega sektorja, razvoj obrti in turizma. S tem bi bilo moč odpraviti skrajno nerazvita področja, zlasti v hribovitih predelih, postopno odpraviti emigracijo in počasi zagotoviti polno zaposlenost.
Resolucija pa se končuje s oozivom, naj rimska vlada
omogoči s primernimi ukrepi nov zagon mednarodni funkciji naše dežele, kar pa bo moč doseči le, če bo vlada odločno podprla kandidaturo Doberdoba za sedež novega pospeševalnika, proto-sinhrotrona CERN in če bo moč razviti pristaško dejavnost s tem, da bi jo bolje opremili in upostavili nove redne proge državnih pomorskih družb.
.1,1,1......................    im
Wovenska filharmonija ■k Ljubljane v Vidmu
V okviru kulturnih izmenjav med Furlanijo-Julijsko Benečijo in sosedno Slovenijo je pred nedavnim zbor Slovenske filharmonije iz Ljubljane, ki ga je pripravil znani dirigent Jože Hanc, skupaj z orkestrom SF, otroškim zborom radiotelevizije Ljubljana, ki ga je naštudiral Janez Kuhar in dramskimi solisti Štefko Drolčevo, Rudijem Kosmačem, Stanetom Severjem, Ivo Zupači-čevo in Poldetom Bibičem ter opernimi solisti Vando Gerlovičevo, Zlato Ognja-
novičevo, Milko Evtimovo, Zvonimirom Prelčecem iz Zagreba in Dragišo Ognjanovičem z režiserjem Borutom Trekmanom, izvedel v Vidmu v cerkvi sv. Frančiška «Devico Orleansko na grmadi» Arthurja Honeg-gerfja. Koncert je zelo dobro uspel in se ga je udeležilo veliko število ljubiteljev glasbe.
Ob tej priložnosti je bilo tudi srečanje med predstavniki Socialistične republike Slovenije in predstavnik pokrajinske uprave iz Vidma.
Facciamo più’ forte il nostro giornale
MA TAJ
-t?
E’ in corso la campagna degli abbonamenti al nostro giornale. Mentre vogliamo indirizzare un plauso agli amici del «Matajur» che dappertutto raccolgono per conto del giornale sotto-scrizioni, rivolgiamo un appello a tutti gli amici abbonati e lettori: facciamo più forte il nostro giornale!
Ci rendiamo conto perfettamente che il nostro giornale è ancora lontano dall’aver raggiunto la perfezione, che molto dev’essere ancora fatto perchè possa soddisfare le esigenze della gran massa dei nostri lettori: sarebbe necessario aumentare il numero delle pagine perchè possano trovarvi posto nuove rubriche, maggiori e più dettagliate notizie, vorremmo pubblicare più fotografie, più corrispondenze dai diversi paesi delle nostre valli, ma tutto ciò costa, e costa molto caro.
Qualche cosa abbiamo già fatto. La veste tipografica è stata migliorata, un miglioramento lo si è a-vuto anche per quanto riguarda la puntualità del giornale: il lettore ha così un maggior numero di notizie e, ciò che più conta, notizie più attuali. Il bilancio, dunque, è positivo, ma vogliamo fare molto di più.
Sappiamo che il più delle volte non si fa caso ai problemi che deve affrontare un gornale come il nostro; vi è il convincimento che in ogni caso le difficoltà, anche amministrative, saranno superate. Ma non è così: per il nostro giornale non è così! E per coloro che lo redigono è un compito delicato e difficile, non privo di responsabilità e di rischi ,compito che richiede grandi sacrifici anche finanziari.
E' per questo che invitiamo tutti gli abbonati, tutti quelli che ricevono il no-sro giornale, unico giornale della provincia che difende, sin dal suo sorgere, i diritti delle nostre popolazioni, di versare, se ancora non l'avessero fatto, l'importo dell'abbonamento (Lit. 1.200), servendosi del modulo inserito nel giornale o inoltrandoci la somma indirizzando a: «Matajur», Via San Daniele - 33100 Udine.
IZ IDRIJSKE DOLINE
v hraiHem pričetek dii za urediiev idrijske doline
Končno bo popravljena tudi cesta na Staro goro Obeta se razvoj turizma - Vojaške služnosti ovivajo gradnjo potrebnih turističnih objektov
PODBONESEC
Mali obmejni promet meseca junija
Te dni so pod skrbništvom tehnikov Province izročili gradbenemu podjetju «Julia» iz Čedada dela za ureditev in asfaltiranje turistične ceste, ki bo po vsej svoji dolžini potekala po prapot-niškem komunu. Cesta prične v Prapotnem in poteka ob desnem toku Idrijce tja do Podrskijega, tu pa se odcepi in zavije preko Obor-če, ki leži že precej v bregu, proti Stari gori do razpotja, kjer krene na desno proti Gorenjemu Trbilju. To delo bo stalo okoli 80 milijonov lir in jih bo v celoti krila dežela.
Ko bo ustvarjena ta krožna pot, bodo brez dvoma oži vele tudi vse vasi, po katerih bo potekala, in se bo mogel turizem povzdigniti na znatno višjo stopnjo. Do sedaj namreč skoraj ni bil mogoč dostop na Staro goro iz Idrijske doline, ker je cesta od Oborče naprej preveč ja-masta in kamenita za motorna vozila in se je promet vršil skoraj izključno iz če-dadske strani. Sedaj pa bo lahko marsikaj bolje, škoda le, da je Stara gora, in seveda vse to področje, podvrženo težkim vojaškim služnostim in se zato ne sme ničesar spreminjati, oziroma graditi. Na Stari gori, kjer je znamenito svetišče Matere božje, in je obenem tudi privlačna turistična točka, ker se od tu odpira krasen razgled po Nadiški dolini, na drugi strani pa po vsej Furlaniji, bi bil potreben večji hotel, saj prihajajo romarji in izletniki semkaj iz zelo oddaljenih krajev in bi prav radi tukaj prenočili, pa ni prostora. Sedanji hotel je skoraj vedno zaseden do zadnjega kotička, novih lokalov pa ne smejo graditi.
Razstava tipičnih lokalnih vin
V dneh 5., 6. in 7. julija se je vršila v Prapotnem razstava s pokušnjo tipičnih lokalnih vin. Vino je razstav-
Ljudje iz hribovskih vasi Vile in Pedroža in pa tudi tujci, ki prihajajo v te kraje na izlet, se sprašujejo, kako je mogoče, da je tako važna cesta, ki vodi iz Fojde po lepi dolini navzgor v hribovske vasi, tako zapuščena. Na nekaterih mestih je deževnica razjedla celo že oporni zid in tako drsi kamenje na cesto in jo dela vedno bolj nevarno in seveda tudi neprevozno. Domačini pravijo, da jo že najmanj dve leti nihče ne popravlja.
Res je, da je v teh dveh hri-
ljalo 12 lokalnih proizvajalcev, pokušala in ocenjevala pa je posebna komisija, ki so jo sestavljali vinogradni izvedenci. Kot znano, je vsa okolica Prapotnega izredno vinorodna in slovi po reno-miranih vinih. Tu pridelujejo, čeprav v majhni meri, celo iskani «schioppettino».
Vse je globoko prizadela žalostna vest, da se je dne 28. junija smrtno ponesrečil 58 letni Italo Sgarban, ki ima znano gostilno in trgovino v kraju Collerumiz. Mož se je peljal s svojim motorjem po Terski dolini in ko je privozil do električne turbine pri Bulfonsu, je izgubil ravnovesje in zavozil iz ceste. Ko je podrl dva obcestna kamna, je vrglo motor globoko pod cesto, na prod Tera, Sgarbana pa je med potjo ujelo vejevje. Nekateri mimoidoči so kmalu zaslutili nesrečo in našli ponesrečenega Sgarbana, ki so ga takoj prepeljali v videmsko bolnico, a je že med prevozom izdihnil. Pri padcu mu je namreč počila lobanja in dobil je še več drugih hudih poškodb.
Rajnki Sgarban je bil poznan po vsej okolici kot pošten in dober človek. Zapušča ženo in sina, ki je v inozemstvu na delu.
V starosti 72 let je umrl upokojenec Avgust Borea-niz iz Štele pri Centi. Umrl je na hitro: ko je stopil iz Klunderjeve gostilne, ga je zadela možganska kap in je bil na licu mesta mrtev.
Zelo hudo se je ponesrečila tudi 69 letna Marija Negro iz Brda, ko je bila pri sorodnikih v Legnanu. Ko je šla po stopnicah, je ne-
bovskih vaseh vedno manj ljudi pri hiši, to nam pove tudi primer vasi Vile, ki je skoraj popolnoma prazna in so hiše že pokupili ljudje iz mest in bodo kmalu na tem kraju ustvarili turistično naselje, a zaradi tega komun ali dežela, čigar je pač kompetenca, da skrbi za vzdrževanje cest, ne bi smeli puščati vnemar ceste, ki je za tiste ljudi, ki tam živijo, življenjskega pomena. Po tej cesti danes skoraj ni mogoče voziti in še bolj otežkoča že tako žalostno
Vse tri dni, ko se je vršila razstava, je bilo zelo lepo vreme in zato je prišlo v Idrijsko dolino zelo dosti ljudi, ne samo domačinov, ampak tudi iz Vidma, Gorice, Krmina in drugod.
Za izboljšanje javne razsvetljave Komunski svet je sklenil, da bo prosil za državno posojilo 12 milijonov lir, da bodo zgradili novo mrežo električne razsvetljave. V nekaterih vaseh, posebno hribovskih, je namreč razsvetljava nezadostna.
Na drugem zasedanju komunskega sveta pa so sprejeli tudi načrt za ureditev ceste, ki vodi v Čelo in bo stala 25 milijonov lir. Stroške bo v celoti vzdržala država.
lodno stopila in tako nesrečno padla, da si je nalomila križ. Zdravi se v tamkajšnji bolnici.
Folklorna skupina «Chino Ermacora» iz Cente bo na festivalu v Angliji zastopala Italije
Centska folklorna skupina «C. 'Ermacora» bo na petem mednarodnem festivalu, ki se bo vršil od 16. do 22. avgusta v Billingham (Anglija) predstavljala Italijo. Omenjeno skupino vodi
Pred dnevi je gradbeno podjetje Dario Manzocco iz Nem pričelo z deli za ureditev turistične ceste, ki vodi v Stolbico. Celotni stroški za izvedbo tega dela znašajo 25 milijonov lir, za kar bo dežela prispevala 22 milijonov in pol, dva milijona in pol pa bo v breme rezijanski občini. Cesta bo široka pet metrov in pol. Ko jo bodo urejali, bedo odpravili tudi nekatere sedanje ostre ovinke, druge pa bodo omilili, nazadnje jo bodo pa še asfaltirali. Računajo, da bo
ekonomsko stanje tamkaj živečega prebivalstva.
Popravilo te ceste je torej nujno potrebno in to še letos, ker po še eni prestani zimi, bo treba orati ledino. Ce ni denarja sedaj, ko bi bili stroški manjši, ga bo potem še manj, ko bo treba graditi vse na novo. Ni čuda torej, če ljudje zapuščajo svoje vasi, ko vidijo kako malo je mar komunu, da bi jim nudil, če že ne dela, vsaj cesto, po kateri bi mogli človeško hoditi.
Meseca junija, ko so nastopili prijetni topli dnevi, je znatno narastel mali obmejni promet med Beneško Slovenijo in sosednimi kraji onkraj meje. Tokrat so v enem mesecu zabeležili kar 415.423 prehodov, kar je zares rekordno število. Največ jih je bilo seveda v štupci, kjer je obmejni prehod prve kategorije in sicer 182.757 (samo s propustnico), nato v Učeji, kjer je tudi prehod prve kategorije, in sicer 1567 (s propustnico in potnim listom), na Mostu čez Nadižo ali nekdanjem Mo-
že dosti let Vittorio Gritti in žanje ob vsakem nastopu zares pohvalne uspehe. Na letošnjem festivalu bodo nastopile tudi folklorne skupine iz Jugoslavije, Romunije, Poljske, Španije, Turčije, Irske, iz Kanarskih otokov in od drugod.
Med izvajanjem čentske folklorne skupine, ki se bo vršila v gledališču, bodo predstavljene tudi slike Furlanije s «cyclorame» sistemom. Nastop bo prenašala tudi tamkajšnja televizija.
končana v enem mesecu, za «šmarno mišo» pa prav gotovo.
iiiiiitiiiiiiiiiiimiiiimmiMimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
IZPOD KOLOVRATA
Popila varekino namesto vode
Huda vročina, ki je zajela tudi naše hribovske vasi, je prinesla veliko žejo in človek ne čaka trenutka, da pride hitro do dobrega požirka vode. Tako je bilo tudi z 31 letno Gino Florjančičevo iz Grmeka, ki je neprevidno zagrabila za prvo steklenico, ki ji je prišla pod roke. V steklenici ni bila voda, ampak varekina. Na srečo je že pri prvem požirku sprevidela, da je vzela napačno steklenico. Morali so jo peljati v bolnico, kjer so ji izprali želodec in izjavili, da bo ozdravila v dveh tednih. Neprevidnost bi lahko imela hujše posledice.
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiniiiiimi
IZ KRNAHTSKE DOMNE
Hude poškodbe zaradi padea
V videmski bolnici so sprejeli s pridržano prognozo 77 letnega Vigija Kosa iz Omeje, ker je padel in si zlomil nogo. Mož boleha poleg tega tudi na srcu in zato je njegovo stanje izredno kritično. Želimo mu, da bi okreval in se zopet povrnil k svojemu delu.
stu Vittorio v tipanskem komunu 470 (samo s propustnico), na Mostu Mišček 762, na Mostu Klinec 164, v Po-lavi pri čeplesiščih v sovo-denjskem komunu 785, v Ro-bediščih 457, v Solarjih pri Dreki 330, na gori Kum 20, skozi druge bloke v Idrijski dolini pa 56.
Novi javni telefoni
Te dni so postavili javni telefon tudi v Dolenjem Ron cu, v kratkem pa ga bodo imeli tudi v Ofjanu. Postavili so ga pred dnevi tudi v Sarženti v špeterskem komunu in tako se polagoma iz popolnjuje telefonska mreža v Nadiški dolini. Upajo namreč, da bodo postavili še več javnih telefonov tudi v drugih naših dolinah in tako bodo v nekaj letih vse vasi medsebojno povezane.
Nesreča na senožeti
V čedadsko bolnico so morali peljati 45 letnega Antona Trinka iz Ronca, ker je na senožeti, ko je spravljal seno, tako nesrečno padel, da si je poškodoval rebra. Ozdravil bo v treh tednih.
ŠPETER
Otrok zažgal senik
V teh vročih dneh je treba povsod paziti, da ne pride do ognja, ker je teren suh in povzroči včasih najmanjša iskrica milijonsko škodo. Tudi otrokom je treba to priporočati, seveda takim, ki so že pri pameti, pred drugimi pa je treba skrivati vžigalice in druge vnetljive reči. Pred dnevi je prišlo v Puoju do zelo hudega požara. Štiriletni Dario Coceanig je zažgal senik, v katerem je bilo 50 kvintalov sena in še polno poljskega orodja. Paglavček je opazoval očeta, ki je kadil cigare-
Končno bodo tudi v Zab-nicah pričeli z gradnjo kanalizacije, ki je tako strašno potrebna in na katero čakajo že toliko let. Prav pred dnevi se je sestal občinski odbor, da so na široko razpravljali o tem problemu. Letos bodo izvedli le prvi o-brok del, za kar bodo potrošili 45 milijonov lir, najbrze že prihodnje leto pa bo kanalizacija zgrajena do konca. Letos namreč ne morejo napeljati celotne, ker bodo na nekem kraju preusmerili pontebansko cesto in morajo zato počakati, da ANAS napravi najprvo to delo.
Ojačenje vodovoda v Trbižu
Dela za gradnjo nove vodovodne mreže v Trbižu do-
to, in čim je ta pustil vžigalice na mizi in je vedel, da ga nihče ne vidi, jo je vzel in z njo odšel v senik in začel prižigati. Na srečo je u-šel pred plameni, ki so zajeli ves senik in ga do tal uničili, čeprav so takoj prihiteli na lice mesta gasilci. Škode je za več kot en milijon lir.
SREDNJE Smrtna nesreča pri delu
Pred dnevi se je dogodila v Trbilju strašna nesreča pri delu: 68 letna Angelina Bernjak je padla s kope sena in si zlomila tilnik. Takoj so jo peljali v čedadsko bolnico, kjer ji pa niso mogli nič pomagati in je že čez par dni umrla, ne da bi prišla k zavesti. Ta nesreča je globoko presunila vso našo okolico, saj je bila rajnka žena zelo poznana in spoštovana od vseh, ker je bila delavna in dobrosrčna.
SV. LENART
Nesreča ne počiva
Pri Kjačičevih v Utani se je zgodila huda nesreča. Antonija Marija, ki je stara 56 let, je splezala na drevo, da bi nabrala nekaj češenj, a pod nogami se je zlomila veja in uboga žena je padla več metrov globoko na trda tla. Pri padcu je dobila več hudih poškodb in zato se bo morala zdraviti najmanj mesec dni.
Tudi 67 letni Jožef Vogrič je moral v bolnico, ker se je spotaknil na cesti in tako nesrečno padel, da si je zlo mil levo nogo. Ozdravil bo v poldrugem mesecu.
bro napredujejo. Do sedaj je bilo nakazanih za to delo 40 milijonov lir. Kot smo že večkrat potožili, v Trbižu vedno primanjkuje vode in zato so morali zelo štediti z njo, ponoči jo pa sploh niso smeli uporabljati. Sedaj upajo, da jim bo kmalu na voljo te dragocene tekočine.
Pet milijonov lir za študente
Trbiški komunski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da bo dal v korist študentov trbiške občine 5 milijonov in 404 tisoč lir. S tem denarjem jim bodo nabavili šolske knjige in plačali prevoze v šole. K tej vsoti je dežela prispevala 4 milijone lir.
  mirnimi...........................................................
FOJDA
Hi Ho «mil cesio, Ki vodi o hribovske oasi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii
IZ TERSKE DOLINE
Italo Sgarban žrtev prometne nesreče
iiiiiimiiif titilli h »n n iMiminiiiiiimimiHHiiiitmMHmiimiiiMH mini umitimi iiiiHiitiHiiiitimtttf umnimi
REZIJA
Se letos poleti bodo uredili cesto, ki vodi v Stolbico
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ KANALSKE DOLINE
Gradnja kanalizacije v Žabnicah
IZKORIŠČANJE SOČE ZA PROIZVODNJO ELEKTRIKE
Nova hidroelektrarna pri Solkanu v Soški dolini
Postopno bodo zgradili še hidroelektrarne Trnovo, Kobarid, hanino in Avče. s čemer bodi» hidroenergetske zmogljivosti reke Soče in
njenih pritokov bolje izkoriščene
V Soških elektrarnah v Novi Gorici končujejo tehnične priprave za bližnji začetek gradnje nove hidroelektrarne na reki Soči pri Solkanu. Gre za prvi hidroenergetski objekt, ki ga bodo na tej hudourniški reki zgradili po vojni.
Gradnjo je narekovalo več razlogov. Predvsem je onstran meje, v Sloveniji, veliko pomanjkanje električneenergije, ki bo spričo naglega porasta potrošnje v prihodnjih letih še naraslo. Zaradi hudourniškega značaja njenih voda lahko daje Soča s pritoki zelo ceneno energijo. Gradnjo nadalje narekujejo potrebe gospodarstva in drugih potrošnikov na Primorskem. Ti bodo letos potrebovali okrog 332 milijonov kilovatnih ur električne energije, medtem ko bo proizvodnja na Primorskem za skoraj loo milijonov kilovatnih ur nižja. Sistemu hidroelektra-ren na Soči pripada posebno mesto tudi glede na njihov obroben položaj v jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu in spričo možnosti za izmenjavo energije z Italijo.
Prvi del glavnega projekta za nov objekt bo kmalu izdelan in s tem bodo zagotovljeni pogoji za začetek gradnje. Z deli bi začeli še v poletnem času. Hidroelektrarna bo oddaljena okrog 700 metrov od znanega solkanskega mostu,
dograjena bo do leta 1971, njena proizvodnja pa bo znašala povprečno po 125 milijonov kilovatnih ur energije letno. Skupni stroški gradnje bodo znašali okrog 8 milijard starih dinarjev, kar je približno 16 milijard lir. Sredstva imajo že zagotovljena.
Nova hidroelektrarna na Soči pri Solkanu bo le en člen
Pesnik Luciano Morandini, ki ga predstavljamo s prevodom dveh njegovih pesmi iz njegove najnovejše zbirke «Epistola inevasa», se je rodil 1.1928. v S. Giorgio di No-garo (Videm). Danes živi v Vidmu in je profesor na srednji ekonomski šoli.
Sprva se je pojavil kot pesnik tako imenovanih tradicionalističnih oblik, v svoji najnovejši zbirki pa kaže določen napredek v smislu svobodnejšega verza moderne evropske poezije.
Na programu radia Ljubljana Morandini predstavlja panoramske antologije sodobne italijanske poezije s sodelovanjem pesnika Cirila Zlobca, dočim skrbi pri radiu Trst za rubriko «Il tagliacarte».
v sistemu energetskih objektov na tej reki in njenih pritokih. Postopno bodo namreč zgradili še hidroelektrarne Trnovo, Kobarid, Kamno in Avče. Prizvodnja električne e-nergije v vseh objektih na reki Soči in njenih pritokih, bi v perspektivi znašala okrog milijardo 400 milijonov kilovatnih ur na leto.
Z gora prihaja svoboden veter na obraz ljudi,
da zgane deset vetrov štiri sto tisoč src, vse tisto, kar preostane od stare dežele.
Prihaja dan drugačnega upora, vznemirijo se srca na vseh trgih.
ROKE
živel si brez posedovanja niča,
izstrelek, ki ga ne skrbi zdaj zrak: gre mimo in preide.
V tvojih toplih rokah ostaja gib
V tvojih belih rokah ostaja misel
V tvojih nežnih rokah ostaja neznana senca.
Mlekarna v Kobaridu je v zadnjih letih precej razširila svoje obrate, modernizirala stroje in opremo ter povečala predelavo mleka. Lani je predelala v maslo, sir in mlečni prah oziroma izvozila v Trst in Gorico 10.5 milijonov litrov mleka. Letošnja predelava oziroma izvoz bosta znašala okoli 12 milijonov litrov. Mleko odkupujejo predvsem na Tolminskem in deloma tudi na področju Nove Gorice.
Mlekarno še naprej večajo, tako da bo postopno lahko predelala do 20 milijonov litrov mleka. Za vse proizvode je zagotovljeno tržišče. Največ mleka iz Kobarida potrebuje velika jugoslovanska tovarna čo kolad.e, bonbonov in keksov «Josip Kraš» iz Zagreba.
Dalla montagna scende libero il vento sulla faccia della gente, a scuotere dieci venti quattrocentomila cuori, tutto ciò che rimane di un vecchio paese.
Arriva il giorno di un'altra rivolta disturbano i cori sulle piazze.
LE MANI
Hai vissuto senza possesso di nulla,
un proiettile che non si cura dell’aria: passa e trapassa.
Nelle tue mani calde rimane un movimento Nelle tue mani bianche resta un pensiero Nelle tue tenere mani resta ignota l'ombra.
« Fiiihtfln iiivvubti »
Lueiana lloraiicliiilja
ODPOR	LA	RESISTENZA
— "u"'‘delm Kaj bomo delali meseca
NA POLJU požanjemo žito, ko je slama docela porumenela in ni zrnja več mogoče raniti z nohtom. Če žito povsem dozori, se lahko dosti zrnja porazgubi. Ko je žito požeto, zaor-jite. Za zgodnjim krompirjem in žitom sejemo čink-vantin, repo in sadimo pozno zelje. Činkvantinu in repi moramo dobro pognojiti. Najpripravnejša so za to hitro topljiva umetna gnojila. Če smo prvemu krompirju dobro gnojili s hlevskim gnojem, za drugi pridelek ni treba gnojiti. Ze-
lju gnojimo z gnojnico, koruzi pa z dušičnimi gnojili.
NA TRAVNIKU mora biti košnja ta mesec pri kraju. Poleti travnikov ne gnojimo s hlevskim gnojem. Če moramo gnoj speljati iz gnojnika, ga zložimo v kupe in dobro pokrijemo z zemljo. Raztrosili ga bomo šele sredi jeseni, da ne bo izgubil toliko amonija-ka. Če se na detelji kaže škodljiva predenica, jo zatiramo najbolje takole: pokosimo deteljo na okuženem kraju in še vsaj pol metra daleč naokrog, jo posušimo in sežgemo. Na-
to ves prostor na globoko prekopljemo, da pridejo ostanki predenice globoko v zemljo, prav je tudi, če predenične otoke včasih poškropimo s 25 odstotno raztopino zelene galice ali žveplene kisline.
V VINOGRADU moramo nadaljevati s škropljenjem in žvepljanjem. Kdor je cepil v zeleno, naj ne pozabi škropiti tudi cepičev. Meseca julija lahko cepimo trte na oko. Iz vinograda odstranimo plevel in poganjke iz divje podlage.
V KLETI pretakamo vino
v steklenice, a moramo paziti, da pride vino čim manj v dotik z zrakom. Poglejmo, če so sodi zaliti! Klet zračimo ob hladnih urah.
V SADOVNJAKU je najvažnejše delo meseca julija zatiranje škodljivcev: listnih uši, gosenic, ličink in nekaterih glivic.
V HLEVU skrbite za red in snago. Živino krmite dobro vsaj zjutraj in zvečer, če opoldne ne utegnemo, kajti ta mesec je povsod dela. Ne dajajmo ji sveže in neuležane krme.
DRŽAVNA ŽAL0ŽBA SLOVENIJE
začenja izdajati veliki
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Delo, ki ga pripravlja inštitut za slovenski jezik pri SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI, je široko zasnovano: slovar izide v petih knjigah po 700 do 800 strani ter bo v nad 110.000 geslih zajel
besedišče slovenskega sodobnega knjižnega jezika ter razložil vse pojme z domačo besedo. Vsako besedo bo natanko razčlenil glede na pomene, pokazal bo rabo besed in zvez ter posvetil mnogo pozornosti pravopisno-pravorečnim vprašanjem.
PRVA KNJIGA SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
bo izšla do konca letošnjega leta. Obsegala bo nad 20.000 gesel in podgesel od črke A do H.
Za prvo knjigo je založba razpisala subskripcijo, ki velja do izida prve knjige. Prednaročniška cena v polusnje vezane knjige je 150 din.
Zahtevajte v knjigarnah prospekt, ki Vas bo seznanil z vsemi nadrobnostmi in Vam hkrati posredoval tudi odtisa dveh slovarskih strani.
Naročila za prvo knjigo SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji, zastopniki založbe in uprava DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE - Ljubljana » Mestni trg 27
Zgodovina gradov Beneške Slovenije
Z drugimi furlanskimi plemiči se zarote leta 1348. tudi Scffumbergi proti patriarhu Bertrandu, katerega so pozneje ubili razbojniki. Prav zaradi tega je bil Henrik S. obsojen na vislice in naslednji patriarh Nikolaj je dal to obsodbo tudi izvršiti. Trdni grad Soffumberg pa si je patriarh tudi še nadalje pridržal kot svoje letovišče in je tu večkrat bival. Tu je zbral kardinal in patriarh Filip d'Alegon leta 1381. furlanski parlament. Po uboju Federika Zavornjana se zapre patriarh Ivan Moravski v trdni Soffumberg, da bi bil bolj varen pred razburjenim ljudstvom. Mimogrede ga je zastavil tudi čedadskemu mestu, ko je bil v denarnih stiskah, a leta 1395. je bil grad zopet v patriarhovih rokah.
KUKANJ (Cucanea, Cucagna) se je dvigal nad Fojdo na griču in malo pod njim grad ČUK (Zucco). Kukanjski plemiči, kot menijo, so bili nemškega pokolenja in sicer stranska panoga kranjskih Auerspergov, katerim je patriarh Popon leta 1020 dovolil, da se nasele na Furlanskem in si tam sezidajo svoj grad. Osnova tega imena je pa čisto slovenska. Kraj «Kokanj» imamo blizu Prvačine,
«Kukanj» pri Kamnjah, «Kukanja» je zelo razširjen priimek v Komnu in gora z imenom «Kuk» imamo po Sloveniji nešteto. Primeri so tudi vasi «Kokovo» in «Ukve». Vemo, da je stal kakanjski grad na malem griču ali kuku. Patriarh Bertold dovoli namreč Albertu Kukanjcu, da si sme sezidati močnejšo trdnjavo na «situs supra costrum Cucanee». Ustno izročilo pravi, da je bil začetnik te rodovine nek Tomaž Kukanjec.
Kukanjci so imeli kot svoj prastari rodovinski fevd grad Valvasone ob levem bregu Tilmenta, malo nad železniško progo. Na patriarhovem dvoru so opravljali službo komornika. Prvi po imenu znani Kukanjec je bil Verner. Leta 1292. se spro Kukanjci s svojimi sosedi Zavornjani in nastala je prava vojna, v katero so se kmalu zapletle najimenitnejše furlanske rodovine, tako da je bila vsa dežela razdeljena v dva sovražna tabora in da je mnogo krajev izginilo iz površja zemlje, šele čez leto dni se je razpor polegel po zaslugi posredovanja mesta Čedada in grofov Attemsov.
Ker so Kukanjci v kratkem času zelo obogateli in se razmnožili, so se razdelili na štiri veje: Valvasoni, Čuki (Zucco), Partištajnci in Freschi. Razen tega so se Kukanjci združili še s Kaporjaki in osnovali neko plemiško zadrugo, «konsorcij», da so na ta način dobili med furlanskimi plemiči več veljave in tudi zato, da so lažje nastopali kot «roparski vitezi». Leta 1312. sprejmejo v to zadrugo še brata Ludovika in Franca di Legio.
Adalbert Kukanjec je bil leta 1312. vlastelin v Kravlju (Crauglio), a to posestvo je odstopil že naslednjega leta Geroldu Erberštajnu. Dalje so imeli Kukanjci svoja posestva in sodstvo tudi po vsem Kobariškem kotu, to je v Kobaridu, Trnovem, Starem sedlu in na Beli ter na Selicah in Seliščih. Patriarh Bertrand postavi leta 1336. Gerharda K. in brata Simona za svojega glavarja v Tolminu. Leta 1361, so se zvezali tudi Kukanjci z Rudolfom IV. in prepustili Partištajn njegovi vojski, a zdi se, da so se kmalu zopet sprijaznili s patriarhom, ker niso bili tako kaznovani kakor Kaporjaki. Tudi pri cesarju Karlu IV. so bili prav dobro zapisani, ker je ta povzdignil leta 1362. Ulrika in Skinelo K. v palatinske grofe s pravico, da smejo imenovati notarje in redne sodnike.
Leta 1378. si pridobe Kukanjci tudi posestva v Pocuolu, ki so nekdaj pripadala koroškim Hohenwartom. Leta 1389 podeli v Čedadu patriarh Ivan Moravski grad Kukanj in Par-tištanj Brunetu Partištajncu. Ob tej priliki mu je podelil tudi vas Fojdo in vse kar sta imela v fevd v Ronkih, Poljani, Lužah (Lauzaco), Cirijaku, Reklužu, Faganji, Pocalih, Griljonih, Prisarjanu, v Buji in breškem kanalu. Leta 1498. sta imela brata Franc in Simon «Freschi de Cucagna» planino na gori Miji. Gradič Čuk so razdejali Čedajci, ko so razširili svojo oblast čez to okolico. Iz njegovih razvalin so sezidali cerkvico.
(Se nadaljuje)
Kratkemu opisu zgodovinske preteklosti Benečije in njene zemljepisne lege ter narodopisnih značilnosti, socialne in gospodarske problematike sledijo opisi avtorjevih mladostnih doživetij, srečanja z vaškimi posebneži, doživljaji v italijanski vojski, v drugem delu knjige pa kapitulacija Italije, vstaja beneškega ljudstva, boji beneškega bataljona in drugih enot v Benečiji in v sosednjih pokrajinah do zaključnih operacij za osvoboditev.
Knjiga je opremljena s številnimi celostranskimi fotografijami in skicami; vezana v celoplatno.
Knjigo lahko naročite takoj pri zavodu BOREC, LJUBLJANA
Beethovnova 10.
\0V0ST NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU
° 2 * S
** Z O «o
"7 O
Pri zavodu BOREC v Ljubljani so izšli spomini Jožka Ošnjaka z naslovom
“Pod
Mi\m ,
MS*M
'ISSSSSSeSiS'
zartode
Pastir in Žalik žena
SLON
Na Žirovkem vrhu je živel mladec, ki je bil drvar in pastir. Pozimi si je služil kruh z drevnjačo, ker je sekal in podiral hraste in bukve. Ko so frate in lazi ozeleneli, pa je ži-rovskim kmetom pasel ovce. Kadar pa je bila pod jesen ugodna žirna paša, je vse ži-rovske svinje segnai v hosto, kjer so se žirile in debelile. Ker pa je bil pob vinski človek, je vso žirnino zapil...
In ko je tako neke jeseni pasel in žiril svinje, je prišla k njemu Žalik žena in zatarnala:
« Ojoj, kako sem lačna! Če me nasitiš, ti bom pristorila srečo ».
Pastir je bil dobrega srca, zato je odvezal pastirsko vre čo in neznani ženi ponudil kruha, ki so mu ga Žirovčan-ke vsak dan dale za pastinino. Gladovna Žalik žena je pojedla ves kruh, nato pa rekla:
« Kar sem obljubila bom izpolnila! Pojdi v Žiri in na vsa vprašanja odgovori JAZ, pa boš srečen! ».
Pastir, ki ni vedel, da so Žalik žene hudobne gorske vile, ji je verjel. Site svinje je odgnal v Žiri in obsedel pri hiši, kjer so mu že zjutraj obljubili večerjo. Gospodinja je postavila na mizo polno latvo kislega zelja, gospodar pa je zagodrnjal:
« Vsak večer nam kuhaš za večerjo kislo zelje. Kdo pa je iz dimnika pobral meso in klobase? ».
« Jaz! » se je zdajci oglasil pastir, ki je pohitel z odgovorom, da bi se čimprej srečal s srečo.
« A tako! » je planil gospodar. « Če si sam požrl vse meso in klobase, pa še zelje sam pojej! ».
Ubogi pastir je otepaval kislo zelje, da se ga je najedel za vse življenje.
Naslednji večer se je ustavil pri sosednji hiši, da bi dobil večerjo. Gospodinja pa je rekla:
« Oh in prejoj, saj bi skuhala večerjo, pa nimam niti bo-rega polenčka, da bi ga vrgla v peč. V mrzli peči pa večerje ne morem skuhati. Le kdo mi bo nacepil drva? ».
Gospodar, ki je bil lenuh, je kar molčal, pastir pa je brž odgovoril: « Jaz! ».
In je sekal drva in jih cepil, dokler ni vseh klaftrskih cepanic razklal in drvarnico napolnil z drvmi, da je potlej komaj še primotoglavil na senik, kjer se je zaril v seno in zasmrčal brez večerje.
Sredi noči ga je iz spanja prebudilo vpitje. Gorela je županova hiša, vaščani pa so se drenjali okrog požarišča, da bi pogasili ogenj, a požar je hišo upepelil do tal. Pastir je brž vstal, skočil v hlače in se zgnetel k vaščanom, ki so ža-
lostno postajali okrog ožigov. Kar je županja glasno zajokala:
« Le kdo nam je upepelil hišo? ».
« Jaz! » je zaklical pastir.
Tedajci pa so Žirovčani planili nadenj ter ga premlatili, da jim je komaj še malo živ ušel ter se potepel kdo ve kam.
Tako je Žalik žena ubogemu pastirju pristorila zgolj nesrečo, četudi jo je bil nasitil s kruhom.
A Žalik žene so hudobne gorske vile, ki v srcih nimajo ne ščepca ne kanča dobrote.
n tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim lili iMtiitiiimMiiiiiiimniiti li ninni mimi mn im iHiiiittiiiiiimiiii n tiiuiiiiiiiiiiititi h iiii
. /Hi he e pa zna
Učitelj se je jezil, ker niso znali učenci računati na pamet.
«Ali se vam ne ljubi misliti, ali kaj?» je majal z glavo «Vedno ne boste imeli svinčnika pri roki in papirja v žepu, da bi pismeno računali. Mnogokrat tudi časa ne boste imeli za dolgo računanje, ampak boste morali hitro izračunati na pamet. Le poslušajte. Včeraj sem bil na sprehodu. Pa zagledam ribiča, ki je ribe lovil. Ujel je bil že 13 lepih rib. Vprašam ga, koliko hoče zanje. Odgovori mi, da po 15 lir za komad. Koliko je to skupaj, pa ni vedel. No, vidite, če bi jaz ne znal hitro izračunati na pamet, toliko znese vse skupaj, bi ga lahko oguljufal, ali pa bi mu preveč plačal. No, zdaj pa vi premislite, kako bi plačali ribe».
Nihče se ni oglasil, vsi so bili tiho in se v zadregi spogledovali.
«Kaj res nihče ne zna?» se je hudoval učitelj.
Pa se oglasi Mihec iz zadnje klopi.
«No, Mihec, pa povej kako bi ti plačal ribe?» se je razveselil učitelj.
«Vsako posebej» se je odrezal Mihec.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Lisica in merjasec
Lisica je v gozdu zagledala merjasca, ki si je ob deblu brusil čekane. Pa ga je vprašala, zakaj si brusi čekane, ko ni nobene nevarnosti.
Marjasec je odgovoril: « Za borbo se je treba pripraviti, ko še ni sovražnika Ko pride
sovražnik, je prepozno pripravljati orožje ».
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlilllllltllllllllllllllllllllllllllllHII
Tri s
Na veji so sedele tri srake. Stari hrast je dolgo poslušal, kako vreščijo, naposled je rekel:
— Ljube srake, mar ne bi poletele na loko?
Srake so odfrčale na loko. Tam so cvetke ob cvrča-
m tunini n n il il illuminili mi nit minili mi iiitiiiiiiiiiiimiiiiiitiiMiiittxttttmtftiiMtttitMtttitititiiiitittittiiiHti
Zakaj živi opica na drevju?
Črnska basen
Nekoč je divja mačka ves dan lovila, pa ničesar ulovila. Zelo se je utrudila. Sedla je, da bi si odpočila, toda bolhe ji niso dale miru.
Tedaj je zagledala opico. »Opica», ji je zaklicala, «prosim te, pridi sem in otrebi mi bolhe!».
Opica je privolila in medtem ko je iskala bolhe, je divja mačka zaspala. Tedaj pa je opica zgrabila njen rep, ga privezala za vejo in zbežala.
Divja mačka se je zbudila; hotela je iti naprej, pa ni mogla, ker je bila privezana na vejo. Na vso moč si je prizadevala, da bi se rešila, toda zaman. Ostala je tam in težko dihala.
Mimo drevesa je prišla želva. Ko jo je mačka zagle-
dala, je kliknila: «Prosim vas, odvežite mi rep!».
«Pa mi ne boste nič žalega storili, če vas rešim?» je vprašala želva.
«Nič vam ne bom storila!» je odvrnila divja mačka.
In želva je odvezala mačko. Le-ta se je vrnila domov in rekla vsem živalim: «Čez pet dni razglasite, da sem umrla in da me boste pokopale».
Peti dan je divja mačka legla in se potajila, kakor da je mrtva. Živali so prišle in zaplesale okrog nje. Naenkrat ie divja mačka skočila pokonci in planila za opico. Toda opica jo je ucvrla mački iznred nosa na drevo.
In zato živi opica na drevju in ne gre nikdar na tla. Preveč se boji divje mačke.
Indijec je imel slona. Ta je bil dober in je vestno služil, svojemu gospodarju. V neznosni vročini je prenašal težke tovore od vlaka do ladje. To naporno delo je opravljal dan za dnem, mesec za mescem, ne da bi se obotavljal ali upiral. In vendar ni dobil za svoje naporno delo nikakih priboljškov, nasprotno, večkrat je celo stradal, ker mu Indijec ni dajal dovolj hrane.
Nekega dne je bilo treba odpraviti zopet velik tovor na ladjo. Sonce je pripekalo kot žerjavica. Ker je imela ladja odpluti in se je mudilo,
Indijec ni ida| slonu ne vode ne hrane in ga je neprestano naganjal, naj nosi hitreje. Dvajsetič si je slon natovoril veliko in debelo breme. V rilcu je nosil ogromno deblo. Sonce je čim dalje huje pripekalo. Sestradan in žejen slon je čutil, da mu pešajo moči. S težkim tovorom je stopal počasneje. Tedaj pa je Indijec planil nadenj s kolom. Ali v tem hipu se je slon čisto predrugačil. Pobesnel je. Deblo je vrgel daleč stran, zgrabil je neusmiljenega Indijca, vrgel ga je podse in poteptal.
Mož je bil na mestu mrtev.
Ko je zvedela o tem vdova, je bridko zajokala. Pograbila je svoje štiri otroke, privedla jih je k podivjanemu slonu in dejala v obupu: « Kdo naj nas zdaj preživlja? Ubil si moža, pobij še otroke in mene! ».
Slon se je naenkrat pomiril. Žalostno je gledal nekaj časa otroke, nato pa je zgrabil z rilcem najstrarejšega ter si ga posadil na hrbet.
In od tedaj je slon v vsem ubogal otroka in je potrpežljivo še nadalje opravljal svoje naporno delo.
nju murnov majale glavice. Srake so sedle na griček in začele tako vreščati, da so cvetke povesile glavice. Murnčki so utihnili in kosmati čmrlj je vljudno rekel:
—Ljube srake, mar ne bi poletele v gaj?
Srake so odfrčale v gaj. V gaju so pele ptičke. Naletele so se po svetu in so si pripovedovale o vsem, kar so videle na svojih potovanjih. Vse živali so rade poslušale taka pripovedovanja. Toda srake so najrajši poslušale same sebe; zagnale so tak vrišč, da so zajce zabolela ušesa, sivi volk je oglušel, veverice so začele obmetavati srake z orehovimi luščinami in lisica je spoštljivo rekla:
— Ljube srake, mar ne bi poletele kam drugam?
Srake so poletele na streho neke hiše. Na pragu so se pogovarjala tri dekletca. Dekletca so bila tako glasna, da so kar prevpila druga drugo.
Tedaj so rekle srake:
— Lejte, tu je za nas pravi kraj!
1	m v	i	i	i	i	:	i	» •	i	m m
										
A
/
H
L
L
21. Ko so se pričeli tovorniki odpravljati, so prijezdili trije grajski: gospod Andraž in dva hlapca. Prikrajci so vedeli, da se bo Andražev pohlep le težko ustavil pred tovorniki. Res je oskrbnik Andraž ustavil konja in oblastno zaklical: «Od kod, ljudje?».
Toda tovorniki se niso dali prestrašiti, bilo jih je dvanajst ljudi in dobro oboroženih. Dva hlapca sta se približala prvemu tovorniku, toda že so se konji začeli pomikati in oskrbnik je jezno vzkliknil: «Prav, kakor hočete!».
Tedaj je Gregec razumel, zakaj je gospod Andraž tako jezen: plen pri tovornikih mu je ušel. Gregec se je glasno zasmejal, oskrbnik je še bolj jezno pogledal, župan pa je Gregcu priložil krepko zaušnico: « To je Hribčev », ie dejal. « Oče sedi v stolpu, sin bo prišel za njim ».
22. Medtem so se tovorniki že odpravili. Prikrajci pa so premišljevali o Turkih. Česar niso pobrali grajski, bodo pobrali Turki: tako je, kadar je slaba letina...
Miha in Gregec pa sta stopala za tovorniki. Gregec si je drgnil obraz. Če bi ga Košuta udaril kje na samem — naj bi bilo — toda tako pred vsemi! « Plačal mu bom! » je godel, ko je hodil za bratom. In oskrbniku tudi. Tovorniki se^ oskrbnika niso prestrašili! « Rad bi videl, kako bi ga tovorniki posekali « je dejal Miha. « In marsikdo bi jim rad pomagal. Jaz že! » je še dodal. Gregec pa je spoznal, da so ljudje dovolj močni za to, le da si ne upajo. Mora že biti kaj drugega, razen same moči...
Ko sta se ustavila pred hišo, si je z roko zastri nenadoma oči in pokazal proti vzhodu: «Jezdec!» je zaklical.
Os
23. «Jezdec!» je ponovil tudi Miha in strmel v daljavo. Najprej se jima je zdelo samo kot prikazen, toda prihajal je vedno bliže. Zdaj je srečal tovornike, za trenutek je obstal in nekaj kazal proti vzhodu. Nato je oddirjal dalje. Tovorniki so se ustavili. Ne, obračajo se in hitijo nazaj proti Prikraju, bijejo po konjih in kriče. Jezdec pa se bliža, zdaj je pred hišo. Ugledal je fanta. Udaril je po konju, se v diru obrnil in hripavo zakričal:
«Turki!».
Fanta sta prebledela. Gregec si je potegnil z roko preko čela, noge so mu zatrepetale. «Kaj stojiš, klada», je zatulil Miha in ga sunil pod rebra ter s presunljivim glasom zakričal v hišo: «Turki gredo!».
24. Mati je pritekla iz hiše in se ječe zgrabila za glavo. «Ne tarnajte!» je kričal Miha. «Poberite, kar je kaj vrednega in pojdite z Ivanom in Tinco v tabor! Drugo urediva midva z Gregcem!».
Miha je hitel odvezovati živino in jo z Gregcem spravljal na prosto. Ko je Hribčevka videla, kako nagla sta otroka se je zdramila in odjo-kala v hišo. Z Gregcem je Miha odgnal oba vola in obe kravi navkreber, na hrbet si je naložil koš sena, pa tudi Gregec sam je nesel, kolikor je mogel v naročju. Živali so težko sople, drselo jim je in padale se na kolena.
Na rebri sta se ozrla v vas. Pretresljiv krik je šel od hiše do hiše, v cerkvi je bilo plat zvona. Stric Ahac kliče ljudi. S prepadenimi obrazi sta se ozrla na vzhod...