II '1 i i I ■ 11 ■ 1 • 11 V----Hj^j"— 11 '— 11 1 1 IM • Itne novice. leveUndake nasalfltne lastne podpore in sdka vedno bolj &£a med rojaki. V A DRUŠTVA. ravi poti srno. Nismo pred časom, ko smo da Slovenska Dobrova v Clevelandu bo ila bolje kot vsaka nota. To nam kažejo ni. Ker če ni riav-ojakov v Clevelandu, bi zavedali svoje la-i v domačem mestu, bi mogla tako napre-t je napredovala. Tri a se ustanovila v te-ednov z nad ioo no-i. Novi ljudje so vsak vrfci, da pristopijo, straneh so pričakova-ijboljše nade. Glavni eze deluje z vso silo, či rojakom korrst do-janizacije. Poleg te-a ideja domače orga-v Clevelandu toliko v med našimi rojaki, esnici treba pričako-pših uspehov. Gotovo ) naveliča, da bi de-stano pošiljal v dru-ko ga lahko obdrži kleče od njega korist, ljo popoldne se je vz-eWiburska ' naselbina, i. bil shod, da se usta-tvo, ki se priklopi k Odzvalo se je toliko la je bila dvorana pol->pili so govorniki, ki rjali pomen domače ije. in takoj je od-rojakov, med njimi in stalni prebivalci a, ki so pristopili k Iruštvu. Da pokažejo foje dobro mišljenje, ikoj v začetku dober 0 društvu dali ime rasno ime za najno-štvo elevelandske or-!. Cleveland je v pr-:ukaj, da mirno pod-e lastne reveže, bol-ži udove in sirote, ni an v to, da bi pošiljal Iruga mesta in skrbel v drugih mestih. Med mo dovolj revežev, ki ni pomoči, katero do-doma, ne pa da bi st krajih prepirali z dru-mizacijami za podpo-je develandskega de-[ ostane doma, in ču-e vsi, da so to dobre )a pa te besede niso iha, pa kažejo ljudje, lje bolj pristopajo v slovensko podporno ijo, Slovensko Do- > je rojaka Frank Kane deljo zjutraj ob pol sicer na progi Penn-ieleznice blizu Quincy jroti Cleveland Foun-Ranjki Kastelic je bil asa v Amewki. Zava-s bil pri društvu sv. i, K.SjK.J. Zapušča otroka. Po&vajgr 5za so ukradli tvrdki )ry Cleaning Co. eno 1 konjsko plahto. Ta-Clevelandu pride da-nici vse prav. en je bil poročni pr-e neveste v Colliu-;aitera ga pogreša, naj pri-zupniku slovenske ColUnwoodu. I je vsem Cleveland-ELčanom poznani gostilničar L. JVehovec. Ranjki je J>i1 v resni-ici prava pristna slovenska du- ša, prijazen in podporen pov- zapustil. Kakor čujemo, je bil član društva "Naprej, št. 5 SNPJ in član dr. Slovenija. Rojen je bil v Zlaterii polju na Gorenjskem. V Ameriki je bival 14 let. Star je bil 49 let. Počivaj v miru! , —»V nedeljo, 19. jan. ima sejo društvo "Glas clevelands-skih delavcev" št. 9. S. D. Z. Seja se vrši v prostorih Lov. Petkovška na Addrson Rd. in sicer-'je pričetek točno ob pol dveh popoldne. Ravnotam se bo nahajal tudi vrhovni zdravnik Zveze, dr. Seliškar in'bo preiskal vse kandidate, ki hočejo pristopiti k društvu. To društvo je takoj ob ustanovitvi sprejelo 29 članov, sedaj nam pa vestni in delavni uradniki društva poročajo, da jih imajo za prihodnjo sejo že 39 popolnoma novih. Slovenci, ki nistft še v društvu, pristopite, da bo društveno število narastlo na 100. —Seja Slovenskega Sokola se vrši v nedeljo, 19. januarija ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. —Zadružna zveza v Clevelandu, ki je imela dve prodajalni, je morala zapreti svoja vrata v petek dopoldne. Petsto delničarjev iste družbe zastonj iščejo sedaj svoj denar od podjetja. Zvezino sodišče je povedalo, da mora družba napovedati bankerot. Vendar velike zgube ne bo, ker vrednost se ceni na $3000, dolga pa^je $2600. To je konec osemmesečnega delovanja zadružne prodajalne, ker slednja nikakor ni mogla konkurirati z drugimi prodajalnami. Delničarji omenjene prodajalne so se sami izjavili, da blago drugje, posebno v mestu na tržnicah, lahko ceneje kupujejo kot v tej prodajalni. Konipanija Je bila organizirana 4. marca lanskega leta s kapitalom $10.000. in je imela 502 delničarja, ki sq plačevali od 10 do 30 dolarjev vsak. Sprva je šlo dobro, pozneje pa so posli vedno bolj nazadovali. Hoteli so imeti vse blago plačano za gotov denar, pa so prišli do prepričanja, da je med ljudmi tudi mnogo siromakov, ki ne morejo vsega takoj plačati. To poročilo je priobčil časop:s "The Cleveland Press''. —V Popovičevi dvorani je ustanovil neki Nemec Albert Schwartz, v soboto zvečer "Avstrijsko zabavno društvo''. —'Tajnike elevelandskih podpornih društev, ki imajo v našem listu društven^ oglase, prav uljudno prosimo, da čimprej prinesejo natančne naslove predsednikov, tajnikov, blagajnikov in zastopnikov v naš urad, da jih uvrstimo pod imenik društvenih uradnikov. Ob tej priliki pa tudi naznanjamo drugim elevelandskim društvom brez izjeme, da oglašujejo v našem listu, ki je najbolj uspešno, da doseže vse člane vseh društev v Clevelandu. Cena za celoletni oglas je majhna, uspehi pa dobri in veliki. O--'- -■ Milijona raki slepar pobegnil. Iz Pariza poročajo: Znani finančnik Rochette je pobegnil. Rochette je bil zaradi mnogoštevilnih sleparij v skupnem znesku 150 milijonov frankov ojbsojen na tri leta ječe. V petek bi moral nastopiti kazen. Priporočilo. Rojakom v Rock Springs, Wyo. in v okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam g. Fr. Eržen in g. Anton Justin, ki sta vsega zaupanja vredna rojaka in se slednji lahko vedno "a njot0rebuCi0oZaRoSaJcomr t Turki silijo! na vojsko. Mirovna pogajanja v LoncHnu so se končala z velikim neuspehom. Turki nikaKor nečejo izročiti Bulgarom Drinopolje, in se raje zaSftejo zopet boriti. Rumunska država se je začela oborciEevati. Turki so prekinili vsak dogovor glede miru. | Avstrija na tihem ščuje Turke, da seae uda j o balkanskim narodom. Angleži so nevoljni nad Rumunol ker se oboroži^ ej o. Turki hitijo zbirati svoje vojake pred Carigfldom. Balkanci so pripravljeni, da vsak trenutek začnejo z novo viiko. Srbska in Črnogorska armada je pripravljena, da začne takoj* vojsko. Grki so z brodovjem pred Dardanelami. London, 12. jan. Na vsak način s? vojska na Balkanu izo-pet začne. Turški delegat je so hoteli že v soboto odpotovati iz Londona, ker so se izjavili, da nikakor ne morejo več naprej zborovati z balkanskimi poslanci. Sir Edward Grey, angleški tajnik za zunanje, je komaj preprosil Rechad pašo, naj ostane š? v Londonu, da pride do resnih mirovnih pogovorov. Turški delegati so ves čas čakali, da «e Balkanci nekoliko ponižajo pred Turčijo, in jo za božjo voljo prosijo, naj jim da to, kar bi si Balkanci lahko sami s silo vzeli. Ker pa Balkanci niso hoteli klečati Pred Turki, pač pa so vztrajali pri svojih zahtevah, ki pravijo, da mora biti Drinopolje hulgar-sko, so Turki pretrgali vse pogovore, in turški delegat je se bodejo najbrž vrnili v Carigrad. Turški delegati? na konferenci so se sprva vendar prestrašili groženj balkanskih narodov, konečno pa. nikakor niso mogli privoliti, da bi Balkanci vzeli Turkom Drinopolje. Ko so se pa delegatje balkanskih držav izjavili, da brez Drinopolja ne more biti miru, so Turki rekfi, da prenehajo z vsakim mirovnim pogovorom, in da imajo raje vojsko kot pa da bi se udali balkanskim izahtevam. Angleži so pa tako trdo upljivali na turške delegate, da so jih vendar prisilili, da so se ostali pri zborovanju, ker Turki so bili popolnoma trdno odločeni, da od* idejo na vsak način v Carigrad. Brzojavili so svoji vlad1, naj jim pošlje nove informacije, če se> smejo udati zahtevam balkanskih držav ali ne. Angleški in francoski poslanik sta imela dolg- govor z Rechad pašo sklede mirovnih pogajanj. Anglija je dokazala, koliko jt naredila v prid miru. koliko je dobrega naredila za Turke. Ce pa Turki nečejo sami sebi do*-ihro, če zaupajo svoji vojski, da si osvojene pokrajine zopet prilxjrijo, tedaj naj Turki šele govorijo o svoji sreči. Dokler pa računa Turčija s samimi zgiibami, dokler so njene vojske povsod Poražene, toliko časa pa mora sprejeti one mirovne pogoj-e, kakor jih narekujejo Balkanci. Turki so uvideli resničnost . teh angleških besedij, in glavni turški poslanec, Rechad paša se je izjavil, da ostane vendar še nekaj časa v Londonu in upa, da se položaj drugače obrne. Balkanski zavezniki so pa medtem že popolnoma siti večnega čakanja*Velevlasti so «e izjavile, da pošljejo Turčiji konečno »zahtevo, da mora skleniti mir, toda balkanski poslanci so prepričani, da to ne bo imelo nobenega uspeha. Vendar se balkanski poslanci dobro zavedajo svojega polo-Oni dobro vedo, kaj pomeni za Evropo, če se vojska zopet začne. Oni dobro vedo, da bo treba poslati v vojsko vedo. da bo irapolovica vse-i £a naroda v bft kjer se vrši krvoprelilje, vendar prva stvat balkanskim poMMiceni je, da rešijo čast svoffii narodov, da zatro turške fflwzovitosti, da spremene zgoddijno na Balkanu. Vojska seH na vsak način začne na Bfikanu ker balkanski posl«!»| v očigled zmag balkanski® naradov, nikakor ne motfjo pripustiti Turkom, da bi tif eli isto ozemlje kot pred voj&o. V soboto so m prekinile seje. Bulgarski. alpski in črnogorski delegatj?;«o se izjavili, da nastane vopka v štirih dneh. Grčija pa* sploh nikdar ni nehala z vojsko, Srbi si pripravljeni udariti )v5ak trenutek, a napram Črnogorcem se mora priznati, *da so i jih Turki iz trdnjave 'Skadva neprestano napadali, tudi pditem, ko je bilo premirje skienjčnŠT fradite-ga pa, če< se sovražnosti > zopet pričnejo, bodejo oči vseh obrnjene na Drinopolje, kajti to je glavna točka, katero morajo imeti balkanski zavezniki v oblasti, Če hočejo dobiti u-godne mirovne pogoje od Turkov. Vojaški izvedenci pravijo, da čei se začne vojska, da mora Drinopolje pasti v nekaj dneh, če se žravuje 5000 mož Na drugi strani so pa Grki pri-pravljenifi da branijo egejske otoke, in jih nikakor ne izročijo Turkom. Izjavili so se: Vojska nam je dala to zemljo, in samo vojska jo more zopet vzeti. Balkanski zavezniki pa nikakor niso krivi, da se zopet prične vojska. Kriva je v prvi vrsti Avstrija, potem pa Nemčija. Ko se je vršila vojska, so velesile prosile Balkance, naj čimprej sklenejo mir, češ, da jim bodejo velesile pomagale pri sklepanju miru. Kak^r hitro so se pa začeli mirovni pogovori, se velesile nikakor niso brigale, da bi pritiskale devolj na Turke, da pustijo svoje pretirane zahteve. Avstrija in Nemčija nagajate Bal-k.tncem, kar se da, podpirajo Turke, in hočejo na vsak način da se vojska zopet prične, nakar bi Avstrija «nela lepši izgovor, da gre "mirit" Srbe. Vsa ta zavl^enja pa so v veliko korist Turkom, ki zopet upajo, da bode$> igTali isto vlogo v Eropi kot dosedaj. Še nikdar se Turki Miso vdali volji Evrope*, ker »o dobro prepričani, da Evjppa ni edina, in oni lahko v tej needinosti delajo, kar hejčejo. Vendar Balkanci so jakO' resni in države na BaJkani| so pripravljene žrtvovati zadnjega moža, da se naredi konečni mir. Brez zopetne krvave vojske pa ne bo nikdar miru na Balkanu. Turka morajo popolnoma pregnati iz Evrope. Pariz, \2. jit. Rumunska se pripravlja na vojsko. Vojno ministerstvo jellodredilo delno mobilizacijo! Vlada se je izrekla, da nikakor nemore mir •_J| ... I , p M —^ iia za vsak trenutek. Lcndon, 12. jan. Evropski poslaniki so spisali noto na Turčijo, v katerem priporočajo turški vladi, da odstopi Drinopolje Bulgarom ter da sploli privoli v vse balkanske zahteve. Ako tega ne stori, tedaj velesile nikakor ne morejo garantirati za nadaljni obstanek •Turčije v Evropi. Atene, Grčija, 12. jan. Turki so napadli grško vas Ke-ramisca, kjer so poklali 120 prebivalcev in požgali vse hiše. Ltijdje so se zatekli v neko duplino. Turi so jih našli, so najprvo izvlekli ven vse žene, jih zlorabili in onečastili, potem pa jih zopet zapodili nazaj v duplino, pred katero so naredili ogenj, tako da so :-e ljudje zadušili. London, 12. jan. Angleška vlada je silno nezadovoljna a n -1 I v . . Kumunci, ker se oborozujejo S tem samo pospešujejo nada-ljno vojsko. Kakor je čuti, stoji za Rumunci Avstrijska via da. ki hoče Balkancem narediti kar največ sitnostij. Angleški minister za zunanje zadeve je sporočil včeraj rumunskemu poslaniku v Londonu, da Anglija nikakor ne more biti v prijateljskih zvezah z Rumu-nijo, če v tako teškem položaju kot je danes, izziva s svojo vojsko in položaj še bolj zaplete. Rumunski kralj je prosil tri dnij odloga, da pove svoje mnenje. -London, 12. jan. Turški delegatje so se danes izjavili: "Nihče nas n« more prisiliti, da prostovoljno odstopimo Balkan. Nam je nemogoče, da izročimo Drinopolje v tuje roke. Da smo za mir, kaže to, da smo odstopili štiri petine naše zemlje v Evropi Balkancem, itoda Drinopolja, ki je sveto mesto za Turke, nikakoT ne izročimo. Nikdar v zgodovini se ni še pripetilo, da bi premagani narod toliko žrtvoval. kot smo mi. Poželjivost balkanskih narodov je prevelika. Balkanski narodi se preveč hvalijo s svojimi zmagami. Cc se vojska zopet začne, tedaj bo položaj drugačen. Velesik so krive, da na Balkanu še ni miru. Miru pa ne bo, dokler je turška vojska tako pripravljena za zopetni napad, kakor je danes. Korono bo jn^ralq^ v resnici orožje odločiti, kakšen bo uspeh, kakšna bo prihod-njost Balkana. Bulgari so se pa izjavili, da so to le prazne turške grožnje, katerih oni nikakor ne upoštevajo. Priporočilo. Naš zastopnik za Waukegan in No. Chicago, 111. je Mr. Fr. Qsredkart Box 546 No. Chicago, 111., ki je pooblaščen, da pobira naročnino, Rojakom ga priporočamo. Mr. Louis Vesel, i «'■' m• g ' f^jlm V v ?h l je pooblaščen zastopnik za Gil- Naši dopisi. Ostra sodba članov K. S. K. J. proti sedajnemu uredniku glasila iste Jednote in napadu uradnikov. IZ JOLIETA. Kansas City, Kans. Cenjeno uredništvo. Dovolite mi nekoliko prostora, da izrečem svoje mnenje. Malo dobrega morem poročati. Rekel ,bi, da napredek v našem mestu je š'-' precej velik, posebno v gospodarskem oziru, zida se tukaj nova slovenska šola, in naš vrli stavbeni odbor se vneto pripravlja za blagaslovljenje vogelnega kanina. Gospod urednik, kaj berem v časopisih, da se v Jolietu nekdo raztezne in vtika prste med močna Jednotna vrata. Poznani gospoda Schnellerja. bral sem njegov dopis. Meni se ne dozdeva napačen. Am. Slovenca j; pa tako razburilo, da psuje noč in dan. Ali ni to skrajno sramoMio, da katoliško glasilo katoliške Jednote za-sranuije katoliškega predsedni-1 ka Jednote? Ali ni to obžalovanja vredno? Premislimo, dragi bratje v K. S. K. Jedno-ti. kaj se dela tukaj? Gospod Kranjec, vas tudi poznam odkod ste doma. Vam je izročena Čreda ovac, ali z drugimi besedami, vi ste dušni pastir, zakaj se pa vtikate v posvetne zadeve? Ali je mogoče z g. Schnellerjem vera v nevarnosti. Pojdite, pojdite, gospod Schneller je bolj veren in marljiv človek kot site vi. Pustite nam, članom Jednote, posvei-ne posle, ne kalite miru v K. S. K. Jednoti, pustite v miru g. Schnellerja, ker je on naš predsednik, ne pa vi. Saj vas 1 ni vlxxlel s šilom. Nikar nas ne učite kozjih molitvic. •G. urednik, slabi časi prihajajo. Spomnil sem se, kaj sem slišal od očeta, ko sem bil šc otrok. Mloj oče je imel vinograd, v katerem je .bilo treba trte obrezati. Bilo je to leta 1885. ko je moj oče, Bog mu daj večni mir, poklical neka; starih možakov, da so trte ob-: rezovali. Možaki so pripove-' dovali, kako je bilo v Italiji 5 prišli so pogovori na razne 1 stvari, in eden je omenil tudi o slabih časih in pokazal na ' nas male in rčkel: Ti ptroci f bodejo doživeli še slabe čase kadar bodejo sodniki golobrad-J ci, duhovni pa trgovci, tedaj r nastopijo slabi časi. To mi jc " živo v spominu, g. urednik, in ' ne želim, da nastopijo taki časi. Moj "tipevrajtar" bi še šel 1 pa se bojim, da ne bi bilo vec J prostora. Pozdravljam vse ro * jake po celem svetu, posebne * vas Clevelandčane, katerim že 3 lim največ uspeha, zdravje ii * srečo v mladem letu. i e Poljanske doline sin - t o 1 Železniške nesreče. Iz Marmaros - Szigeta po 5 ročajo: Vlak industrijske že : leznice je pri Dunrbravi pa del z železniškega nasipa. Lokomotiva in šest vozov< se j; razbilo, kotel lokomotive jt eksplodiral. Ena oseba je bil.' smrtnonevarno ranjena, dvt osebi težko, šest pa lahko ran 1 jenih. Strojevodja se je smrtno ' nevarno opekel. — Iz San Re-mo poročajo: V predoru Kap 1 Nero med Ospedaletto in San 1 Rcmo je skočil vlaktira. Od pasažirjev rti bil nihče poško-" dovan. V vlaku je bilo tudi črnogorsko poslaništvo, obstoječe iz enega princa, dveh generalov in dveh spremljeval- Delavska postava Organizirani delavci v AvstaH liji protestirajo proti novi|| postavi glede razso- | MNOGO GRAFTA. Sydney. Avstralija, 12. Delavske stranke v državnega zboru, ki so v manjšini. »M ostro protestirale proti novH postavi, ki jo hoče naredi« združena liberalna stranka SH škodo delavce m. ^Vvstralski djjl žavni parlament namreč ho^H narediti delavce popolnoma sužnje. Vsak delavec, ki na štrajk, bi moral biti zaptfl .Poleg tega pa imajo advokvH še veliko polje, da delajo <ŠM nar, iz delavcev.' Advckatie laH Avstraliji so največ denarflH potegnili od delavčev!* Kidfl pride kak prepir med delavH in delodajalci, takrat iniajo a|H vokatje delo. Za majhen pfU pir, ki sani na sebi ni bitlij^fl vreden, so morali plačati |mjB lavci $250.000 advokatom,jjflH se je glasila postava, da im|H jo sodnike v delavskih oretjB rib plačati delavci. hočejo to postavo še pooraH vendar, kakor pravijo najj|H vejša poročila, so se delttH preveč zavzeli skupaj, d&i|H mogla postavodaja to postŠH uveljaviti. V Avstraliji je reč delavska zave-t jako veH ka. vendar se delavcentlt^H sprotni elementi večkrat zdHH šiio, da prikrajšajo delavcoH Klanje otrok v otroškeiij|S zavetišču. "Berliner Tagblatt" porol j iz Petroga: V nekem premM ; stju Arhangelska so zaprjljSH ; troško zavetišče, v katerefl« v teku 35 let pomorili vmjH , go tisoč otrok. Mbrilko^=aH 1 nezovo in mestnega zdrim^H . Kutusova, ki ji je izdajal J^H . vaške liste, ne da bi si ogM^H [ mrtvece, so zaprli. Prio poiti.................. $2.50 | Pmumbw lUmlU po 3 emu. -------—----~ I^odpiM io owbfv—lt t€ ne sprejemajo I inm, doni k i in dcuarimj m pošilja na: IANDSKA AMERIKA, Id KAU8HT~Publlflher. BriS J. PTRC* Bdi ^t ^^BpaltBČS^—"'-t*-'""-W1' ■—■*"•........ ' Hfld, O. 11. VI. Htdnili I ima-I če j >j ■ P°* I vfO" ■ zini -Brevf m e till i I Ircča. I črni Meobr« I živele I Hi de! I zna-Hllapfi I ' I toda I je I res- I sam I tudi I Borec. I g"^- Igo v a I lanja-I. ka-ln, k i lijo I dru- ■ soy- It Hvraž- ■ j le je I Ibsta-I no-I poz-Ita je le hi-ledaj, ladar 10 Ikra! I I ka- I lateri 11 — I Hvida-Ijdra I lasče- I Pre-Ikrbij lohla-I ce- Iprav ! le Hp5i^acete!^^anaK^e £ak Mi vrjamemo samo to, kar valimo, toda žal. cia je toliko Uberjevmi ---—_ dobro deklico, mora biti biga- ^Sndje, ki leno čakajo, kdaj jim pride* sptea nasproti. *o navadno na pati. Ce bi bilt tako ponižni in ne- i sebični pri dvajsetih letih kot srno pri šestdesetih, tedaj bi trgovci s kravatami in ovrai- , I niki delali slabo trgovino. Siromak mora prodati koša i ro, da ima denar za kruh, katerega položi v košaro. Kadar hočete seči dnklici v roko, vam največkrat ponudi I samo oni prst, kamor pristo-ji prstan. Neprestano s. govori o slabih ljudeh, pa vendar so na I vetu samo dobri ljudje, kdor jtarre mrtvaška ppročila. Kdetl se uda pijači, ker mu ; je ljubica izročila košarico, i dnnri pa, ker mu ljubica ni izročila košarice. Grešniki so kaznovani na onem svetu. pobožni pa na ; tem svctU. Nihče naj ne bo po nesen m 1 svoje pradede, pač pa naj bo ponosen na svoje otroke, če jih bo znal vzrediti. ' Poroka iz ljubezni brez denarja — poroka radi denarja brez ljubezni, kaj je večja ne- i umnost? 'I tuli n.-jb Ij vroča ljubezen v ni < 1 c volj vroča, da bi pečen- 1 ko s peki a. i Cmidnlj kdo odlaša čas po- 1 roke, tem manj časa se bo ko- : sal. Srce je igrača, ki se kaj rada polomi. 1 Hudič je imel genialno idejo ' ko je 12vi povedal, da je gola. 1 Prava lepota je ena, o kateri 1 nič ne ve. ( Prepovedan »ad postane 1 zgodaj zrel. ' ' Kamela ho prej šla skoH ši- • vankino uho, kakor ubog mož 1 boga e ženske v srečo. I Zgodovina ameriških držav. __1 c New York. • i \ Angleški kralj Karol II. je > podel i] svojemu bratu, katere- r ga ni ljubil, neko proviticijo, j (katera pa ni bila njegova) v darilo. Ta brat je bil vojvoda > York. Provincija se je ime- v tiovala Nova Nizozemska, in t ko je ta kraljevi brat York jo dobil v svojo cblast, so jo imenovali "New York". Anglija je poslala leta 1664 nekaj trgovskih ladij v New York, katere ladije so zasi- ' drale v današnjem Battery v s New Yorku, Mesto se je te- r daj imenovalo Netv Amster- 1 dam. Poveljnik angleškega s brodovja je pozval posadko v ^ tem mestu, da se uda, in Ni- * zozemci, tedajni gospodarji * mesta, so se v resnici takoj r udali, dasi je njih tedajni gu- ■ verner, ki je imel samo eno * t nogo, Peter Stuyvesant, slovesno prptestiral proti temu. Tako je prstala nizozemska v naselbina New Amsterdam I angleška kolonija, skoro prav J na tak način, kafcor postane 1 krasna bankirjevL ura lastnina S roparja, ki prisili bankirja s * pištolo,* da mu izroči uro. Neki Italijan in neki Portu- 8 galec sta v šestnajstem stolet- N ju že večkrat p,rišla na obalo ( Manhattans, toda nobenemu s se ni zljuhjlo, da bi zemljo si prilastil, Ves svet se je zdel ; prvim obiskovalcem preveč di- s vji, da bi ga kultivirali. Leta 1609 j? priplul ob se- N dajne tmvvorško obrežjfc neki r Anglež, po imenu Hen Houdg- 5 son. ter je stikal s svojo ladi- I io po reki Hudson. Iskal je s zveze med atlantiškim oceanom. To je bil prvi človek ( sploh, ki je priši'1 v iste kraje. f Toda ker je bil v službi ni- ] zozemske vlade, so se Nizo- s zenici polastili enih krajev. 2e v nekaj letih so postavili j Nizozemci lepo naselbino oh š Batervu, kakor tudi mnogo s vasij ob lepi reki Hudson. To- ? da Nizozemci niso naredili ni- (I č sar druzega za New York j kot da so ga kolonizirali. Ni- v kakor niso bili napredni. Pre- l pirali so med seboj in z v Indijanci. iVleg tega pa tudi l moči ni so ilaeli. da bi držali j ST R^liX. jim provinib - hodu angleškega gdrapCklstva se |e zač-la nova doba za New I V prihodnjem stoletju je država New Voifk.it toliko na- - predovala, da je postala prva t v Ameriki, kakor tudi mesto i N'ew York. Mesto New York - je (bilo glavno trgovsko središče, kakor tudi poglavitno pri- 1 stanišče. Leta 1678 je štelo . mesto 1500 prebivalcev, leta i(>94 pa že 5000. Suženjstvo je bilo prav tak-) i v navadi v New Yorku kakor. - y Virgimji. Leta 1746 je bito na otoku Manhattan 2000 su- . /njev, in vendar je štelo mesto 1 sauto 12.000 prebivalcev. Toda • -trail pr.d uporom sužnjev, kakor tudi vedno' manjSa po ! neba j. Leta 1872 pa se je j vnet boj za državo. Prvotno { -o jo hrteli imenovati Lincoln,», kateri načrt se je pa nonesre- j čil. Skorp. 30 let so se prebi- . valci New Mexice borili, da -ii pribore državljanske pravice. , lil leta 1910 se j New Mexico še;e uvrs'ila med druge drža- . ve Unije. fc , Oregon. 1 . Štirje močni toda trdni in- . dijanski poglavarji so prišli t nekega dne leta 1832 v St. r Louis in prinesli so s seboj ve- c liki- zalogo dragocene kuiu- t bovine in "vamputa", da bi do. 1 bili v i/.anKiio "veliko zdravi- ; lo". Ko so jih vprašali, kaj hočejo z "velikim zdravilom", so j Odvrnili, da bi radi imeli ma- ! gično knjigo, ki se imenuje ( "Belega moža sveto pismo". V 1 daljnem Oregcnu so slišali o ^ tej knjigi, in podali so se na r pot skozi divjine, prinesli so ž c seboj vse svote bogastvo, da bi £ d< il> li knjigo. zgodba se je kmalu razširila po vsem vsho- ? du. Misijonarji so hiteli kar v t trumah v Oregon, da bi prine- r sli ondotnim prebivalcem kri- ( stijanstvo. Med temi četami - ste bile tudi dve ženski, ki ste 5 bile prve dve . beli ženski, ki ^ ste prepotovali ameriški kon- ] tinent i.|| ^ Že nekaj let prej, predno so } misijonarji in prvi naseljeniki } prišli v Oregon, je bila slednja država odprta naseljevanju. ^ John Jacob American Fur Co. \ je ustanovila mesto "Astoria' ' že leta 1811. Ttt je bib tržišče -za dragoceno kožuhovino. I11 še celo leta 1792 je odkril ne- ki kapitan iz Bostona, po ime- fl Gray, ustje velikanske reke J katero je krstil Columbia. V J šes najstem stoletju je bil tam ^ tudi kapitan tDjjtak?, ki je za | sedel deželo v imenu angleške | kraljice Viktorije. Imenoval je J deželo Al-bionJ Moral se je j trdo boriti s Španci, ki so zah- 3 tevali državo z§ sebe. Pozneje 3 so jo hoteli tudi Francozi v 3 svojo oblast, i I Kmalu so se pa štirje naro-^ j di prepirali za Oregon. Ker se m je tudi Rusija vmešala vmes, je prišlo do vojske. Ravno ta- ^ ko je začela z vojsko Anglija. . Lahko se reče, da so se diplo-matje neprestano prepirali za državo Oregon.' Vsak bi jo ra'1 vtaknik v svoj žep, ker Oregon je obetala biti ena najbogatejših držav. $ l)o leta 1846 je bilo poznano j vse pacifično obrežje kot Ore- J gon teritorij. Kaj pravzaprav j beseda "Oregon" pomeni, nih- J če ne ve, dasi imajo dvajset \ različnih mnenj imenu. J Po meksikanJSti vojski se je 1 imenoval Oregon ves svet za- 1 padno od Rocfcy Mountains. ! Pptem so neprestano delili ta ! svet, dokkr ni leta 1859 Ore- ! gon postala država in so j> > določili današnje meje. Oregon je pravkar začela 1 naraščati na štfvilu prebival- ' stva. ko se je pojavila 1. 1849 j zlata mrzlica, ki je izpeljala j mnogo ljudij fr Californijo. j Kmalu potem sil pa našli zla- j to tudi v Oregonu. To in po- I jeTrža^r vidoma^napredov^ lav i ' : gP^ v' I MflHK ' nR ^H* V i (ilavna obrt v državi je rud- niiTStv o in poljedelstvo. Celo stralioviti boji z Indijanci nis > 1111 gli ustaviti velikanskega napredka države. o - Dopisi _ ' , fv f Cleveland, Ohio. .Iz urada' slovenskega trgovskega dru. j štva se naznanja sleci;če: Za- j d nje čase, odkar se ustanovi ju { k'■nsnmno društvo je slišati ji ar ikai žaljivega in neresnič nega proti slovenskim trgovcem. (Poverijo se neresnične stvari'pri sejah in tudi po go-s ilnah, sank da se ljudi nadleguje. govori s: o velikih dobičkih kensuma. v katerega se vabi ljudi z raznimi sredstvi. Trgovci so pri redni seji proti temu protestirali; da se jih blati in opravlja, in so se izjavili sledeče: Mi slovenski tr- " govci zavračamo vse obreko ; vanje, k-o nas napada, ker J mi nikakor ne izkoriščamo no- J l eneg;i odjemalca. Mi ne dela- J 1 nio Bog zna kake dobičke, m! ' nikakor nismo oderuhi, mi ni-kakor ne nasprotujemo-konsu- > n.u. Vse kar se govori o tem. J o naravnost laži in zmišijoti- j ne. M^, slovenski trgovci, ni- J smo prav nič nasprotni nove- * :r.u društvu, nobeden izniM J nas ne bo nasprotoval v nobe- J nem oziru temu društvu. Pa \ udi mi nismo ustanovili naše- \ društva raditega, zakar nas \ obsojate. Nam ne more nihče J niti naj man je pičice rlokazati, da hočemo škodovati posamez-u ku ali skupnim ljudem. Naš namen je najboljši, ki bo služil v korist slovenskega naro-la. Ako bi bili slovenski tr govci v slobi in edinost j, bi ■bil tudi ves slovenski narod v Clevelandu. 'In kaj bi bilo bolj d naprednega kot to, da so tr- g govci enega mišljenja z nar> n dom? Ali ste že kdaj slišali, r da so slovenski trgcvci nasprotovali slovenskim društvom, č slovenskim koristim ali koga z zatirali. Namen trgovca je ta, v da se za m org o skupno v spo- v razumljen ju zavzeti za eno ali li drugo stvar. Le po trgovcih r --r—- d j Austro- Američana jf; J; s. s. co. ' h Direktna, %ci«fci»f*i m«» aTatrijaki jeziki. < t T Kompaaija ima sledeč* dvoTij«k*: ^ 4 Kaiaer Frani Joseph I., Martha V 4 Washington, Laura, A lica, Argcn-'!(. J4 7 tlna, Ocenia, in nor« lad^jc m k ^ t| J delajo. Za rite podrobnosti se obr- ; H 4 nite na generalne agente. . h n 2 n I Phelps Bros. & Co. if» # . . -i- ! 2 Waihiflftoa St New York, HI. ;f ? 1 B B GEO. TRAVNIKAR, I Old Bank Cafe 'f I 5 Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno [J postrežbo. Najbolje pivo, domaČe vino iz rstni likerji in S šampanjic, t 5501 ST. CLAIR AVE. vogal 55 ccste. GLEITE NA HIŠO S STOLPOM. J; I t ":wM I : LJUDJE SI MORAJO MEDSEBOJ POMAGATI. i - ' Naša želja je. da vam pomagamo in to dokažemo i tem, | I daje bilo na tisoče bolnikov v naših uradih tekom 18 let. Mno-i? - go izmed teh ljudij so vaši prijatelji in sosedje, katerih ime- | - na in naslove lahko poizveste, da lahko osebno z njimi govo-, rite, če hočete. Nekaj teh ljudij je trpelo že leta in leta na želodcu, plju- J , čah ali jetrah,* imeli so nosni katar, v grlu, pljjOah, revmatiHll 1 zem, krvne bolezni. Ti so že zavrnili vsako upanje, da ozdravi ,]vijo, toda danes so cdravi, in ti so živi dokazi o našem i*lfi - vrstnem zdravljenju. In kar so zdravila naredila za te ljudi,'| i lahko naredijo za vas. Predno se more koga zdraviti, se J 1 mora natančno vedeti, kaj je bolniki«, torej se mora vršiti^ dobra, popolna preiskava. To delamo mi popolno, ker imam^i v našo pomoč naj'boljso, najnovejšo zdravniško učenost, ktii l mične, laboratorične, mikroskopične in X žarke aparate, in l vsa ta zdravniška preiskava se naredi za normalno ceno $2.00. I l Po tako popolni preiskavi ne vemo samo, kakšno bolezeft|| l imate, pač pa tudi vemo. če se da ta bolezen ozdraviti, in 9 l koliko časa bo zdravljenje trajalo. Če je pa treba mnenja več'$ h zdraviiikov, jih pokličemo, ne da bi vas to kaj več veljalo. t Samo eno svarilo: Ne zanemarrite svojega zdravja. Po* 1 h sebno v tem letnem časti. Majhen kašelj, prehlad, lahko t n eni leta bolezni za vas. Profesor Nothnagel, najslavnejši j I zdravnik na svetu, je rekel: "Skrivnost zdravja je, da se | h t'kvartijeir-o n ajhnih bolezni, da ne nastanejo velike. k-— -.......... ........ .............».......:____I__r__.' , • • ; <•■,' Mike Štepic nam je pisal 15. aprila 1912 pismo: Dragi zdravnik: Ne morem se vam zahvaliti dovolj za moje zdravje. Leta in leta me je tlačil revmatizem, nikdar skoro nisem mogel delati. Odkar ste me pa zdravili, sem zdrav in vsak dan na delu. Mrs. Helena Kecso, 2641 EJi 93rd St. Cleveland, Ohio. Moja hči je bila eno leto v Warrensville bolnišnici, posta- I jala je vedno slabejsal Dva me- |j seca se je potem zdravila priSI vas, tn sedaj je kakor novoro~|| jena. Njene prijateljice ne m o-rejo vrjeti, da je to ista dekli- ' ca. Mi vsi smo vam hvaležni. 1 DR. L. E. SIEGELSTEIN, 746 Euclid Ave. blizu 9. certe. Uradovnc ore od iK zjutraj do 4. popoldne. Od 7. do 8. zvečer. | Ob nedelahod 10—12. En zvezek Severovega Aimannha in Zdravoalorje za Slovence za 1913 je za Vas v lekt rni j Dobite ga. . j Al# X X|l/\f a? Ustavite kapelj ! I|e puitite da \;»m /Vil SC KaSy6l6,r razvije t kaj 1t*iše*«i. Rabite ki je Širno zn^tn, radi njegovih učinkov Severov Balzam za Pljuča J pri zdravljenju kašli«, da vice, vnetje eš c. št. 234. Bi 1 Drugi mesec suspendirani. Bfri'itcvilki 1. Jchn Fink c. šr, 380. Novo pristopili. ■ - lik Številki 1. Ant. Urbančip c. št. 621, Fr. Miklavčič c.. JelovŠek c. št. 623, J. Cetin-ki c-. št. 624. M. Ko-^Hpjjek c. st. 625- A. Novak c. št. 626. EfC Itveilki 7. Jos. Kozoglav c. št. 627. % .. Novo društvo št. 8 Ccllinwood, O. Ejgpj* Levar c. št. 628, Fr. Valant c. št. 629. Ant. Ker-Ktc c. št. 630, J. Škerr c. št. 631, Ant. Omahne c. št. 632. ■ilifcdič c. Št. 633. M. Luznar c. št. 634. J. Valenčič c. št. H, Medved e, št. 636. Bpstevilki 4. -Mary Mestnik c. št. 637. Mary Urbančič 638. IK številki 2. Alojzija špehek c. št. 639. Zopet nazaj sprejeti. ' & številki i. Ivan C ve', ko c. št. 78. Ant. Zaje c. št. 212. i Kočevar c. št. 239. John Velkoverh c. št. 279. Ant. Jam ni k ^Bihviiki 2. Mary Kaivšek c. št. 514. mik-številki 4. Rozi Jalovec I c. št. 16, Rozi Jalovec II c. Fany Klopčič I c. št. 35. Fan>- Klcpčič II c. št. 35' BBfVegel e. št. 63, Maty Stipič c. It/81, Fany Stepič c. št. gA!-Klopeič c. št. 120, Helena Bizelj c. št. 126. Rozi Uril R j67. Mary Papež c. št. 552. Uršula Zalokar c. št. 553, 1K številki 7. Josip Kurlan 468. Fr. Saj-.-vic c. št. 470, A. ^Kpglav c. št. 471. Fr. Dernač c. št. 477- Cejrjak c. št. Hp Jos. Marinčic c. št. 481, Ant. Nagode Prestopili člani, ifFran Lopatic c. št. 541 od štev. 1. k štev. 6. Toni Levar ^Kr^fft, in Jos. Demšar -c. št. 535 od štev. 5 k štev. 8. Izobčeni, ■df \ S i Elz številke 2 Jerica Soršek c. št. 3.39. I Iz s,tevi ke 3. Andrej Noč c. 348. Frank Hudovernik gl. tajnik. II že sporazumljenje, ker I imajo dovolj upljiva, irja, vsi pa imajo do-cušenj v gospodarstvu, bo spoznal, da imamo blagi namen, kar bo i vsakdo priznal. Torej »a napadov, pjov^jija. ki konsum lahko na-svojo pot, ako je preda je na pravi poti. Sa-■Hb|trerekovanja. Ljudstvo naj Kofliaga po Svoji #toč| do Psih uspehov pravičnim po- Slovenski trgovci. ply, Minn. V naši župniji je Fpretečeno leto i$i otrok Hptfh, umrlo je. mladih in H poročenih je bilo 4«-je številk, je zaključila v lepem redu. Za letošnje leto so izvoljeni v odbor: Jos. .Flint, J. Hutar in J. Peshell, redarja A. Erčul, Štefan Malnarič. G. Frank Erčul se, je ko izvoljeni prvomestnik prostovoljno odpovedal. Dasi je kratek predpust, bo-denio imeli veliko ženitovanj, kljub temu, da imamo 26 stopinj mraza, vendar ljubezen je dosti vroča, do veže skupaj zakona željne. Rojak John Šinkovec, ki mu je 5. nevembra nogo zlomilo v mostni kanalizaciji, je dobil nekoliko več zdravja.Društv ? Cirila in Metoda št. 1. J. S. K. Jednote, mu je skozi par mesecev preskrbelo strežaja. Ker jo tudi soproga omenjenega rojaka vsled dolgotrajne bolezni n zmožna za delo, bi omenjena družina trpela veliko škodo, ako se ne bi društvo pobrinilo za njo, TSfej Slovenci, pristopajte k društvu Ciril in Metoda. P. Slovensko dekle išče službe pri ?lover*?fei družini. Poizve se v našem uredništvu. (5) KJE JE Alois Vintar, doma iz Naklega pri Krškem? Star mora bi|i 35 let- Za njegov na-?1qv bi rad zvedel John Vintar. 1308 E. 55 St. Cleveland, Ohio. rtt'lgjri '^tt!*! 'rtifc;-'. ' i'Ajt Vsak mrovec bi moral irnetj » • a % Clovetuiiii, O Pc Druitvo it. 1. Cleveland, Ohio. .. nK Predsednik John 4ul!C, 1187 E. «1 vo Str,: lajuik Albin fiteraberger, 1176 za E. 01 Sir.; blagajnik Anton Vardjan, u_ tJ401 Bonna ave. Seje ae vrš? vsako prvo neaeljo v mesecu v J. Ordinovl — dvorani 6021 St. Clair ave. ob 2. url , popoldne. Zdravnik Dr. |. M. Seliš-kar, 6127 St. Clair ave. ( Druitvo it 2. Cleveland, Ohio. na Predsednica Helena Perdan, 1114 Lei E. bJ btr,; tajnica Jos. Raziuger, 1164 P Norwood Ku.; blagajnlca Helena ZO1 Mali, 1101 E. 03 Str. Seje ae vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v J. G-rdinovl dvo- 20' rani 6021 St. Clair ave. Zdravnik J. r M. Sellskar, 6127 St. Clair ave. ^ Druitvo it. 3 Cleveland, Ohio. _ Predsednik John Hodnik, 5611 Carry ave.; tajnik Adolf Petrič, 6127 St. Clair ave.; blagajnik Jos. Katan, 1 6101 St. Clalr ave. Seje ae vrie vtsako 9 zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J. Kein % 6202 iSt, Clalr ave. Druitvo it. 4 Cleveland, Ohio. Predsednica Ivana Gornik, 1076 E. 61 Str.; tajnica Mary ColariC, lilijtf E. 61 Str.; blagajnica Ang. žlbert, 6124 Glass ave. Seje se vide vsaka diugo sredo v mesecu v J. Grdinovi jj dvorani ob 8. url zveCer, Zdravnik Dr. }. M. Sellškar, 6127 St, Clalr ave Druitvo it. 5 Cleveland, Ohio. Predsednik Frank Lenfie, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar, 3857 Lake Side ave.; blagajnik Fr. Centa, 6009 St. Clalr ave. Seje se vrše vsako . drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v mali Knauaovi dvorani na 6131 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. SellSkar, 6127 St. Clalr ave. Druitvo it. 6 Nottingham, Ohio. |j Predsednik Jos. Kapudija, box 143. n tajnik Frank Lopati«, box 465,; blagajnik John Fabec, box 143. Seje se n vrfie vsako prvo nedeljo v mesecu a pri br. Jotf. DrugoviCu ob 9. uri zjutraj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke..7'1 b Duštvo it. 7 Cleveland, Ohio. (] Predsednik Jakob Fortuna,; tajnik Josip Berkopec, 1387 E. 39 Str.; P blagajnik Pr. Kogoj, 6006 St. Clalr k ave. Seje se vrfie vsako prvo nedeljo » v mesecu ob 10. uri dopoldne na ^ 6006 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. -M. Sellškar,-6127 St. Clalr ave. Druitvo it. 8 Colllnvvood, Ohio. Predsednik [osip Demšar, 695 E. - 162 Str.; tajnik Ig. Medved, 15511 Saianac Rd.; blagajnik Al. Levar, 1018 Ivanhop Ud. Seje se vrie vsako • drugo nedeljo v mesecu na 15507 Sa-tanac Rd. ob 2. uri popoldne. Zdravnik Dr. Fowler. . Mali oglasi. < _ ZAHVALA. Vsem, ki so mi ob smrti mo- • je seprege Fany Sešek, roj. Hren, članice dr. št. 119 SNPJ. izkazali v tako obilni meri svo- h je sočutje, kakor tudi pomagali, da se jč< p6greb tako do- - stojno izvršil, in .za mnogo- t. brojno spremstvo railjke k j večnemu pečitku, vsem sorod- ( nikom, prijateljem in znancem ^ izrekam najiskrenejšo zahvalo. Poseibno se zahvalujem člani- . cam društva "Napredne Slo- ^ venke" št. 137 SXFJ, za po-darjeni v^nec in za tako lepo j udeležbo pri pogrebu, hvala j tudi članom društva Primož j Trubar šit. 126 SXPJ. za za- j t. stopstvo z zastavo in g. Ant. . r Grdinatu za njegov trud in delo, ker je preskrbel tako lep j pogreb. Hvala vsem cenjenim • darovalcem za krasne vence. Qeveland, Waukegan, 10. 'J jan. 1913. Frank Sešek, žalujoči soprog. K__^ "ZNAMKE" ( Znamke so sama razvada pri J' odjemalcih, na katere se ravno v navadijo kot na kaj .druzega. |e. Pri nas bodemo tudi dajali 1J znamke, in sicer ,za vsako kupljeno blago, kar vam bo pri-11 neslo 3%. Vsak naj vpraša za < ^ knjižico, s katero dobi takoj nekaj znamk zastonj. To so / "pink" znamke, katere dobite tudi pri drugih slovenskih tr-govcih. Kadar imate knjižice 0 napolnene, dobite mri nas za 51 $3.00 vrednosti, Ar želite. 11 Kdor kupi Pri nas za gotov |ri denar, kupi najceneje. Kdor še nima koledarja, naj se oglasi, 0 ker jih- je še nekaj. Se priporo-čam Anten Grdina, trgovec. y --- (5) Pozor, Collinwood! - Naznanjam vsem sloven-ri ?kim družinam in rojakom v v Collinwoodu sploh, da šem i) prevzel, tudi trgovanje s po- - hištvom, sploh vse, kar spada id v hišno vperabo. Se pripo-tr »-očam rojakom v obilen oibisK, i- ker bom prodajal dobro pohi-1- štvo, kakor si izberete, po naj- nižjih cenah. Ne pozabite |51 ogledati pri nas, ^redno drugje - kupite. Pohištvo na prodaj ^av poce ^ za $22.00. Vprašaji^ našeni CANDLER'S COAJL CO. j; Tu si lahko pnlil mite de-i ž. nar pri premogu, pwku, pepelu in opeki. Imanjp tudi vozove na razpolago z* vsa prevažanja. Telefonirajte Park si 209 W. Naš urad je 16311 Sa- -ranac Rd. Collinwood, Ohio. * "Brick Yard". ||| (4) c a J I ' -] ; 1 | j 1 i Išče se Frank Jakopič, od Kani . nika, i er je pozaiil plačat $28 J n < hrani in stanovanj^ Prosim > ako bi ga kdo videl, da mi na ' znani in tudi di ugi glejte, da ne ' i bo t tko napravil, ker je prilizne ni h besed ij ima veliko gov oriti. ! pa nič resnice #2.(>0 nagrade r kdor ga^naznani. JOS. K AST fill LIC, H25 Blaine, Elkhnrt, Ind. iiitjMBfr1- ' dHHfrc, '0%r If\w mkm-mMitŠŠKSSSSSSSi I ^ .. _ * " . : v m^tif'w Rv . l^miHiH h I l-1- I lice m Andrej Peko!, stir 21 let doma fara Tiebno. P»i ffiefiije II bil na hrani in jo ie popihal T. ?' oktobra in ostal dolian $26 00 in se drugim bordarein veliko; torej varujte se, da še katerega nebo. Slišal sem da se nah*\ja ▼ 0 Milwaukee. Prosim, da ako ga * kdo spozna, da mi naznani JOS. u KASTELIC, 825 Blaine Avenue Elkhard, Ind. > Dr. F. J. K E R N, P slovenski zdravnik, 11 Vogal St Clair ave. in Norwood Roid. {nad Kauškovo trgovino) LJradne nre: Od 9—11 dod., _ od 2—3 popoldne, od 7—8 zvečer. Cuyahoga telefon^ (10) ro POZOR a. Ob priliki mojega godu na- li pravim v svojih g-ctttilniških 1- prostorih godovanje In sicer 1- 16. in 17. jamiarija. Priporo- :a čam se vsem znancem in prija- 3j telj-itn za obisk na t© dneve, io Presktjbljeno bo za najbolijši te prigrizek, godbo in pijačo. Se r- priporočam Anton Kuhel, :e 16321 Arcade ave. (5) 'r LAUBO V GOliDEIV v je narejen r pekari i tako čist, n kakor od vaše matere, draga j. gospa. Okusen kruh, vsak |a hlebec zavit v papir. Vsi jjro- j: Jacob Laub Baking si CiMMp^K' Prvi slovenski trgovec vshod-j j no od 55. ceste na St. Clair ave. 5 . Naznanjam, da sem kupil od naj 5 boljših tvrdk veliko zalogo rao- J derniH in trpežnih č«vljev. V ^ zalogi imam tudi vsakovrstne f moške potrebščine po najnižjih J cenah. Se priporočam in zago- f tavljam, da bo v3ak odjemalec j ki pri nas kupi, najbolje postre- J žen. (12) ^ LOUIS GORNIK. vV 5823 St. Clair Ave. Ne pozabite zgorejšnjega na- |; slova. ;! ---— <0 ii ii ; 1 C«v. Telefon Wood 58 Harold E. EmericU j vni notar ——— Za v aru ie proti i-^nju. Prodaja i hiši in lote. 16205 St. Clair Ave.. Cor. Holmcrs, j I COLLINWOOD I j I ROOSEVELT U j IM1 I lepe zobe, radičesar jih ka. j , j j I že, ko, se smeje. Ali vas ! J | ž je sram pokazati svoje? ! | j I Ali pokrivate usta z roko, ! I S kadar se smejate? Če ! • ! I tako, bi vas rad videU Sla- ! . ; % bi zobje veliko pomienijo. | ] $ kakor slab Želodec, slaba i S sapa, glavobol, upljiv na ; [ : j' oči, rak na jeziku, gnjiloba ; j' ustnic, pege na obličju in ; ; ] t več drugih boleznij. Tudi ; ; | Izastrupljenje krvi nastane. ; ; ; Moje cene so najnižje v | ; j Clevelandu za izvrstno de- v ! lo. Z vsakim delom gre j ; desetletna garancija. Samo j ; ; ^ pošteno delo je pri nas. J | j j; Nizke cene. Drugi zahte- J | ! vajo do 50% več. Prosta J ; ; j; preiskava, ženska postrei- ] | ; ]; ba. govorimo v različnih J [ | j; jezikih. Vaš sosed je naj- ! ! ! i; bolje spričeval za nas. ! ; I; Noben slučaj ni preteža- ! I ; ; ven za mene. Zdravstveni ! I j I ; urad. Prvi slovenski zobo- ! | ! I zdravnik v državi Ohio. <| J Ne poslušajte posnemal- ! J \ ]> cev, ki vas lahko prešle- ! j I parijo. Glejte, da pj-idete v ! j ■ ; slovenski urad. j p I Dr.A.A^Kalbfleischi \ I White Crosl zobozdravnik. | r- j «426 St. Clalr-av. | Odprto od 8. do 8. r. VINO, TROPINJE- E c i: VEC, OROŽNIK, it V ,K - i- Trgovina z vinom in ig^- ; [ t njem na debelo. Pridite ali ! I ^ pokličite po telefonu: ; \ I A. W. EA\MERICH,;; 16205 St Clair Avcmc. ! Telefon Cuy. Wood 58 ■ l ., j- ■ t- Najnovejše za rojake ;) Jedini naš rojak v Ameriki je „ dobil priznanje od vlade is Wa-" shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bUo. Alpen tinktura, od katere t 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti popolnoma zrastejo in ne bono več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli.. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah i ji križicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. - JAKOB WACHCIC, ms ropa E. 64 Street. , \ 4h »c bo h.hko l.i hitro hm u^lr«« pri>ttl wn^l^tai. KajigA »lov. i 5 «**l. rMKO»..r (K vMvk*<«>o potrebo, n r.^HU «.KI. plMt«, »pUovm* l J ■ h plwm (n fci fco -.«»t >ne VlMtftlu^fk J loa (lordi, j nt vi1 »*. •>»»»«.. trdo hiok««* v f f pUitnn »riuaa (nnd 403 »trusi) »ttmt »a OC 1«, m AoU |>r»: t V.J.KUBELKA, » W. M5 St, »ct hrt, 11. | t Bdlno hi imjvetyr salolttifttTO »lov. »ngl. In nmtliator. koji^. PIKU yuaft. | 1 Ta Noto Leto. | HBHHHBHHHHHHBIBHHHi 1 | Priporočamo se vsem nalim prijateljem in rojakom j v nakup nalega naturnega domačega vina kakor tudi žganja. Znižane cene> j i I Za vsako naročilo od eden galon naprej^ Fri | naročbi znaten popust. Pristni tvopinjevec sodček dO CA 5 gakonov ^ I OivU I Pristni drožnik sodček d 9 CA i I^jl Sgalonov $ I Os vil Prstna alivovka sodček Q CA 5 galonov OivU I Francoski konjak sodček Čl O CA a j; 5 galonov .^l OivU j . I 1 VINA; CA sod 50 galonov DomaČe naturno belo vino fOA A A sod 50 galonov . 3>OU-U(J !; Ako bi kateri od rojakov rad zredel cene drugik pijač ! * ; t katere niso tukaj priobčene, prosimo saj se pismeno na n t s obrne. V zalogi imamo rse kar kdo vojakov poieH po | r M i j najnižji ceni. Za obila naročila se priporola: Prv» Nloveimka družim - m OHIO BRANDY DISTILLINS £ | I ; i; 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland,Okio ;[ i '"-m H 1 ■ —1----------------------' ,' 1 , 1,1111 111 T'sapMiiM :; *Z I I Cleveland ima | 1 najcenejši plin, 1 i ■ < •jj.J« Nobeno drugo ameriško mesto nima ta-ko poceni plin kot Clereland. ; £ Vi ve*te, da je to rea, le ste Siveli v ^ || gih mestih. Če igete plin v Clevelandu, kra- ^ ; nite denar, Httncatroikejako smanj#ate. « K Vaša hiša : t ie bolj čista in ugodnejša, le imate pita. ^ Jed je hitrejša in manj draga. ^ f Če hočete kaj »vedeti o plin, pridite v — naš urad in vprašajte. Mi vstltj radi 1 dgo- * varjamo vpraianja. Tha East Ohio Bas Co. 1 ■ -- | |l 1447 East Hh Stmt ^ JOSIP ZELE « NIK IN TRGOVBC. «I iti Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga postil ob vsaki priliki. If Pogrebni zavod |c izvrstno preskrbljen s ^ najfinejšo opravo in finifi kočijami 1 Zaloga pohištva, v železnine, posode, barve slekla itd. Oprto noč in daa. do JOSIP ŽELE, 6108 ST CLAIH AVE- J4 >t t n rrri n t r t 1 ttttttttttttti i i i i im n r n n » n i hraTO nslfm In t*Tr#nJ« rm Sragi1 krojalkm aaroeOa. j ^ Pr,ponJWB twM BTOi° v*Mto ^ _ 3 ^ . Ww^^h potre IL - j. m M M mmmm ___ Notre Dame de Paris. SMS 6owvuiA zapukah. jSp PKANCOOKO SPISAL VICTOR HUGO. _ I ZA TUEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P. "Gospodje in sarženti, ene samo beseda Eno stvar van Meram se razložiti. Moja hčer k« |s tukaj, poglejte, in tt kcerko sem zgubila. Poslušaj te, to je cela zgodovina. Jaj dobro poznana gospodom im saržentom. Vedno so bil prijazni z menoj, kadar so dc cki metali kamenje na mene Slabo življenje sem imeli w čas. Gotovo mi pustite moje ga otroka, kadar zveste vse Bila tem uboga in nesrečn: Ait lica. Cigani so ukradli mo jega otroka. Tu je otrokov če vdj, katerega sem hranila pet «tjst let. Njena noga ni bil? večja kot ta čevelj. Torej st me bodete usmilili' kaj ne, go spodje? Cigani so mi tik rad! hčr:*rko in jo skrivali pred me aoj celih petnajst let. Mislil." sem ie, da je mrtva. I-* pom i slite, prijatelji, da sem jo v rc raict smatrala za mrtvo. In \ lej duplini sem prebivala petnajst let, brez ognja po zimi Molila sem tako prisrčno, da ne je vsemogočni Bog usti iaL In ravno današnjega ju tra mi je povrnil mojo hčer. Tc |e bil njegov čudež. Kakor vi 4itet nikakor ni bila mrtva. In prepričana sem, da mi hčerki se vzamete. Če bi bila jaz, da potem ne »bi rekla ničesar, toda ona je deklica šestnajstih let dajte ji priliko, da vidi solnce Kaj hudega vam je naredila! Ničesar. Tudi jaz ne. Ali m veste, da nimani nikogar ka kor njo, da postajam stara, d orazno sobo, kakor ne bi mo- - i*»la gledati žalostna mati. ki - vidi pred seboj prazno zibelko . hn mrtvaško krst" polno umr--h'h njenih otrok. Ne zine bese-i dice, le tirna sem pretres.®' stra- Uen vzdihi'«i njegovo celo te-Ulo, totla bil ie vzdihlipi brez Uolz, kakor pole+ni b1i«ki, ki ne i povzročijo groma, i Konečno pa, ko je začel vendar zopet nekaj misliti, mu pride v glavo, kdo roški bi mogel ciganko odpeljati. Spomne se na arhideakona. Spomnil jc, da nihče razven Klavdija-ni imel ključa do stopnjic, ki so vodile do celice. Poteni so pa spomni na ponočue napade arhideakona na deklico. Pri pr-v-?m je sam pomagal, pri dru-g'em je pa rešil deklico. V spomin si pokliče še tisoč drugih niislij, in konečno pride clo zaključka, tla nihče drugi ni mogel vzeti deklice kot arhidea-kon sam. Toda imel je tako spoštovanje, hvaležnost in ljubezen do duhovna, da niti v tem trenutku, ko bi poklal cel svet, ne bi drznil dvigniti nad njega. Kvasimodo torej premišljuje, da je arhideakon vse to povzročil, in namesto smrtnega sovraštva napram njemu, se vseli v njegovo dušo smrtna i žalost. V tem trenutku pa opa- j zi na balustradi večjega stolpa neko postavo. Takoj spo- i zna osebo. Bil je arhideakon. 1 Klavdijeve stopinje so bile te- j ške in premišljene. Ko je ko- i rakal ni gletlal pred seibe, pač t pa je bilo njegovo obličje c- i brnjeno proti reki Seini, v bli- « 1 iini trga Oreve. Duhoven ko- t * duhovnom, «e pazno okoli oz- * re, da pogleda, kje je duhoven, h klavdij je bil obrnjen proti nje-u mu s hrbtom. Duhoven, ka- 0 ierega oči so bile obrnjene j- proti mofttu, je bil s prsmi na- ^lonjen na balustrado najvišr t, je točke stolpa in gledal pro-e ti mestu. Kvasimodo se pa po volčje il priplazi za njim, da vidi, kaj > duhoven opazuje. Arhideakon >i je bil tako zamišljen, da ni n čutil grbca za seboj. - V Kvasimodu yv kar gore-č lo, da J>i zvedel, kaj je duho-e ven naredil s ciganko. Toda o - ar,hideakonu se je zdelo, da z J dušo ni navzoč na tem svetu, s Pri njem pa je nastopil tak -tre-r> nutek življenja, da ni čutil več, s da so tla pred njim. Tako je i, stal mirno in zamišljeno, toda ta molk in zamišljenost je ime-rv lo nekaj tako groznega V- se-bi. da se je divji zvonikar sam - ustrašil in se ni drznil motiti 3 duhovna. Edino, kar je mogel - narediti, je bilo, da je sledil v pogledu arhideakon^. In sle-a deč temu pogledu, je padlo ■ Kvasimodovo oko na trg Gre^ 1 ve. Sedaj je spoznal, kaj du-t lioven ogleduje. Tam opazi vi- 0 slice, ob katere je prislonjen« c lestev. Nekaj ljudij je bilo na - trgu in veliko .število vojakov. v Neki mož vleč;1 po tlaku ne- kaj belega, in na tem belem se 'i je vleklo nekaj črnega. Dotič- - ni mož se je ustavil ob vzno-e žjti vislic. Kar se je pozneje - godilo, ni mogel razločno vi- - d^ti, ne ker je imel slab vid, 1 pač pa ker se je množica vo-i,- jakov postavila okoli vislic, in [1 je obje d ne m v istem trenutku - posvetilo solnce s tako močjo i po Parizu, da se je zdelo, da - je mesto v plamenih. 1 Medtem pa je zaod mož } stopati po lestvici. Kvasimodo s je sedaj zopet lahko vse raz- * iočnč videl. Preko ramen, jc 1 nosil žensko, mlado žensko, o- - blečeno v belo obleko. In ta ženska jo imela vrv okoli vra-tu. Kvasimodo jo je spoznal. 3 Bila je ciganka. t, Mož dospe na vrli lestve. Tu i si pripravi vrv. In duhoven. - da bi bojje videl, poklekne na - balustrado. s M*gž vislicah pa hipoma r. ?>rcne leitev proč, inr Kvasi-■) modo, ki že več trenutkov ni i mogel dihati, vidi kako caplja - deklica v zraku, viseča na vrvi, * tri ali šriri čevlje od cestnega - tlaka. Vrv se večkrat zasu- ' - če okolij in Kvasimodo opa-; zi, kako stiašno se zvija žr-, tev na vislicah. i 1 1 V tem najbolj groznem trenutku, pa zadoni demonski ; smeh, smeh, ki je mogel priti 1 samo osebe, ki je nehala | * biti človek. Smeh se je pojavil . ' na arhidiakonovem obrazu. ^ ' Kvasimodo ni slišal tega sme- " ha, toda videl ga je. Mahoma ' skoči nekaj korakov od arhi-: deakona, .potem pa divje plane po njftmu, ga prime s svoji-ma velikanskima rokama ter ' ga vrže v prepad, ki je zijal | 1 nad njimi; "Prokletstvo!" za- 1 kriči duhoven, ko je padel. ( Nekoliko navzdol od balu-strade pažjt vjel duhavna strešni žleb ' za obleko. Z obema . rokama se prime za žleb, in pravkar jfe hotel drugič za-kričati, ko opazi nad balustrado strašili obraz Kvasimoda. Arhideakon je obmolknil. IPrepad/je bil pod njim — več kot dvesto čevljev je bilo s do eestnejffi tltfka. V tem stra- f snem položaju ni arhidiakon a niti zakrili, niti zdihoval. Vi- r seč pod žtejbom, se je tresel in se nevrjejpo trudil, da bi se c dvignil. Xj|jpLjj)egove roke ni- j so m ogl ef^jppfltbi t i granita, a l z nogamrjife je zaman opiral c ob gladka kamenje. r Kvasimodo bi ga lahko re- 11 šil ,sama če bi mu ponudil ro- y ko, toefa on niti pogledal ni s arhidiakoita, Gledaj je prori trgu Grevt. Gledal je proti ci- P ganki. Glelenih biserov \ pa je bil odprt in prazen. 1 stvari so bile malo vrednJJ se niti rablju ni zdelo vredn |' : da bi jih vzel. Drugo okosl pa je moralo biti m|| Zapazili so, da je '"naf^H krajša kpt druga, da je |pfl bet skrivljen. Očividno jH bik>, da ta oseba ni .bitigS sena. Najbrž je prišel mrtvašnico in je tam UH^H ko so grobarji skušali old^H moškega in ženske razdrtfl je razpadlo v prah. Konec. --- - ' . - ■fiiiKjjt^^^^^B Slovensko-Amerikanakilfl KOLEDAR?; m leto 1913. je izšel ter je dobiti zs $jNH poštnino vred. — Koledarli .obsežen in ima več slik JH mnogo zanimivosti. DobitM pri SLOVENIC PUB. OB 82 Cortlandt St. New YoflH 6104 St. Clair Av. Cleveland, ® —--------a------- Samo $2.00 za celo leto. IB dobite "Clev. Ameriko" v hM uaatr t*Jan /linlrrat . " ^ Teelinč Better Already I šal vaš svet in se Dr.RicMerjeviin4HPPm I mmww^WQml Ozdravel me je bolečin v ^ffrlu in križu, da se počutim sedaj fl čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se A M /\Ponare(^b. 25 in 50c. steklenice. Li/J F. AD. RICHTER čt CO.. 21S Pearl Str*«t, N«w Yoric. N.Y. N^Z/ Dr. RlchUrjaT* Congo P. tula uUJUJo. (23«. »U 60c.) I SLOVENSKA DVOKANAJ I MIHAEL SETNIKAR, M o «131 NT. CLAIR AVE. ^ TiU Princtton IM4 L Ji > Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo^ A rano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in iflH ■g stne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. £ Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojtom ogenj! Zavarujte se proti nezgodam! ogenjW TM |\ Vrl alovenskem zavamrslncm Kjer A. Haffnei-jJ^B Zavarujem hiše, pohlfttvo, steklene Sipe (plate glaaa) blago, sklAdtffl (stock) vseh vrat, konje, vozove, ter sploh vsa 'kar vam more P08EBN08TII Kadar se seltte, ne pozabite premenltl nasIovalflH zavarovalni polici, ker v slučaju ognja bi ne doblH odškodnino, latifl velja tudi kadar oddaate posest komu drugemu. Da al prihnurifia^H ta in nepotrebnih sitnosti j pridite k meni In jas vam uredim t^fl potrebno zastonj. Vae informacije glede zavarovalnine zaatouH Oglasite ae pri meni prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tttki|H Se priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Trust Co. St Clair tijj^H in 40. ceste od 8. zjutraj do 5. ure zvečer. A. HAFFAEH, - ' J J. S. Jablonski, ||h ■i ■ SLOVENSKI III ■ FOTOGRAF. I 6182 ST CLAIR AVE. N. E. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške j slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 j vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse" delo je garantirano.^ ! Anton Bašca, 1016 EAST 6lst STREET. Naznanjam vsem rojakom, da se odsedaj naprej dobijo pri meni suhe in prelujene klobase, ipek, kajzer-flaji, šunke, plečeta, želodci, mast. Cene niske. Naročila se sprejemajo