RODJLi List slovenskih delavcev v Ameriki. S-berv- 32. Položaj na FilipinA 3STe w 22. aprila 1899. Xjo-bo VII. Gotovo vzbuja pozornost slučaj, daje bil general Law ton, kteri je z tvojim letečim oddelkom prodrl tako daleč na iztok in celo zasedel mesto Santa Cruz, zopet tako hkrati nazaj poklican v Manilo. Naši stra-tegikarji v zveznem stolnem meBtu so tudi sedaj kakor po navadi ofici-jelno zelo zadovoljni ^ zaključkom ekspedicije in pravijo, da je nameravani namen popolnoma dosegla. Na to oficijelno zadovoljnost gospodov pri zelenej mizi smo se pa že tako privadili, da se že več za njo ue zmenimo. Poročilo o brzem po-vratku Lavvtona ima pa tudi druge spremljevalne okoliščine in pokažejo vso zadevo v drug^j luči, kar celo v vojnem oddelku gospodje ,,med seboj" priznajo. Ako je bil namen ekspedicije, ameriško zastavo malo dalje od Manile pokazati, nego se je dosedaj dogodilo, seje to na vsak način dogodilo, toda trajni vspek pa za moremo le tedaj pričakovati, posebno ako vpoštevamo zelo omejeni zuačaj Tagalov, ako bi zamoglt pridobljeno zemljišče tudi obdržati, ali večkrat redoma tja odpošiljati ekspedicije. Letečo kolono v negotovost za par dni naprej potisniti in jo potem zopet brzo nazaj odpoklieati, pa naredi le slab vtis. Ko se je Lawton z svoj mi oddelki pomikal proti iztoku, seje poročalo, da se Filipinci v večjem številu koncentrirajo severno, med tem so se drugi oddelki zbirali v večjej daljavi pred Manilo in sicer južno. Najbrže so se v ameriškem glavnem stanu prepričali, da nameravajo vstaši zopet napadati, in sicer, da hočejo uporabiti oslabenje armade po odposlanju Lavvtonovih oddelkov, ter napasti severne in južne oddelke pred Manilo. Poročila o tem so se tako mirno glasila, da so Lawtonove oddelke odpoklical i v obrambo pozicij južno od Manile. To vse pa kaže, da Filipinom še dolgo niso vrat zavili, kakor se je že večkrat reklo, temveč, da zamo-rejo Se vspešno operirati, in se jim ni potreba le po grmovju, hribih za skalami in po močvirjih potikati. Drugič pa dokazuje Law t'- novo umikanje, da se Amerikanci v skupnej moči 30.000 mož nikakor ne smejo za dalj ča9a podati iz bližnje okolice Manile, da se ue razpostavijo resnim nevarnostim. General Lawton Be je pa tudi že sam javno izrekel, da za-more z močnim oddelkom brez ve-licega, resnega, upora doseči bodisi kteri koli cilj na otoku Luzon, toda za zasedanje istega in ga vladati, pa je potreba najmanj 100.000 mož. Naši častniki so večinoma vsled njih premajhne cenitve nasprotnika zelo nagnjeni optimizmu — saj se fce spominjamo na pr., da je general Meritt smatral 40.000 mož za dovolj, v zasedanje vseh otokov — sedaj se pa ne smemo Čuditi, ako so kasneje iznašli, da celo 100.000 mož ne bode zadostovalo. Naša vlada, ktera je sebi in narodu tako vročo kolonijalsko kašo skuhala na tako lahkomišljen način, je sedaj v zelo kočljivem polo žaju. Po no vej vojnej postavi ne sme šteti naša armada nad 100.000 mož, in od teh potrebujejo na Kubi, Porto Rici in v Zjed. državah pri najboljših razmerah 30.000 mož. Torej bi vladi nikakor več nego 70.000 mož ne preostajalo za obdr-žanje Filipinov — toraj 30.000 manj nego jih Lawton za absolutno potrebne smatra. Vemo, koliko časa je zahtevalo, zaradi velikanske daljave, pred no so 30.000 mož prepeljali v Manilo. Meseci in meseci bodo minoli, predno bode ostalih 40.000 mož zbranih, vkrcanih in odposlanih. To pa še ni vse. Od teh 30.000 mož, kteri se nahajajo v Ma- nili, pa je polovica prostovoljnih polkov iz severozapadnih držav, kakor: Kansasa, Nebraske, Io\ve, Dakota, Washingtona in Tennensa. Ti niso sedaj, ko je oficijelno sklenjen mir, le opravičeni k povrat-iu in razoroženju, temveč ti odi učno zahtevajo, da jih odrešijo od malo častnega poklica, odmorilnega podnebja in bojevanja ž njimi nejedna-kim nasprotnikom. Težko bode vladi le malo teh pogovoriti, da bi tam ostali, tudi zvijača, ljudi posameznt-domu odposlati, namesto v njih skupnej, izvirnej organizaciji m bode nič pomagalo. Težko je že v teku par mesecev te nadomestit — kako naj Be pa še le izvrši zasedanje in osvojenje Filipin? Vedno kazanje predsednika na previdnost iu osodo, ne bode te težave prav nič olajšalo niti zboljšalo. Iz nasi! novih kolonij. Kubanska listina armade Havana, 13. aprila. Revizija 5. armadnega kora je bila danes večer končana. Ta kaže, da je 4321 vojakov opravičenih do plačila, 920 pa ue grč nič, tako saj določa general Ernst. Skupno število kubanskih vojakov, kteri bo plačo dobili je 39.821 mož. 99 generalov, 5020 častnikov in 2274 vojakov, kteri so že po vzbruhu špansko-ameriške vojne vstopili v armado, ne dobe nič. 669 vojakov ima s ;daj državne službe in tudi ti ne dobe nič. General Brooke je bil preseneten nad velikim številom častnikov. General Gomez ga je prosil, da naj dovoli 109 častnikom, kteri so med vojno postali poškodovani in sedaj uikakih sredstev nemajo, kako podporo. Najbrže bode ta prošnja uslišana. Vsak armadni kor nadzorujeta pri izplačevanju dva kubantka in ameriški častnik. Od sobote je 105 ameriških vojakov prosilo za odpust od vojaštva in za dovoljenje, da smejo na Kubi OBtati. Otis goji u i» a n j e. Wash i n g t o n, 19. aprila. Nastopni brzojav je ravnokar došel od generala Otisa: „Dne 17. aprila se ;e general Lawton povrnol iz jezer z vplenjenimi ladijami. Vstaše eo zelo razpršili naši oddelki pri po vračanju; pričakujem na priliko, da napadem posamezne oddelke. Boljši razredi prebivalstva so se naveličali vojne, ter po miru hrepene. Sovražnik goji upanje na povratek naših prostovoljcev v Zjed. drža%*e. Armada vstašev je zelo demoralizi-rana, nje zguba vsled pob^ganja in smrti zelo občutljiva. Ti bodo najbrže nadaljevali gorila vojuo iu po njih zasedeno zemljo plenili in po-žigali. Naši vojaki so zdravi in dobro razpoloženi. Povratek prostovoljcev se prične najbrže 5. maja ; njih vkrcanje se bode vršilo mesece junija in julija. Poročila iz Baajan otoka so dobra ; kupčija med otoki se razcvita; colninski dohodki pa rastejo." , Malo upanja. Washington, 19. aprila. V pomorskem odseku so se danes zelo zanimali za časnikarski brzojav iz Manile, po kterem bi biio mogoče, da se pogrešani vojne ladije ,,York-town" nahajajo v družbi z Španci v Baler. Brzojav admirala Deweya o tem ne poroča besedice in kaže, da je mnenja, da so ti ljudje po vstaših vjeti. Imenovane pomorščake pogrešajo, ali vendar še goje upanje, da so odišli vjetju, ali je saj nekaj od njih pobegnilo in dospelo črte Špancev. Ako so ljudje v Baler, se še vedno nahajajo v nevarnosti, ker naloga „Yorktownu je uprav bila Špance osloboditi iz njih nevarnega položaja. Ako se pogrešani nahajajo pri Spancih je vendar še upati, da jih bode vojaška ekspedicija preje ali kasneje oslo-bodila. Predseduik McKinley je poslal admiralu Deweyu navodilo, da naj se s Filipinci dogovarja in pogrešane zamenja z vjetimi Filipinci, ako prvi še žive. Vladi sicer ne dopada misel se z vstaši pogajati, toda pod sedanjimi okoliščinami jej ne kaže ni«"'- druzega. Boje se, da Aguinaldo ne bode zadovoljen zameno, temveč da bode zahteval odkupnino, kakor postopa z španskimi vjetniki. Admiral Dewey in general .Otis imata skupaj 2200 vjetih Filipinov, od kterih si lahko izvolijo kako število v zameno, da bi je zamenili za ameriške vjetnike. V obče ima admiral Dewey tudi polnomoč plačati odškodnino. Več vojakov na Filipine. Ran Franciaco, 19. aprila. Na prevožnej ladiji „Warren", ktera ima še danes odpljuti, bode vkrcanih 30 častnikov in 1215 mož. Dve baterije 6. topničarskega polka sti dodajani tej ekspediciji. Filipinci nesložni. London, 20. aprila. Člani filipinske junte v Evropi so se baje razdvojili. Večina se hoče v dosego mirovne rešitve iilipinskega vprašanja naravnost pogajati z državnim tajnikom llayem. Štirje de-iegatje Lal'ala, Marti, Lopez in Rivera so odpotovali v Manilo, ker se njihovo mnenje ne vjema z onim Agoncille, zastopnikom A guinalda. Agoncillo, Iiiogo in Lunar, kteri zahtevajo absolutno neodvisnost, so ostali v Evropi. Trije prvo imenovani člani junte nimajo proti amerikuuskemu protektoratu kaj ugovarjati in mislijo, da bi osobno snidenje Aguinalda in Deweya, do kterega edino imajo zaupanje, privedlo do spoiazumljenja. Lopez je baje rekel ob neki priliki : ,, Sedaj smo popolnoma izročeni Amerikancem na milost in nemilost. Naši vojaki so se naveličali boja. Aguinaldo^ se bode bržkone pogajal za premirje, kteri-rnu bode sledil mir. Vsako uro pričakujem povelja, se podati v Washington in pričeti obravnave v tem smislu. Y spretnost in dobre namene filipinske komisije imamo popolno zaupanje. Manila, 20. aprila. Ko je šlo danes zjutraj 18 amerikanskih vojakov proti severu od Guiguito rekogooscirat naleteli so na kakih 200 vstašev močno krdelo. Nastala je kratka praska, vkterej je bil nek amerikanski vojak ranjen. Danes je došlo sem 13 španskih topničark pod eskorto ,,Concorda" in „Pe-trela." Vstaši so topničarke na jugu vplenili in njih topove odpeljali. Španski poveljnik, general Rios pravi, da bodo prihodnji teden dospeli trije parniki v Zamboango in Jnlo po 2000 španskih vojakov, kteri so še tam in jih prepeljali na ŠpanBko. Polkovniku Rosalesu, kteri se je s Filipinci pogajal zaradi OBVobodenja španskih vjetnikov so vstaši naznanili, da njegovo življe« nje izven amerikanske črte ni varno, ker je bil čl an španskega vojnega sodišča, ktero je vstaškega poveljnika generala Antonio Luna k smrti obsodilo. Washington, 20. aprila. Upravništvo bi vsekako poslalo generala Otisu več pomoči, da ima več prevožnih ladij na razpolago. Nek častnik vojnega od delka je rekel, da ako bi bilo tudi 100,000 mož pripravljenih, bi jih ne mogli več poslati, kakor jih v istini pošljejo Pred oktobrom je absolutno nemo- goče večjo vojno v Manilo poslati. V San Francisci sta pripravljena dva parnika prepeljati 13. pešpolk in novince raznih polkov v Manilo, vsi drugi prevožni parniki so ali onstran ali pa še le nedavno odrinili proti Zjedinjenim državam. Potovanje preko Tihega morja traja 40 dni in vsak parnik potrebuje četrt ieta za vožnjo tja in nazaj. Ako jeJpotreba poprav pri strojih, Be vožnja seveda primerno podaljša. Vojni oddelek bi rad poslal 11. pešpolk v Manilo, toda sedaj nima uikake prevožne prilike. General Merritt je dobil včeraj povelje, da imajo trije bataljoni 13. pešpolka iz Fort ColumbuB, l^ort Porter in Fort Niagara, takoj odriniti v San Francisco. Polk se bode 27. aprila z]|2500 do 3000 novinci vkrcal za Manilo. General Otis brzojavlja, da bode 14,000 mož, ktere mu dopošljejo, zadostovalo nadomestiti prostovoljce. Cenil je potrebo vojakov na 30,000 mož in toliko močan bode, kadar dojde še 14,000. Prostovoljce bode pošiljal domov v istem pri-merju, kakor bodo dohajali regularni na Filipine. General Otis upa kmalu naznanjati boljša poročila. S t- Paul, Minn., 20. aprila. Governer Lind je dobil danes iz Manile sledeči brzojav : „Lind, St. Paul. Polk mora takoj domov oditi in se razpustiti. t astniki polka." Governer trdi, da nima niti pojma kaj brzojav pomeni. Volitve v Cortes. Volitve v špansko zbornico so se ta teden končale in vlada j^ dobila pričakovano veliko večino. Od 400 sedežev je pridobilo" blizo 250 vladinih kandidatov. Znano je kako postopajo na Španskem pri volitvah. Vbo uradništvo je na razpolaganje ministrov: ako se volilno gibanje prične, pritisne minister na gumb in stroj prične delovati. Ministerski predsednik Silvela je tik pred svojim uradnim nastopom obljubil, da bode skrbel, da se ne bode vplivalo na volitve, ali s tem se je tako zgodilo, kakor se zgodi z vsemi obljubami državnikov kadar dospejo do vlade in moči. Ako bi celo Silvela bil v istini poštenega mnenja, za „dobre" volitve, bi gotovo v to novotarijo ne privolila njegova ministerska tovariša, v prvej vrsti vojni miuister general Polavieja in minister notranjih zadev markiz Pidal. V novem ministerBkem svetu ali kabinetu je vse preje najti nego slogo: sedanje volitve v zbornico ali kortes bo dale prava drastičen dokaz. Listina izvoljenih ne naznanja kar na kratko toliico in toliko je izvoljenih „ministerskih privržencev" temveč navaja toliko privr-žecev Silvele, toliko Polavieje in in toliko Pidala. MinisterBtvo je toraj po obstanku meseca in pol razdeljeno v tri oddelke, — mogoče še več Btrank, ker bode finančni minister, s čigar načrti drugi minister niso zadovoljni, najbrže okolu sebe zbral novo stranko. Nasprotstvo med Silvelo in Polavijejo ni novejšega časa. Takoj po nastopu sedanje vlade je bil opaziti ta dualizem, kte-ri jej je življenje zelo ogrenil. Kakor Silvela, tako ima tudi Polavieja svoje privržence, kteri zahtevajo, da se na nje ozir jemlje pri oddaji služb. Ta na pr. se je pred kratkem poročalo nekemu listu iz Madrida, da je važno mesto Alcaldea v Barceloni da'j časa izpraznjeno ostalo, ker se Silvejeva in Polaviejeva stranka niste zamogla o osobi sporazumeti. Konečno je zmagal Polavieja na veliko jezo privržencev Silvele, ter so že ti pretili, da stopijo v opozicijo. Akoravno je vlada pri sedanjih volitvah dobila močno večino v zbornici, bode vendar imela težak položaj, ker zbornica ni edina >u si stoje razne ministerske stranke nasproti. Se veiiko bolj resne težave bodo nastale v ministerskem Bvetu zaradi klerikalno-reakcijonarnih namer vojnega ministra. General Polavieja, s priimkom ,,pobožni", kot višji governer na Filipinah ni vstaše toliko zasledoval kot puntarje zoper prestal in kraljestvo, nego kot ,,malike in prostozidarje", kteri se niso hoteli podvreči gospodar-stvu'.menlhov. Zelo je priljubljen in čislan pri dvoru in vidni poglavar visokih klerikalnih vplivov Njegov organ ,,La Informacion", karakterizira vse kar je liberalnega, bodisi politika ali zasobno življenje, da je — smrtni greh. To agre sivno klerikalno zadržanje je celo v konservativnem taboru razburilo kri, in že celo govore o ,,karlistic-uej vladi brez Don Carlosa". Mi-nisterstvo Silvela toraj nemore se zaupanjem zreti v bodočnost. Sedanje volitve v zbornic zopet dokazujejo, da močna večina zbornice ue jamči vedno za močno vlado. Razne vesti. I>clavska pojedina. ('udui delavci v Grand Central Palace. Bryan iu politikarji gostje. Blizo dva tisoč oseb je bilo v sredo zvečer zbranih v Granl Central Palace v New Yorku pri pojedini „v spomin Tomaž Jetfersona", vse pa ni bilo prav nič v spomin, pač pa agitacija. Čudni so bili pa ,,delavci", največji de! njih prav nič ne ve kaj se pravi delati. Predsedoval je temu delavskemu obedu — mil'ijoD ar!! Sekundiral je brat Wallstreet milijonarja Oliver Belmont, kteri svoje premoženje tudi nad milijon šteje in se nikdar ne spoti pri poštenem delu, in vee tacili ,,trotov4' je bilo med temi ,,delavci''. Med gosti se je nahajalo tudi muogo lepo našarjenih dam, ktere tudi niso kazale, da bi bile žene od ljudi, kteri se po 10 do 12 ur na dan trudijo. Na obrazih t^b ljudi ni bila čitati skrb kaj prinese bližnja bodočnost: ni se videlo na njih, da bi že kedaj poskusili kaj se pravi brez posla tavati po ulicah in pomanjkanje trpeti. Ob 7. uri so pričeli zajemati redko, nedolžno juho iz sočivja, potem pa zobe brusili ob ribah in pečenki. Godba jim je igrala razne komade in seveda, ako so delavci zbrani tudi Marsel-laiso, za kar se pa gostje niso dosti zmenili. Vso gospodo je stražilo najmanj 100 policajev in detektivov je sedelo na zelo praznih galerijah. Med gosti so bili seveda kapitalisti Sulzer, Sheelian in več politikarjev, češ mi moremo pokazati, da se ne sramujemo z „ delavci" z jedne sklede zajemati, ali bolje pri jednej mizi sedeti pri pojedini. Po pojedini so se pričele govorance to je bilo ob 9. uri in vsi govorniki so se skušali v dolzih govorih, kteri vse pa prave delavce prav nič ne zanimajo. Seveda je tudi Bryan govoril, a ne o srebru njegovem najljubšem gradivu, temveč o Jeffersonu, 5 minut, pred pol nočjo je pa nehal svoj govor, ploskali bo mu vsi, celo oni, ki ga niso pslušaii. Tako je minola »delavska pojedina", pri kterej je bilo pa zelo malo pravih delavcev zastopanih. * Kako se odtegnjejo vojnemu davka-Zanimivo je kako se ,,odlični" potniki v kajitah na parnikih od- ahni ttgujejo vojnemu davku in to se je včeraj v petek pokazalo, ko je agent operne družbe prišel v pisarno Cu-nard družbe in za 25 osob na London kupil eden tiket. Ako bi vsak osoba kupila svoj tiket, bi morali napraviti 25 tiketov in jih tudi s tolikimi koleki kolekovati, davek na ta tiket je znašal $5, toraj za 24 tiketov po So ali S120 je pa stric Sam prikrajšan. Tako postopa gospoda v kajitah. Družba pa pravi, da jej je vs^jedno, ali da samo jeden tiket za več osob, ali vsakej posebej, ona postave s brni ue pro-lomi. • Beračen je se mn je splačalo. Gustav Patersona, TSIet starega obrtnega berača, stanujočega v zloglasnih „hotelih" na Bowery, je v petek prijel policaj in odvedel k sodniji. Ko so Patersona preiskali, so pri njem našli 6153.70 in kniži-co, v kterej je zaznamenoval, daje v poslednjih 6 mesecih vsak dan nesel .$10 na banko. Sodnik ga je poslal za tri mesece v ječo. Požar v jetuišnici. V najstarejšem delu jetnišnice na Blackwells Island je 21. aprila po-poludne nastal ogenj. V tem delu je bila jetnišna bolnišnica z IS bolniki, ktere so kaznjenci rešili. Istc-tako so spravili velik del premakljivega imetja v varen kraj. Škodo cenijo na $20.000. Poverjeni oskrbnik zavoda in neka kaznjenka v bolnišnici, ktera jez novorojenim detetom sedela pri oknu sla istočasno zapazila ogenj. Nemudoma so razdelili zdrave kaz-ujence v tri oddelke, ter vsakemu posebej odkazali sv< jo nalogo. Jeden je hitel reševat ženske bwuike, drugi je hitel na pomoč moškim .bolnikom in tret ji je nosil razm blago iz gorečega poslopja. Uničeno poslopje je bilo 1. 1Š32 sezidano in pred par tedni so sklenili isto prenoviti, sedaj je to delo olajšano. ('astuik za jetnike. Upravnik Sage v Sing Singu si je domislil, da bi bilo dobro, ako bi se jetniki tudi bavili z duševnim delom, zato bodo v tej ječi izdajali tednik, kterega bodo pisali, stavili in tiskali kaznjenci. V jetnišnici imajo popolnoma urejeno tiskarno in zato ne bode težave za to podjetje. Vsak jetnik, kteri zna pisati, bode lahko sodeloval, imena pisateljev ne bodo navedena, rokopisi bodo preje pregledani. List bode obsezal štiri strani in naslov mu bode ,,Star of Hope" (zvezda upanja). List bodo tudi izvan ječe izdajali, toda ue v prodajo. Douašal bode razne vesti zavoda ter bode oficijelni organ Sing Siuga. BEERBEERBEERBEER E B E E R E SUPERIOR STOCK 9 9 O R B E - K R B E E R B E E R B E E R B E E i SOSCS BLEW1S5 CO., « R Prodaja se povsodi. o e o ..The E JIICH. ^ B LAKE LINDEN, - E B E E R E BEER BEER BEERBEER Entered as second clas matter at t*e New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". Li«t slovenskih delavcev v Ameriki. UdajatAlj in uredi.n : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Nm leto velja list za Ameriko $3.—f pol leta..............$1.50, L* Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, m m ,, pol leta . . . . „ 3.50, „ ^ trt leta..... 1.75. V Kvro|jo pošiljamo list skupno dve Številki. ,. xia" izhaja vsako £. ecL in ■ 'br-to. „GLAS NARODA" („vnir«»5 of tu k People' *) Will be isQ"d every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly 83 Advertisements on Agreement. Za oglase d<» 10 vretic so plača 30 centov Do»»im brez podpi*a in o«obn^«ti ne oat.snejo. Denar naj bp f»iaij<>v«
  • vnika li« »pivom in p< <šihatvam naredite iiiilcvnm : „Glas Naroda", Gr->euwich St. New York City. Doba strajkev se pričenja Kakih 250 služabnikov New Jersey Electric Railrood, ktera oskrbuje promet med Hoboke tom in Patersouom, je delo ostavilo v sredo. Od delavcev je družba zahtevala daljni delaliu čas brez poboljšanja plače. V Hobokenu so pričeli štrajkati vsi stavbiuski delavci, kakor zidarji, tesarji, mazači, kleparji in drugi in sicer so zahtevali osemurno delo. Ker imajo koutraktorji dosti dela in pogodb, skabov pa ni bilo dobiti, so po kratkem premisleku dovolili zahtevi. V opekarni Wm. F. Fisher »ir Co., pri Savreville je nastal štrajk, in tovarnarjem se je zelo mudilo, da so hiteli po šerifa in ta je brzo nekaj meščanov in ,,boo m sov" vspre-jel za deputije, da bodo varovali lastnino p >djetnikov- ? Štrajkarjev je kakih 100 iu so sami Poljaki in Slovaki. Ti zahtevajo, da bi jim plačali zaslužek vsak teden, kar pa „boosi14 nečejo, češ, da bodo vse takoj zapili na žganju. Dosedaj so delavce vedno ob sklepu leta plačali in pri tem tudi goljufali. V Elizal»eth, N. J., je v sredo popustilo delo mnogo Italijanov, kteri so tlakovali Princ Str. ; ti delavci so zahtevali po Si 50 plače na dan, a dobivali so le 81.25: ker sojimzahte-voodbili,Bodeloostavili. Nekajska-bov je pričelo delati, ali štrajkarji so jih pregnali. Potem je prišla policijska pom>č in ska bi delajo sedaj pod nadzorst/om policajev. Warper j i v Frank Duganovi tkalnici v Patersonu, N. J., so pričeli štrajkati ter zahtevajo zvišanje tedenskega zaslužka od 812 na 814. Družba jim ponuja S13, a so predlog zavrgli. Filadelfija, 19. aprila. V Cram po v i ladjedelnici so Sli dečki „Rivet Heaters" na štrajk in vsled teh je moralo 900 delavcev mirovati. Ti dečki so dobili nalogo, da morajo nerabljene zakovice (nete) zopet oddati pri pečeh, kar dosedaj ni bilo potreba. Dečki aprejrao delo, ako bode nova zapoved preklicana. Norfolk, W. Va., 19. aprila. Del ivci kontraktorjev Guild & Co., kteri so kopali jarke za polaganje cevi v Brambleton, so šli danes na Atrajk, da bi dobili višjo plačo. Kontraktorji ao sprejeli 12 skabov iz North Caroline, ko so ti šli domu, •o jih štrajkarji pretepli. Zato so 6 štrajkarjev zaprli. Skabi so delali za 75 centov na dan. Calumet, Mich., 19. aprila. 2800 delavcev pri Stamping Mills pri 8outh Lake Linden je pričelo fttrajkati, ter zahtevajo 10 odstot. viijo piačo. Koloformirana in oropana. V ponedeljek se je izvršil rop v Petersonu, N. J., ali še le v sredo zvedel. John Postovo ženo so roparji kloroformirali, trpinčili, potem pa oropali srebrnine za $300 in $600 gotovega denarja. Post je delovodja v Strangejevi tovarni za svilo. Spalnico je imel v drugej sobi. Ko je v torek vstal, je našel ženo nezavestno. Soba je smrdela po kloroformu in vse je bilo zmedeno. Post je šel v ponedeljek po S600 na banko, da si ustanovi svojo k upčijo in te novce so lopovi odnesli. $10,000.000 ponarejenega denarja. Filadelfija, 21. aprila. Preiskava proti pouarejalcem denarja, to je bankovcev po $50 in 8100 bode najbrže privedla zelo zanimive stvari na dan, dosedaj je znano, da je več prav ,,čislanih" ljudi sodelovalo. Dva od teh sta advokata in ju lahko zapro, kadar hočejo. William Jacobs, tovarnar smodk iz Lancaster, baje poglavar tolpe, je pod oskrbj' • detektivor v hotelu Ha-uover in je baje že vse priznal. Kdo je bankovce po $100 menjaval, se še ne ve. Na vsak način so morali biti bolj premožni ljudje, ker pri siromakih jih preveč ogledujejo. Veliko začudenje je prouzročilo sodelovanje pomožnega zveznega okrajnega pravdnika Harry Newitta. Ako bode to priznal, se še ni izjavil. Moža strogo stražijo. Sumnja je na njega zato letela, ker je detektivu McManusu 81000 ponujal, da bi po-zvedel, ako ima kake dokaze proti tej tolpi. Da McManus stvar prav dobro poizve, je obljubil, da mesec dni ne bode prijel ponarejalcev, ako mu Newitt S1000 da, ta mu je pa celo $6000 obljubil, ako ne bode Jacobsa, Keudiga, Taylora in Bra-della ovadil. Kot naplačilo je Newitt detektivu dal 8500 in mu rekel, da naj vsak mesec po 8500 pride. Detektiv Burns je daneB iz Lauce-ster sem poslal pri tolpi zaplenjeni papir za bankovce, plošče, stroje in druge stvari. — Te stvari je našel v Jacobsovej tovarni za smodke Načelnik detektivov, Wilkie, kteri se je danes vrnol v Washington, je rekel, da je ta tolpa nameravala za 10 milijonov bankovcev ponare diti in to po 820, 850, 8100 in 81000. Velik požar. Washington, 19. aprila. Kon zul Ayone poroča državnemu odseku iz Pointe a Putre, Gonadeloupe, da je tam razsajal grozen požar, kteri je bil najbrže zaneten po hudob-nej roki, ker na več krajih pričelo objednem goreti in je 16 blokov hiš pogorelo, 31 ljudi je zgorelo, 200<> osob je brez strehe. Škodo cenijo nad milijon dolarjev. Ogenj je sicer pogašen, a ljudstvo je zelo prepla ženo; governer s 50 vojaki je prišel na pomoč. Ponarejalci denarjev zaprti. Washington, 19. aprila. Po narejalci bankovcev po $100 in sicer so bili ti bankovci zelo dobr< narejeni, so bili zasačeni po detek tivih in sicer v Filadelfiji, njih pomočniki pa v Lancaster, Pa. Gra-verja (vrezovalca) sta Artur Taylor, in Baldwin Bredell iz Filadelfije. Ta dva sta bila že več let z;,ana kot strokovnjaka v svojem poklicu v F-ladelfiji, pred kratkem pa se ustanovila kot Bamostojna tvrdka. V jeseni 18 »7 bo prišli na eled prvemu ponarejenemu stotaku v Filt-delliji. Isti je bil tako izvrstn«. ponarejen, da je državni zaklad ve.» izdajo bankovce po $100 to je sr< -brnih certifikatov potegnol s trgr, trgovski svet pa svaril sprejemati take bankovce. V 26 Countyjih f<> ponarejene stotake našli. Lancaster, Pa., 19. april«. VV. N.Jacobs, W. L Kendig, James Burns, Simon Kline, Ordlin-ger in Harry Brallier, kteri <«» ponarejevali deuar, so bili danes večer pripeljani pred zveznega komisarju. Oba posieduje imenovana sta bila takoj izpuščena, ker sta bila le orodje druzih. Drugi so s«-odrekli predpreiskavi in bili djani pod varščino, Jacobs $45-000, v m drugi pa vsak pod 820.000. „Reina Mercedeg" pripljnje. Norfolk, Va., 18. aprila Pn Santiago po Schleyevih topih v morje zavrtana španska križarka ,,Reina Marcedes" ie vzdignjena in toliko popravljena, da zamore napraviti večje potovanje. V nekaj dneh odpljuje iz Santiago v Norfolk Posebno bodo pazili, da jo ne obišče taka osoda kakor nje sestri usko la-dijo ,,Maria Teresa*', ktera je bila slabo popravljena in se na potu v Zjed. države razbila. Štrajkarji obsojeni. Wheeling, W. Va., 18. aprila. Sodnik John J. Jackson od zveznega sodišča je imel danes posebno sejo, da vrši obravnave proti štraj-karjem in njih zavezniki, ker so zvezne maršale zadrževali v izvajanju njih dolžnosti. Štrajkarje nis«"-zastopali odvetniki in sodnik je sam vodil zasliševanje prič. James Byrnes, John Nilenbaugh in W. Palz so bili obsojeni na S50 globe in mesec dni ječe. Slučaje druzih za-tožencev so odložili. Ko je sodnik naznanil obsodbo, je štrajkarj im podelil še pouk — v dar. Mož je rekel : Namera štraj kanja je prevelika in mora biti kaznovana. Petdeset bričev je poučil, da se skabi na Trolley vozovih ne smejo zasmehovati, temveč vse motilce miru naj takoj primejo in v zapor odženo. Ako otroci kaj na šiue polagajo, naj bodo stariši kaznovani itd. Seveda so bili štrajkarji vsled teh obsodb le še bolj razburjeni. Takoj po sodni jskej obravnavi so par štrajkarjev zaprli, jed nega zelo zato, ker je vprašal deputy briča, ako je gladen. 1'nijski otroci. W h e e 1 i n g, W. Va., 21. aprila. Otroci ljudske šole 8. okraja so danes sumničili, da seje njih godbe-na učiteljica vozila v vozu poulične železnice, na kterem sta poslovala skaba, zato so štrajkali pri petju, večina njih je pela: „Bah, bah, črna ovca, ali nemaš volne?" Ker palica ni bila zadostno krotilno sredstvo, je učiteljica zadevo ovadila superintendent^ ta bode vodii preiskavo proti upornej mladini. Trnst z lekarijaiui. Detroit, Mich., 19. aprila. Trust z lekarjami (drogerijami) bode kmalu gotov. Vsi večji trgovci so povabljeni v Atlantic City, N. J., in tam bodo ustanovili trust. Kapi tala si upajo dobiti $15,000.000 do 820,000.000. K trustu bodo pristopili vsi trgovci na debelo v New Yorku, Baltimore, Detroit, Chicagi, Filadelfiji in Indianopulis. Tajnosten poskus zastrupi jen ja. Chicago, 19. aprila, Poskus zastrupi.enja 191etuo hčer Williams Petersa, hčer bogatega trgovca s premogom, da obilo posla policiji. Ko je bila gospica IVtern sama v pisarni očeta, je vstopila priletna, črno, fino oblečena gospa in prosila, da bi si roke umila. Gospica jej je dovolila. Umivalnik se nahaja za ponarejeno steno in tako gospica Peters ni zamogla videti kaj ta tam počenja; tam je pa gospica Petere imela po navadi shranjen svoj lunch in ta dan tudi škodelico mleka. Uro kasneje je nameravala gospica svoj lunch použiti. Ko je mleko zaužila, je takoj hudo zbolela. Poklicani zdravnik se je izjavil, da je bilo v mleku obilo karbolove kisline. Majhna kazen. Pa n a, III., 20. aprila. J. Weaver, bivši tajnik in blagajnik ,,Citizens Savins, Building and Loan Association", je $18.000 poneveril tej družbi in bil zato obsojen na štiri mesece ječe in 8100 globe. Zguba družbe je bila pokrita, zato je tako nizka kazen zadela zmikalca. Bliskovni vlak skočil iz tira. Aurora, IU., 21. aprila. Bliskovni vlak »jChica^o Burlington in Quincey R. R." je sedem milj od tukaj skočil iz tira. Nesreča se je pripetila, ko je vlak v hitrosti po 50 milj v uri drvil. Lokomotiva je skočila s tira in drugi vozovi za njo. Jedilni voz in voz zadruge potnike sta Be vnela. Jedna osoba je bila usmrtena, več jih je pa težko poškodovanih. Požari. Portland, Ind., 19. aprila. Sirotišnica v Berne, v Adams Countyu, je danes zjutraj pogorela in tri deklice so postale žrtev ognja. Ogenj je nastal od peči v tretjem nadstropju in se zelo hitro razširil po v?em poslopju. Med 57 bivalci, kteri so spali, je nastal nepopisen strah. Večina teh je poskakala iz okenj na neko nižjo streho in od tam na zemljo Ta dobrodelni zavod bo vodili nemški Mennoniti. Chicago, 19. aprila. Pri požaru na Milwaukee Ave. so se danes zadušile tri osobe. Te tri osobe so skupaj pile in najbrže v pijanosti prebrnile petrolejevo svetilnico. Gardner, Mass., 19. aprila. Požar je uničil tovarno ,,Central Oil and Gas Stove Comp.". Ogenj je nastal vsled razletenja peči v po-skuševalnem oddelku v glavnem poslopju. Vseh devet poslopij j^ pogorelo. Škodo cenijo $75.000. Newcastle, Pa., 19. aprila. Požar je uuičil tukajšnjo veliko okrajno prodajalnico od Euwe & Co. Škode je $100.000. 10 milijonov dolarjev za zlatokop- Colorado Springs, Colo., 20. aprila. Najbogatejši zlatokop v Coloradi, H. S. Strattona ^Independence" rovi ob Battle Mountain so prodani angleškemu sindikatu. Svota 10 milijonov dolarjev za vse uaprave in rove bode plačana na dan, ko nova družba po pogodbi sprejme naprave ter bode izročila prodajalcu potrjene čeke. Angleški sindikat se imenuje ,,Venture Corporation" in predno se je upala napraviti kupno pogodbo, je pustila rove preiskati po državnemu zve-dencu T. A. Rickardu iz Colorado in ta je znašal, da je v. Strattonovih rovih, dasi so še le deloma razviti, zlata za najmanj 7 milijonov dolarjev. Po daljšem pogajanju so se pogodili za svoto 10 milijonov Stratton je bil pred osmimi leti še siromak in v Coluradi delal kot rudokop in ,,prospektor". Srečen slučaj ga je vodil 4. julija 1S91 v Battle Mountain v bližini od tukaj. pismo od kardinala Rampolla, državnega tajnika papeža Leva XIII., v kterem mu uradno naznanja, da je Rev. H. Blank v New Orleansu imenovan škofom na Porto Rici. Blank je župnik cerkve sv. Matere Božje v New Orleansu in pozna razmere na Porto Rici, ker je imel tam že miBijon. Ki'?av pretep ..Highbinderjev". San Francisco, 20. aprila. V kitajskem delu mesta se je daneB ua vse zgodaj vršil krvav pretep, v kterem so bili trije Kitajci ustreljeni dva pa hudo ranjena. Devet udeležencev pretepa so zaprli. Boj se je vršil med dvema strankama ,,Highbinderjev4t. O uzrokih še ni nič jasnega, kakor po navadi pri kitajskih prepirih. Isti-so se pričeli z obsodbo Tai Choya, kteri je radi umora druge vrste dobil 10 let ječe. V prepir je bila zapletena tudi zadeva nekega Gee Winga, kteri je neko zemljišče v China Alley prodal za 85000 in zapustivši dolgove pobegnil. ..Highbinderji" so se vmešali v zadevo, ter bržkone skušali Gee Winga ožemati. Bomba razletela v Havani. II a v a n a, 19. aprila. Policijski načelnik je dobil brzojav iz Mauza-nillo, da je tam med demoustracijo na čast generalu Gomezu razpoeila bomba v Oro Str., ktera je neko hišo popolnoma razdejala. Tri osobe so bile usmrtene in večje ranjenih. Več osob so zaprli. Najbrže so ta napad prouzročili hudi sovražniki Gomeza. Evropejske in druge vesti. Peterburg, 19. aprila. V Kiewu so nastali izgredi mej dijaki. Izgred j»' t>il baje tako resrn, da so bili vojaki poklicani na pozorišče in 400 osob zaprli. B e r o 1 i n, 19. aprila. Inžeirrski Li Jabolko ne pade daleč od drevesa, (Xewyorska slika.) čegar vrhovi obstoje iz ogromne oddelek vojnega ministerstva je do-množine zlatega kremena, zato je bil poročilo o pred kratkem uprizo-rudokop tudi imenoval „Indepen- renih poskusih v Avstriji s tekočim deuce". Bleščeče žile so videti v kameuu. Takoj prvo leto pri pomanjkljivem obdelovanju je pridobil $60 000 čistega dobička, dosedaj je dobil iz teh vrhov za 2 milijona dolarjev zlata. Stratton je bil rojen v Indiani in je 51 let star. Skoraj neverojotno. St. Paul, Minn., 20. aprila. Cez Winipeg, Man., se iz Victoria, B zrakom kot razstrelilna tvarina. Ta tvarina bode baje prouzročila po-polni prevrat med razstrelilnimi Lvarinami. PoskuŠnja Be je godila v kamnolomu in vspeh je bil zelo iz-nenaden. Dunaj, 19. aprila. Iz Budimpe šte je pobegnil tamošnji veletržec se žitom, Josij) Neuman, ko je na borzi precej zašpekuliral, Beboj je C. poroča : Paro,k „A. raogie" do- >»J« 100 000 d* naša vest iz Avstralije, da je |,rMJ° J« proti New\orku po- tiški poveljnik aretiral poveljnika nemške križarke ,,Falke", ker je Mataafove ljudi preskrbel z orožjem. Aorangie" je regularni kanadsko- pihal. B e r o 1 i 11, 20. aprila. Major Albrecht od 120. pešpolka je bil v Brombergu aretiran in v verigah avstralski poštni parnik med Victo-' okovau odpeljan v Spandau v vo-Wo, Sydney in Wellington, N. S. Jaško ječo' Pravijo, da se je pregre- or* ____I šil veleizdajstva m Rusom prodal armk „ Aorangie je dospel danes J . . x-i- je -i xt - o voiskinem času. z Apia s poročili od b. aprila. Na i- * - -A , , - , *J. B er o 1 i n, 20. aprila, ražnejše poročilo je, da se nemški . ' r V diplo- Seattle, Wash., 20. aprila., _ . , n i * • - a i a načrte o trdnjavah nt oboroževanji I armk ,, Aorangie je dospel danes___ Iz p^eljnik^križarke ^Falke** nahaja matičnih krogih zanikajo, da j , , - , t, Nemčija kupila otok kutai na Ka- na krovu britiške vojne ladije „Por- J r .. , . . lt , . .. , .. roiinah. Pravijo, da pogajanje radi poise' ker so ga zasačili ua obrežju, .-J ' 7 , , , , j T., .. j xr a. i prodaje raznih španskih kobmij ko je ravno delil orozie med Mata- / p^. med Spnnijo in Nemčijo ze več mesecev miruje, ker se Španija boji, da bi taka prodaja vzbudila nevarno razburjenost v deželi. Dunaj, 20. aprila. Zapuščina afove liudi. „Porpoise" in ladelphia" ste se približal od obeh strani ,,Falku" in vse ua krovu aretirali. To poročilo do dobili od častnikov in potovalcev parnika „Upoli" kteri je ravno dospel v Sava j i. Nek potnik parnika „Upoli" pravi, daje moštvo od ,,Porpoise" zasačilo nemškega kapetana delečega orožje, ktero so po noči iz lad i je prepeljali na kopno. Nemški ka-petan in njegovo moštvo se niso kar nič branili, ker bo bili Angleži v večini. Vjetnike so odvedli na krov ,,Porpoise". Admiral Kautz in razni poveljniki so se potem posvetovali iu sklenili, kapetana križarke „Falke" obdržati v zaporu, njegovo ladijo pa strogo stražiti. Posledica temu činu je bila, da sti se „Por-pcise" in „Philadelpia'* postavili ob straneh nemške križarke. Moštvo obeh ladij stoji pri topovih m pri najmanjšem uporu imajo povelje streljati. Častnikom uemške križarke so naznanili, da je njihov kapetan zaprt, in da nihče brez pismenega dovoljenja od kapetana Stureeja ali admirala Kautza ne sme ladijo zapustiti, in da se ista ne sme ganiti iz mesta drugače bo deta britiška in amerikanBka križarka streljali. Škofom na Porte Rico imenovan. New Orleans, 20. aprila. Nadškof Chapelle je dobil daneB baronovke Hirsch znaša z prištet-jem premoženja njenega soproga, , kakor je bilo pod prisego navedeno ! 620,000.000 frankov (-S 120,000 000). Sorodniki dobe 100,000 000 frankov. Dobrodelni zavodi 40.700.000 frankov, med t^mi 6 milijonov frankov za Hirschovo zalogo v New Yor00-000 frankov za pomožni zavod v Moutrealu in 13 milijonov frankov za mestne dobrodelne zavode v Londonu. Poslednja poročila pravijo, da je previsoko cenijo. D u n a j, 21. aprila. „Fremden-blatt" poroča, da so izumili puško, s ktero je mogoče v jednej uri 2700-krat ustreliti. Magazin obsega 15 nabojev. Ravnokar poskušajo to puško v orožarnici. Bruselj, 21. aprila. Štrajk premogarjev v okrajih Charleroi in Liittich se zelo razširja. 40.000 mež je opustilo delo. Večkrat so Be že spoprijeli. Danes je bil pri izgredu usmrten nek mož. Tovarnarji naročajo premog iz Anglije. London, 21. aprila. Brzojav iz Shanghaia,neke agenture naznanja, da je nemška križarka ,,Gefion" dobila povelje, da naj takoj v Kiau-**chou naloži muuicijo in odpl uje proti Apia na Samoa. Neka draga križarka jej bode sledila. ,, Kar je komu sova, je drugemu slavec, rekla je vedno moja mati." Pri teh besedah je Bošua vzdig-uila rudeče in belo progasti jopič iz čebra za perilo in ga ogledovala. ,,Moja mati je imela tako poste-ljiuo — na kterej sem spala kot otrok, bila je importirana — in sedaj nosi Miss Izabel to kot novo-šegno. — In kaj zato!" Nato so zopet rujave, žilave roke pričele v čebru mencati perilo, da so pene mila na vse strani škropile. Bošua je tudi delala kadar je govorila. Tim hitreje jej je jezik migal, tim hitreje so roke opravljale svoj posel. In ako bi natanko zvedeli kake obleke je Bošna dobila v perilo poslednji teden od svojih znank, ako bi po naključju zvedeli kako je dobil gospod Meier madeže od vina ua telovnik, da Milerjeva hišina veduo vse perilo od doma pomeša med ono od gospode, da Šulzev najmlajši deček, kteri na cestah že kamenje LUcčlje, a še vedno nosi ple-ivce, v ustih pa s culico okolu teka — potom je že vse perilo oprano in tudi že plapola v zraku. — Potem si je Bošna opravila novo črno obleko nad pisano delalno krilo, dela na glavo črn klobuček s tremi peresi, čez zarjoveli, a dobro umiti obraz pa potegnila dolg, črn pajčo-lan. Kadar je šla domu in ob nedeljah na sprehod ali kam drugam, je vedno nosila črno obleko iu že deset let žalovala za umrlim možem ; pri delu, s kterim se je priživela, je opustila žalovauje. Predno je odšla, je vedno z brzini migljajem roke odklonila kvarter, kteri jej je šel za izvauredno perilo ; a sprejela ga je zopet mirno, ker vedela je, da najde ta ,,kvoder" kje na mizi pod pogrinjalom ali v kakem drugem kotu. „Kar je preveč, je preveč. Iu zato nemam uporabe — in kaj potem !" rekla je Bošna. Potem je brzo kaj dobrega od opoludne pospravila v svojo pletenico, to rada vzame ;samo jajc neče. te se ne sme sprejeti kot darilo — ako kako pade na tla in se pocedi. potem je tudi vse prijateljstvo proč — Bošna je zelo bajko-verna. Vem, da ona sama ne j6 teh sladnosti, a vzame jih seboj za svojega nerodnega otesanca, že šestnajst let starega Frica. Ako je ta strahopetni fante — delaboječ je bil tudi — pletenico lepo izpraznil, potem so se jej svetile njene višnjeve oči, kakor bi sama od najbogatejše pojedine prišla. Bošna — prav za prav gospa Bo-žena Smid : odkar so jo Hosedje poznali so jej rekali Bošua, ker Bo-žena je češko in bo navadno oui „e'* pogoltnili—je prala dau na dan in leto za letom. Finega dela se ni nikdar učila. V tovarni za konop-nino se ne priuči veliko, kar bi se dalo za pozaejše življenje uporabiti in v pol letu, ko je služila, se pa tudi ni Bog ve kaj priučila kuhati. Nekoč mi je pripovedovala o njenej osodi v življenju pri čebru tako živahno, da sve bile obe prav dobro mokri. To življenje je prav vsakdanje ; ali ker se ua enak način mnogo žensk ukvarja, zato hočem pripove-dati. Bašna pa mine bode zamerila, aaj mi je sama že večkrat kako zanimivo dogodbico povedala od kake take zmedene sorodnice, da sama naposled ni več vedela, v kterem kolenu jej je v sorodu. Bošna je morala biti zala deklica, to je še danes opaziti na njenem obrazu in velikih višujevih očeh in po načinu, kako se vnanje skrbno oblači. Pa saj je to sama priznala. „Toda", rekla je, „lepota zgine, čednost in nedolžnost ostane, rekla je vedno moja mati* Iu kaj potem? — To je že vse vrag vzel, akoravno je še lepota tukaj. Oni ljudje, kteri veliko pišejo v knjigah, naj bi enkrat šli ua Second Street in French Town, tam bi našli kako Be s Čednostjo godi na svetu. Jaz sem tudi bila zalo dekle, ko me je moj Fric poročil, toda--ali naj ovratnike pri srajcah tudi oskrobim? — Pojdite proč — sedaj spraznem če-ber. *4 Nato sem hitela po stopnjicah, ker kadar je Bošna spraznila čebre, je vedno naBtala povodenj. Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAonič, Box 266; Podpredsednik: Geoko Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Bcx 266. PREGLEDOVALO I KNJIG: John Habjan ; John PkeSirn, Box 236; Josip Mantel ; ▼•i stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA"' Nje stariši so se iz Češkega naselili v češki četrt dela velikega mesta in tukaj je biia Bošna rojena in vzgojena. Bolje rečeno, pojala Be je med češkimi, nemškimi, irskimi in zamorskimi otroci, med psi in cest* nimi železuicami, prodajalci kloba-sic, igralci na lajnah, policaji in gostilniškimi pohajalci. Pretepala se je s cestnimi pobalini ali zauži-vala ž njimi vred vkradeno melono, lupine so pa metali na mimoidoče ljudi. Med tem je mala Bošna obiskavala šolo; najprvo katoliško župnijsko šolo in se priučila moliti. Ko je nje oče postal brez posla in ni mogel za njo več plačevati, vstopila je v javno ljudsko šolo, tukaj se je priučila čitati, pisati in računati. Očeta je položila bolezen na postelj, in je umrl, in poslednjih par dolarjev so dali za ,,lep pogreb". Mati je zaostala z štirimi otroci, in morala jim je preskrbeti kruha, zato pa je morala komaj 12 let stara Bošna v tovarno. Tovarne za tobak in slaščice so vedno pribežališče za taka dekleta. Tovarno zajesih in predivo so bolj razupite. Bočna se je brž priučila vsem navadam, ali bolje razvadam tovarniških deklic. Z 14. letom je imela že posebno hojo z upognjenimi mečami, „naba-sanimi prsami in glavo pokonci, kakor puran. Z 16 letom je bila iz-učena ,,Chippie", po najnovejšem kroju imela lase po sredi glave pre-delene in z njimi ušesa zakrita ter v kodre zasukaue, kar se je pa še celo prilegalo njenemu obrazu, ker imela je mehke rumene lase. Sedaj je spozuala tudi veselje prostega življanja. Vsako ljubo nedeljo na plesišču, vsako soboto se je vlačila po ulicah z mladimi fantalini, ter se smijala, burke uganjala in ves svet imela za neumen, — in oh, ako je v vročih večerih sedela na stop-njicah pred hišo ter v družbi dečkov prepevala polglasno nravne in ne-nravne pesmi spremljane po kakej slabo uglasbenej mandolini ali kitari in slovo jemala do rauega jutra — potem je bila soparna tovarna pozabljena, pozabila je na dom in vsakdanji kruh, na karanje matere, na raztrgano nedeljsko obleko iu po nošen klobuk, saj je bila vsejedno srečna. Tako je živela tja v en dan iu Bošna je štela dvajset let. Nekaj jej »troj iu robate zabave niso mogle odvzeti: nje srčno smijanje, ktero ni bilo nikdar hripavo ali imelo votel zvok, kar kaj rado provzroča ropotanje strojev ali nerodno življenje. Sedaj se je nekaj važnega pripetilo v njenem življenju. Bošna je spoznala barvarskega pomočnika, o k te rem je nje soseda lloza vedela toliko povedati, seveda površno. Bil je brhak dečko, imel okrogljo kodrasto glavo: le premnogokrat motna očesa niso dopadala vedno jasnej Bnšiii. Oz nekaj časa je pridela še Mitnica z druge strani ulice govoriti o Fricu, proti čemur je seveda Roza kot prva ugovarjala. Tako se je Boš n a večkrat prav dobro zabavala; videla je, kako so roke Rosike posegle v lase Milnice, ali pa kako so noht je M i mice razpraskali rodeča lica Rozike; v tacih slučajih je morala Bošna posredovati za mir. — Bošna je nekoč srečala na ulici Frica. Glavo ponosno povzdignila ter se nekako umetno zasukala in stopila pred njega ter rekla: ,,Gospod Šmid! Dovolj jedna deklica! Ali Rosiko ali Mimico — povejte le vaše mnenje. Jaz se zaradi nju ne pustim motiti. In kaj potem 1"— To „kaj potem", je Bo-fini že iz ust prihajalo od zgodnje mladine, brez kakega uzroka, in bilo razno pomembno in sicer: dvomljivo vprašanje, vzklik, poziv k opravičenju, ali tiho priznanje in še marsikaj druzega je bilo v tem izrazu. Gospod Fric Šmid je pa pri tej priliki spoznal, da je B- šna z njenim finim obraz >m in lepimi r- ka mi lepša nego rudeče lica Rozika ali črna Mimica, in postopal je po tem. — (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. Iz J o 1 i e t a, 111., se nam poroča : Dne IS. aprila smo imeli volitev v mestni odbor in povečlet-nem pogajanju se nam je posrečilo spraviti dva Slovenca v mestni zastop, ker je vendar pomenljivo za naš narod v Jolietu, izvoljena sta bila gg.: M. K raka r in A. Ne mali ič. Veselje je vladalo ta dau med Slovenci v Jolietu, ter na večer smo ponosno korakali z godbo po mestu in umetalni ogenj prižigili, na griču pa s topiči streljali. Da bi se Slovenci tudi po drugih kolonijah potrudili složno delovati in spravili Bvoje može v zastope, a žal, da je med Slovenci še vedno dosti tacih ljudi, kteri delujejo ravno narobe, za ptujce. Pozdrav vsem rojakom. M. P. * * * Iz C an o n City, Colo., nam poroča naročnik lista, da ni v Dawson City tako kakor bo poročali listi, da velja tona zlate rude 16 tisoč dolarjev; tukaj se nahaja le baker in železo in velja tona po 1(» dolarjev. * « * Dospeli naseljenci. V četrtek in petek je dospelo s parnikom „Kaiser Friedrich" z Bremena 737 naseljencev: z ,,Aller" iz Genue 861; s „Friedrich der Grosse" iz Bremena 787; z ,,Ethiopia" iz Glasgowa 319 naseljencev. * * » Dva trgovca zaprli. Te dui je ljubljanska policija prijela dva trgovca, Schumija in Hot&cher-ja, lastnika trgovine ,,Pri novi tovarni" v Ljabljani. Oba trgovca sta pred kratkim odprla trgovino in sta prodajala sicer dobro blago za zelo nizko ceno. Nikdo ni vedel, odkod dobivata blago, kterega jima je mogoče prodajati tako ceno. Sedaj se pa stvar že pojasni. Oba sedita baje že na Žabjeku. * * * Vrhniška železnica na Kranjskem je dogoto vljena. V ponedeljek 10. t. m. seje z ljubljanskega južnega kolodvora odpeljala na Vrhnikoj»rva lokomotiva s komisijo in upravnim odborom. * * * Požari. Dne 4. t. m. je v Kosezah na Kraujskem posestniku Antonu Skalarju zgorela hiša z gospodarskim poslopjem vred. Škode je 1100 gld.; posestnik je bil zavarovan le na 400 gld. — Dne o. t. m. zjutraj je v Dragi pri Višnji gori pogorel kozolec gospe I. Gilly. Zgorelo je tudi nad 300 centov sena ter štirje vozovi iu sani. Skoda znaša 2500 gld. ; poslopje je bilo zavarovano. — V noči od 5. na 6. t. m. je pogorela hiša I. Bučarja v Što-rovju pri Zatičini. Škode je 250 gld. TržiSka lokalna železnica. Pogajanja glede trace za tržiško lokalno progo so se preložila na dan 27. aprila. * * * Ponesrečen kolesar. V nedeljo 2. aprila se je na Medvedja-ku na Kranjskem ponesrečil neki kolesar vozeči iz Ljubljane v Novo-mesto. Ves pobit je prišel v gostilno J08. Kreka na Pljuski, kjer je umrl še istega popoludne. Pri njem so našli vizitko, glašečo na ime Joe. Sorčič. * * * Izpod Nanosa pišajo 7. t m.: Dne 4. in 6. t. m. je zopet gorelo in sicer obakrat v Goričah, mali vasici Hrenoviške občine. Prvič je pogorela jedna, drugič dve hiši. Škode bode zopet nekaj tisoč. Mora pač biti zlobna roka, ki se tako peklensko brezozirno — ob belem dnevu — igra z ognjem ter imetjem svojega bližnjega. Gasilci z Razdrtega, ki imajo tudi že potrjena pravila dobrovoljnega društva, kakor Blav. gasilno društvo Hruševje-Siavinje, so se držali vrlo: saj je pa pri nas tudi prilika izkazati se in izvežbati — na licu požara. * * * . Lepa kultura teh celjskih Nemcev! ,,Slovenskemu Gospodarju" pišejo iz Celja: V gostilni J. Kronavettn v glediški ulici sprli so se na veliko nedeljo znani celjski Nemci 7. nekim gostom. Ko je slednji videl, da mu gre za kožo, skril seje pod postelj. Poživinjena druhal pa ga je privlekla ven in ga tako razmesarila z noži, da je umrl čez nekaj ur. * * * Sto goldinarjev nagrade. Okrajno glavarstvo v Mariboru je zagotovilo 100 gld. nagrade onemu, ki privede morilca, ki je umoril Frana Goloba, bivšega hlapca pri šolskih sestrah v Kamnici, ali ki bi mogel povedati, kje je možno zasačiti morilca. *= * * Dvojni samomor na pokopališču. 6. aprila popoludne se je dogodil na tržaškem pokopa-lišžu dvojen samomor. V poslednjem Blnčajuje bila glavni moment ljubezen jednega moža do dveh žensk. Ljubimec je neki čevljar imenom Peter Lcrenzutti, šel na pokopališče, kjer se je zastrupil ukupno z jedno ljubimk, zapustivši drugo ljubimko z — dvemi otročiči. * * * Samomor. Pri PrvaČini na Goriškem usmrtil se je bivši župan istrske občine Veprinac, Ivan An-dreicich, jeden stebrov lalionske stranke v voloskem okraju. Kaj je moža pognalo v smrt, še ni razkrito. * * * Zopet jeden t i č e k. 4. aprila je sedel na zatožni klopi pred tržaškim dežel, sodiščem 211etDi finančni stražnik Jos. Ippavitz iz Gorice. Dne 15. februvarija t. 1. je žalil v Piranu v neki žganj ariji našo vero, države in umevno tudi Slovane; kričal je celo: „Viva Pltalia !" Izgovarjal seje s popolno pijanostjo, kar so potrdile tudi priče. Zato so mu prisodili samo mesec dnij zapora. * * * Nadvojvoda Ernest f. 4. t. m. zjutraj je umrl nadvojvoda Ernest. Pokojnik je bil rojen leta 1S24. v Milanu. Leta 1859. je bil zapovednik konjiškega voja, pozneje vojni zapovednik v Ljubljani. Leta 1866. se je udeležil bitke pri Kraljevem Grjdeu in bil potem vojni zapovednik v Gradcu. L. 1868. je zapustil vojaško službo in se je umaknil v privatno življenje. * * * Nekaj nenavadnega. Mesto Sonnenberg v okraju Komotau v Krušnih gorah je vsekakor jako srečno mesto. Pred kratkim so namreč oznanjali z bobnom, da prihodnje leto ne bo treba plačati ni-kakih davkov, ker so dohodki mesta tako veliki, da krijejo vse stroške in denarja celo preostaja. Oni davkoplačevalci, kateri so že naprej kaj plačali, dobe denar nazaj. Temu se je tem bolj čuditi, ako se upošteva dejstvo, daje meBto zidalo preteklo leto vodovod, kateri je veljal 12.000 gld. * * * Delavski nemiri. Dne 5. t. m. so se pojavili v Nahodu na (*5eškem veliki delavski nemiri; morali bo pozvati vojaštvo na pomoč. Sest židovskih prodajalnic so popolnoma izpraznili; škode je okoli 60.000 gld. Še le drugi dan so napravili mir. * * * W o I f, vodja avstrijskih liberalcev in kričač je postal protestant! Pristopil je k protestantizmu on, žena njegova in 4 otroci. Sedaj je pa Nemčija rešena! * * * Neznana bolezen. Kakor poročajo iz Budimpešte dne 6. t. m., razsaja v neki vasi v okraju Barcza kužna bolezen, katere nikdo ne pozna. Od 500 vaščanov jih je umrlo že 300, med temi tudi župnik in kapelan. Bolezen završuje z blaznostjo. Vojaštvo je popolnoma od-čilo ta kraj od vsakega prometa z drugimi kraji. * * * 300 tožb proti jednemu. Načelnik y Gronu je odredil disciplinarno preiskavo proti nekemu uradniku, proti kateremu je vloženih 800 tožb. V 120 slučajih ae je izkazala utemeljenost tožb. Na Ogerskem se še nikdar — kar je baje sila Čudno! — ui pritožilo toliko ljudij proti istemu urandni- ku. A mogoče bi bilo že večkrat. * * * Izgon ruskega pisatelja Berolinska policija je izgnala ruskega, v Varšavi rojenega pisatelja Simona Jungherza, češ, da je — ,,sitnež"! * * * Dedščinja po pisateljici Marlitt. S svojimi mnogoštevilnimi romani si je prislužila Marlitt mnogo denarja, in še po njeni smrti je dobil njen nečak okoli 80.000 mark. Ta nečak je začel v Monakovu nekako agenturo. Te dni pa so ga radi sleparskpga ban-ksrota zaprli v večmesečno ječo. V zadregi. A. : „V tako veli-knj zadregi se nahajam." — B. : „Kako to?'* — A. : „Xič nemnm za jesti, in edino kar bi zamogel za« mogel zastaviti, so moji umetni zobje; ako pa te zastavim in si potem kupim kaj za jesti, potem pa jesti ne morem, ker nemam zob. Ali ni to velika zadrega?*4 V a b 1 j i vo. Hči (očetu v krčmi sedečemu) : ,,OČe pojdite naglo domu, da mater še bolj ne ujezite dve ure Vas že pričakujejo s palico !' Nenavaden uzrok. Soduik : ,,Vi ste bili že letos enkrat obsojeni!*' — Zatoženec: „Jaz dp, ampak moj brat!" — Sodnik : ,,Ali oba kradeta?" — Zatoženrc : ,,Oba, saj sva dvojčka!" Kje je! FRANC ARKO, doma iz Zapotoka pri Sodražici; v Ameriko je šel in to v Bremenu na morje še dne 7. januarja t. 1., a sedaj nič ne vem kje je. Ako kdo rojakov kaj o njem vfir, naj blagovoli naznaniti njego-vej sestri: Johana A r k o, 210 E. Madison Ave, Cleveland, O., ali pa „Glas Narodu". (26. ap.) Prebrisan mladenič. A.: „Kako si se preril skozi to tolpo žensk?" — B. : ,,Dimnikarju sem dal dva krajcarja, da je šel pred menoj!" Zakaj se nemški cesar briga! Berolinski „Vorwarts" je prinesel odlok cesarja Viljema, da ne žoli, da bi noBili pomorski častniki samo brke, ampak da je želeti, da nosijo tudi polne brade! * * * Na smrt obsojen operni pevec. Petdesetletni pevec Kornelij Weiser je zabodel zboriBtko gospo Lino Richterjevo v neki diis-seldorfski gostilni iz ljubosumnosti. Sodišče je obsodilo Weiserja na smrt. * * Zadnja potomka rodbine Danteja umrla. Grofica Gozzadina-Gozzadini je umrla v Villanovi pri Bolonji. Bila je zadnja potomka iz rodbine pesnika Dante Alighierija. Živela je — ločena od soproga — jako potratno. nemoralno in ekscentrično, terjp' - zapustila 3 milijone nekemu izinej P o s t r e ž 1 j i v. A.: ,,K vragu, svojih ljubimcev. saj ste mi vogal ušesa odrezali! To * * * je lapo!"— Brivec: ,.Ali naj ga Papir iz krompirjeve vam mogoče malo na okrogljo pri-astline. „Han Cour." javlja, strižem?" da so začeli v holandski pokrajini Griiningen izdelovati papir izkrom- Predrzno. Prosjak (ki je dobil od gospodinje masten kos mesa in ga použil) : ,.Sedaj pa prosim še za 10 centov za malo whiekeja, ker drugače mi bode slabo." - V zadregi. Komi (gospodarju ): „Gospod, dva potovalca Bta tukaj." — Gospod: „In kaj potem?" — Komi: ,,Dva sitneža, imamo pa aamo jednega hlapca!" Skromen. Prosjak (igralcu) : „Ako mi že nič ne daste, dovolite mi vendar, da smem saj z vami igrati!" pirjeve rastline, katera se doslpj ni mogla porabiti za nobeno svrho. V gostilni. A. (prijatelju, kteri uprav namerava oditi) ; „He, stoj, saj vzameš moj klobuk!" — B.: ,,Prosim, le poglej, da je moj klobuk ! " — A. (poskoči raz stola) : ,,Joj, joj, potem sem sedel na mojem lastnem klobuku in mislil sem. da sedim na tvojem!" Grozote kitajskih zaporov. Vsled lakote in bede, ki se širi na severu v pokrajini Kiaugsu, se množijo roparske čete od due do dne. V štirih velikih prostorih zapora v Heuntšienu sedi vedno okolo 100 roparjev, uklenjenih v verige. Za živež dobivajo na dan S unč kruha in gorke vode. Ako Avstrijski liberalni nemški uskok., ..... . ... . , . bmio v pruski protestantizem, imajo prijateljev, je njihov položaj j Scli0uerer> \\Vif m drugi buM-.gi, kmalu „Boss" je Croker. „Boss" je Plat t, Prvi je dober „soker", Drugi pa , smart *. bolj i, sicer jih pa kmalu pobere : So znašli ta polomljen mehanizem, smrtna kosa in pokopljejo jih ogr-njene samo v slamnata ogrinjala, Listnica uredništva. . Rojakom odpošljemo sedaj za na polji, kije odločeno samo za nje. g^o.OO 100 gld. avstr. veljave, pr> Od februvarja do oktobra leta 1898. j dejati je še 20 centov za poštnino je umrlo biije v teh zaporih skoraj 300 ljudij in od takrat umrjeta skoro vsak dan po dva. Na ta način, menijo, se najkrajšim potom izneb6 roparjev. ker mora biti registrirana. denarna pošiljatev Smesnice, čuden popravek. Zagovornik : „Da ima moja stranka popolnoma pravo, Vam gospoda moja, pov6 že jasni - človeški razum !" — Predsednik:,,Gospod doktor, tukaj ui na dnevnem redu jasni človeški razum, temveč dotični predpis!" Predrzen tat. Lopov (ko je že nabasal svoj plen je uprav nameraval jo potegniti iz spalnice, ter rekel zbudivfii gospej): „Tako go-spica, z Bogom, le brez skrbi spite naprej, jaz že zaprem za seboj vse vrata!" Samo da jih ne bode potreba vračati v Evropo. Povest je zanimiva iu kratkočas-na : oba zvezka obsezata 348 strani v osmerki. Po znizanej ceni! Gozdovnik, * Povest iz ameriškega življenja. Darovi. Za nesrečno družino Dva ZVezka za 50 centov poštni-Stepec so darovali: Anton Blatnik, ne proste. John Pugel, Josip Mustar, Martin Pauč, Frančiška Conte in Peter Potochnik po 25 ct., vsi v Canon City, Colo. ; Frank Čuden 50 ct., Peter in Matevž Oblak po 25 ct., vsi v Willock, Pa. ; Filip Hussar 50 ct., Andrej Florjančič 50 ct., Tom Ferliz 25 ct., iz Kemerer, Wyo.; iz Luzerne, Pa., nam je poslal g. F. Zaverl $4.05, darovali so: F.Zaverl $1, Mihalj Polanovič K) ct., Andrej Tomše, A. Polovič, Josip Ambozi, in George Kravch po 25 ct., Jos. Kern, P. Radinčič, F. Homshek, A. Kuttenbergar, Jos. Basija, Miki. Podrebarec, Jos. Grilc, Luka Iler-ničnik. Mihael Pavlič po 10 ct., Stef. Kubašič 5 ct. Skupaj S7.80, zadniič izkazanih 950.80, toraj skupaj $58.60. M&TJMGM. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje : Druge slov. knjige: Veliki katekizem 16 ct. Sveta Notburga 18 ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino SO ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in III. zvezek po 30 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ Btara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Majer : Pravljice 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Fuutek zbrane pesmi 30 ct-Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct. Hitri računar 40 ct. Angleško-slovenska slovnica (Je-ram) $1. Najceneje vožnje Me iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po do 50 centov galono b posodo vred. Dobro belo vino od 50 do 65 centov galono s posodo vred. (15. ap.) NIK. RADOVICH, 702 Vermont St., San Francisco. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro [»ostreči z d o b r o pijačo, finim wh i skeye m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Sloj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., iu okolici svoj lepo na novo urejeni SALOON, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA N A PIIA VIJ E NO VI NO : dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dol re SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAli BAY, MICH. Samo 50 komadov imamo še Koledarja za 1.1899 velja ie 25 centov. To pač znači, da je dober, ker od 1600 je to pač malo število. Kdor Slovencev ga še nema naj se brzo oglasi. FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o do m o-vino Slovencem in Hrvatom, za 100gold. avBtr. veljave treba dati $40 91). Slovencem smo že odposlali blizu o miljone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor dragov pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svnjim ! žfc _- _________________ iT. ."T \ , _ii_ Francoska parobrodna družba Comapie Generate Transatlantip. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gasgogne La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogue La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne La Normandie La Champagne La Bretagne Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. držav** in Canado: 3 BOWLING GRBEN NEW YORK. / ^9. aprila. 6. maja 13. » 20. 27. ii 3. junija. 10. ii 17. ii 24. 11 1. julija. 8. »i 15. i> 22. i> V Be m roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO 8VEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojake m tudi Ibzegljisoo, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1835 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi v staro domovino ali obratno naj ee zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kuka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz najceneji kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj S41 ali §41.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi p.» mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slppijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas iahko pride vsakdo ob vsakem času. ^y^-y^y^yycy^y^y^y^ Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA eBAiVivA^) CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačan ju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v sfaro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-% NJE LISTKE za TBe parobrodoe črte. 4 WSS- GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. -«* ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumeti:, Mich. e° nI jed m ^»•i^r^n v®""! Slovencem in bi&tom Hrvatom za izdelovanje*VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje Hm^'m, da zadovoljim VRak«»ga. TzH*»lni*»m tudi razno..u« iGLi^ aii broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse s slikami, kar je z«io pripravno darila ob raznih prilikah. Tu.: priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolji avojo bogato z?lo£o OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 oj'itov ni prej. Poiia,r. jam slike iz stare domovine, slilco Vašo, aii Vaših ljubih duma, in vse skupaj derem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili oLjedisem slikani. Z upo&tovauj^m uJani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. ¥ G. MARTINI na 5. cesti v Red Jacketu, IVLich., je odprl V ME /A V J w PRINCE LIN CViie navedem parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 tu* . uiijo iz ZtšTe \a/ "Y'on^UsiQi G enovo :Lio_ USTeapol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,»Afghan Prince44, »Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Nsapol. : v Trs* $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50. Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, od. jo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD Se CO, 61 BROADWAY, -------- YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča ^voje grooerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lnad-ville, Colo., i si okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^s^-loorL^ 400 Elin Str., Leadville, ( olo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slov^uci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. OusGhek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov m grocerijskih prodajalni® vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iuko nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR D F, CARNIOLIA ali ..Kranjska lepoU Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresa prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako Be mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od-! pošljejo na „Glas Naroda". M« j naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni agrentje ne spr «imo proti ugodnim poiroiea. r iiii "ii -rAna HOTEL Wareoberger 130 J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, Netv York (v bližin tiskarne „Gi;is X aoda")- V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. KNAUTH, NAGHOD & KIIEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, m en j ice in dolžna pisma. Isposlnje in icterjnje zapuščine in dolgev«. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrBteod $45 do 8100. Pri naročilih od 850 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen ž njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se. da bi bili prevarani: harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. • Marko Težak imam harmonike že pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarje*-, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabini jih pa že_pet let. M. Teschak. Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba že šest let, za nje sem dal $40 in so Sesedaj boljše kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz le na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi o jih glasu za $30. Mike Klobučar, Joliet, 111. Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil r. G. IVAN POllEK, j^ga rojaka Pra. Gjura "vana Poheka. postal je predsed nik dveh vefijih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- si^o On je na s^tcrfciiQL© nevarno bolnih oseb ozdravil, p«.sebno pn mi; je ljubo pomagati svojemu rojaku in l.ratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poteku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in aem hvala Bogu s<=*daj popolnoma zdmv ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, npgo da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K aro 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IV A, M rOFTBK se je pokazal izredno nadarjeneg a pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN P0HEK, So. Bast 10. Wain nt Str., kansas city, MISSOUBI. J! j- ..^•'Xfe.i■ -v . i • - r „■ i AT. ' Šfe - R