UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 16.	V Ljubljani, 15. avgusta 1889. 1.	XXIX. leto.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vflovam in sirotam na Kranjskem.
Dragi tovariši!
Čas se izpreminja in mi ž njim. Mnogo, zelo mnogo se je pri učiteljstvu izpremenilo od 1. 1860. Tega leta namreč je bilo osnovano zasebno „društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem". Takrat namreč učitelji še niso imeli redne pokojnine, in njih vdove in sirote so bile v hudem pomanjkanji, ako je reditelj obitelji oči zatisnil a premoženja ne zapustil. — Prvo leto 1861. svojega obstanka je imelo društvo premoženja v obligacijah 6.533 gld. in v gotovini 26 gld. 78 kr. Glavnica se je nabrala nekaj iz vstopnine in letnine udov — učiteljev, nekaj pa iz prostovoljnih darov. Med dobrotniki nahajam v listinah č. gg. duhovne, ki so redno vsako leto darove pošiljali društvu. Ko je prestalo cerkveno nadzorništvo, je 1. 1870. izročil bivši škofijski šolski nadzornik premoženje pokojnemu ravnatelju g. Le ga tu; bilo pa je tačas v obligacijah 23.033 gld. nominalne vrednosti in v blagajnici 34 gld. gotovine. Leta 1871. so učitelji izvolili prošta dr. Antona Jarca predsednikom in ob sklepu računov 1. 1871. je bilo v gotovini 713 gld. in v obligacijah 25.950 gld. L. 1888. je pa društvo imelo premoženja v dolžnih pismih, hranilničnih bukvicah in v gotovini 2081 gld. 05 kr. in v obligacijah 45.150 gld. nominalne vrednosti. Izplačalo seje 12 vdovam in 23 sirotam 1.716 gld. 99 kr., a dvema bolehnima učiteljema, katerih 1 je umrl t. 1., po 75 gld. — Gmotno stanje društva je tedaj ugodno, a udeležba je pičla, učiteljev-udov še 70 ni. Tedaj nekako narobe svet. Denarja mnogo, a nikdo ga neče!
Užč pokojni šolski nadzornik korar Savašnik je nejevoljno rekel: „Naš vek ne „zna ceniti dobrot, ki se mu ponujajo". Upali smo, da bode potem udeležba mnogobrojna, ko bodo učitelji sami društvo vodili, — kajti sedanjega predsednika prošta dr. Jarca so učitelji sami izvolili, in so tudi vsako leto pri občnem zboru volitve na dnevnem redu, a učitelji vender le ne pristopajo k društvu, pač pa vsako leto pri občnem zboru a tudi med letom dohajajo prošnje, naj se tej ali uni vdovi, temu ali unemu društveniku iz društvene blagajnice kaj — podari. — Vsakdo ve, da se to sme le izvanredno in v mali meri zgoditi, sicer vse razpade, in predstojništvo ne more prestopati svojih pravil.
Kje tiči vzrok, da si učitelji sami sebi nočejo pomagati? — Pripovedujejo, da so se pred odločilno bitko posvetovali o bojnem črtežu, kar eden opomni, a kam se bodemo umaknili, ako bitvo izgubimo? Kaj Vi se upate govoriti o porazu, zadri se je nad njim vojskovodja, ah je bil Benedek ali kdo drugi, za nas je vse jedno. — Nikdo ne mara umreti; vsak si upa dolgo življenje, in mlad človek nerad misli na smrt, drugače, ako
uže kal smrti v sebi čuti. A bolnega društvo ne more prevzeti, in kdor umrje pred 2 letoma po pristopu, ne smatra se za bivšega uda. — Morda so pa učitelji pričakovali, ali morda še pričakujejo, da jim bode vlada tolikanj plače zvišala, da bodo brez skrbi gledali v tainno prihodnjost? Tega jim nihče ne zavida, a vsakemu velja pred vsem pravilo „pomagaj si sam", in Bog ti bode pomagal. Mi pa pravimo, ako bi učitelji takega društva v vzajemno pomoč ne imeli, bi si ga uprav sedaj mogli osnovati. Le poglejmo okoli sebe, kako se snujejo pri drugih stanovih zadruge, kako se skrbi udom te skupščine za „neprijeten" čas bolezni ali starosti. Vse to sniye se na avtonomi podlogi, po pravilih samouprave. Mar bodo li učitelji čakali, da jim bode kdo to zapove-daval? — Imamo res vsake vrste zavarovalnice, imamo Slavijo, imamo Beamten-Verein, pri katerem je tudi več učiteljev večjidel iz srednjih šol vpisanih. Ali nobeno zavarovalno društvo ne daje in tudi ne more dajati učiteljem toliko koristi, kakor ravno to „društvo v pomoč učiteljem, njih vdovam in sirotam na Kranjskem". To sem sam skusil ker sem še sedaj pri uradniškem društvu in vlečem uekaj pokojnine iz tega zavoda, a v 15 letih sem uže toliko vplačal, da ko bi bil nalagal ta denar, se ve (ko bi ga bil?), bi obresti nekako toliko znesle, kolikor vlečem na leto. To tudi pri društvih ne more drugače biti; uprava ne more biti brezplačna, a pri našem društvu so bili in so še sedaj izdajki za upravo neznatni. Pri vstopu v društvo vplača pri nas učitelj toliko goldinarjev, kolikor let šteje in potem oženjeni po 6 in samci po 4 gld. na leto. Ako je kdo dve leti pri društvu, ima po pravilih pravico do društvenega premoženja, vdove dobivajo po 100 gld. in sirote po 25 gld. na leto, nekatere vdove dobivajo vsega vkupaj po 250 gld. na leto; samci in onemogli učitelji pa le izredno s posebnim privoljenjem občnega zbora, po nekaj ali nikdar ne nad 100 gld.
Kakor se vidi, se društvo dosihmal posebno ozira na vdove in sirote, in to morda marsikaterega odvračuje, da k društvu ne pristopi, češ, kaj bodem jaz za druge skrbel? oženjeni pa od leta do leta pristop odkladajo, in od tod pičlo število udov. Istina je tudi, da skoraj polovico udov, ali vsaj dobra tretjina plačuje še sedaj letnino, ker po naše soditi, pri društvu ne bodo pomoči in podpore iskali. Otroci so odrasli, žene so umrle itd.
Kako premeniti pravila društva, da bi vsi udje kaj dobili od društva, tako sem si mislil, ko sem bil navzoč pri občnem društvu uradniškega društva?
Društvo naj bi se postavilo na širjo podlogo; zavarovanje bi bilo dvoje a) za čas življenja (Leibrente) ali za pokojnino v življenji, b) zavarovanje za slučaj smrti za vdove in sirote. Pristopiti bi imel vsak javen učitelj a tudi „neoženjena učiteljica" na Kranjskem. Društvo je bilo dosihmal le bolj humanitarno, sedaj naj se pa postavi na tako podlogo, kakor so n. pr. pokojnine pri državnih ali drugih javnih službah. Kdor dalje časa vplačuje, tudi ob času potrebe več dobiva, sicer pa naj doba dveh let za preizkušnjo ostane. To bi bila poglavitna načela pri tej preosnovi. Odboru bode nalog, da se bode ob tem posvetoval, in o tem občnem zboru, ki se ima, kakor navadno vsako leto meseca septembra sklicati, stavil nasvete za preosnovo društva.*) Zato bode pa treba stvar vsestransko preudarjati, kajti vsaka stvar ima svojo solnčno pa tudi svojo senčno stran. Pravila našega društva smo uže odi. 1860. dvakrat izpremenili, vender obakrat društvenikom t. j. opravičenim na korist, ter smo vdovam letno pokojnino od 60 na 80 in 1. 1882. pa na 100 gld. zvišali, isto tako pa tudi sirotam od 16 gld. na leto na 25 gld. vzgojnino povišali. Zdanji načrt pa obeta udom, ki so 40 let vplačevali po 200 gld. in vsakih 5 let pa osmino te vsote. To za zdaj.	Matej Močnik,
tajnik.
*) Občni zbor „društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam" bode letos v 2. dan septembra.	Ured.
Domača vzgoja.
Piše Jakob Dimnik.
(Dalje.)
O ubogi, nesrečni in usmiljenja vredni stariši! Če imate obilno posvetnega premoženja, vender vas zaradi tega nihče ne zavida, ako pa imate popačene, slabo vzgojene otroke! Gotovo ne poznate srečnih občutkov revnega dninarja, čigar otroci delajo mu na tujem z lepim obnašanjem in s pridnostjo čast in veselje! Vi ne veste, kako dobro dé starišem, če tuji ljudje njihove otroke hvalijo!
Poglejmo si pa slabo vzgojenega otroka v ugodnem slučaji. Starišem se je posrečilo namreč, da so sina spravili k tujim ljudem, koji mu iz posebnih vzrokov mnogo napak pregledajo, tako, da otrok ne pogreša svojih starišev, posebno ne matere. Toliko bolj dolg čas je pa materi po sinu. Komaj par dni je z doma, užč prinese mu na skrivnem povitnic, pečenke in sevéda tudi denar potisne mu v roko. Deček, ki živi znabiti v kakem mestu, premišljuje, kaj si bode kupil, ali kako zapravil denar, o kojem nihče drugi ne vé, kakor on in mati njegova. Da bi pametno porabil denar, o tem še misliti ni, saj ko mu poide, mu mati gotovo drugega na skrivnem prinese. Ko je bil še bolj majhen, zapravljal je denar po sladčičarnah ; ko je pa nekoliko odrastel, začel je zahajati v gostilne, kavarne, gledišča, plesišča in — — —, pa ne na teden samo enkrat, ampak skoraj vsaki večer. To stane sevéda mnogo denarja in kolikor starejši je postajal, toliko več je potreboval — toliko večja je bila njegova poželjivost do raznih zabav. Kako nesrečnega čutil se je, če je moral kak večer zaradi pomanjkanja denarja doma biti. Kako rad bi šel na plesno veselico, kako so se mu sline cedile po penečem vinu in kako vtripalo mu je srce po krasnih natakaricah in drugih gospodičinah, s kojimi
bi se lehko zabaval, ako bi imel denar! In konec na ta način pregnanega večera---1
O tem prepričaš se lehko sam, blagi čitatelj, ako storiš korak v razupite kavarne in v slabe hiše, kakeršnih se po večjih mestih ne manjka. V teh prostorih izgubljajo se slabo vzgojeni sinovi z razuzdanimi ženskami ter zapravljajo denar, kojega jim je mati znabiti na skrivnem v roko potisnila.
Ali se smemo čuditi, če tak mlad mož v denarni zadregi seže po tujem denarji, ako ima priliko ! Poželjivost njegova po raznih zabavah je tako velika, da je ne more nič več brzdati. Le berite časopise in skoraj slehrni dan bodete brali o kakem velikem izneverjenji, tatvini, o raznih obsodbah, samomorih i. t. d., in vse to izvira iz slabe vzgoje v mladosti; le redkokedaj je temu zapeljivost vzrok; pravimo le redkokedaj, kajti dobro vzgojen človek se zna iz ljubezni in spoštovanja do starišev zapeljivcem zoperstavljati.
Še jedenkrat pokladamo starišem prav toplo na srce, da svoje otroke užč v nežni mladosti — ko otrok še govoriti ne znâ — varujejo poželjivosti. Otrok se mora uže zgodaj vaditi na red, zadovoljnost, delavnost — in varičnost. Dasi smo užč dovolj povedali, kako je treba z majhnim otrokom ravnati, zdi se nam ta zadeva toli važna, da podamo slovenskim starišem še jedenkrat natančen dnevni red, ki pové, kako je treba n. pr. šestletnega otroka vzgojevati:
Ob 7. uri zjutraj mora vstati ter se s početka s pomočjo matere ali varuhinje, pozneje pa popolnoma sam obleči. S početka gré sevéda vse to nerodno in počasi izpod rok, pa — potrpeti je treba; kmalu bode začel otrok sam ob 7. uri vstajati in se sam oblačiti. Kako veselje je to, ako otrok sam vstane, se sam obleče in pride potem starišem „dobro jutro" voščit! Šestletni otrok se mora — sevéda pod nadzorstvom kakega odraslega človeka — poskušati tudi sam umivati. Tudi to s početka ni tako lehko, a potrpeti je treba zopet nekaj tednov, da otrok tudi v tem postane spreten.
16*
Ko je voščil starišem „dobro jutro" ter odmolil svojo jutranjo molitvico, naj zaju-trkuje. Otroka treba je tudi navaditi, da pred vsakim obedom za stariše in za-se pristavi stole k mizi, po obedu pa jih zopet nazaj na odločen prostor postavi; sam mora sesti zadnji k mizi, in na zadnji prostor in od vsake jedi naj dobi zadnji, seveda toliko, kolikor potrebuje; če je pa še lačen, mora še prositi in se potem lepo zahvaliti. Na prošnjo in zahvalo moramo posebno strogo in dosledno paziti.
Stole bi sevčda dekla prav lehko in še bolj hitro k mizi in od mize postavila in marsikatera mati si tudi misli, zakaj bi neki njeni ljubček opravljal taka dela, koja dekla lehko stori? Draga matil Otroku seveda ni treba poselskih del opravljati, storiti pa mora to radi tega, da se uže zgodaj navadi na delo; ni pa treba misliti, da je to ma-lovažna stvar, kajti v vzgoji naših otrok ni nič malovažnega.
Po zajutrku naj gre otrok v šolo, a poprej se pa mora posloviti pri stariših. Pri slovesu ga moramo opomniti, da mora hoditi mirno svojo pot, da se mora ogibati slabih tovarišev in pozdravljati vse predstojnike in znance. Ako dobi otrok v šolo tudi znabiti kos kruha s sabo, no, zoper to ne rečemo ničesar, vender je pa bolje, če v šoli nič ne jč; imel bode pa zato opoludne doma večjo slast do jedi, in kosilo mu bode bolje teknilo.
Nikdar pa ne smemo dajati otrokom '/a ure ali 1 uro pred kosilom kruha ali kaj drugega; to je popolnoma napačno; otrok naj se uči, da je eno uro lačen; to je prav malo pomanjkanja.
Umeje se skoraj samo ob sebi, da molitev pred jedjo in po jedi ne smč nikdar izostati.
Po kosilu in popoludne po šoli naj bode otrok prost, da se lehko igra na prostem zraku, če je ugodno vreme; navaditi ga pa moramo, kako naj se igra in prav je, če se včasih tudi sami ž njim igramo.
Ako je dobil otrok v šoli naloge za dom, mora iste sam zvršiti; stariši mu pri tem nikdar ne smejo pomagati. Več o tem povedali smo uže spredaj pri oddelku: „domače naloge".
Ob osmi uri zvečer mora biti otrok užč v postelji; zato mora uže pred osmo uro večerjati in opraviti večerno molitev. V tem oziru moramo biti posebno vztrajni in to po zimi in po letu.
Rekli smo zgoraj, da se mora otrok navaditi sam oblačiti; istotako se mora navaditi, tudi sam slačiti in potem obleko na odločen prostor zložiti.
Vsako delo, koje otrok lehko sam zvrši, mora sam zvršiti; streči in pomagati mu ne smemo.
Dva vzgleda: Sedemletna Marijca prosi svojo mater za višnjevi trak, s kojim se je maloprej igrala. Mati pravi: „Trak je spravljen v predalniku v spalni sobi; pojdi ponj!" Deklica ga gre iskat in čez par minut pride nazaj z izgovorom, da ga ne more najti. Mati pa prav dobro ve, da je trak tam, kakor je ji povedala; zato ji reče, da je površno iskala ter jo zapodi še jedenkrat iskat. Otrok bi zdaj znabiti utegnil reči, da ne mara več za trak, samo, da bi ga ne bilo treba iskati, a mati pa pristavi k povelju tudi še to-le: „Jaz bi sama rada trak videla, le prinesi ga!" in to se mora točno zvršiti.
Mali Matiček bi rad imel zopet svojega lesenega konja, s kojim se je uže večkrat igral. Mati mu pravi: „Konj je pod streho na desni strani pri vhodu; pojdi gori in poišči ga, dekla te bode pa spremila". Matiček gre takoj v podstrešje in dekla pa za njim, da ne pade. Pod streho išče sam toliko časa konja, da ga najde in potem ga prinese zopet doli, dekla ga pa spremlja.
Kakor smo otrokov dnevni red načrtali, prav tako tudi ta dva vzgleda in mislimo, da taka vzgoja ni prestroga, — ni prenapeta.
Premen za otroke je v življenji dovolj. Zdaj pridejo k starišem prijatelji, zdaj stari stariši, zdaj botre in tete, koji ne prinesó otrokom samo mnogo igrač, ampak se čestokrat tudi prav po otročje ž njimi igrajo.
Poželjivost se pri otrocih pokaže najprvo pri jedi in pijači. Čisto naravno je seveda, da morajo dobiti vsaki dan potrebno hrano, a ljubezen starišev do otrok napravi pa v tej zadevi mnogo napak. Ker je otrok znabiti zeló slaboten, ga stariši silijo, da mora prav mnogo jesti; ne pomislijo pa, da nezmerno uživanje jedi več škoduje, kakor koristi in da je otrok brž ko ne prav radi tega tako slabih lic, ker ga preveč silijo z jedjo in pijačo. Nekaj pa vender s tem dosežejo; otrokov mali želodec navadi se polagoma jedi tudi brez lakote, torej brez potrebe vzprejemati in radi tega postane nezmerno uživanje jedi stara navada; radi tega postane otrok nezadovoljen, če le toliko jé, kolikor potrebuje za svoj telesni razvoj, ampak hoče imeti vedno nabasan želodec.
Nezmerno uživanje jedi in pijače je poželjivost, koje otrok prvotno ni poznal, postala mu je pa zdaj užč nekaka potreba. Zdravniško je dokazano, da mnogi ljudje več jedo, kakor potrebujejo. Otroci se pri jedi navadno ne zdržujejo in prav radi več zahtevajo, kakor potrebujejo. Poseben vzrok je uže, če otrok malo jé; navadno izvira to iz telesne slabosti ali pa duševne razburjenosti; v obeh slučajih je pa nezmerno uživanje jedi in pijače škodljivo. Nikdar ni treba siliti otroka jesti, če pravi, da je sit. Ako gre slučajno znabiti jedenkrat še nekoliko lačen od mize, to prav nič ne škoduje, ampak več koristi, kakor, ako bi šel s prenabasanim želodcem od mize. Stari pregovor, ki pravi, da moramo takrat nehati jesti, kadar nam najbolj diši, je prav resničen. Otrok, ki je v svoje igre ali delo tako zamišljen, da pozabi na jed in pijačo, je več vreden, kakor tisti, ki misli vedno na jed in komaj čaka, da sede k mizi.
Pa ne samo to, da otroci preradi postanejo nezmerni v jedi in pijači, ampak nekateri stariši jih uč0 tudi razločevati jedi in pijače po okusu, da vedó, kaj je bolje ali slabeje, dočim se preradi in prezgodaj sami od sebe naučč, jedi izbirati. Nekateri stariši mislijo, da mora otrok vse jesti, kar pride na mizo in v veliko nesrečo otrok še najprvo; taki stariši mislijo, da je to kaka pregreha, če sami boljše jedi uživajo, otrokom pa dajó bolj navadno hrano; če otrok neče jesti, hvalijo jedi, kakor vedó in znajo in otroku vcepi se pa na ta način poželjivost do dobrih jedi in pijač prav metodično, in potem se pa čudijo, kako je to, da njihov otrok sladkarije kupuje in tudi včasih domá denar krade. Tega, kar ne morejo umeti, ker so vender, sevéda po njihovem mnenji, otroka vedno k dobremu napeljevali. Da bi bili pa sami temu krivi, tega nikakor ne verjamejo, kajti ljubezen do otrok naredi take stariše gluhe in slepe.
Ni treba misliti, da bi bila kaka pregreha, če otroci ne dobé od vsake jedi, kojo uživajo stariši, kajti vsaka jed, ki je neškodljiva in še celó zdrava odraslim ljudem, ni vselej otrokom dobra, in gledé nravnosti otrok je še celó zeló dobro, ako vidijo, da imata oče in mati pri mizi kaj boljšega. Najbolj navadna in priprosta jed je otrokom najbolj tečna in zdrava, posebno če je začimbena z lakoto, vled česar se marsikateri otrok odvadi tudi sladkarij.	__(Dalje prih.)
S-^7-Itosla,T7- I ZDanica,-
XXX. 1877. V pričujočem letniku so pesmi kolikor že njegove: Pomagaj nam Marija! poslovenjena str. 13 v 7 kiticah p. „V življenja teži, v hudi sili, - Če vsako upanje je preč, — če se nobeden te ne usmili, — Ne ver'ješ že v molitev več; — O moli verno, ti kristjan: Marija, ti pomagaj nam! itd.!" — Sv. Ciril in Metod (str.
94); Ne boš, framason (str. 220); Hvala duhana (str. 23) v 9 razstavkih. Na primer bodi:
Vrednikove so pa opazke gotove: Tabak, Herba Nicotiana; Italijani, Francozi, Angleži, Nemci tobak kadijo (fummare, fumer, to smoke, rauchen); Arabci in Slovenci ga pijejo (ešreb dohan, pijem tobak), Rusi, čehi in dr. ga kurijo (kurit', kouriti), Hervati pušijo; Madjari kade, pipcajo ali pa tabakajo (fiistolni, pipazni, dohanyozni). — Kmali potem ko so tobak znali puhati, piti, jim to ni bilo dosti, temuč jeli so ga celo v nosnice, in nekteri še celo v usta tlačiti: nosljati, čikati; poslednji izmed teh so naj veči pujsi! —
Pij IX katoliški mladini (str. 1). Beseda staršem za novo leto (2). Marijin posla-vec. Maša brez duhovna ali „pruski blagri" (str. 13). Pogovori, če je nauk lute-ranstva svet? Nekteri bogoskrunski nauki Lutra in druzih reformatorjev (XIX—XXII str. 25—305). Kje je omika in človekoljubje? Laški mladi blagri (38). Terpeča Cerkev na Laškem. Ali naj Matica slovenska Slovencem vero zatira (60)? Pirhi za veliko noč. Ali tudi ti kolneš (86)? Moževanje treh Amerikancev . . Časniki in njih sleparstvo. čudeži in studenčuica v Lurdih. Jordanova voda. Heilbron. Kopel Betezda v Jeruzalemu in protestantje (New-York. Kirchztg. str. 122). Petdesetletnica Pija IX, Hervaško in Jutrovo (129). Mlad dijak je zmagal prazni strah (142). Possumus in Non possumus: Poštenost in postavnost malega dečka (150). Nekoliko o Pijevem godu za prijatle in sovražnike. Vošilo sv. Očetu Piju IX o preslavni škofovski petdesetletnici 3. rož. (poslovenj.). Pij Veliki vabi na veliko večerjo. Smert pobožne deklice spreoberne luteranskega očeta (222). Kam dervi liberalizem in framasonstvo. Dvogovor med Kavurjem in Ratacijem (235). Dvanajst aposteljčkov. Janezek in Jožek se nebeščata in pogovarjata (262). Gobovček ali branje o desnem razbojniku. Rozalija Homan (279). Kardinal Antonelli. Ta-le bo dobra za Božič itd.
Vljudno vabilo k naglemu naročevanju na cerkveno-politiški časnik z imenom: Zgodnja Danica za 1. 187 8. Dvč reči ste znani vsakemu verlemu Slovencu in katoličanu. Ena je, da leto h koncu gre; in druga, da se mora na „Zg. Danico" naročiti, ako hoče, da mu bo vsak petek skoz leto prisvetila v hišo s celo polo poštenega, pod-učnega, spodbudnega, vedrilnega blaga, pa ob enem tudi vsakterih novic, ki se gode po vesoljnem svetu. Čast Bogu; vojsko satanu; ljudem poštenost, srečo, blaženost! Tega se bo naš list deržal tudi v prihodnje. Toraj bodi Slovencem živa skerb: prav obilno na-ročevati se na „Zg. Danico". Hvala blagim dopisnikom in naročnikom ter prošnja za stanovitnost, vsim pa Božja pomoč in veselo novo leto (416)!
XXXI. 1878. Za novo leto v premislik Prijatlom — Neprijatlom Pija IX. Iz 36. psalma, s posebnim posnetkom v nevezani besedi, kjer se pravi na pr.: „Za sedanji čas zlasti je kar nalaš pripraven ta psalm, da naj bi ga posebno posvetni ljudje čitali in premišljevali. Sveta Cerkev s svojimi zvestimi verniki je tako rekoč v ognjeni peči mučenstva. Temni oblaki terpljenja so razpeti nad življenjem vernikov, kakor so viseli nad življenjem njih božjega Začetnika . . . Koliko krivic, stiskanj, preganjanj, sle-parstev, obrekovanj in vsakterih napak bodo pošteni verniki najberže tudi v letu 1878 imeli terpeti od brezbožnih, nevernih, odpadnih in sploh hudodelnih ljudi! Dobro orožje, hladilno zdravilo zoper vse to in tako je 36. psalm". Na primer bodi:
1. Duhan! duhan! predraga vseh rastlini Kolumbu hraniš ti povsod spomin, Po tebi Pane, Hernandez slovi, Nikotu ime nikdar se ne izgubi . .
9. Če v škatlici, duhan, je tebe dost', Enaka vsaka mi je narodnost: Če si Tirolec, Oger al' Hervat, Si mi priljubljen, kot edini brat.
L Nad brezbožnim se nikar ne serdi, Le pravico delaj in jo terdi; Zlobnim ne zavidaj be'gle sreče, Zoper nje ne vnemaj se goreče . .
35—36. Vidil sem, mogočno na višavo Grešnik stegal je ošabno glavo; Drugič pelje spet ondod me cesta: Ni b'lo več ga, ne stopnje, ne mesta.
Pozdrav svetemu Očetu Leonu XIII (str. 74). Za zlato sv. mašo preč. P. Benvenuta 29. sept. 1878 (str. 315). Umetno vošilo sv. Očetu Leonu XIII za god (str. 142). Naslednje učeno kabalistično-kronografiško vošilo g. A. Kovačiča, duhovna djakovske škofije smo prelepo bronsirano s hvaležnostjo prejeli, in naj ga s pridjano slovensko prestavo podamo tudi našim rojakom, zlasti učenim gospodom v ver-tanje in študiranje". Tako-le je pa
Spisal je Jeran tudi na pr.: Posvetno razveseljevanje (str. 3). Škofovska petin-dvajsetletnica v Smirni (26). Papež Pij IX so umeri i. „Ljudje Pija IX niso hotli rešiti iz ječe, jih je pa Bog rešil ... Pij IX. so mertvil Vesoljni katoliški svet žaluje. Jokalo je tudi ljubljansko ljudstvo preteklo nedeljo, ko so pridigarji v stolni cerkvi omenili, da predobrotni Papež so umerli. Žalujte Slovenci, in Kranjci posebej Poznali so vas dobro Pij IX in še pred malo tedni, ko je bil neki Ljubljančan pred njimi, so z veseljem ponavljali besedo „Ljubljana". Žaluj tudi „Danica", ki si bila večkrat od Njih posebej in osebno počislana s prelepimi pismi v čast in pohvalo našega naroda, kteri je med drugim tudi po katoliškem društvu za Kranjsko ravno pod Pijem IX postal znan in čislan v Vatikanu in v očeh najvišega duhovnega Pastirja na zemlji itd. (str. 49). Posebnosti o Pijevi smerti. Zadnji trenutki sv. Očeta. Duhovni testament Pija IX do vsih vernikov in njegovo pojasnilo. Zmaga Pija IX nad nasprotniki. Pij IX po smerti. „Bog je o smerti Pija IX nasprotnikom in sovražnikom sv. Cerkve roke vklenil in jezike zmešal. Pokazal je prav očitno, da On je tisti, ki ima kermilo in vajeti sveta v rokah; ne pa liberalni sovražniki Cerkve Božje (str. 65)". — Papeža imamo! Papež Leon XIII. Kronanje novega papeža Leona XIII (74). Dva bivša kralja — Viktor Emanvel Pošte-novič (Galantuomo) in Pij IX (75). Kakošni galantuomini so tagblattmožje (85)! Olika, omika, civilizacija, poštenjaki, divjaki (109). Kaj smo podedovali mi katoličani po Piju IX? Š mar niče: „Že šmarnice nežne cveto, — Se v venec vertnice pletö, — Da krasnega maja — Se slava obhaja — Cvetlici Mariji lepö (129)". Rim, Anglija in Rusija (147). Ljubezen do sovražnikov, če Bizmark pojde v Kanoso (163)? Recimo ktero o preklinovanji I—IV. Prusko-nemški verski in politiški razpor, pa čudna svoboda. Gada ne v hišo ali Kužljivi časniki (194)! Leon XIII (s podobo) in njegova načela (212). Nunske šole in žolčni Tagblatt (219). Čegav je otok Ciper? In še kaj druzega. „Današnjemu listu (30.) je pridjana priloga . . Einige Worte gegen den Artikel: Der naturwissenschaftliche Materialismus von Dr. H. M. Gartenauer (Jahresb. d. Laibach. k. k. Obergymnasiums 1878)". Po tej izvrstni razpravi so vravnani sestavki: Grudomoljstvo ali materijalizem I — III. — Poblaževanje Pija IX. Današnji
Poslovenjeno.
Kralj zvišeni vesoljnega sveta In svete Cerkve blaženi Vodnik, Ki zdliša te krona trojnata, Zveličarja na zemlji zastopnik! Zdej godujoč na Stolu papeškem stojiš, Nezmotni — vero Kristusovo učiš ! Lej, srečni svet: trinajsti je Leon,
Preblago luč nam prosi z neba on, Ki v ukih, spisih, pesnih je sloveč, Zato duhovstvo, človek vsak goreč Z veseljem srečo mirno naznanuje, Ob enem dviga glas se Aleluje. Leona Bog naj mnogo let živi! Duhoven vernikom molit' veli.
Ki svoji Cerkvi, družbi ter človeški Dal mir na zemlji bo, je Kralj nebeški.
obrekovalci enega papežev in učenost. Začetek in konec nekega lažnjivega preroka (275). Strašna šiba Božja — lakota v Kini. — O pretepih in pobojih. To je gerdo, gnjusno, nepošteno, vsemu narodu škodljivo, strahovito pregrešno: „Slovenec ni, slovenska je le spaka, — Ki zdraži v ravs in kavs jo kozja dlaka!" — Zakaj hočejo liberalci odpraviti praznike (302)? Prikazni in znamnja v 19. stoletji (318). Dva groba in njun razloček (330). Ubi Index — ubi olika? Čertice iz nagovorov Pija IX do romarjev (357).
Pogovorček. Janko. Kaj meniš, Jurko, v kterem oddelku je največ judov v v Ljubljani? Jurko. Mislim, da po starem tergu. Janko. Zakaj to meniš? Jurko. Zato, ker tam je največ štacun odpertih ob nedeljah in praznikih (359).
Bleiweisovanje: Kaj tacega, kakor je bilo 18. in 19. tega mesca (nov.), Ljubljana še ni vidila. To je splošna misel. Slovenski narod je pokazal, da je hvaležen, iz polnega serca hvaležen svojemu dobrotniku in buditelju dr. Janezu Bleiweisu . . . Bog živi še mnogo let verlega gospoda jubilanta! Bog daj, da bi mu to neslišano veliko prešlavljanje na zemlji teknilo tudi v boljši — neminljivo slavo (371)! — Pij IX Blaženi (385). Ali so to ne mara zgolj primerljeji (399)?
„Dva in trideseti letnik prične naš katoliški cerkveni tednik z novim letom 1879 in ima do Vas, spoštovani Slovenci, tri prošnje: Perva prošnja: Naročite se! — Druga prošnja: Naročite se urno! — Tretja prošnja: Naročite se mnogi na Zgodnjo Danico! Poznate jo dobro, ker hodi k Vam že toliko let. Pa hvaliti se ne sme, grajati se neče; torej pristavi le še tri zahvale: 1. Hvala naročnikom! 2. Hvala pisateljem! 3. Hvala čitateljem in spolnovalcem njenih nasvetov; vsim pa obilna plača od Boga in prav veselo, blago, srečno novo leto! Pomoč Božja, Naše ljube Gospe presvetega Jezusovega Serca, in dobrih pisateljev Danici in vsim ljubim Slovencem za novo leto (416)!"
Tone pod lipo, ali: Zmota in spoznanje je spis, ki ga je sestavil Svito-slav v Glasih katoliške družbe za Kranjsko (III. in IV.) 1. 1878 str. 5—26 v razdelkih: I. Študentovska maša v Šenklavžu. II. Kaj zadene preklinjavca, ponočnjaka, bogoskruneža? III. Povračuj dobro za hudo! IV. Šola pod lipo. V. Pokop. VI. Pojasnila.
32. Šmarnice Marije Device. Šesti (t. j. sedmi) letnik. Spisal in na svitlo dal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878. 12. 255. Zal. Gerber. Tisk. Blaznik. — V letošnjih Šmarnicah bote vsak dan slišali: 1. eno lastnost Marije Device na naše življenje obernjeno (p. Marija zgled nedolžnosti, tolažilo spokornikov, naša luč, naša Zgodnja danica, naša vinska roža, naše sidro, naš biser, naš studenec, naša Kraljica, varhinja, posebej ljubljanskega mesta; prim. Emminger); 2. tri vprašanja; 3. sklep; 4. kratko molitvico; 5. bote dobili Šmarnico za dom.
Domoznanstvo kranjske vojvodine.
Spisal Iv. Lapajne.
(Dalje.)
Goratan je bil središče vseh Slovencev, tudi kranjskih in štajerskih. Tukaj so imeli svoje lastne vladarje, če tudi so bili odvisni zdaj od Obrov, zdaj od Bavarcev in Frankov. Zoper Obre prosi pomoči prvi po imenu znani knez Borut Bavarce; ž njihovo pomočjo so bili Slovenci Obre premagali, ali sami so morali bavarsko nadoblast pripo-znati in poslati v priznanje Borutova sina Karast (Gorazd) in Hotemara, ki sta bila na bavarskem dvoru izrejena v krščanski veri. Borut je umrl 1. 750. Naslednika sta mu bila Gorazd (um. 754) in Hotemar (um. 769). Oba sta krščansko vero razširjevala. Velik del Slovencev se je uprl zoper novo vero in tuje vladarje. Bili so krvavi boji
(1. 772.), in poganski Slovenci so bili od Bavarcev premagani. Bavarci sami so pa prišli s Slovenci vred pod frankovsko višjo oblast (788). Franki so premagali še Obre, ki so bili prišli čez slovenske pokrajine v Furlanijo in na Bavarsko. Karol Veliki (prav za prav njegov sin Pipin) je pretolkel z furlanskim vojvodom Erikom in panonoskim (morebiti slovenskim) Vojnimirom najvažnejši v ar (obroč-trdnjavo) Obrov med Dravo in Tiso (791 —796). Uplenili so Obrom toliko zlata, da se je živež v prihodnjih 10 letih za eno tretjino podražil.
Življenje Slovencev v dobi Obrov in Bavarcev.
Stari Slovenci so bili pošten narod brez potuhnenosti in hudobije. Zakon jim je bil svet, čislali so družbinsko življenje, bili so zvesti in prijateljski. Gostoljubnost so posebno visoko cenili. Vsak tujec je bil z veseljem vzprejet pod streho naših starih pra-dedov, kateri so mu postregli z najboljšim, kar je hiša premogla. Ako so bili napadeni, iskali so si zadoščenja tudi z orožjem v roki; ali ker niso bili složni in edini nasproti vkupnemu sovražniku, zato ni bila njihova bramba pred tujci izdatna.
Krščanske vere so se slovenski plemeniči branili in se zoper krščanske učitelje upirali, kakor zoper sovražnike. Od tod izvira, da so sužnjim deklam dali ime krščenica, ime, ki se je na Kranjskem do denašnjega dne ohranilo.
Živeli so stari Slovenci v zadrugah, več rodovin enega pokolenja vkupaj. Zadruga je imela prvotno isto ime, kakor kraj, vas, kjer je bivala. Ostankov starosloven-skega življenja je malo več. Očitno kažejo priimki, ki se z imenom kraja enako glase, na nekdanje zadruge, zlasti če imajo vaščani s svojo vasjo vred enako poimenovanje.
Več zadrug se je združilo v župo ali županijo, katero je vladal župan ali drugače imenovan vladar. O vkupnih, občinskih zadevah pogovarjali so se starešine, možje, ki so stali zadrugam na čelu.
Običajne zakone, ki so jih imeli stari Slovenci, pustili so jim prvotno Bavarci, a pozneje so vpeljali Franki svoje zakone.
Slovenec je bil v prvi vrsti poljedelec, ki je s svojim sosedom v miru in prijateljstvu živel, ako ga je le tudi ta v miru pustil in mu ni škode delal. Stari Slovenci so bili pogani še dobrih 200 let po svojem prihodu v sedanje slovenske dežele. Najvišji bog jim je bil Svarog, stvarnik nebes in zemlje; Perun jim je bil bog groma, ki je imel solnce in ogenj v svoji oblasti. Solnčnemu bogu na čast so se poleti po gorah žgali kresovi, po zimi peli kolednice. Na posebnih krajih so bili žrtveniki, kjer so duhovniki bogovom darovali. Na otoku bleškega jezera je bil po pripovedki tempelj poganskih Slovencev.
Kranjsko pod frankovsko oblastjo.
Karola Velikega meč je ustanovil ob mejah svoje velike države marke. Marko (mejna dežela) nad Dravo izročil je vojvodi Geroldi, marko pod Dravo vojvodu furlanskemu, Eriku. Oba sta se bojevala zoper Obre in one Slovence (Hrvate), ki se niso hoteli podvrči Frankom; oba sta padla v boju: Gerold 799 pri Lovrani v Istri in Erik pri Trsatu (pri Reki). Erikova naslednika sta bila Kadolah in Balderik, Geroldova pa Goteram in Wernar.
Začetkoma so Franki prepustili domačim knezom vodstvo podložnega ljudstva, samo da so davek plačevali in vojake dajali.
Po Karolivi smrti se pa podložnim Slovencem ni več toliko samostalnosti porivoščilo, kar je vstajo provzročilo. L j ude vi t, vojvoda v Slaviniji med Dravo in Savo (tudi deli Kranjske, Dolenjske, Metlika) se je uprl zoper Franke. Na tihoma sta ga podpirala Carigrad in patrijarh Oglejski Fortunat, ki je imel takrat svoj sedež v Gradu ob Jadran-
skem morji. V letih 819—823 so bile te praske med Franki in Ljudevitom, katerim so pomagali sosedni štajerski, kranjski in dalmatinski Sloveni, a brez uspeha. Dolgo se je branil Ljudevit v svoji trdnjavi (Sisek), a ko se mu je nova močna vojska približevala, zapustil jo je in se podal k Srbom, kjer je bil zavratno umorjen. Dežela med Savo in Dravo je prišla zdaj pod frankovsko oblast. Da bi Furlansko marko Franki bolje zavarovali pred napadi sovražnikov (taki so bili n. pr. Bolgari, ki so v 1. 825.—829. razsajali po slovenskih pokrajinah), razdelili so jo na 4 dele ali grofije, in sicer na Furlansko, Istro (z Liburnijo, Kras, Reka), Spodnjo Panonijo (med Dravo in Savo) in na Karantanijo (s Kranjsko). Na Gorenjskem so bili postavljeni frankovski grofje (kot tak se imenuje neki Helmoin), in ne več domači knezi.
Slovenske šolske knjige,
ki so v letošnjem zapisniku razglašene, da se rabijo v občnih ljudskih,
meščanskih in enakih šolah.
Knjige za krščanski nauk. Mali katekizem. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Broš. 7 kr.
Krščanski katoliški nauk. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezan 25 kr.
Mali katekizem. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Broš. 6 kr.
Veliki katekizem za ljudske šole. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezan 30 kr.
Sveti listi in evangelji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Velja vezan s platnenim hrbtom 46 kr.
Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze za ljudske šole; po nemško spisal dr. J. Schuster, poslovenil Anton Lesar. Z 1 čelno in 99 podobšči-nami med zgodbami in z 1 zemljevidom (svete dežele). Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezane 50 kr.
Berila. Začetnica in prvo berilo za ljudske šole; spisal Ivan Miklo-sich. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezana 24 kr.
Drugo Berilo in slovnica za občne ljudske šole. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezano 35 kr.
Tretje Berilo za ljudske šole. Na Dunaji 1880. v c. kr. zalogi šolskih knjig. 40 kr.
Četrto Berilo za ljudske in nadaljevalne šole. Sestavil Peter Končnik. Na Dunaji 1883, v c. kr. zalogi šolskih knjig. 60 kr.
Praprotnik A. Abecednik za slovenske ljudske šole. V Ljubljani 1883. pri Matiju Gerber-ji. Stane vezan 20 kr.
Razinger A., Žumer A. Abecednik za slovenske ljudske šole. V Ljubljani 1880. pri Kleinmayru in Bambergu. 20 kr.
Razinger A., Žumer A. Prvo Berilo in slovnica za 2. razred 4- in 5razrednih ljudskih šol. V Ljubljani 1885. pri Kleinmayru in Bambergu. Vezano 24 kr.
Janežič Anton. Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. I. del. 3. natis. V Celovcu. Založila družba sv. Mohorja. Cena 70 kr. (Za meščanske šole in za 5. razred peterorazrednih ljudskih šol.)
Slovensko - nemške slovnice. Slovensko-nemška začetnica za občne ljudske šole; sestavil Ivan Miklošič h. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezana 20 kr.
Slovensko-nemški Abecednik; sestavil Karol Preschern. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. 1884. Vezan 35 kr.
Žumer A., Razinger A., Slovensko-nemški Abecednik. V Ljubljani 1880. pri Kleinmayru in Bambergu. 25 kr.
Slovnice. Slovenska slovnica za občne ljudske šole, spisal Peter Končnik. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. 50 kr.
Praprotnik A. Slovenska slovnica. 6. popravljenega in pomnoženega natisa. V Ljubljani 1887. pri R. Milicu. Vezana 32 kr.
Praprotnik A. Spisje v ljudski šoli. V Ljubljani pri Gerber-ji. 32 kr. Računice. Močnik, dr. Franc, vitez. Prva računica za slovenske ljudske šole. Broš. 8 kr. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig.
—	— Druga računica. Broš. 12 kr.
--Tretja računica. Broš. 13 kr.
--četrta računica. Broš. 16 kr.
—	— Peta računica za jedno-, dvo- in trorazredne ljudske šole. Vezano 20 kr. Pevske knjige. Nedvčd Anton, Sla v če k. Zbirka šolskih pesmi. V Ljubljani.
1879. Samozaložba. 1. stopinja 20 kr., 2. stopinja 20 kr., 3. stopinja 30 kr.
Knjige za naučenje v drugem jeziku. Prva nemška slovnica za občne ljudske šole. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezana 24 kr.
Druga nemška slovnica za občne ljudske šole. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezana 36 kr.
Tretja slovenska slovnica za ob čne lj ud sk e šo le. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. Vezana 30 kr.
Navod k naučenji italianskega jezika za slovenske ljudske šole; spisal Anton Valentič. Na Dunaji v c. kr. zalogi šolskih knjig. I. del 1884. 20 kr. II. del 1887. 42 kr.
Šolska letina.
Šolsko poročilo c. kr. višje gimnazije v Ljubljani za 1889. 1. kaže učiteljsko osobje za obligatne in neobligatne predmete. Prve je poučevalo 35, druge 5, vkup 40 profesorjev in učiteljev. Dijakov je bilo 828 v 21 šolskih razredih; mej temi 702 Slovenca, 115 Nemcev, 7 Lahov, 3 Hrvatje in 1 čeh. — 116 dijakov je uvrstenih v prvi red z odliko in 460 v prvi red. Prihodnje šolsko leto 1889/90. se bode začelo v 17. dan septembra 1889.1. s sv. mašo k sv. Duhu. Druge vzprejemne preizkušnje bodo v 16. in 17. dan septembra t. 1.
Letno poročilo državne višje realke v Ljubljani za šolsko leto 1889. ima na čelu zelo zanimljiv in veliko vreden spis „Florenbilder aus den Umgebungen Laibachs" (spisal prof. Viljelm Voss).
V tem obširnem sestavku predstavlja nam gospod pisatelj: Ljubljanski Grad, Golovec, Rožnik, okolico Ljubljansko, Fužine, staro savsko nabrežje pri Stožicah, savsko dolino pri Medvodah, dolomitsko gorovje pri Polhovem Gradci, Šmarno Goro, Bled, dolino Vrata pod Triglavom, Vini Vrh pri Borovnici, premogovo jamo v Zagorji, ter nam pripoveduje, kake rastline se na teh krajih nahajajo, katere so za te kraje posebnost. Zadnji odstavek razpravlja glivne epidemije na Kranjskem. Ves sestavek pisan je tako prijetno
in s toliko ljubeznijo do predmeta, da v čitatelji pospešuje ljubezen do ožje domovine in vzbuja veselje za znanstvo, zlasti za botaniko. Vsakdo bode ta sestavek z velikim zanimanjem in s pridom čital in bode gospodu pisatelju za jako poučno berilo hvaležen. — Šolski statistiki povzamemo, da je velika realka koncem šolskega leta imela 303 dijake, mej temi 145 Slovencev, 134 Nemcev, 5 Hrvatov, 3 čehe, 16 Italijanov. Mej temi je bilo 16 odličnjakov, 214 dobilo jih je prvi red, 38 jih bode izpit ponavljalo. Šolnine se je plačalo 6850 gold. Štipendistov bilo je 17, vse štipendije so iznašale 1244 gld. 10 kr.
Letno poročilo I. mestne peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani za šolsko leto 1888/89. kaže, da je ta šola imela začetkom leta 405, koncem leta 407 učencev. Po narodnosti bilo je 419 Slovencev, 8 Nemcev. Za višji razred sposobnih bilo je 324, nesposobnih 82. Poučevali so na tej šoli gg.: Janez Smrekar (veronauk), Ivan Bele, Josip Maier, Val Kumer, Andr. Praprotnik (nadučitelj, vodja), Josip Trav-nar, Maks Jo sin, Jakob Furlan. — V pripravljalnici za obrtno šolo bilo je 118 učencev, po narodnosti 178 Slovencev, 3 Nemci.
Letno poročilo II. mestne peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani 1888/89. kaže, da je ta šola imela začetkom leta 633, koncem leta 598 učencev, mej temi je bilo 624 Slovencev, 8 Nemcev. Za višji razred sposobnih bilo je 390, nesposobnih 101. Na pripravljalnici za obrtnijsko šolo bilo je posebej 145, oziroma 112 učencev. Poučevali so na tej šoli gg.: B e 1 a r Leopold (nadučitelj in voditelj), Smrekar Janez (katehet), Armič Leopold, Kruleč Ivan, Žumer Andrej, Bahovec Fran, Hribar Josip, Kokalj Fran, Razinger Anton, Raktelj Fran, Pavlin Fran.
Poziv!
Podpisano uredništvo daje na znanje, da prireja IV. izdajo svojega
„Popotnik-ovega koledarja za slovenske učitelje"
za 1890. leto.
Da se učiteljski osobni imenik (šematizem) v tej izdaji pospne do neke popolnosti, vabimo vse p. n. učiteljstvo slovensko k sodelovanju.
V	prvi vrsti prosimo slavna šolska voditeljstva, da nam blagovoljno naznanijo.
1.	Število otrok ob koncu šolskega leta, oziroma po stanju z 15. avg. t. 1. in sicer: a) dečkov in deklic, ki so dolžni šolo obiskovati, t. j., ki stoji v starosti med 6. in 14. letom; — b) dečkov in deklic, ki šolo obiskujejo. (Kranjski in primorski p. n. gg. voditelji naj zapišejo vsakdanje učence posebej in ponavljalne posebej).
2.	Vse spremembe, ki so se, ali z ozirom na zavod sam, ali glede učiteljskega osobja na njem vršile od 1. novembra 1888. 1. do sedaj (15. avgusta), oziroma, ki se bodo v kratkem še gotovo vršila. Naj se ne pozabi na učiteljske osobe, ki so v tem letu iz učiteljstva izstopile (vzrok izstopa). — Ker se je od več strani izrekla želja, naj bi šematizem zadržal tudi vpokojene učiteljske osobe, tako prosimo, da se nam naznanijo tudi
3.	imena, karakter in slednja služba ter natančna adresa takih vpokojenih gg. tovarišev, ki eventuelno v šolskem okrožji prebivajo.
4.	Tudi, če se je znabiti izpremeuilo kaj glede zadnje pošte itd. itd.
V	drugi vrsti — in to posebno — prosimo pa vse tiste častite tovariše in ljubez-njive tovarišice, glede katerih se nahajajo v III. letniku „Popot. koledarja" kakoršni koli
napačni podatki, naj blagovolijo nam dotične nedostatke natančno obznaniti, ter uredništvu pripomoči, da je popravi.
Sploh bodemo za vsako dobrohotno opazko in za vsak nasvet hvaležni ter se tudi nanj ozirali, ako le ne prekorači okvirja, v katerem se nam je gibati.
Ker nam je mnogo na tem, da zagleda „Popotnikov koledar za slovenske učitelje" za 1890. 1. uže vsaj meseca novembra t. 1. beli dan, pač nujno prosimo, da se dotični popravki, oziroma podatki dopošljejo najpozneje do 18. avgusta t. 1. podpisanemu uredništvu, katero se za vsako uslugo uže naprej zahvaljuje.
Maribor, dne 25. julija 1889.	Uredništvo „Popotnika",
Reiserstrasse 8.
S @ | i i L
Z Dunaja. Slaboglasni «Schulverein fiir Deutsche» je tukajšnja najvišja vlada razpustila. To društvo je bilo pravo ognjišče velikonemške agitacije v Avstriji, in vsak pravi Avstrijec je vladi hvaležen, da ga je uničila.
Iz Zagreba. Poziv. Na temelju §. 19. saveznih pravila sazivlje se ovim obča i glavna skupština «Saveza hrvatskih učiteljskih družtava» na 4., 5. i 6. rujna t. g. u glavni grad Zagreb sa sljedečim programom:
a)	Za obču skupštinu: 1. Dne 3. rujna biti de predskupština u 7 sati poslije podne u dvorani «Sokola», a iza toga prijateljski sastanak u vrtu Drelierove pivare. 2. Dne 4. rujna u 10 sati prije podne biti če svetčano otvorenje «Hrvatskoga učiteljskoga doma», u dva sata svetčani objed, na večer koncert pak tombola na prekrasne zgoditke preostale od velike lutrije «Saveza». 3. Dne 5. rujna u 9 sati prije podne biti če savezna obča skupština u dvorani «Sokola», a 6. rujna 10 sati prije podne glavna skupština.
b)	Program za obču skupštinu: 1 Pozdrav predsjednikov. 2. Pozdravi družtava ili korporacija. 3. Izbor dvaju podpredsjednika i dvaju tajnika. 4. Razprava o nagradjenom pitanju: «Što se od sadanje pučke škole mora zahtijevati, da se ne zanemari njezina uzgojna zadača?» Izvjestitelj g. Davorin Trstenjak. 5. Predloži glavnih skupština pojedinih družtava saveza, koji da se po §. 21. saveznih pravila do 1. rujna podnesu središnjemu odboru. 6. Predloži središnjega odbora. 7. Obnova središnjega odbora i izbor predsjednika «Saveza».
U občoj skupštini svi članovi vanjskih učiteljskih družtava savjetujuči i odlučujuci glas na temelju §. 9 saveznih pravila.
c)	Program za glavnu skupštinu: 1. Izvješče tajnikovo o radu «Saveza hrvatskih učiteljskih družtava«. 2. Izvješče revizionalnoga odbora. 3. Izvješče blagajnikovo o stanju nov-čanom učiteljskoga «Doma». 4. Izvješece o novčanom stanju svih saveznih družtava. 5. Izvješče gradjevnoga odbora. 6. Predloži pojedinih družtava i središnjega odbora tičuči se uprave «Saveza» s obzirom na spomenuti §. 21. 7. Poslije podne izlet u Šestine.
Posjetitelji imaju platiti 1 for. kada dojdu u skupštinu za pristupnicu. U glavnoj skupštini imaju odlučujuči i savjetujuči glas odaslanici pojedinih družtava, a ostali samo savjetujuči glas.
Tko želi, da mu se priskrbi stan, neka se prijavi najkasnije do 25. kolovoza. Štanbeni odbor biti če u «Hrvatskomu učiteljskomu domu».
U Zagrebu, 3. kolovoza 1889.
Šredišnji odbor «Saveza hrvatskih učiteljskih družtava».
Za predsjednika:
Skender Fabkovie,	Gjuro Kuten,
podpredsjednik.	tajnik.
Rezolucije. Da se ne zanemari uzgojna zadača pučke škole, zahtijeva se:
I. Da pučko učiteljstvo vazda nastoji što više, kako bi se dohvatilo do najuzvišenijega uzgoj-noga ideala i kako bi razplamtilo u sebi što veči idealan zanos, idealno pregnuče za najuzviše-nijim ljudskim ciljevima. A za to treba: 1. Da se svi učitelji udruže i marljivo sastaju, gdje se bistre pojmovi, razplamčuje zanos, učiteljska svijest i ponos, ljubav za učiteljsko zvanje, a čeliči volja za žrtve i za plemenitu prosvjetnu borbu; 2. da se učiteljima poboljšaju još uvijek prebi-jedne materijalne prilike, kako bi svu svoju snagu mogli posvetiti školi i žrtvovati se za svoje uzgojne ideale.
II. Sav se školski rad neka udesi tako: 1. da se u mladeži uzbudl nutarnji interes za nauku i za sve, što je lijepo i dobro; 2. da se u djece razvija stvaračka misao.
U Zagrebu, 3. kolovoza 1889.	Sretlišliji 0(11)01'
„Saveza hrvatskih učiteljskih družtava".
Z Iileda. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda je bila v 8. dan t. m. v Bledu. Zborovanje se je vršilo prav sijajno pri obilni udeležbi zastopnikov poddružničnih in mnogih drugih gostov. Ob 10. uri dopoludne so se udeleženci peljali na otok, kjer je v cerkvi sv. D. M. gosp. dekan Razboršek z azistenco daroval sv. mašo, pri kateri so peli Ljubljanski in domači pevci. Po maši je bilo zborovanje pri Petranu v okrašeni dvorani. Gospod predsednik prof. T. Zupan otvori skupščino z jako umestnim nagovorom, v katerem konstatuje, da viharji, ki so v poslednjem času, žalibože, razburili na Kranjskem narodne kroge, neso segali v družbo, in da so v njej složno delovali duhovni in posvetni člani. Tajnik g. Zlogar potem naznanja, da je zastopanih blizu 50 podružnic. Tu omenjamo, da so prišli iz Trsta g. državni poslanec Nabergoj, prof. Mandič, šolska vrtnarica Micheli in denarničarka ženske podružnice gospodična Nadlišekova. Iz Gorice se je pripeljalo deset zastopnikov. Koroške podružnice so malone bile vse zastopane. Prišli so mej drugimi gg. deželni poslanec Gregor Einspieler, tajnik družbe sv. Mohor a prof. Hutter, Šervicelj, več drugih duhovnov in kmetov. S Štajerskega smo videli gg. dež. poslanca dr. J. Serneca, dr. Dečka, župnika Voha. Posebno mnogo-brojno zastopane so bile kranjske podružnice.
Tajnik Z log ar čita potem poročilo o družbinem delovanji v preteklem letu. Poročilo je bilo temeljito in s splošnim odobravanjem vzprejeto. Omejilo se ni samo na dosedanje družbino delovanje, temveč razvijalo, kako naj družba v bodoče deluje, da bode dosegla svoj smoter. Družba ima 6720 družbenikov, gotovo lepo število, katero vedno narašča.
Gospod Šervicelj izreka željo, da naj bi se, ako mogoče, napravila slovenska osnovna šola za Velikovsko okolico, ker je mestna čisto nemška. Predsednik obeča, da se bode odbor bavil s tem vprašanjem.
Denarničar g. dr. Vošnjak poroča potem o družbinih dohodkih in stroških 1. 1888. Iz računa je razvidno, da je družba imela 1. 1888. dohodkov 6667 69 gld., stroškov pa 4029 71 gld. Družbino premoženje je znašalo koncem 1888. 1. 10 61L77 gld.
Za nadzorstvo poroča g. vodja in dež. poslanec Fr. Po v še, da je nadzorstvo tekom leta dvakrat pregledalo blagajnico ter jo našlo v najlepšem redu. Gotovina je naložena pri raznih slovenskih posojilnicah. G. G. Einspieler želi, da bi se odbor oziral tudi na koroške posojilnice. Gospod dr. Vošnjak odgovarja, da se vselej, kadar se oglasi kaka koroška posojilnica, pri njej naloži zaželjeno vsoto, na primer pri posojilnici v Spodnjem Draubregu 1000 gld., katere je pa posojilnica še tekom leta vrnila, ker jih ni več potrebovala. Tudi pri najmlajši posojilnici v Djekšah je družba naložila 500 gld.
Potem je bila volitev odbora, nadzorstva in razsodništva. Pred volitvijo izreka g. dr. Sernec zahvalo dosedanjemu odboru za njegovo neumorno delovanje, čemur skupščina pritrdi z živahnimi »živioklici«. V odbor so bili izvoljeni vsi prejšnji odborniki, samo namesto župnika g. J. Žič-k e r j a, kateri je naznanil, da ne prevzame več odborništva, ker mu prevelika oddaljenost brani, da bi dohajal k sejam, bil je po nasvetu g. župnika Voha izvoljen g. dr. J. Dečko iz Celja. Tudi v nadzorstvo in razsodništvo so bili izvoljeni dozdanji člani.
Po volitvi se je oglasil še g. župnik Bercé od sv. Lamberta ter stavil jako umestni predlog, da naj bi vsaka slovenska župnija postala pokroviteljica družbe sv. Cirila in Metoda z doneskom 100 gld. Družbeni odbor se naj s primerno prošnjo obrne do vseh župnijskih predstojništev in bode gotovo našel povsod povoljen odmev. Nasvet bil je z občnim odobravanjem vzprejet.
Gosp. K al an je potem v imenu vseh družbenikov izrekel iskreno zahvalo predsedniku gosp. prof. Zupanu, ki tako izvrstno vodi družbo, tajniku g. Ž logarju in denarničarju g. dr. J. Vošnjaku, katera tako vestno in brezplačno opravljata svoj težavni posel. Občno odobravanje. Predsednik zatvori potem zborovanje.
Iz Kranjskega okraja. Uradna učiteljska konferencija za naš okraj je bila v 7. dan avgusta t. 1. v Kranji. Zbralo se nas je v mestni hiši 41 učiteljev in učiteljic; izostala sta le g. Kuhar, ki je šel na Grm in gspdč. Golf zaradi bolehnosti. Predsednik, c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Andrej Žumer, otvori ob 9. uri skupščino, imenuje svojim namestnikom g. Kustra, nadučitelja v Kranji ter prav prisrčno pozdravi navzoče. Zapisnikarjema se izvolita gg. Benedik in Cvirn. Predsednik se najprej spominja pokojnega g. Ivana Hočevarja, c. kr. vladnega svetnika, kot ustvaritelja kranjskih šol, prijatelja učiteljev in za napredek vnetega moža. V znak
sočutja vstane skupščina s sedežev. Potem nam g. predsednik poroča o premenah pri učiteljskem osobji v zadnjem šolskem letu, naznani nekatere imenitnejše ukaze ter preide k poročilu o nadzorovanji. Šolska poslopja so največ v dobrem stanu, a nekatera so preveč vlažna. Zato naj se sobe pridno prezračujejo; skrbi naj se, da se napravijo ventilacije, kjer jih še ni. Notranja oprava je večinoma dosti dobra. V vsem okraji je bilo za šolo gndnih otrok 5339; od teh je obiskovalo šolo 4485 otrok t. j. 84 3«£ je bilo postavno oproščenih, 13% pa zaradi daljave ni hodilo v šolo (med temi 2% iz Sorice, kjer vse leto ni bilo učitelja). Ponavljalna šola je štela 1144 otrok, a obiskujočih 992 (84#), postavno oproščenih je bilo 2%, 14«& pa je bilo predaleč od šole. Med raznimi šolami je glede obiskovanja velik razloček, kar pa največ krajevne razmere provzročujejo. Z učili so šole še dosti dobro preskrbljene, le učila za prirodopisje se zelo pogrešajo. Otroške knjižnice imajo 890 vezanih knjig (nevezanih je, se ve, mnogo več, a le-te se ne smejo izposojevati), za učitelje pa je 1550 knjig in okrajna knjižnica ima 534 knjig. Vodstveno poslovanje je večinoma dostojno in uradne knjige v redu. Obnašanje učiteljev označi g. predsednik dostojnim, kar priča, da se zaveda svojega stanu; priporoča vzajemno in složno delovanje, osobito na večrazrednicah. Šolska disciplina bila je vzorna, prav dobra, razun v dveh šolah. Pripomočke v zboljšanje pa imenuje g. nadzornik sledeče, dasi so uže, kakor pravi, vsem znane: točno začenjaj pouk; bodi prijazen; bodi živahen: imej vedno vse učence pred očmi; pouk bodi splošen; otroci naj odgovarjajo glasno; odgovori naj !e vprašani; roko naj se le pri posebnih vprašanjih dovoli vzdigovati; pazi vedno na oba oddelka in ne izgubi enega izpred oči v tem, ko se z drugim pečaš. Pohvalno tudi omenja, da se učiteljstvo zaveda svoje dolžnosti in jo tudi zvršuje s tem, da tudi vzgojuje, ne pa le poučuje, in sicer na nravstveno-verski podlogi. Uspehi so bili največ zadovoljni. Priporoča tudi, naj se otroci vadijo varičnosti, kar se posebno lehko zgodi, ker imamo poštne hranilnice. Pri posameznih predmetih pravi, da se je o branji dosegel prav dober uspeh. Slovnica naj se goji s praktično porabo. Naloge naj se popravljajo in klasiflkujejo, ker to vzpodbuja otroke k marljivosti in pazljivosti. Pravopisje in spisje se pridno goji, a dobro bi bilo, ako bi se otroci vzglednih poslovnih spisov naučili na pamet. V nemškem jeziku naj uči se manj pravil, a več z otroci govori, tudi se morajo berila vedno prestavljati. Računstvo se goji skoro ugledno. O realijah, pravi g. predsednik, bodemo v prihodnji konferenciji več govorili; zato naj pri tem pouku vsak po svoje opazuje. V zgodovini je treba posebno pripovedovati o imenitnih možeh, o zemljepisji pa se s primerjanjem več doseže, kot s suhimi številkami. Lepopisje je dobro, petje pa se goji prav dobro. Pri ženskih ročnih delih bodi pouk splošen. Kmetijski pouk se ne more uspešno predavati, ker primanjkuje še mnogo šolskih vrtov. — Pri tretji točki poroča prav dovršeno g. predsednik o metodi pri pisanji, kazaje nam, kako se morejo otroci privaditi, da pravilno pišejo črke. Tudi je podal vsakemu en list, na katerem je bilo to pokazano, da ga domov vzame ter se po njem ravna. — Pri določitvi enotnih pisank (poročevalec g. Pezdič), vzprejme se z ozirom na «Narodno Šolo», katera razdeljuje le Grubbauerjeve zvezke, predlog, da se prosi Grubbauer v Linci, da priredi Musilovim (Nežidi rskim) enake pisanke in da se bodo potem po vseh šolah vpeljale; za zdaj pa ostane pri starem. Ako pa bi Grubbauer ne vstregel tej želji, vpeljale se bojo Musilove pisanke. — Peta točka: «Podrobni učni načrt za ženska ročna dela» odpade, ker ni gospodičine poročevalke. — Knjige ostanejo vse stare tudi za prihodnje leto, le na čveterorazrednicah bode neznatna prememba. — Iz poročila predsednika književnega odbora smo izvedeli, da je bilo 81 gld. 44 kr. dohodkov, 52 gld. 75 kr. troškov, torej ostane 28 gld. 69 kr. Kjižnjica se je minulo leto pomnožila za 32 knjig in šteje zdaj 534 knjig. Nakupiti so se sklenila najprej dela Grillparzerjeva, potem Goethejeva, Schillerjeva in Shakespearjeva. Tudi pristopi knjižnica kot ud k «Glasbeni Matici» in muzejalnemu društvu Odbor ostane zdanji. — V stalni odbor se volijo gg. Kragl, Vavken, Papa in Jelenec. — Izmed nasvetov je omeniti osobito oni, da se prosi za povišanje plač. V zvršilni odbor se volijo gg. Vavken, Papa in Levičnik.
Ob 1. uri konča g. predsednik zborovanje s trikratnim «živijo» presvetlemu vladarju, na kar učiteljstvo cesarsko pesem zapoje. G. Stanonik se prisrčno zahvali g. predsedniku, da je tako spretno in nepristransko vodil zborovanje. — Skupščino je počastil s svojo navzočnostjo g. Glo-bočnik, c. kr. notar v Kranji in ud c. kr. okrajnega šolskega sveta in pa g. g. Zupan in Merčun, prvi katehet nunski v Loki, drugi pa katehet v Tržiči. — Vkupno obedovali smo v gostilni g. P. Majerja ml., kateri nam je izvrstno postregel, pa tudi prostore lepo okinčal. Le nekaj smo pogrešali — lepega petja naših slavčekov. Menda jim ni bil dež ušeč, da so tako tiho v grmovji sedeli.	ys.
S Trate. Zahvala. Vrlemu društvu «Narodna Šola» se prisrčno zahvaljujem v svojem, v imenu obdarovane mladine in vse šolske občine za obilo poslanega šolskega blaga in to za majhen
donesek, pa tudi za darovanih 33 raznih zemljevidov, ki jih je «Slovenska Matica» v razdelitev prepustila.	L. Knific,
šolski voditelj.
— Navadni šolski sklep letošnjega leta imeli smo v soboto v 27. dan julija t. 1. Visoko čast. g. župnik in načelnik krajnega šolskega sveta so imeli ob 8. uri sv. mašo, pri kateri so tudi učenci in učenke višjih oddelkov kaj krepko peli cerkvene pesmi. Po sveti maši zapeli so g. župnik «Te Deum», mladi pevci in pevke pa so kaj navdušeno odpevali zahvalno pesem, potem pa še dve kitici cesarske himne. — V šoli se je potem kaj malega izpraševalo, v zboru so pravili zahvalo Bogu: «Tebi večno bitje», «Kaj mara za denarje», da bi nas Bog obvaroval pred hudo uro pa «Zanesi nam, zanesi Bog!» Odpele so se potem še nekatere cerkvene in druge narodne popevke, potem pa sklepna pesem in zopet dve kitici cesarske himne. Na vprašanje: «Kako jih pozdravljate?» se je mladina kaj močno oglasila pri vsaki kitici s trikratnim «živio in slavo!» Po molitvi in še nekaterih opominih g. župnika je bilo 30 učencev in učenk pohvaljenih in ob-darovanih z mašnimi ali z drugim knjižicami, n. pr. z «Vijolicami», «Iskricami», «Angeljčki», «Vodnikom»; 25 pa jih je dobilo tudi cesarsko podobo in 4 tudi «Eudolf Habsburški». V ta namen mi je izročil prej imenovani g. načelnik 10 gld. Na vse to so učenci večkrat klicali: Bog plati. To kaže, da se pri nas šola spoštuje in veselo pospešuje.	L. Knific.
Iz Velikih Lašč. Slav n ost Levstikova se je v 11. dan t. m. sijajno obhajala. Zbralo se je mnogo prav odličnih domoljubov, čestilcev našega Levstika ter več narodnih društev i. dr. Vršil se je prav povoljno ves obširni vzpored v najlepšem redu. Spomenik je krasen in vzvišeni stvari prav primeren. Izdelan je od Eepentaborskega marmorja in ima sledeče napise: Na prvi strani:
Levstiku narod slovenski 1889.
Na drugi strani (stihi iz Levstikove zbirke):
«Ko zvezde luč, poprej nikoli znane, Prisvetil nam Tvoj duh je iz noči!»
Na tretji strani (stihi iz Levstikove zbirke):
«Iz malega zaklada Ti v narodi Sezidal si poslopje veličansko; Ti luči si voditelj in svobodi; Jeziku Ti ime si dal slovansko!»
Na četrti strani (stihi Stritarjevi):
«Kako se služi domovini sveti, Sijajen vzgled si Ti Slovencem bil.»
Iz Ljubljane. Ude izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole v Ljubljani z nemškim in slovenskim učnim jezikom je minister za bogočastje in uk za triletno opravilno dobo 1889/90 do koncem šolskega leta 1891/92 imenoval g.g.: za ravnatelja in ob enem izpraševalca vodjo c. kr. izobraževališča za učitelje Blaža Hrovatha; za njegovega namestnika profesorja na c. kr. državni realki Frančiška Kremingerja; kot ude g. g.: prof. na c. kr. državni realki Simona Eutarja, prof. na izobračevališči za učiteljice Jakoba Vo-deba in Vilibalda Zupančiča, okrajnega šolskega nadzornika; vadničnega učitelja in okrajnega šolskega nadzornika Ivana Tomšiča, nadučitelja na I. mestni deški ljudski šoli Andreja Pra-protnika, učitelja godbe na izobraževališči za učitelje Antona Nedveda, vse iz Ljubljane.
Nebliščeci lak za šolske table
se dobiva pri Adolfu Hauptmann-u, v tovarni oljnatih barv, flrneža in lakov v Ljubljani.
*
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.	Tiska in zalaga J. R. Mlllceva tiskarna.