ZELO ODPRT ZDRAVSTVENI DOM
DRAGI CASI ZA RASARE / JEREB SPET PRVAK
SRECA V NESREČI
(Mef) Prometna nesreča, ki se je pripetila v ponedeljek zjutraj pri Rudi bi se lahko končala čisto drugače kot seje. Je že tako, daje treba imeti včasih srečo tudi v nesreči, ne le v takšnih primerih ampak v življenju nasploh. Žal so takšni primeri prej izjema kot pravilo, čeprav je treba priznati, da se Izolani nimamo kaj posebj pritoževati. Naša sreča v nesreči se je začela že v letih silovitega gospodarskega razvoja sosednjih občan, ko je Izola ubogo capljala za gospodarskim Koprom in turističnim Piranom, toda hkrati je s svojo neiznakaženostjo dvajset let kasneje postala občina mnogih priložnosti. Srečo v nesreči so imeli tudi ribiči za katere se država ni zmenila in jih na ta način pripeljala v takšno stanje, da so se morali preusmeriti v poklice, ki so tudi danes bistveno donosnejši od ribolova. Srečo v nesreči so imeli delavci Mehana, Opreme in drugih socialističnih podjetij, ki so propadla dovolj zgodaj, da so se odpuščeni delavci v začetku devetdesetih let še nekako znašli. Pa tudi kot občani imamo včasih kar nekaj takšne sreče. Mnogi, kljub strogemu režimu še
{C. Banka Koper
S.november 2001
vedno parkirajo brez mesečnih dovolilnic ali ustreznih nalepk. Stlačijo se med ozke ulice in ustvarjajo nova parkirišča in tako v skupni nesreči najdejo svoj košček sreče. Tudi tisti, ki niso uspeli odkupiti kleti in delov hiš, ki so še zdaj v občinski lasti, ne vedo, da so pravzaprav srečni, saj bo država prej ali slej zares obdavčila nepremičnine. Srečo v nesreči imajo tudi lastniki marine, ki sicer ne dobijo koncesije zanjo a jim zato tudi ni treba občini nič plačati.
Sreča v nesreči je lahko tudi to, kar seje zgodilo projektu Livade II. Kaj je srečnega v sklepu ustavnega sodišča, ki je ustavilo izdajanje novih gradbenih dovoljenj za to območje pa se bo še pokazalo. Vzemite si čas.

KORTE 2001
mber 2001 ,30 uri
TRGOVINA Z AVTODELI
d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA
ZIMSKA OPREMA
UGODNO ANTIFRIZ 495 SIT
tel.: 05/ 641 57 78,641 66 08 e-mail: tecom.lzola@siol.net odprto od 8.00 do 17.00 ure
SO VELIKI USMILIENI
Najboljši sosed je naredil potezo, ki je mnogi kritiki gradnje velikih marketov izven mestnih središč nismo pričakovali. V času, ko smo se bali, da se bo začelo zapiranje trgovin v starem mestu smo doživeli hitro in uspešno prenovo trgovine na Velikem trgu, ki je zdaj sodoben in dobro opremljen prehrambeni market.
Potem ko j e Merkator zaprl celo vrsto trgovin v nekaterih manjših krajih smo se tudi Izolani zbali za usodo nekdanjih Jestvininih trgovin v starem delu mesta. Toda jasna strategija turističnega razvoja starega mestnega središča in rezultati takšne usmeritve so gotovo prepričali tudi lastnika velike večine trgovin v starem mestu, daje samo živo in dobro preskrbljeno mestno središče lahko zanimivo za turiste, turisti pa so tudi dobri kupci. In tako se je načelnost srečala s pragmatičnostjo, rezultat pa je tudi to, da prebivalci tega dela mesta še vedno lahko v copatih skočimo do trgovine po kilo kruha ali deset dkg kave. Najboljši sosed si je tokrat prislužil turistični nagelj.
IZOLA, tel.: 616 80 00
///ay/o
m/EREBZ
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Umik: 8 -12,15-11, sobota: S -12
Tel : 640 - 40 - 64
KOCJANČIČEVA NAGRADA PARIH MARUŠIČU
Komisija za podeljevanje nagrade Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre je za leto 2001 predlagala Daria Marušiča, etnomuzikologa, glasbenika raziskovalca in strokovnega publicista, ki je doma iz Strunjana, deluje pa po vsej Istri nin širše, njegovo delo pa dobro poznamo tudi Izolani, saj je tukaj velikokrat nastopal in tudi drugače sodeloval z izolskimi kulturnimi delavci
Na življenjsko pot Daria Marušiča, rojenega 09.07.1957 v Kopru, je odločilno vplivalo leto 1974. Takrat se je kot gimnazijec na počitnicah v Franciji srečal z gibanjem Folk Revival, ki se je v evropskih okvirih zavzemalo za oživljanje ljudske glasbe v neposrednem stiku s tradicionalnimi godci in pevci.
Ker je bil že tedaj seznanjen z istrskim ljudskim izročilom, se je po vrnitvi domov posvetil zbiranju, preučevanju in muziciranju istrske ljudske glasbe. V teh prizadevanjih sta ga spodbujala prof. slovenščine Karmen Furlan in prof. angleščine Danilo Povh. Prvi zapisi so nastali po petju njegove none Marije Jakac Stornoga "Marije od Šorgovice". Marušič si je kupil enega izmed prvih modelov prenosnega kasetofona, ki mu je postal zvesti spremljevalec, ko je ob vikendih zahajal vse globlje v Istro k ljudskim godcem in pevcem. Pod vplivom Folk Revivala je začel pisati priredbe ljudskih skladb za mandolino in se istočasno pri tradicionalnih godcih seznanjal s specifičnim istrskim glasbenim slogom violine in pihal. S pomočjo sošolca Marijana Ogrina je na večkanalnem magnetofonu posnel kaseto, ki je bila osnova za nastanek prve plošče skupine Istranova.
Kot soustanovitelj Istranove je prevzel odgovornost za njen repertoar in skupino označil kot "glasbeno - politično skupino za kulturo severne Istre". Zlasti pa je zagovarjal tezo o brezplačnih in nenajavljenih nastopih po istrskih vaseh kot "dolžno plačilo informatorjem in vrnitev glasbenih sekvenc njihovim lastnikom". Zavezan regionalni pripadnosti je večkrat, tudi v časopisih, sprožal polemike z namenom osveščanja Istranov o njihovi kulturni identiteti. Avtonomno delovanje (izven političnih struktur) je v precejšnji meri motilo takratne oblastnike, a je trdovratnost naposled obrodila sadove, saj se je vse več ljudi (med njimi mnogi prišleki) začelo zavedati enkratnosti svojega kulturnega mikro-prostora. Ko je Istranova ugotovila, da je bil ta osnovni cilj njenega delovanja dosežen, se je razšla.
Dario Marušič je samostojno in še bolj zagnano nadaljeval terenske raziskave in začel objavljati rezultate tega dela v različnih medijih.
Z Marinom Kranjcem je ustanovil duo Piščaci in takoj na začetku prepustil svoje mesto Emilu Zonti To je bil izraz njegovega tipičnega delovanja iz ozadja, nekakšno poučno a hkrati nevsiljivo mentorstvo, ki je vplivalo tudi na druge kasnejše godčevske skupine v slovenski in hrvaški Istri. Kot violinist in pihalec je postal eden izmed najbolj iskanih ljudskih godcev in med poznavalci Folk Revivala velja skoraj za legendo.
Tako je na primer vplival na izbor repertoarja z istrsko tematiko skupin Trinajsto prase, Calicanto, Trio Kras, La sedon selvadie, Moia, Current, Adio Leon, David Shea, Tudosok, Tamara Obrovac trio, Tolovaj Mataj. Nastopal je v vseh državah zahodne Evrope, v Romuniji, na Madžarskem, na Češkem, na Slovaškem, v Avstraliji in Kanadi.
Poleg aktivnega glasbenega delovanja seje Dario Marušič uveljavil tudi na področju publicistike, skladateljstva in pedagoške dejavnosti V knjigi Predi hči moja je objavil izbor ljudskih pesmi severne Istre z notnimi zapisi napevov. V tej knjigi je zbral del ljudskega glasbenega izročila "koprskega Primorja" ter posebno pozornost posvetil tistim pesmim, ki so skupne Slovencem, Hrvatom in Italijanom kot rezultat večstoletnega stika treh narodov in njihovih kultur. Prav tako pomembna je njegova knjiga Piskaj-sona-popi, v kateri je podal doslej najbolj celovito in pregledno "družinsko steblo" istrskih ljudskih glasbil in s tem nesporno dokazal, da ima istrski polotok že od nekdaj bogato ljudsko glasbeno izročilo.
Številna so tudi njegova glasbena dela za gledališče in glasbene instalacije za razstave. Nič manj pomembno ni njegovo pedagoško delo v šolah na področju Istre v tujini, udeležbe na strokovnih posvetovanjih glasbenih pedagogov ter sodelovanje na srečanjih etnomuzikologov. V pedagoškem smislu je najbolj aktiven pri preučevanju istrskih ljudskih plesov in letno vodi desetino plesnih delavnic Za konec pa velja omeniti, da ima v pripravi novo knjigo o srečanju in medsebojnem vplivu istrskih kultur,
CD-rom z istrsko tematiko ter akustično študijo istrske glasbe. S skupino Music Is Trio je izdal ploščo Istrophonia, ki je bila v vodilnih evropskih Folk revijah ocenjena kot ena najboljših plošč v letu 1997.
Leta 1999 je za album Bura i Tramuntana, ki ga je posnel skupaj z znanim istrskim avtorjem Liviom Morosinom dobil priznanje Porin za najboljšo etno ploščo hrvaške diskografije tistega leta. Letos je izšla njegova samostojna plošča, kjer je na sodoben, elektronski način, obdelal številne istrske glasbene motive in istrsko glasbo postavil v novo tisočletje.
30. SEJA OBČINSKEGA SVETA
NAJVEČ O IZOLSKEM ŠPORTU
V drugi obravnavi je dokument o razvoju športa v izolski občini, ki naj bi športnikom zagotovil še enkrat več denarja kot doslej. Spremembe planskih dokumentov za Livade II in Obrtno-stanovanjsko cono._____________________________
V	četrtek se bodo ponovno sestali izolski občinski svetniki in se lotili dnevnega reda 30. redne seje, ki prinaša kar nekaj novinarsko in tudi sicer zanimivih tem.
ZA ŠPORT DA, ZA DENAR S PREMISLEKOM
Predlog programa razvoja športa v izolski občini do leta 2011, ki ga je pripravil Center za kulturo šport in prireditve občine Izola, je prišel na mize občinskih svetnikov po končani javni obravnavi in je torej zrel za sprejemanje. Seveda pa bodo svetniki morali temeljito premisliti in se odgovorno odločiti pred tem sprejemanjem, saj program predvideva, da bi športu namesto sedanjih cca. 50 milijonov namenili več kot 90 tisoč tolarjev. Takšnega povišanja pa občinski proračun seveda ne zmore brez temeljitega prestrukturiranja proračunskih sredstev. Predlagatelj programa si je dinamiko rasti sredstev za šport zamislil tako, da bi se vsako leto povečala za 5 odstotkov, predlog občinskih strokovnih služb pa tega povečanja ne prejudicira ampak pravi, da se bo vsako leto treba posebej dogovarjati, s tem da se program v vsebini sprejme, saj je dokaj solidno izhodišče za bodoči razvoj športa v Izoli. Seveda se predlog sofinanciranja športa iz proračunskih sredstev bistveno razlikuje od denarja, kije sicer potreben za delovanje društev, saj vsaj še enkrat toliko denarja kot bi ga potrebovali izjavnih sredstev prispevajo sami športniki, njihovi starši in sponzorji. Center je pripravil pregled letnih stroškov programa razvoja športa v Izoli in ga ocenil na 192 milijonov tolarjev. Od tega je danes največ denarja namenjenega športni vzgoji otrok, mladine in študentov (108 milijonov), zelo visoki pa so stroški objektov (cca. 53 milijonov), zelo malo pa je namenjeno izobraževanju in usposabljanju kadrov (2 milijona), kar kaže na to, da je program vendarle še vedno naravnan preveč porabniško in premalo strateško. V Izoli imamo namreč zelo malo strokovno izobraženih športnih delavcev, zato bi bilo pričakovati načrtovano štipendiranje takšnih kadrov, česar pa v gradivu ni zaslediti.
Med investicijami sta sicer omenjeni dvorani za kegljanje in balinanje, vendar brez finančnih srdstev, zato pa je za pomožno nogometno igrišče predlaganih več kot 500 milijonov tolarjev (predvideni športni center Jadranka - med Mehanom in avtocampom), 8 milijonov naj bi šlo za atletski stadion pri OŠ Livade, 9 milijonov za pomožno nogometno igrišče Korte, 12 milijonov za tribune v dvorani Livade.
Svetniki bodo v prvi obravnavi imeli tudi predlog letnega programa športa za leto 2001 Ta je pripravljen na osnovi omenjenega programa do leta 2011 zato predvideva, da bi v naslednjem letu šport dobil skoraj 20 odstotkov več denarja kot letos. Tudi v tem primeru županja predlaga, da program sprejmejo, obseg sredstev pa se določi s sprejetjem občinskega proračuna za leto 2002.
V	"športnem" sklopu bodo svetniki obravnavali tudi predlog pravilnika o merilih in vrednotenju športnih programov v občini Izola.
INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT, 6310 IZOLA , (poleg novega kompleksa DROGE)
tel 05/ 640 42 53
STARO ZA NOVO

POCENITEV OBNAVLJANJA FASAD
Na predlog Alojza Padarja, svetnika SDS, je županja Breda Pčan pripravila predlog odloka o dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Izola. V prvem členu je dodan odstavek, ki govori o tem, da so lastniki objektov s stalnim prebivališčem v starem delu mesta (kulturno in zgodovinsko zaščitenem delu) prvih 30 dni opravičeni plačila komunalne takse za postavitev gradbenega odra Po mnenju svetnika Alojza PAdarja bi na ta način razbremenili investitorje za vsaj del sredstev in dejansko pospešili obnavljanje fasad starega dela mesta. Seveda pa bodo morali za pridobitev brezplačne uporabe javne površine izvajalci morali imeti vsa druga ustrezna dovoljenja (upravna enota, ZVNKD itd.).
V drugem členu tega odloka pa je urejeno področje napisnih tabel za različna podjetja in firme, ki po svoji velikosti presegajo vse razumne mere in dejansko onesnažujejo okolje. Predlog odloka določa, da se za napisno tablo šteje tista, ki ne presega 1 kvadratni meter, vse drugo pa bo taksni predmet za katerega se plača komunalna taksa v celoti.
Oba predloga je pripravil občinski svetnik, formalno jih je umestila občinska strokovna služba in tako smo dobili primer ustvarjalnega in korektnega prispevka občinskih svetnikov k urejanju življenja v občini.
SPREMEMBE PROSTORSKIH DOKUMENTOV
Nikoli ni bilo lahko razumeti gradiv s področja prostorske dokumentacije, sicer bi nekdanji poslanci in sedanji svetniki zavrnili marsikateri dokument, ki se je izvlekel skozi procedure sprejemanja prav zaradi svoje nerazumljivosti oziroma specifičnega izrazoslovja. Nekaj podobnega prinašata tudi dva dokumenta, ki jih bodo v četrtek obravnavali občinski svetniki V prvem primeru gre za program priprave sprememb prostorskih aktov za območje Livade II. Čeprav gre za območje, kije zdaj še posebej na očeh javnosti, tudi zaradi sklepa Ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja Zazidalnega načrta Livade II., je iz gradiva novinarju težko razbrati, za kakšne spremembe sploh gre. Zato si lahko pomagamo z mnenjem zapisanim ob vprašanjih Antona Horvata (Mandrač 11.10.2001) kjer strokovne službe pravijo, daje bilo gradivo poslano na KS Livade, Jagodje-Dobrava in Haliaetum, na vpogled pa je tudi na občini Izola, informacije pa dajejo tudi osebno in po telefonaV zvezi s sklepom Ustavnega sodišča pa je v spremembah predlagana izdelava posebnega lokacijskega načrta za izdelavo cestne povezave med Južno in Prešernovo cesto s krožiščem, kije za urejanje prometa izrednega pomena in zaradi zadržanja izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj bi lahko nastali večji prometni zamaški, zato naj bi izdelali ločen lokacijski načrt.
Podoben dokument se pripravlja tudi za območje obrtno stanovanjske cone v Izoli. Tudi v tem primeru bo predlog priprave sprememb dan v obravnavo članom občinskega sveta in krajevni skupnosti Livade, posebej pa bodo vabljeni zainteresirani lastniki zemljišč, uporabniki in nosilci dejavnosti na tem območju. Glede na številne težave (od sobivanja obrti in stanovalcev do nekaterih formalnih težav lastnikov objektov) je mogoče pričakovati, da bo vsaj obravnava v KS Livade temeljita.
Vprašanja in odgovori p dimnikarski službi
CISTI DIMNIKI IN ČISTI RAČUNI


adBnBHBISBBB

Dimnikarji podjetja E.D.T. servis d.o.o. iz Kopra, ki opravljajo koncesijsko dimnikarsko dejavnost v naši občini (gre za obvezno lokalno javno službo), prav gotovo nimajo lahkega dela. Vsaj kar zadeva dogovarjanje in komuniciranje z občani glede opravljanja in zaračunavanja dimnikarskih storitev in pregledov, saj so razna nesoglasja kar pogosto na dnevnem redu.
Tako je bilo tudi v večstanovanjski hiši na Nazorjevi 13, katere stanovalci so nas seznanili z dopisom, ki so ga naslovili na koncesionarja in v katerem se pritožujejo nad nepravilnostmi, ki so bile po njihovem mnenju narejene ob obisku dimnikarja in sprašujejo za odgovor.
Stanovalci - v njihovem imenuje podpisan g. Aleksander Slekovec, na dopisu pa so podpisi vseh stanovalcev - dimnikarjem očitajo, da so jim zaračunali čiščenje dimnikov, čeprav naj bi opravili le letni strokovni pregled. Po ceniku dimnikarskih storitev, ki velja od 7.3.2000, sta to dve postavki, od katerih ima postavka 'letni strokovni pregled" nižjo ceno od postavke "čiščenje naprav". Zato koncesionarju očitajo, da je za storitev preveč zaračunal skupaj 5.386 tolarjev, oziroma 539 tolarjev na stanovanje Že lani so dimnikarju povedali, da mu v prihodnje ne bo treba čistiti dimnikov, ker se blok ogreva s plinom in elektriko, gorilce pa pregleduje ustrezna organizacija. Poleg tega od štirih dimniških cevi, dveh cevi že dolga leta ne uporabljajo. |31I99 V podjetju E.D.T. servis d.o.o, so nam povedali, da so na Nazorjevo 13 poslali odgovor na pritožbo g.
Slekovca. Pravijo, da je njegova ocena, da	ni potrebno	opravljati
dimnikarskih storitev na t.i. rezervnih	dimnikih, to je na
dimnikih, na katere niso priključene kurilne naprave in na dimnikih na katere so priključene kurilne naprave	na plin,	napačna.
Minimalno število in struktura obveznih	dimnikarskih	storitev
namreč ni odvisna od rednega servisiranja naprav, pridobljenega soglasja za objekt in podobnega, kar navajajo stanovalci. Dimnikarske storitve se namreč izvajajo na osnovi pravnih predpisov in med obvezne storitve za obstoječe naprave sodijo mehansko čiščenje, letni strokovni pregled in merjenje emisij dimnih plinov. Kot nam je povedala predstavnica koncesionarja ga. Stariha, to pomeni, da morajo dimnikarji čistiti tudi dimnike, ki niso v uporabi, saj se v njih lahko nabirajo razne smeti, ptiči, gnezda in podobno.
Po besedah omenjene predstavnice podjetja, nastajajo takšni nesporazumi tudi zato, ker ljudje povečini niso prisotni pri čiščenju dimnikov in ne vidijo, kaj pravzaprav dimnikar dela, čeprav s posebnim dopisom vsakogar obvestijo, kdaj bo dimnikar opravljal čiščenje. Na obvestilu je tudi telefonska številka, kamor lahko pokličejo in se dogovorijo za takšno uro dimnikarjevega obiska, ki stranki ustreza in omogoča, daje pri izvajanju dimnikarskih storitev prisotna.
Takšno sporočilo so poslali tudi stanovalcem Nazorjeve 13, vendar ni bilo z njihove strani nobenih pripomb ne na uro obiska, ne predlogov glede ure obiska, ki bi ustrezala posameznim stanovalcem.
Pripombe stanovalcev so prav tako letele na zaračunavanje stroškov razdelitve računa, ki so lani znašali 119 tolarjev, letos pa 178,50 tolarjev. Koncesionar pravi, da se lastniki lahko izognejo tem stroškom, v kolikor račun plačajo preko upravnika, oziroma jim sporočijo kam naj naslovijo in pošljejo celoten račun. Njihov cilj je namreč le plačana osnovna storitev.
pm,
Sicer pa se cena storitve razdeljevanja računa določa v skladu z dejanskimi stroški oziroma cenovno politiko podjetja. "Prepričani smo, da tudi cena 178,50 tolarjev ne pokriva dejanskih stroškov razdelitve računa.
V bodoče bodo i stroški še naraščali, oziroma jih bo potrebno vključiti v ceno storitev. Kot izvajalec dimnikarskih storitev ne želimo opravljati takih razdelitev računa, ker ni naša osnovna dejavnost in ker ne pokrivajo dejanskih stroškov, za primerjavo naj navedemo strošek opomina za neplačani račun, poslanega s strani določenega podjetja, ki praviloma ni nižji od 500,00 tolarjev na enoto."
Ker nesporazumi med uporabniki in izvajalci dimnikarskih storitev niso redki, kar priznavajo tudi izvajalci sami, in ker gre za očitno precej kompleksne storitve, kjer način obračunavanja ni tako očiten in preprost, kot je to na primer pri zaračunavanju porabljene elektrike, bi bilo verjetno dobrodošlo malce več strposti na obeh straneh. Ampak ker živimo v časih, ko je menda potrošnik kralj, celo ko gre za monopolno dejavnost, kar takšna koncesija nedvomno je, bi se prav gotovo moral pri tem bolj potruditi izvajalec kot uporabniki. (Karmen Bučar)
HHBHH
30. seja OS (nadaljevanje)
PROBLEM PRODAJE RAZREŠILA DRŽAVA
Pred dobrim letom dni se je na občinskem svetu pojavila ponudba izolskega kmeta, da bi odkupil nenaseljeno stavbo ob njegovem kmetijskem zemljišču, vendar občinski svetniki ponudbe niso sprejeli, saj so ugotovili, daje takšnih objektov v občini skoraj 60 in zato je treba to področje ustrezno uzakoniti. Občina Izola je pripravila pravilnik o pogojih in postopku prodaje nenaseljenih samostojnih stanovanjskih objektov, ki so ga občinski svetniki potrdili v prvem branju prejšnji mesec. Toda kasneje so strokovne službe ugotovile, da je bila že junija v Uradnem listu objavljena Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem, ki velja tudi za občine in njihovo premoženje. Tako je izolski akt postal odveč in bodo svetniki odločalo o tem, da ustavijo postopek za njegov sprejem.
KAJ PRAVI UREDBA?
Pravzaprav uredba določa le postopke pri prodaji državnega (smiselno občinskega) premoženja, nič pa ne govori o nekakšni strategiji lastninjenja in prodaje, kar je bilo slišati med izolskimi občinskimi svetniki (npr. kaj če bodo vseh 60 objektov pokupili vikendaši od drugod?).Sicer pa uredba določa, da se državno premoženje proda na podlagi javne ponudbe, javnega zbiranja ponudb in z javno dražbo. Pri oddaji stvarnega premoženja države (občine) v najem, pa mora biti uporabljena metoda javne ponudbe oziroma javne dražbe.
KOLIKO JE MARINE?
Občinski svetniki bodo sprejeli tudi zelo kratek predlog sklepa o določitvi skupne površine kopnega in vodnega prostora na območju marine. Pooblaščenec geodetske stroke je izračunal, da skupna površina kopnega in vodnega prostora znaša 172.505 kvadratnih metrov.
J
Zdarvstveni dom Izola
SELITEV-PRIHODNJI TEDEN GRE ZARES
•	r.i>.
Dilla 'in.
Dobrih 16 mesecev po začetku gradnje, bomo kot kaže 19. novembra Izdani zares lahko začeli uporabljati novi zdravstveni dom. Čim manj, tem bolje, bi rekli previdneži, a vendarle.
Kot nam je povedal direktor ZD Izola dr. |
Marino Ferfolja, bo ta vikend poteklo zaključno generalno čiščenje objekta.
Uporabno dovoljenje je izdano, v ponedeljek bo primopredaja objekta med Stavbenikom, kot izvajalcem in Občino Izola, kot naročnikom, takoj nato pa bodo pričeli s selitvijo. 'Ta čas bodo ambulante normalno delovale in skušali bomo narediti vse, da bodo pacienti to čimmanj čutili. Od 19. novembra dalje pa bodo vse ambulante že pričele z delom v novih prostorih," je pojasnil Ferfolja.
Sicer pa je pohištvo že montirano, v torek, pa naj bi prispela še medicinska oprema. Na vprašanje kaj bo v novem zdravstvenem domu poleg novih prostorov in opreme boljšega za uporabnike je direktor javnega zavoda odgovoril, da lahko ob boljših pogojih za delo uporabniki pričakujejo predvsem obširnejše možnosti za diagnostiko.
Po njegovih besedah je oprema, ki jo bomo imeli zdaj v Izoli, takorekoč
KAJ PA ZASEBNIKI ?
Koncesijske pogodbe o opravljanju zdravstvene dejavnosti, ki jih je občina sklenila z zasebnimi zdravniki predvidevajo, da bodo dejavnost osnovnega zdravstva opravljali v prostorih zdravstvenega doma. Izvedeli smo, da se zdi nekaterim zdravnikom višina najemnine, kot jo je predlagala Občina, previsoka.
Kot nam je povedal predstojnik Urada za družbene dejavnosti Občine Izola Miran Žlogar, se o tem s posameznimi nosilci koncesije še pogovarjajo, vendar je prepričan, da se bo to uredilo. Žlogar pravi, da bodo zdravniki koncesionarji prav gotovo opravljali svojo dejavnost v prostorih zdravstvenega doma, saj jih pri tem obvezuje koncesijska pogodba. Posledica njenega nespoštovanja pa je lahko tudi odvzem koncesije. "Najprej naj se preseli javni zavod, nato pa se bodo tudi zasebniki," je dejal Žlogar.
Kot nam je znano zaenkrat v prostorih, ki so predvideni za tovrstno dejavnost še ne montirajo nobene opreme, razen zobozdravnika - specialista za čeljustno ortopedijo, ki svojo ordinacijo že opremlja. (K.B.)
OLJKARSKI DELOVNI VIKEND
maksimum diagnostike, ki jo lahko ima sodoben zdravstveni dom. Tako bodo na oddelku za medicino delo, prometa in športa lahko opravljali praktično vse preglede, ki sodijo v to dejavnost. Kot konkreten primer tega, kako se z določeno aparaturo lahko povečajo možnosti za izvajanje širšega spektra zdravstvenih storitev za različne vrste uporabnikov lahko omenimo napravo imenovano cikloergorespirometer (v Sloveniji sta menda le dve napravi te vrste), ki omogoča merjenje telesne obremenitve zdravega človeka, bolnika ali pa vrhunskega športnika.
Po besedah dr. Marina Ferfolje nameravajo novo opremo kar najbolje izkoristiti tudi z nudenjem dodatnih, tudi samoplačniških zdravstvenih uslug. Pri tem nameravajo angažirati tudi zdravstvene strokovnjake od drugod, da bodo lahko ponudili kar najširši spekter storitev in da bodo aparature kar najbolje izkoriščene, v dobro pacientov in javnega zavoda. (Karmen Bučar)
Istrski oljkarji bodo ta konec tedna spet delavni, saj se bodo, kot je že v navadi, tudi danes (četrtek, 8. november) na Belvederju zbrali na mednarodnem znanstvenem sestanku, ki ima tokrat naslov SREDOZEMSKO KMETIJSTVO IN OLJKARSTVO.
Na posvetu bodo poslušali predavanja domačih in tujih strokovnjakov o genetskih raziskavah oljke, o homogenosti starejših oljčnih nasadov Istrske belice, o morfoloških značilnostih te avtohtone oljčne vrste pa tudi o zbiranju in označevanju različnih sort oljk v Slovenski Istri. Strokovnjaki iz Italije bodo govorili o najnovejših trendih pri analitskem vrednotenju kakovosti oljčnih olj, sledila pa bodo izrazito strokovna predavanja, ki bodo trajala vse do večera. Naslednjega dne, v petek 9. novembra pa se bo ob 12. uri na Belvedeiju zgodilo tradicionalno OBIRANJE OLJKE ŽUPANOV.
Po končanem obiranju bodo novinarje seznanili z letošnjim pridelkom, zaključki znanstvenega sestanka in s projektom Oleum Nostrum. Ob tej priložnosti bodo predsedniki društev oljkarjev podpisali Pismo o nameri ustanovitve zveze oljkarskih društev.
ZDAJ v Revito
[MlffiS-prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli
____Tomažičeva 10 (Hotel Delfin • vhod s parkirišča)_
VSAK nakup
sodeluje v nagradnem žrebanju:
VIKEND PAKET ZA 2 OSEBI V HOTELU NA BLEDU in druge nagrade
ŽREBANJE 24.NOVEMBRA
V
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
s
BANKO KOPER KUPUJEJO ITALIJANI
Takole je takoimenovani primorski trojček, Luka Koper d.d., Istrabenz d.d. in Intereuropa d.d. javno objavil prodajo svojih deležev v Banki Koper. S podpisom pogodbe so se tri družbe zavezale,da bodo eni najmočnejših italijanskih bančnih skupin SANPAOLO IMI iz Torina od svojega 82,25 skupnega lastniškega deleža prodali 52 odstotni lastniški delež po ceni 101.971,72 tolarja za delnico, za kar bodo iztržili okrog 28 milijard tolarjev.
Luka Koper bo 15-odstotni delež lastništva banke prodala že letos, preostanek do 52 % pa bosta Istrabenz in Intereuropa prodala v postopku javne ponudbe za odkup, ki jo mora kupec razpisati v tridesetih dneh od podpisa pogodbe in bo odprta 60 dni. Soglasje k prodaji mora dati še Banka Slovenije, vendar so tako prodajalci kot kupci prepričani, da gre le za formalnost.
Je pa prodaja prav gotovo pripomogla k temu, da seje v javnosti razvnelo vprašanje prodaje slovenskih bank tujim investitorjem. Hkrati namreč poteka prodaja dveh največjih slovenskih bank, prav v teh dneh pa seje v javnosti pojavila tud vest, da se za nakup 34 % deleža NLB ne zanima nobena iz prve lige svetovnih bančnih inštitucij. Oglasili so se tudi ugledni ekonomisti, ki opozarjajo, da bo po končani privatizaciji dveh slovenskih bank vsaj 50 odstotkov, če ne celo 70 in več odstotkov slovenskega bančnega sektorja v lasti tujcev, medtem ko po podatkih OECD, obvladujejo tuji lastniki v državah EU le po nekaj odstotni tržni delež ( v Italiji 4,8 %, v Avstriji 9,9 % itd.).
Ob prodaji Banke Koper Italijanom se je z oglasil tudi Marjan Starc, nekdanji direktor izolske Mehanotehnike, oziroma Mehana, ki prodaji močno nasprotuje in poziva k zaščiti narodnega interesa.
Nova knjiga Marjana Miklošiča
OD PARTIJE DO ZDRAVE PREHRANE
Te dni je v samozaložbi izšla nova knjiga izolskega avtorja, Marjana Miklošiča, ki se je v zadnjem desetletju povsem posvetil raziskovanju prehrambenih navad in zdravi hrani nasploh. Njegova nova knjiga nosi naslov Z začimbami do zdrave prehrane, v njej pa je zbral opise posameznih začimb z njihovimi zdravilnimi lastnostmi pa tudi postopke gnojitve, hrambe, priprave začimbnic in postopke začinjanja. V 70 strani obsegajoči knjižici, ki jo avtor v glavnem prodaja po povzetju je še veliko praktičnih nasvetov v zvezi z začimbami, popestrile pa so jo zabavne ilustracije našega karikaturista Marjana Motoha.
Ker gre za človeka, ki ima kaj povedati in je aktiven na področju, ki zanima marsikoga med nami smo ga povabili na krajši pogovor.
-	Dolga leta ste delali v politiki in na področju izobraževanja, po upokojitvi pa ste se povsem obrnili k naravi. Kaj vas je vzpodbudilo k temu?
-	Večje bilo razlogov. Nekaj let sem se boril proti težki varianti migrene. Ko sem delal na usposobljanju članstva ZKS( Medobčinsko študijsko središče za Obalo in Kras) sem imel manj zdravstvaenih težav, pp razpadu družbeno-političnih organizacij, pa sem se ukvarjal z izobraževanjem kot podjetnik. Ko sem dosegel delovna dobo za predčasno upokojitev, se je bilo se je bilo treba odločiti o smeri nadaljnega življenja in aktivnosti. Odločil sem se za delo v naravi, na zemlji, med sadjem in zelenjavo , kot eno izmed "zdravil" proti migreni. Z uspehom sem bil kar zadovoljen.
-	Če se ne motim ste začeli s sušenjem sadja. Takrat ste celo sami izdelali nekakšen načrt za električni sušilec sadja. Zdaj jih je že veliko te vrste, ali so podobni vašemu?
-	Ker na parceli v zakupu( Zemljiška skupnost Slov.) ne razpolagam z električnim tokom, sem se odločil uporabiti sončno toploto. Nekaj takšnih sušilnic sem izdelal po naročilu. Ta sušilnica sicer ne more konkurirati električnim, kot je sedaj ena najbolj učinkovitih sušilnic Frutilen, ki jo izdeluje Lerra iz Prebolda, toda sušim svoje pridelke brez stroškov. Ne izdelujem več sušilnic omenjenega tipa, temveč razvijam sušilnico na sončno toploto, v kombinaciji s pečjo na drva - za razmere, ki so podobne mojim.. Opisal jo bom v tretji knjižici, ki bo izšla v kompletni samozaložbi koncem novembra.
-	Knjiga o začimbah je že vaša druga knjiga (po mojih informacijah) o hrani in prehrani. Ali tudi pri nas obstaja dovolj veliko tržišče za te vrste literaturo?
-.Prva knjiga pretežno opisuje sušenje kot najstarejši, najbolj naraven in najcenejši postopek priprave sadja, zelenjave, zelišč...za kasneje( morda bi lahko temu rekli tudi konzerviranje). Druga pa je usmerjena predvsem v začimbe, s posebnim opozorilom na njihovo zdravstveno vrednost. Posebnost knjižice je v tem, da eno poglavje namenjam bralcem (APEL), naj neodložljivo pogledajo, kakšne so njihove življenjske in prehrambene navade in naj jih čimprej izboljšajo. Minister za Zdravje, dr. Dušan Keber, je na novinarski konferenci ( 17.10. v LjubljanOdejal: " NAD MARSIKOM DOBESEDNO VISI SRČNA ALI MOŽGANSKA KAP !!!" Dejavniki tveganja so v veliki meri posledica nezdravega življenja in nezdrave prehrane.
-	Ali je vašo novo knjigo mogoče predstaviti v par stavkih?
-	V uvodu pojasnjujem, zakaj sem začel gojiti začimbnice in pisati o njih. Osemnajst začimbnic je opisanih v najbolj značilnih funkcijah: zdravstvena, oporabnost v kuhinji, kako jo pridelamo, kako jih pripravimo za kasneje( npr. preko zime). Za vsako začimbnico je naveden recept jedi, v kateri je ta začimbnica prevladujoča. V knjižici je tudi kratka predstavitev Droginega prograna začimb.
-	Ali res razmišljate o posebnem časopisu za pristaše zdrave prehrane in zdravega življenja nasploh
-	Razmišljam o " lokalnemu" časopisu, ki bi predvsem predstavljal konkretno delo in rezultate ljudi, ki se ukvarjajo z ljubiteljskim delom na vrtu.
-	Naj se vrnem k začetku tega pogovora. Ko ste z razpadom družbeno političnih organizacij ostali brez dela v študijskem središču takratne ZKS se je na vas videlo, da vas je to prizadelo. Zdaj ste videti zdrav in zadovoljen. Je k temu pomagal zdrav način prehranjevanja ali še kaj drugega?
-	Na to vprašanje ni tako preprosto odgovoriti. Zagotovo pa sem bolj zadovoljen s tem delom in zdravjem, kot z delom in zdravjem v preteklosti. Resje, da ima bolj premišljena prehrana pozitiven učinek na zdravje, toda neprecenljiva je vrednost fizičnega dela na zemlji, ko jo zalivaš - gnojiš s svojim znojem, pa tudi svoje uspehe ali neuspehe vidiš dokaj natančno.
-	Pred leti ste se zelo zavzemali za ureditev kegljišča v Kraški ulici. Zdaj je tam še vedno bazen za žabe, vi pa ste verjetno obupali?
-	Odkar sem imel operacijo miniskusa, se h aktivnemu kegljanju nisem vrnil več, predvsem zaradi tega, ker koleno ni sposobno naporov kegljanja. Sodeloval sem kot funkcionar. Nisem iz obupa prenehal z delom med kegljavci, temveč sem se odločil, da se posvetim temu sednjemu delu in pisanju o svojem delu. Na dveh konjih, pravijo, se težko jezdi.
Z začimbami
V zvezi s knjižico, ki je izšla te dni pa je avtor še dodal, da prejme vsak 10 kupec njegove nove knjige tudi nagrado (izdelki: vitamini, minerali, vlaknine, začimbe, čaji...), po znižanih cenah pa so naprodaj še druge njegove knjige: Sušenje sadja in zelenjave (1.880 Sit), Z začimbami do zdrave prehrane (1.880 Sit), Večnamenska sušilnica sadja, zelenjave, začimb (1.680 Sit -izide novembra)
do zdrave prehrane
MANZIOLI BO SPET GRADBIŠČE
Manziolijev trg res nima sreče. Po desetih letih različnih gradenj (Manziolijeva palača, cerkev Marie Alietske), po prekopavanju in pretlakovanju je komaj zaživel v funkciji mestnega trga, že se mu spet obeta gradbena obleka. Izvajalci del pri obnovi hiše v bližnji Smrekarjevi ulici so namreč dobili dovoljenje za skladiščenje gradbenega materiala in za postavitev 5 metrskega dvigala na Manziolijevem trgu. Ker naj bi dela trajala do marca meseca bo seveda odpadlo decembrsko dogajanje na trgu, silvestrovanje na prostem in Izolani se bodo spet odvadili srečanj na tem najlepšem kotičku starega mesta.
Društvo upokojencev Izola vabni na
MARTINOVANJE 2001
v petek, 0.11.2001 v Hotelu Delfin
Ker je število mest omejeno vabimo člane društva da si mizo in večerjo čimprej rezervirajo v prostorih društva na
Plenčičevi 3.
Potapljači obiskali grob izolskega Titanica	v v
OSTANKE REXA JE TREBA ZAŠČITITI
Potapljači so si ogledali dele ladje, ki jih po razrezanju niso odpeljali v jeseniško železarno. Čeprav gre za material, ki ima zgolj zgodovinsko vrednost, bi morali to območje vsaj delno zaščititi._
V nedeljo 28 oktobra so se v Izoli zbrali potapljači iz Ljubljane, z željo, da raziščejo področje na katerem se je potopil Rex. Za ta organiziran potop na Rex-u so pripravili vso potrebno opremo in se oborožili s podvodnimi kamerami, reflektorji, fotoaparati in še čem.
Da bo potop potekal tekoče, strokovno, predvsem pa varno, so se v galeriji REX, seznanili s to misterjozno ladjo. Spoznali so njeno velikost, dimenzije, lokacijo, globino morja, skratka vse, kar je potrebno za dober potop. Uganka, kaj je še ostalo od te 268 m dolge ladje in kaj lahko vidijo, ko bodo pod vodo, je bila še kako prisotna, vedeli pa so tudi, da bo vse odvisno od vidljivosti pod vodo. Večina potapljačev seje udeležila tudio skupnega potopa, ki je bil na otoku Susku oktobra letos in na povratku iz Suska so se na "Princu" seznanili s pogoji potopa in si ogledali projekcijo fotografij velikanke. Po daljšem potopu so vsi tarnali nad slabo vidljivostjo, obenem pa so povedali, da je tam spodaj še mnogo razmetanega železja, predvsem veliki kosi pločevine.
Skupno mnenje je bilo, da je treba to področje še podrobneje raziskati, ga označiti ter zaščititi tako zakonsko, kot praktično. Seveda bi bilo potrebno Rexa ponuditi tudi v turistične namene, ne samo na kopnem, ampak tudi pod vodo. Za potapljače bi to to lahko bil zanimiv iziv.
KAJ SO ZAPISALI POTAPLJAČI?
"Nekoč mi je oče pripovedoval o ogromni ladji, ki je leta in leta ležala na boku med Koprom in Izolo. O Rexu. In ta skrivnost me je vedno dražila. Da bi izvedela njegovo zgodbo in bi sodelovala v prvem pravem raziskovanju ostankov in prispevala po svojih močeh v razkrivanju skrivnosti. In predvsem to, da bi s to svojo željo vzpodbudila zanimanje javnosti za to ■ skrivnostno ladjo," nam je zaupala Tončka Praprotnik iz Ljubljane, ki je članica potapljaškega društva Krota Sub, ki so ga ustanovili leta 1994.
O skrivnostih Rexa nas je v svoji galeriji najprej poučil Marjan Kralj in povedal, da je ostanke Rexa iskalo že več potapljačev, vendar večina na napačnem kraju, preblizu obale. "Državno sodišče na Reki, je leta 1946 odločilo, da postane ladja vojni plen ". Italija si je močno želela dobiti ladjo nazaj in takrat so bili pripravljeni zamenjati potopljenega Rexa, za luksuzno potniško ladjo Saturnio, Neptumjo ali Vulkanio. Vendar se je tedanja, Jugoslovanska oblast odločila, da bolj potrebuje jeklo in so začeli s pripravami na razrez in odvoz železja v železarno Jesenice. V petdesetih letih so z Rexa dobili več kot 11.000 ton jekla pa še motorje in opreme, pomožne motorje, agregate, stroje, uporabne dele z ladje in še in še."
Razrez ladje seje začel okoli leta 1953. Najprej so potapljači Brodospasa na njem izučili svoje in domače potapljače podvodnih veščin in del pod vodo. Razrezane dele ladje so dvigali z ogromnim plavajočim dvigalom "Veli Jože", nato pa so velike kose ladje vozili z maonami ( ladje brez motoija) v Pulo in Reko, od tam naprej pa z vlakom na Jesenice. To je trajalo vse do leta 1960. Rex je zahteval tudi dve življenji. Tako je zaradi globinske bolezni umrl poklicni potapljač g. Jagodnik iz Izole in nek mlad fant (imena se ne ve), ki sije pri delih poškodoval glavo.
Na izolskem pomolu je našo ekipo s čolnom že čakal Mitja Petrič iz Izole. "Po pričevanju starejših ljudi in potapljačev, ki so delali na Rexu je pod vodo ostal še precejšnji del leve ladijske opiate, ki je sedaj potopljena pod muljem. Po pripovedovanju nekaterih poznavalcev, pa naj bi bil pod njo potopljen še en ladijski vijak," je razlagal Marjan, medtem ko so udeleženci napeto gledali v sonar, ki je odčrtaval dno. "Tukaj je," je dejal Mitja, ko je Marjan dajal potapljačem še zadnja navodila: "Pa kakšna vrata mi prinesite," seje pošalil. Počasi smo se potopili in na globini 15 metrov. Najprej smo zagledali ogromno kovinskih delov, ki jim moraš zaradi slabe vidljivosti slediti meter za metrom,
celotnega pogleda pa žal ni bilo mogoče dobiti. Množica delov je dajala le nejasen obris ogromne barke, katere del se še vedno skriva pod morsko gladino.
Povsem na drugem koncu, skoraj 100 metrov od sidra je Tončka odkrila velike zračne turbine. Na drugi strani so bile stopnice, spet drugje samo kupi železja, luknja v ruševinah je bila vhod v notranjost.
Marjan je zbiral podatke potapljačev in si jih skrbno zapisoval, Lojze Zadnikar pa je ugotavljal: "Za temeljit pregled bi bilo potrebno podrobno raziskati celotno območje in kartirati vse ostanke, nato pa od dela do dela ladje speljati nekakšno podvodno transferzalo. Zaradi kalnosti vode in velikega obsega ostankov, bi bilo za vodilo potapljačem potrebno uporabiti jekleno žico, saj ni mogoče raziskovat na klasični potapljaški ogled. Celotno območje je nujno zaščititi kot spomenik," je bilo slišati med udeleženci potopa.
(zapisal Tomaž Bukovec)
Center za kulturo, šport in prireditve Izola organizira
21. Martinov tek - Korte 20Ò1 v nedeljo, 11. novembra 2001.
Start: ob 11.30 uri pred kulturnim domom v Kortah Proga, poteka po cesti od Kort do Šareda in nazaj (8000m)
Prijave: na dan starta od 9.30 ure do starta.
Prijavnina:! .400 SIT po udeležencu, upokojenci nad 60 let in upokojenke nad 55 let ter študentje - 900 SIT, Iva družinska člana -2.400 SIT, trije in več družinskih članov - 2.800 SIT. Priznanja: prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje, prvi trije v moški in ženski absolutni konkurenci pa pokale. Vsi udeleženci prejmejo spominsko majico in enolončnico.
Podelitev bo na Medljanu ob 14.00 uri. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Zaradi športnorekreativne prireditve 2l.vMartinov tek bo v nedeljo, 11.11 popolna zapora ceste Korte - Šared od 11.-12.30. ure Odločba Občine Izola 344-01 -75/2001, z dne 11. 10. 2001. Prosimo za razumevanje!
ZBIRAMO NEVARNE ODPADKE
V	izolski občini bo ta konec tedna prvič potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Občane bo na odvzemnih mestih pričakalo posebno vozilo za zbiranje nevarnih odpadkov, h katerim sodijo poleg kemikalij med drugim tudi kozmetika, zdravila in barve. Vse informacije o odvzemu so gospodinjstva prejela na informativnem letaku, za vprašanja pa so odprli telefonsko številko.
V	gospodinjstvih nastajajo številni nevarni odpadki, kot so stara zdravila in kozmetika, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, laki in spreji, odlaganje med ostale odpadke ali v naravo pa povzroča veliko škodo. V Komunali Izola so se odločili, da bodo poleg stalnih zbirnih mest za nekatere nevarne odpadke, kot so baterije in akumulatorji, izvedli tudi akcijo zbiranja ostalih nevarnih odpadkov. Potekala bo dva dni na skupaj sedmih (7) odvzemnih točkah, kjer bo občane pričakalo posebno ekološko testirano vozilo za shranjevanje tovrstnih odpadkov.
V	petek, 9. novembra, bodo nevarne odpadke najprej začeli zbirati v zaselkih na podeželju. Posebno vozilo bo od 12.00 do 14.00 ure na Šaredu, od 14.00 doló.OO ure na Maliji in od 16.00 do 18.00 ure pri zadružnem domu v Kortah.
V	soboto, 10. novembra, bodo nevarne odpadke oddali prebivalci mesta. Med 8.00 in 10.00 uro jih bo odvzemno vozilo čakalo na Velikem trgu, od 10.00 do 12.00 ure pa na Veluščkovi in Partizanski ulici. V Ulici Proletarskih brigad v Jagodju bo med 12.00 in 14.00 uro, od 14.00 do 16.00 ure pa v Ulici oktobrske revolucije.
Gino Gergeta, vodja komunalne deponije in akcije zbiranja nevarnih odpadkov: "Da bi olajšali oddajanje odpadkov, bo posebno vozilo "potovalo" po občini. Nevarne odpadke bomo kasneje predali pooblaščenemu podjetju, ki bo poskrbelo za njihovo ustrezno uničenje. Občanom, s katerimi v podobnih akcijah res uspešno sodelujemo, se v naprej zahvaljujemo za sodelovanje. Vsi pa nas lahko pokličejo na telefonsko številko 6400 180, kjer jim bomo svetovali in odgovorili na vprašanja o odlaganju nevarnih odpadkov."
V	Izoli bodo ob nevarnih ta konec tedna v okviru rednega zbiranja oddajali tudi kosovne odpadke. V oktobru so občani s kosovnimi odpadki napolnili letos rekordnih 85 zabojnikov, ta konec tedna pa bodo zabojniki nameščeni v Jagodju in Livadah. (J.P. Komunala Izola)
NOGOMET
ŠTIRI TOČKE V DVEH
MNK IzouTadrIA Miren 2:011:01	ADI	blrf\
Strelca za Izolo: Starcevič (36), Gerič	™
(76)
MN K IZola: Boškovič, Cavar, Gavnč,
Božič, Markežič, Maletič, Božuič,
Starčevič (Čerič), Radovac, Apolonio (Puzič), Mrak (Hasič)
Izolani so odigrali tako kot na začetku prvenstva. S hitro in kombinatorno igro so goste povsem nadigrali in tudi zadetka sta plod lepih, kolektivnih akcij.
Izolani zdaj vodijo že za 5 točk, v naslednjem krogu pa bodo gostovali pri dekanskem Jadranu.
Šampionka Bilie : Avtoplus Korte 2:2 (0:1)
Strelca za Korte: Jureš (19), Sredinšek
(91)
Avtoplus Korte: Sirotič, Zaič, Peršič (Sorgo), Bogdanovič, JAnkovič,
Furlanič, Baruca (Softič),Čendak,
Jureš, Gregorič, Sredinšek Kortežani so imeli tokrat kar precej sreče. NAjprej so ob popolni premoči domačih dosegli zadetek neposredno iz kota, potem pa so izenačili tik pred sodnikovim zadnjim žvižgom.
Domači so zadeli še dve vratnici in _
sploh bili boljše moštvo. Toda takšen je nogomet in zato je lep.
Na lestvici imajo Kortežani enako število točk kot drugouvrščeni Komen s katerim se bodo v nedeljo pomerili na Maliji.
POKALNE TEKME - POLFINALE MNZ KOPER Jadran Šepič:MNK Izola 0:1
V tekmi za uvrstitev med 32 najboljših ekip v pokalnem tekmovanju so Izolani nesrečno izgubili pri drugoligašu iz Kozine
Ekipi Avtoplus Korte in Taborja sta se dogovorili, da bosta zaradi odsotnosti igralcev tekmo odigrali po končanem prvenstvu, 24. novembra.
KEGUANJE -1. A ženska liga lzola:Gorica 2:6 ( 2355:2426)
Izolanke so imele priložnost za zmago a je niso izkoristile, saj igrajo precej slabše kot lani. Proti Gorici bi namreč morale zanesljivo zmagati a so podrle okrog 100 kegljev manj kot je bilo to običajno.
ROKOMET-1. DRL-ženske KRIM :I20LA 45:23 (24:12)
Glede na to, da so Izolanke proti Krimu igrale brez poškodovanih Čvorakove in Adamičeve je rezultat še kar dober, saj so dosegle še največ zadetkov proti evropskim prvakinjam.
VČERAJ
II0LA Bori:ZALEC 24:19 (11:10)
Čeprav brez Adamičeve, ki ima še vedno mavec na nogi so Izolanke zanesljivo zmagale v tekmi pred daljšo pavzo v prvenstvu. Ključ do uspeha so bile odlične obrambe Škopelje in učinkoviti protinapadi. Izolanke so tako uvrščene okrog 6-tega mesta na prvenstveni lestvici.
ODBOJKA-2. DOL-moški IZ0LA:SIP Šempeter 0:3 (-22, -20, -20)
3. DOL-ženske
Interval A lzola:HIT Nova Gorica II. 3:0 (9,17,14)
ROKOMET - 1 .DRL - moški Izola - Velika Nedelja 27:31 (10:15) Izola: Vončina, Božič 6, Grujičič, Cetin 5, Sovdat, Muha 1, Vukovič 7, Zeger 5 (3), Ropotar 3, Hodžič, Čebular, Cah, Slama, Gregorič.
Sedemmetrovke: Izola 3 (3), Velika Nedelja 7 (7).
zključitve: Izola 4, Velika Nedelja 10 dnut.
vdeči karton: Sovdat (58.). _
_zolani so tudi v tekmi z VcliKO NedCljO prepustili točke gostom. Pa čeprav je bila vsaj točka že zelo zelo blizu. Po izenačenih uvodnih minutah so gostje od 10 do 15 minute povedli s 5 zadetki prednosti (6:11) in prisilih jJomačega trenerja FrCdijd R3d0jh0WiČ3 k prvi minuti odmora. Kot se je izkazalo kasneje je bila to tudi odločilna prednost, ki je odločila zmagovalca. Predvsem CvetKO je bil v teh uvodnih minutah nezaustavljiv za domačo obrambo 5-1. Njegovi streli s polrazdalje so redno končali za hrbtom Bl3Ž3 Vončine. Po minuti odmora so domači zaigrali nekoliko bolje in izid znižali (8:11 v 24'). V končnici pa ponovno popustili in v zadnjih minutah polčasa dovolili gostom da ponovno pobegnejo. Drugi polčas so domači nadaljevali z igro v valovih. Najprej so ponovno znižali na vsega 2 zadetka prednosti v 38' (16:18), takoj zatem pa popustili in dovolili BeZjdKll, ki se je razigral predvsem v drugem delu, da ponovno vzpostavi pet razlike (16:21 v 40'). V zadnjih_ 10 minutah se je razigral VukOVIČ in z njegovimi ■projektili z razdalje in protmapadi Božiča po odličnih obrambah BI3Ž3 Vončine so Izolani prišli do zaostanka 1 zadetka v 56' (27:28). Napad za izenačenje so Izolani zapravili in v protinapadu grobo zaustavili Cvetka. 7-metrovko je BezjSk zanesljivo realiziral in povedel svoje v vodstvo z dvemi zadetki. Še en zapravljen napad Izolanov pa kaznoval s hitrim protinapadom in zapečatil usodo domačih. S svojimi 15 zadetki, od tega jih je 12 dosegel v drugem polčasu je bil zagotovo nerešljiva uganka za domače, tako kot Cvetko v prvem delu, skupaj pa sta dosegla kar 23 zadetkov. V tej tekmi so Izolani pokazali da lahko igrajo v prvi ligi in da razlika le ni tako velika, pa čeprav so še vedno brez prvih dveh krožnih napadalcev in glavnih obrambnih igralcev
(Boštians Muhe in Bubniča), poleg tega pa
nekateri igralci niso v najboljši formi. Manjka jim predvsem kontinuitete in izkušenosti. Nasprotniki jim v prvi ligi ne dovoljujejo niti minute predaha in vsako najmanjšo napako izkušeni igralci takoj kaznujejo.
Fredi BadOjkOViČ:"Mislim, da smo igrali dobro, saj smo imeli priložnost pet minut pred koncem, da izenačimo, vendar smo jo zapravili. Prdvsem nam manjka kontinuitete na treningih in potem tudi na tekmah. Gremo naprej, na treningih moramo popravljati napake in nabirati izkušnje."
/
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt

Tudi peta prvenstvena stopnica je bila za Izolane previsoka. Poraz proti Veliki nedelji je vzel še tiste malo upanja in streznil tudi optimiste, obstanek v ligi je tako potisnil v skoraj nedosegljive višine. Izolani vse prelahko prejemajo gole (poškodbe glavnih
obrambnih igralcev), vendar pa tokrat tudi stroka ni imela srečne roke ob taktiki igre. Ekipa je na momente prikazala prvoligaški rokomet in le "norim" petim minutam se lahko zahvalijo, da ni vsaj točka na zalogi. Komentarji po tekmi so bili vroči, tehtanje in analiziranje vsega. Vtis, da nekaterim manjka moči in tudi volje, kako bi izgledal rezultat ob drugačni taktiki in o smislu igranja v la ligi. Ob vsem razglabljanju dobim občutek, da postajam/o preveč zahteven/i ali pa stvari ne razumem/o. Odgovor bo verjetno nekje vmes, zavedati pa se le moramo, da se klub še vedno bori tudi z "osnovnimi" problemi preživetja. Izolska dekleta so včeraj s tekmo proti Žalcu končale jesenski del prvenstva. Tudi pri njih je opazen 'točkovni primankljaj. Sobotni poraz proti prvakinjam ni bil hud, od vseh ekip so
Krimu nasule največ golov. Žal je njihovo valovanje v igri odneslo kar nekaj točk in pogled na prvenstveno tablico ni po okusu in tudi "vrednosti" ekipe. Sicer pa se večina stvari (velja za oboje) dogaja na treningih tako, da morajo oboji stvari vzeti bolj resno. Ob vsem modrovanju in komentarjih (tudi mojih) pa samo vprašanje: kdo in kdaj je šel na tekmo se zabavati in ob tem skušal pozabiti na vsakodnevne probleme?
Gostišče Jasna
Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354
http//izola.gvcri.net
Avtomobilizem
NEMARNIK NAVDUŠIL VODSTVO MLADE DENEHONOVE EKIPE
Tom Nemarnik, 24 letni Izolan, ki ima za seboj že bogato športno kariero in je pobral državne naslove v kartingu, gorsko hitrostnih avtomobilskih dirkah ter letos za las zgrešil naslov srednjeevropskega prvaka formule 3 je zelo uspešno opravil testiranja v mladi ekipi Durango Benenon, kjer bo najverjetneje tudi dobil sedež v njihovem dirkalniku formule 3000.
Centralno evropsko prvenstvo formule 3 je bilo v znamenju učenja vseh članov ekipe, ki so se srečali prvič s takim avtomobilom in zahtevnimi nastavitvami. Kljub vsemu je Tom že v lanski sezoni prišel na najvišjo stopničko. Končno šesto mesto je bilo za uvodno sezono vrhunski rezultat.
V sezoni 2001 ni bilo več prostora za napake. Tom je že v uvodu sezone nakazal, da cilja na končno prvo mesto. Zmagal je na petih od 14 dirkah in prvenstvo zgrešil zadnjo dirko, ko je njegov nekoliko slabši avtomobil pokazal vse omejitve. Kljub temu, daje kasnejši zmagovalec zmagal le 3 krat, je zaradi nesmiselnega točkovanja slavil v prvenstvu. Za 3 Zmage jB Č6h KOStfilBCky
dobil 60 točk, Nemarnik pa za 5 zmag 50 točk.
Ob koncu sezone je bil Tom Nemarnik povabljen na testiranja formule 3000 V portugalski Estoni Z najhitrejšim časom med novinci je presenetil vse prisotne in navdušil šefa moštva Durango Benetton iunior Team, Ivona Pintona Italijan
se nadeja sodelovanja s Slovencem v naslednji sezoni, kjer je sedež zanja že pripravljen.
Tom Nemarnik, bi tako postal prvi Slovenec, ki se mu je uspelo prebiti do tako odmevnega tekmovanja, v kalilnico kasnejših prvakov fonnule 1.
Toda to bo možno le ob najširši podpori slovenskega gospodarstva. Zavedati se je treba pomembnosti takega projekta za celotno državo. Slovenskim podjetjem in državi se ponuja enkratna priložnost za promocijo v svetu najbolj
spremljanega moto športa. Dirke Formule 3000 so namreč na sporedu neposredno PO
kvalifikacijskem treningu Formule 1 na istih
dirkališčih, z neposrednim prenosom na Eurosportu. Zanimivost prvenstva povečuje dejstvo, da so avtomobili med seboj načeloma enaki (enak avto in enak motor) in da je veliko odvisno od voznika samega.
Ekipa Durango Benetton Junior Team je Nemamiku pripravila program po katerem pridno trenira in se vneto pripravlja na prihajajočo sezono. Jasno pa je, da je njegova tekmovalna usoda zdaj predvsem v rokah pokroviteljev in tudi slovenske države.
JEETKUNEDO
Vabljeni vsi (z znanjem ali brez) k spoznavanju najučinkovitejših tehnik napredne samoobrambe - osebni stil znamenitega Bruce-a Lee-ja.
Začetni tečaji se bodo odvijati v ponedeljkih in sredah ob 16.00 v telovadnici stare italijanske Osnovne šole, Gregorčičeva 21, Izola Izven rednega urnika pa še dodatni zasebni tečaji za posameznike.
2 tedna brezplačno!
Inf o: 031/260-288	_
Vse štirideset petdeset in več letne gospe in gospodične, ki veste kako pomembno ie razgibavanje še posebno v priletni družbil ste vabliene na razgibalno telovadbo ob glasbi v malo telovadnico na osnovni šoli Volke Smuč- vhod za šolsko ambulanto.
Telovadimo vsak torek od 20. do 21. ure. vesele bomo, če se nam boste pridružili tudi vi!
S seboj prinesite brisačo in telovadne copate, predvsem pa dobro voljo. Informacije na 041- 884-573

je tednik kolonov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 kola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
e-mail: MANDRAC® S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
NAMIZNI TENIS-1. SNU-članice
Članice so doma v soboto proti ekipi Rakeka pričele zelo slabo, saj so gostje vodile že s 5:2. Vse je kazalo na še en visok poraz v domači dvorani, toda presenetila je RahOtinOVij, kije s 3:1 premagala Belorusinjo Tanjo Moskajenka. Sledila je tesna zmaga Ludvikove nad Strochsach s 3:2 in gladka zmaga laUŠevaC Erike s 3:0 nad Kovšco. O samem dvoboju velja povedati, da so ga Izolanke odigrale rezultatsko pod pričakovanji, vendar z veliko želje in borbenosti, katera se jim je obrestovala, da so osvojile dragoceno že izgubljeno točko.
v nedeljo je potekal 1. odprti turnir RS za članice do 21 let v Ljubljani
Ludvikova seje kot prva nosilka turnirja uvrstila do polfinala, kjer ji je pot v finale preprečila kasnejša zmagovalka Tomazinijeva iz Semedele, z rezultatom 4:1. Lep rezultat sta z uvrstitvijo na glavni turnir dosegli Petra KukOVCC in Marika JaUŠevaC, ki sta se uvrstili med 16 najboljših.
v nedeljo, 28., so mladinke Arrigonija na kvalifikacijskem ekipnem turnirju v Kranju osvojile 2. mesto. S tem rezultatom so se uvrstile v ekipni finale med najboljših 8 ekip v državi. Rezultati posameznih dvobojev: Arrigoni : Vesna Zalog -4:2/ Arrigoni : Petovia Ptuj - 4:1 / Arrigoni : Maribor - 4:0 / Arrigoni : Ilirija Ljubljana - 4:0 / Arrigoni : Edigs Mengeš - 2:4
ENA ZLATA DVE SREBRNI
Pretekli vikend je potekal v Amsterdamu največji judo turnir za osebe s posebnimi potrebami v Evropi. Sodelovalo je okoli 450 tekmovalcev IZ Nizozemske, Belgije, Nemčije, Francije, Walesa, Irske, Anglije, Švedske, Japonske in Slovenije. Slovenske barve so branili Dimitrij Trobec, Korošec Dejan (zaposlena v izolski enoti koprskega varstveno delovnega centra) ter David Kosovel, Sicer Člani Judo kluba Koper. Na obali se omenjena populacija že osmo sezono ukvarja z judom in sicer v dveh klubih, v Portorožu ter Kopru, turnir v Amsterdamu pa je bil prvi turnir, ki so se ga udeležili.
Zlato odličje je dosegel Dimitrij Trobec, kije prepričljivo osvojil prvo mesto, nekaj
I težav mu je povzročal le belgijski »J predstavnik v prvem krogu. Srebrni odličji n sta si priborila Dejan Korošec in David KOSOVeL Vsekakor so omenjeni rezultati lepa nagrada tekmovalcem in njihovim ’ trenerjem za njihov dosedanji trud, hkrati pa v vzpodbuda za nadaljne delo.
Nastop so omogočili: Art Foto, Komunala, Aluterm, Sklad Silva, Sožitje, Casino Portorož ter ' Capris d o.o.


Športna šola MAESTRAL T organizira:	—-v-.
Športna delavnica za predšolske otroke (3-5 let)
-	sreda od 18-19 ure v telovadnici vrtca Livade
Športna delavnica za dečke in deklice (6-9 let)#j -torek in petek od 16.30-17.30 v športni dvorani Livade
Gimnastika za deklice (7-11 let)
-	ponedeljek in četrtek od 15.30-16-30 v športni dvorani Livade
Info: Tone Barič 041/644-f817
Smučanje med zimskimi počitnicami na Pohurju
(osnovnošolci, srednješolci, odrasli)
\ s
!
SLOVENIJA : ROMUNIJA NA MANZIOUJU
Celjski kinematografi so v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve občine Izola poskrbeli tudi za ljubitelje nogometa. V teh dneh naj bi namreč v Izolo dobili enega od video projektorjev, ki bo sicer služil v kinodvorani, predstavil pa se bo na Manziolijevem trgu, kjer bo (morda) že v soboto na ogled prenos tekme S!ovenija:Romunija, v sredo (zagotovo) pa prenos povratne tekme iz Bukarešte.
RIBARI PA GREJO TJA
V Bukarešti se bosta v sredo, 14. 11. 2001 pomerili reprezentanci Komunije in Slovenije na zadnji kvalifikacijski tekmi za nastop na SP 2002 (Japonska, Koreja). Zaradi izjemnega dogodka smo se odločili za organizirani ogled tekme z avtobusom. Odhod avtobusa (40 sedežev) je v torek, 13.11.2001 ob 14.00 uri pred Lipo v Izoli, za udeležence iz drugih krajev po dogovoru. Povratek je predviden v četrtek, 15. 11. ob 20.00 uri. Cena prevoza in vstopnice je 25.000 SIT na osebo, q možno je plačilo na dva obroka s čeki. . Pohitite, mesta so omejena!	« D I Rf\R I ^
Informacije:	v klubskih prostorih na q vVvup'4»* O
Gregorčičevi 21 vsak dan od 20-22. ure ali na 1	S
tel. 041/503-992 (Mitja), 041/714-509 (Romi),	.V
041/248-960 (Marko).	^OS\\SP
INDIJSKA KLASIKA V BESENCHIJU
V soboto se nam je v palači Besenghi ponudila redka priložnost za srečanje s pravo indijsko klasično glasbo. V organizaciji Mediteran festivala so pred lepim številom poslušalcev nastopili trije vrhunski mojstri indijskih klasičnih instrumentov, ki so združeni v skupino Music of Benares. Pandit Shivnath Mishra je prava indijska glasbena legenda, saj je mojster sitarja in profesor na Sanskrtski univerzi v Benaresu, za svoje glasbeno delo pa je prejel številna visoka indijska priznanja. Njegov sin Deobrat Mishra, predstavljala v družini že sedmo generacijo glasbenikov, ki igra sitar in tablo. Leta 1995 je bil proglašen za najboljšega indijskega virtuoza na sitarju. Mangala Prashad
Mishra - tabla igra tablo že od svojega šestega leta. Je eden redkih, ki mu je uspelo do popolnosti osvojiti "pojoči" način igranja na tablo, značilen za Benares.
Njihov nastop je bil doživetje za vse, ki znajo prisluhniti govorici zvokov in tonov, ki so daleč od svetovnih pop standardov, zato pa so prava zakladnica občutkov in impresij, ki so jih indijski umetniki ponudili v več kot dveumem koncertu.
KORTE PUNK RAWK SHOW
To soboto so bile Korte v znamenju tro-akordnega žaganja pod imenom Punk Rawk Show. V zadnje čase vedno bolj obljudenem Kulturnem domu se je že ob sedmih nabrala mešana množica firbcev in punk-nostalgikov in pozdravila prvi dve (ogrevalni?) skupini, izolske D-Fact in izolsko-lucijske Sensation. Prvi so s svojim takoimenovanim nu-metalom (??) morda pustili hladne punkerje, zato pa dobro ogreli ostale, Sensation pa so ogreli še poganja željne punkerje in tako se je show lahko začel zares. Morda malo pretirano rečeno, če pomislimo, da so D-Fact in Sensation poleg Psycho-Path-ov od vseh nastopajočih tu še najbolj znani, ampak vseeno. Oder so zasedli Retarded, Italijani, ki so svoje odžagali nekje v stilu one - two - three - four -no - time - to - say - thanx, po vzoru dobrih starih Ramones-ov. Sledile so jim norvežanke Mensen, ki poleg ušes stavijo tudi na oči poslušalcev, za poslušalke pa je bil na basu edini moški član, ki se najbrž počuti rahlo v manjšini, po vsej verjetnosti pa se nikakor ne
more počutiti prav slaBo. Ženski del koncerta se je nadalje vai z slovenskimi gosti Psycho-Path, ki so med drugim predstavljali tudi material za četrti album, ki naj bi izšel vsak čas. Z bolj umirjenim nastopom od njihovih predhodnikov so že malo zdesetkano občinstvo rahlo šokirali in jih pripravili do tega, da so se malo ustavili in si nabrali moči za naslednji (in zadnji) band večera - The Apers iz Nizozemske. Po šoli Green Day-ev ali Offspring-ov so Nizozemci z dvignjenimi sredinci in kitarami nekje okrog kolen igrali komade, ki bi jih lahko poslušali tudi starši večine obiskovalcev, seveda pod pogojem rahle krize srednjih let. Stvar se je tako iztekla, Korte so preživele, večina obiskovalcev pa tudi.
I
VABILO
Spoštovani, v sklopu izobraževalno predstavitvenih aktivnosti pod skupnim imenom Izoprin, vam tokrat predstavljamo kultno organizacijo SKUC. O tej organizaciji z najdaljšo kilometrino v Sloveniji, se na kratko ne da skoraj nič povedati kar ne bi vedeli že sami.
Zato vas vljudno vabimo, da se udeležite predstavitve, ki se bo zgodila v soboto 10.11. 2001 ob 18.00 v prostorih Mladinskega sveta Izola na Gregorčičevi 21.
Tudi tokrat pa smo poskrbeli tudi za pašo za oči, ob 20.00 uri istega dne in v sklopu istega projekta, bo v klubskem prostoru izolskega kulturnega doma otvoritev razstave perspektivnega slikarja Romilda Kumarja iz Deskel.
Za glasbeno uverturo, ob razstavi pa bo skrbel Kneževič Marin z uvedbo novih zvokov v razstavni prostor.
Vabljeni torej v soboto, 10. novembra 2001 ob 18.00 in 20.00 na naslednjo etapo Izoprina.
Brezavšček Ivan
ELECTRIC BALLROOM
Po dveletnem premoru se v jesenskih dneh za gramofone v Ambasado Gavioli vrača Thomas Schumacher, tokrat ob izdaji svoje četrte Sci-Fi kompilacije, ki prodajni svet ugledajo skozi založbo Superstition. Thomas Schumacher, ki se je v vode elektronske glasbe podal že leta 89', je prvi vidnejši uspeh dosegel z izdajo klubske uspešnice Ficken pri angleški založbi Bush. Kariero je nadaljeval s številnimi drugimi uspešnimi komadi in projekti (tudi glasbo za sodobno gledališko verzijo Hamleta), katerim vedno uspe dodati specifičen kanček lastnega humorja. Danes izdaja še pri Confused, Sony Japan ter lastni Spiel-Zeug Schallplaten. V letu 1999 se je v precejšnji meri obrnil na japonsko tržišče, kjer je pri Sony Japan poleg vinilnih plošč izdal tudi že dve zgoščenki, Save as:Thomas in Electric Ballroom. V lanskem letu pa se je odpravil tudi na daljšo turnejo v deželo vzhajajočega sonca, ki mu je izredno pri srcu za didžejevska popotovanja.
Med njegove najbolj znane komade sodi tudi When I Rock. Z enim izmed številnih remiksov, ki so obkrožili svetovne klube v zadnjih letih, zaključuje svojo drugo miks kompilacijo Perlen2, izdano na lastnem Spiel-Zeugu. Pred nekaj meseci pa je izšla tudi četrta v vrsti Sci-Fi kompilacij, ki jih Schumacher producira za založbo Superstition. Sci -Fi Level 4.4 je impresivna evidenca njegove sofisticirane izbire komadov in odličnega tehničnega znanja.
Skupaj s Schumacherjem bo ta večer nastopiul tudi Danilo Vigorito, ki tako kot Gae*Tec, Marco Carolla in Markantonio (ki je v AG gostoval pred kratkim) prihaja iz italijanske tehno prestolnice Neaplja. Vigorito izdaja predvsem pri založbah Prozen in Southsoul Records, večina njegovih produkcij pa nastaja v sodelovanju z Gae*Tecom in Carollo.
'žlI i	»7^'
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA KOPER KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV
8. november obl9.00 - Galerija Alga IZOLA
2. medobmočna likovna razstava - Letošnja tema: človeško telo
10.	november ob!9.00 - Gledališče Koper
"TOMOS- s petjem do ljudi"
Nastopa MePZ Maestral-Tomos z izborom ljudskih in umetnih pesmi, zborovodja Maja Cetin, gosti: MePZ Divača, zborovodja Anton Baloh in Ženska pevska skupina Osp, pevovodja Irena Cunja
11.	november ob 16.00 - Puče
Martinovanje - kulturni program in pokušanje mladega vina
17. november ob 19.00 - Kulturni dom OSP
SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN V OSPU
Vokalna skupina Aquarius Eve / Ženska pevska skupina Osp / Lovski oktet
Javorniki / Vokalna skupina Rihemberk Branik / Šavrinski godci
GLASBENA ŠOLA IZOLA
OB 50. OBLETNICI ŠOLE
PRIREJA
SEMINAR JAZZOVSKE IGRE IN IMPROVIZACIJE
MENTOR: RENATO CHICCO, klavir
SODELUJETA:
NIKOLA MATOŠIČ kontrabas in GAŠPER BERTONCELJ baterija
Sobota, 10. in nedelja 11. november 2001,
GLASBENA ŠOLA IZOLA, GREGORČIČEVA 76
CLUB MAONA PIRAN
Petek, O9.november ob 21.00
Knapovski plehnroll band
Skupine Orlek, ki je nastala že daljnega letal990, ne bo potrebno posebej predstavljati. SopaOrleki kot netipična slovenska družina. Vsako leto jih je več. V tokratni postavi so že 9-članski kolektiv.
Poleg obljubljene vesele zabave, bodo v Clubu Maona predstavili tudi novo zgoščenko TETOVIRANI, ki je za razliko od prejšnjih še trša in hitrejša. Poleg številnih nastopov na folk festivalih po Evropi, so bili Orleki v lanskem letu na uspešni turneji po Avstraliji in Novi Zelandiji.
Rezervacije : 05 6746 423 (od 09.00 do 15.00, potem pa kar na našo tajnico)
gledališče
Kulturni center Izola / Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71
Barcaffe teater / G. Covatta -B. Devetak ■ S. Verč
BUH USTUAitE.... IN POKUARE
Režija :Sergej Verč Igrajo : Boris Devetak, Franko Korošec, Marko Feri, Suzi Bandi Produkcija : Kulturni center Izola
Cvetko Rebula, junak večera, je v Devetakovi priredbi zapit in nesrečen slovenski slehernik, ki sanja nov in drugačen svet. Sanje se mu uresničijo, ko ga bledega in zmačkanega po prekrokani noči prebudi sam gospod Bog in mu slovesno naznani, da pripravlja nov vesoljni potop, njega pa je izbral za odrešitelja....
petek. 9. november ob 20.00
Rezervacija vstopnic : galerija ALGA Izola, med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00 tel.: 641 84 39/
'forralTt.'
M
Tester
BBES&Bsg
>**-■
Sobota. IO. 11 ob 20.00
ZA ZIDOUI
plesna predstava, produkcija: Kulturni center Izola
Izvedba in koreografija: Patricija Sosič, Vesna Stojnič in Tomaž Simatovič
Vstopnina: 1000 STT, študentje, dijaki, upokojenci 800 SIT
Četrtek. 15. 11. ob 20.00
KUD Baladoor in Kulturni center Izola
KO JE TANGO SREČAL JAZZ
Daris tango project
Roberto Daris - harmonika, Arianna Storace in Franco Giombetti - ples V drugem delu koncerta bomo poslušali duet Javier Giretto (Argentina) - saksofon, klarinet, flavta in Daniele Di Bonaventura (Italija) - bandoneon Vstopnina: 1.500 SIT
etek. 16. 11 ob 20.00 v
N. Simon: UECN A MLADENIČA-komedija
Režija: Vojko Zidar, igrajo: Dare Valič, Aleš Valič, Nina Valič in Irena Prosen Dva upokojena, nekdanja superzvezdnika komedije, poskušata obnoviti in za televizijo posneti svoj legendarni komični skeč...
galerije
galerija
INSULA
razstava slik in kipov
ERIK
LOVKO
"SOBE"
galerija ALGA
Četrtek, 8.11. ob 19.30
medobmočne razstave likovnih del
Otvoritev
v sodelovanju z Javnim skladom za ljubiteljske
kulturne dejavnosti 01 Izola
kino ODEON
ČETRTEK, 8.11., PETEK, 9.11., SOBOTA, 10.11.,
NEDELJA, 11.11., PONED., 12.11. in TOREK, 13.11.2001
MALI VOHUNLkj.
(Spy Kids), družinska akcijska komedija / Režija: Robert Rodriguez / Vloge: Antonio Banderas, Carla Cugino, Alexa Vega, Daryl Sahara
HAN NI BAL ob is.oo m 20.30
(Hannbial), psihološka srhljivka / Režija: Ridley Scott / Vloge: Anthony Hopkins, Julianne Moore, Ray Liotta
SREDA, 14.11.2001
HANNIBAL
ob 18.00 (Hannbial), psihološka srhljivka
Art KINO - Odeon
sreda 14.11. ob 20.30 uri
Nevidni cirkus - The Invisible Circus
Režija: Adam Brooks
Igrajo: Camilla Belle, Jordana Brewster, Cameron Diaz,
Srednješolka Phoebe je pravkar maturirala, jeseni bi morala začeti študij na univerzi. Vendar je vse bolj je obsedena s spominom na starejšo sestro Faith, ki naj bi na Portugalskem naredila samomor.. Okoliščine njene smrti so vsem zdijo nerazumljive. Phoebe se odloči, da bo šla po Faithini poti in izvedela resnico. Preko Amsterdama in Pariza, kjer spozna njenega fanta Wolfa, potuje na Portugalsko. Wolf ji razkrije sestro kot revolucionarko, celo teroristko, ki je hotela z revolucionarnimi metodami spreminjati svet. Ob bombnih napadih naj bi spoznala, da poti nazaj ni več...Režiser in scenarist Adam Brooks je film posnel po romanu Jennifer Egan. Do sedaj je napisal nekaj uspešnih scenarijev za velike producente, "Nevidni cirkus" je njegov prvenec in posnet v neodvisni produkciji. Presenetljiva je Cameron Diaz, drugačna je, očitno zna lepotica tudi igrati resne vloge. Odkritosrčen film, ki odlično opisuje nemima 60 in 70 leta v Evropi.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino
vabi
otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 13.novembra ob 17. uri, v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9.
Svet' Martin Iz mošta bo naredil vin' v Kortah, 11. 11. s Kvartetom 7+:
- ob 15.00 pri Korenikovih v Medoših (115)
- ob 16.00 pri Silvotu v Čedljah (42)
- ob 17.00 pri Klaudiu v Doljni Vasi (90)
Vabljeni!
___________________K D Knrtp__________________
Andrej Jereb ponovno osvojil naslov DP
ŠE NIKOLI TAKO SPROŠČEN
Andrej Jereb in njegov sovoznik Metod Kurent sta si na peti letošnji preizkušnji državnega prvenstva v rallyju privozila svoj drugi naslov državnega prvaka. A vse le ni šlo tako gladko, saj sta sredi rallyja zletela s ceste, na roko pa jima je šla tudi nekoliko slabša uvrstitev Tomaža Jemca, ki je bil pred dirko edini Jerebov konkurent za zmago v skupnem seštevku.
Jereb in Kurent sta imela pred rallyjem kar 45 točk prednosti pred Jemcem in Korošakom, ki sta še edina ogrožala posadko v seat Ibizi kit car. Po Jemčevih težavah sredi rallyja je bilo že bolj ali manj jasno, da Blejec tokrat ne more do zmage, ki pa mu bi lahko še edina prinesla naslova prvaka.
Ob Jerebovem odstopu seveda. Do tega bi skoraj prišlo, saj je Andrej na osmi preizkušnji nekoliko prehitro prevozil prevoj ter nato zletel po hribu navzdol. "Bila je klasična dirkaška napaka. Bil sem nekoliko prehiter, obenem pa smo na teh preizkušnjah nekoliko preizkušali različne gume, ki se tako niso posebej dobro obnesle, saj so bile pretrde. Tako sva zapeljala po bregu navzdol, kjer sva se ustavila šele po štiristo do petsto metrih. Vsaj tako so nama kasneje povedali očividci,'" nesrečo opisal Jereb, kije še povedal, da časa za razmišljanje niti ni bilo: "Ko sva drsela po hribu navzdo, sem si ves čas mislil le to, da ne smem začeti bočno drseti, saj bi to lahko privedlo do prevračanja. Tako sva se ustavila v enem izmed dreves, nato pa so naju gledalci porinili preko majhne terase. Padla sva kakšen meter nižje, a na srečo na ibizi ni bilo večje škode."
Jereb je sezono začel z zmago na rallyju v Idriji, nato pa ga je na Saturnusu nekajkrat izdal jermen motorja, tako da je moral Izolčan prepustiti zmago Jemcu. Ta je nato le za dve sekundi slavil tudi na prvem rallyju v Zagorju, najverjetneje pa smo odločilno dirko tako videli že v Velenju, kjer je Jereb po dolgem in tesnem boju le ugnal Blejca.
Drugi letošnji rally v Zagorju je bil tako za Jereba vsaj na pogled lahko opravilo, a sam potek dogodkov je le še enkrat pokazal, kako nepredvidljiv šport je rally. "Seveda sem s sezono izredno zadovoljen, mislim da sem res dokazal, da si zaslužim naslov prvaka. Že pred dirko sem napovedal nekoliko bolj defenzivno vožnjo, dirko sem si torej želel odpeljati v svojem tempu. A kot vsak dirkač tudi jaz težko namerno zapravljam sekunde, zato sem vseeno vozil dokaj na polno. A pretiraval vseeno nisem, čeprav sem kasneje naredil eno večjo napako, ki pa se je zame zares srečno končala," pravi Jereb, ki je tako že sam omenil, da že pred dirko ni nameraval voziti povsem na polno.
Je bilo zatorej kaj težje voziti tako taktično in ne na polno, kakor je Jereb bolj vajen voziti? "Absolutno ne. Med dirko nisem čutil nobenih pritiskov, saj že res dolgo časa nisem vozil tako sproščen. Tudi tista moja napaka ni bila posledica živčnosti ali česar podobnega,” je občutke med odločilnim rallyjem sezone opisal Izolčan. Se med rallyjem je zatrjeval, da se v boj s Klemenčičem za zmago na rallyju ne bo spuščal, a kasneje smo vendarle dobili občutek, da Jerebu le ni povsem vseeno tudi za rezultat na 2. rallyju Zagorje. "Že prej sem omenil, da težko namerno izpuščam sekunde. Svoj tempo sem prilagajal situaciji, če pa se pojavi možnost tudi za boljši rezultat, res ne vem, zakaj je ne bi izkoristil. A to osmo mesto bo vseeno hitro pozabljeno, glavno da je tu naslov državnega prvaka," dodaja Jereb, posebej zadovoljen pa je bil seveda tudi sovoznik Metod Kurent, ki si je tako svoj drugi naslov prvaka priboril na domačih tleh, saj prihaja iz Trbovelj.
Andrej Jereb in Metod Kurent sta tako ubranila lanski naslov državnega prvaka, tako da se samo po sebi poraja vprašanje, če ju nastopanje na domači sceni sploh še motivira. "Sam bi si seveda želel nastopati tudi v tujini, lahko pa rečem, da se bom najbrž udeleževal predvsem dirk na področju bivše Jugoslavije, ker je to predvsem v interesu mojih sponzorjev. Na vsak način pa bi rad skočil tudi na kako
močnejšo dirko, nemara celo na svetovno prvenstvo. Tudi letos razmišljam o nastopu v Bologni, a so tam ukinili razred kit car, tako da z dvokolesnikom na tej dirki ne bom mogel nastopiti," se v prihodnost obrača novi, oziroma že stari, državni prvak v rallyu.
(Gregor Pavšič - SloŠport)
na varno z nevarnim
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov 9. in 10. novembra 2001
STARA ZDRAVILA in KOZMETIKA,
UPORABLJENO JEDILNO OLJE, ODSLUŽENA SVETILA,
RAZNE KEMIKALIJE,
BARVE, LAKI IN SPREJI
so zaradi svoje sestave nevarni odpadki. Preprečimo njihove škodljive učinke!
Nevarne odpadke, ki jih hranite doma, oddajte v POSEBNO DOSTAVNO VOZILO NA ZBIRNIH TOČKAH : v petek, 9. novembra 2001
•	od 12.00 do 14.00 ure: Šared, nad Lino
•	od 14.00 do 16.00 ure: Malija, avtobusna postaja
•	od 16.00 do 18.00 ure: Korte, pri zadružnem domu
v soboto, 10. novembra 2001
•	od 8.00 do 10.00 ure: Veliki trg, pri Ribiču
•	od 10.00 do 12.00 ure: Veluščkova, Partizanska ulica
•	od 12.00 do 14.00 ure: Ulica Proletarskih brigad, Jagodje
•	od 14.00 do 16.00 ure: Ulica oktobrske revolucije, parkirišče pred blokom št. 27/a in 27/b
J P "Komunala" Izola
Zelena telefonska Številka 6400 180 vam je na voljo za dodatna pojasnila o akciji zbiranja nevarnih odpadkov,
Vicissitudini indipendenti dalla nostra volontà, legate al giornale che quindicinalmente ci ospita, ci hanno fatto saltare un numero e ce ne scusiamo con chi ci legge. Peccato, perché la settimana persa era indubbiamente ricca di avvenimenti, e non tutti potranno trovare spazio sulle pagine odierne.
La redazione
Di male in peggio?
Molte soprattutto le notizie riguardanti la nostra futura situazione finanziaria, anche se non ancora definitive.
Consiglio della Comunità autogestita Costiera e Consiglio della CAN di Isola a discutere e proporre emendamenti alla proposta di Legge finanziaria della Slovenia per il 2002 e per il 2003. Proposta che prevede una notevole diminuzione dei mezzi destinati alle attività culturali per l’anno prossimo, cali nelfinanziamento delle nostre istituzioni e, per quanto ci riguarda, nemmeno un tallero perla conclusione dei lavori edili e di restauro di Palazzo Manzioli. Un tanto, dopo che abbiamo subito una riduzione già nel 2001. E un tanto come base per calcolare quanto riceveremo nel 2003. Con l’indice sempre fermo a quanto ricevuto l'annoprecedente. Peggio che andar di notte.
Commissione per le nazionalità del Parlamento e Commissione per le nazionalità del Governo a proporre emendamenti e a sostenere le nostre più che giuste, dicono, rivendicazioni. Vengono presentate addirittura 18 proposte di modifica per tentar di recuperare quanto perso quest’anno aggiungendovi il normale tasso d’inflazione che, dicono, si aggira sul dieci per cento. In più, per assicurarci mezzi necessari per portare a termine Palazzo Manzioli, CAN e Sindaco ricevuti dal Presidente del Parlamento, Borut Pahor, coadiuvati da rappresentanti del Ministero degli esteri e del Ministero per la cultura. Si sa che si tratta di un progetto bilaterale voluto dai governi italiano e sloveno. In margine a questi incontri e colloqui, il ministro per la cultura, signora Richter, ed il sottosegretario Baškovič sottolineano che per UManziolisidovràtrovareuna soluzione. Infine, il Comitato finanze del Parlamento, sommerso da una valanga di emendamenti, sembra averne fatti passare soltanto alcuni, tra i quali anche qualcuno riguardante le comunità minoritarie. Forse possiamo continuar a sperare.
Nonvorremmoche,garantendociognianno la stessa cifra, il governo pensi di aver soddisfatto le nostre necessità. Con un’inflazione come quella attuale, nel giro di pochi anni disporremo si della stessa somma, ma il suo valore sarà pari a zero.
Silvano Sau
Commemorazione della giornata dei defunti a Isola

i 1 m
A :
Il Console generale d’Italia a Capodistria, Bruno Scopini, alla presenza di connazionali e del sindaco, Breda Pečan, ha commemorato la giornata dei defunti al Cimitero di Isola. Dopo aver deposto una corona e deifiori sul monumento ai Caduti nonché sulle tombe dell’antico parroco Zamarin e di Giovanni Zustovich, ha assistito alla messa celebrata nella chiesa di S. Michele dal parroco di Isola, Andrej Sedej.
Foto: C. Chicco
Concerto del coro Haliaetum in Austria
È stata la prima volta che il Coro misto "Haliaetum" della Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi1 di Isola diretto da Claudio Strudthoff ha partecipato a manifestazioni condotte in una lingua straniera. Lo ha fatto a Griffen (Carinzia austriaca) includendosi dapprima nella "Singen und Swingen", spettacolo musicale organizzato dal Coro misto di Griffen e poi cantando la Santa Messa ufficiata da Don Hanz Dersula nella chiesa di quella località austriaca. La lingua, naturalmente, era quella tedesca. Però non sono mancati i ringraziamenti fatti in italiano, pure da Don Hanz che essendo di nazionalità slovena usa correntemente lo sloveno. A ravvivare lo spettacolo musicale di cui sopra ci hanno pensato, oltre ai due cori già menzionati, il quintetto di strumenti a fiato “HoViHoLoHofP e rEnsemble Mallingeri, tutti e due carinziani. È stato uno spettacolo ad alto livello calorosamente applaudito dai circa quattrocento spettatori presenti al "Kulturzentrum" di Griffen. Applausi ai coristi di Claudio Strudthoff sono stati rivolti pure in chiesa a fine messa. Concluderemo con un plauso agli organizzatori che si sono rivelati ospiti squisiti.

mm* ..' Urn



* UH
> " . ;•

Il coro “Haliaetum” della C.I. “P. Besenghi degli Ughi” di Isola in Austria
Foto: C. Chicco
Dal mondo della scuola
In Europa con Comenius 1 e Pizzighettone
La Scuola elementare Dante Alighieri di Isola è stata inserita quest'anno nel progetto di respiro europeo Comenuis 1. E un'iniziativa che tende a favorire i contatti tra le scuole dell'Europa. Il meccanismo che fa funzionare il progetto è molto semplice: c'è una scuola pilota che contatta delle scuole partner e propone un tema legato alla presentazione della località, del suo passato e delle sue tradizioni. La scuola pilota che ha scelto il nostro istituto opera a Pizzighettone, una località in provincia di Cremona nota per le imponenti mura e un'antica scuola di liutai.
Una delegazione della cittadina lombarda ha già fatto visita ad Isola prendendo i primi contatti con i nostri operatori scolastici e pianificando tra l'altro il lavoro di ricerca da condurre nell'ambito del progetto intitolato Murabilia, che tende a presentare le caratteristiche urbanistiche legate all'economia, alle tradizioni e alla storia del territorio.
La nostra scuola ha già preso parte all'iniziativa Comenius 1 come partner silenzioso, mentre quest'anno, anche in previsione dell'adesione della Slovenia all'Unione europea, opererà sul piano paritetico con la scuola pilota e con l'altra scuola partner che si trova in Portogallo. Per l'occasione si è deciso che la classe partner sarà la sesta che manterrà rapporti di corrispondenza con i pari età delle due scuole. Si lavorerà nel campo delle ricerca sulle caratteristiche architettoniche di Isola, soffermandosi sulla sua storia e sulle tradizioni. Si prevede pure la produzione di un CD ROM. Gli alunni, tra gli obblighi previsti dal progetto: lavorare all'interno dei tempi scolastici nell'ambito delle normali attività mattutine.
Marino Maurel
Sport: Calcetto
La Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola ha condotto in porto la nona edizione del torneo di calcetto ospitata nel vecchio palazzetto comunale. Tradizionale appuntamento autunnale che per la sezione sportiva della suddetta comunità rappresenta una delle tappe principali della programmazione annuale dei lavori. Analogamente alle precedenti edizioni la giornata è scivolata via senza sbavature sul piano organizzativo. Dal punto di vista agonistica-tecnico, inoltre, non è passato inosservato un miglioramento qualitativo del livello generale della competizione. Abbiamo potuto anche apprezzare labilità di alcune individialità, come il giovane buiese Marco Ferenčič, a cui il pallone non è un oggetto estraneo. Il sistema di gioco adottato era il 5 + LAI torneo hanno partecipato le tre squadre che hanno creato la storia della manifestazione, ossia le sempre presenti Circolo Besenghi di Isola e Guardia di Finanza di Trieste nonché la formazione della Comunità degli italiani di Buie. A quest'ultima è andata la vittoria avendo chiuso il triangolare a punteggio pieno davanti alla squadra locale. Risultati: C.I. Buie - C.B. Isola 3-1, C.I. Buie - G.F. Trieste 2-0 e C.B. Isola - G.F. Trieste 4-2.
Roberto Siljan
Degnamente celebrato il centenario della morte di Giuseppe Verdi al teatro di Isola, con un concerto organizzato dalla C.I. “Dante Alighieri” e sostenuto dalla SA.C. “Fratellanza” della Comunità degli Italiani di Fiume. Ottimi i complessi corali maschile, femminile e misto, diretti dai maestri Vinko Badjuk e Gloria Segnan, la mandolinistica diretta da Raoul Devjak, e il pianista Roberto Mailer. Superbe le voci del soprano Ingrid Jamb riško, del tenore Antonio Možina e del baritono Aldo Racanè. In programma brani e arie dalle opere I due Foscari, Aida, I lombardi alla prima crociata, Rigoletto, La Traviata, Un ballo in maschera e Nabucco.
Testo S.S.	Foto: C.Chicco
Non c'è più religione
Si sente dire, molto diffusamente, che Isola non ha una stella. Una buona stella, naturalmente. Poi, tutto di un tratto, scopriamo che, grazie a un armatore scandinavo, ne ha addirittura quattro. Troppa grazia! Quattro stelle nell’alberghiera non sono il massimo, però sono sinonimo di alto livello. L'occasione per scoprirle è stata tinaugurazione dello "Yachting Center della Ladjedelnica Izola d.o. o. " A quel punto, però, abbiamo capito che le quattro stelle non sono bastate per illuminare Isola nella sua immagine di cittadina di un territorio nazionalmente misto, bilingue cioè. C'è da sperare l'arrivo nel cantiere di Isola di una nuova, una quinta, "Star1' conia giusta luce per poter proiettare quella bella e agognata immagine di un'Isola scansa di equivoci nellattuazione dei dettami delle leggi in vigore nel nostro Paese. Anche questa darebbe un importante contributo alle nostre aspirazioni europee.
Gianfranco Siljan
Intensa attività per la C.I. "Dante Alighieri". Serata letteraria con la presentazione al pubblico dell’opera poetica delle connazionali Tuta Bevitori e Daniela Braico. Un paio di giorni prima, la Comunità è stata ospite della SA.C. “Marco Garbin ” di Rovigno. Nell’occasione gli isolani si sono presentati al pubblico con la filodrammatica che ha portato in scena "La Morsa" di Pirandello. Come si ricorderà l’atto unico, diretto da Dario Scher, è stato allestito in collaborazione con la scuola media "Pietro Coppo". Particolarmente applaudito anche il gruppo folk che ha presentato una scena dialettale di Amina Ondine, intitolata "Maliardi & Miliardi”.
Come da una regola mai scritta, iprosciutti messi in palio dalle Comunità degli italiani di Isola e Capodistria per i tornei di briscola vengono conquistati in trasferta. Infatti, all ultimo torneo capodistriano si sono affermati gli isolani e agli ultimi due organizzati a Isola la fortuna ha bussato alla porta dei capodistriani e precisamente alla porta della coppia Poldrugovac-Cikovin. Secondi e terzi rispettivamente Ceh-Pečar e Radolovič-Siljan. Quattordici le coppie che hanno aderito al sedicesimo Tomeo di Briscola della CI "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola in rappresentanza di tutti e tre i comuni dell Istria slovena. Come ormai consuetudine, lorganizzazione è stata ad altissimo livello.
G.S.
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16 alle 19
PERESSI (Friuli) E MARKO SKOK (Isola). L’esposi-zione sarà inaugurata a conclusione dello spettacolo “MIA”.
Organizzazione: CI “Dante Alighieri"
MANIFESTAZIONI CULTURALI
Giovedì 8 novembre, ore 18. sede della CI “Dante Alighieri”
“IL PROBLEMA DI TRIESTE NEL SECONDO DOPOGUERRA” Conferenza del prof. Stefano Pilotto Organizzazione: Ci “Dante Alighieri", tramile la collaborazione tra Unione Italiana e Università Popolare di Trieste
Giovedì 8 novembre, ore 20.30. Palazzo Besenghi
“ELEGIE ISTRIANE” Un percorso poetico-musicale attraverso le cittadine istriane con la poesia e prosa poetica del cantore dell'lstria Biagio Marin. La serata sarà sostenuta dall’Associazione “Grado Teatro” di Grado per la regia di Tullio Svettini. Organizzazione: CI “P. Besenghi degli Ughi"
Venerdì 9 novembre, ore 16. Casa del Pensionato di Isola “MALIARDI & MILIARDI” rappresentazione sce-nica dialettale del Gruppo Folk Giovanile della CI “Dante Alighieri”, Testo e direzione artistica di Amina Dudine. Organizzazione: CI "Dante Alighieri"
Sabato 17 novembre, ore 17. Casa di Cultura di Isola
“MIA” - come MUSICA, INTRATTENIMENTO E AMICIZIA, ma anche come MUGGIA, ISOLA E ALBONA. Spettacolo con i gruppi vocali e strumentali giovanili dell’ Associazione Musicale “Serenade Ensemble” di Muggia, i Mini-cantanti e il Coro Giovanile della Comunità degli Italiani di Albona e il Gruppo Folk Giovanile della CI “Dante Alighieri” di Isola Organizzazione: CI “Dante Alighieri"
Sabato 17 novembre, ore 18.30 circa. Ridotto della Casa di Cultura di Isola MOSTRA DEI PITTORI GIANFRANCO
Domenica 18 novembre, ore 18. Casa di Cultura di Isola
"L'IMBRIAGO DE SESTO”, ”LA SCORZETA DE LIMON”, ”UN BASO”, tre atti unici presentati dalla Compagnia Teatrale “Ex Alievi del Toti” di Trieste e dall’Associazione “Grado Teatro” di Grado per la regia di Tullio Svettini e Bruno Cappelletti. Organizzazione: CI “Pasquale Besenghi degli Ughi"
Mercoledì 21 novembre, ore 18. Palazzo Besenghi
“GLI UCCELLI ACQUATICI DEGLI AMBIENTI PROTETTI DELL’ALTO ADRIATICO”, conferenza del dottor Loris Dilena organizzata neM’ambito della collaborazione tra Unione Italiana e Università Popolare di Trieste.
Organizzazione: CI “Pasquale Besenghi degli Ughi"
ATTIVITÀ’ SPORTIVA
Sabato 10 novembre
TORNEO DI CALCETTO DELLA CI
“DANTE ALIGHIERI” gara di calcetto
tra le squadre Giovanissimi, Giovani,
Veterani e Simpatizzanti della “Dante
Alighieri”.
Organizzazione: CI "Dante Alighieri"
Sabato 17 novembre La squadra calcetto “Circolo Besenghi” incontrerà ad Aidussina la KIX Ajdovščina per il quinto turno della seconda Lega slovena.
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Snmenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumcnjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tei.,fax: ( + 386 5) 641 50 31,641 58 53
KRIMINALIJE
NEURADNI KRIMINALISTI
V diskoteki Gavioli so se trije mladeniči izdajali za kriminaliste. ZA prvi žrtvi oziroma osumljenca so izbrali dva mladeniča in ju povabili na pogovor vtoaletne prostore. Tam so ju tudi preiskali in jima odvzeli manjšo količino denarja. Oškodovanca sta neprijeten dogodek prijavila varnostnikom v diskoteki in ti so s pomočjo fantov vse tri kriminaliste hitro odkrili in jih dali v obdelavo pravim policistom.
AMBASADA ZA LOPOVE
Ambasada Gavioli je priljubljeno zbirališče mladih plesalcev a tudi mladih tatičev. Neznanec je najprej vlomil v katrco in iz nje ukradel dokumente in mobitel, potem pa je vstopil še v petko in iz nje ukradel dokumnente ter kar dva mobitela. Istega dne je mladenič z Jesenic obvestil policiste, daje v Gavioliju ostal brez denarnice v kateri pa je imel predvsem dokumente.
NE MARA ŠOLE
Neznani storilec verjetno ne mara šole, saj se je lotil tamkajšnjega šolskega skladišča. Za začetek je razbil steklo na vratih skladišča in okrasno vazo z rožami.
ZBEŽAL JE IZ BOLNICE
Iz splošne bolnice IZola so sporočili, da so izgubili pacienta. Pravzaprav se je izgubil sam, saj je enostavno pobegnil z zdravljenja. MLadoletnega pacienta so v bolnico pripeljali naravnost iz diskoteke GAvioli, kjer mu je pred tem postalo slabo zaradi zaužitega mamila.
sploh ne obratuje je povedal, da skozi slabo zaklenjena vhodna vrata. Bil je žejen in ni vedel, da lokal ne dela, pa je bolj na trdo vstopil. Ker seje še vedel precej neprimerno bo končal pri sodniku za prekrške, lastnika lokala pa dečki niso našli.
MAMINA HERKICA
ZAskrbljena mati je potarnala policistom, da ima težave s svojo mladoletno hčerko. TA je sploh ne posluša več in jo nenehno žali, ko pa mati malo bolj povzdigne glas postane hčerka prav agresivna. Mati se boji, da jo bo tudi udarila in zato je o vsem obvestila policiste.
10 MINUT ZA 100 TISOČAKOV
Starejša občanka je sporočila, da ji je nekdo ukradel denar s kuhinjske mize. Tam je namreč odložila 100 tisočakov, ki jih je malo prej dvignila na banki, potem pa za deset minut skočila na vrt. V tem kratkem času je nekdo vstopil v stanovanje in pobral denar.
V	BOLNICI KRADEJO
Zelo pogosto prebiramo poročila o tem, kako neznanci kradejo po izolski bolnišnici. Žrtve so največkrat pacienti, tokrat pa je neznanec ukradel denar dvem uslužbenkam. Ni zdravo biti bolan.
REŠEVALNA JE BILA BLIZU
V	ovinku pred zdravstvenim domom in reševalno postajo se je zgodila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Zaradi neprilagojene hitrosti (beri divjanja) je voznik izgubil oblast nad vozilom in je treščil v obcestno drevo. Dečki so zanj odredili tudi strokovni pregled saj so ugotovili da seje pripeljal do ovinka naravnost izza sanka v nočnem lokalu. Morda pa se mu je mudilo zato, ker ni plačal tistega kar je tam spil.
ZNANI PSI GRIZEJO
Občanka je policistom sporočila, da jo je pred tednom dni ugriznil pes, ki ga sicer ne pozna, zato pa pozna njegovega lastnika. In tako bo lastnik sebe in psa moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.
SKUTER IN ZELENA SNOV
Policisti so mladeniču iz Izole zasegli motorno kolo, ki je bilo pred tem ukradeno v Trstu. Poleg tega je mladenič imel pri sebi dve polivinil vrečki z zdrobljeno posušeno zeleno snovjo, ki malo spominja na travo.
POSTRANI V GOSTILNO
Da se gre iz gostilne včasih postrani je znano, vstopanje na tak način pa ni ravno v navadi. Vseeno je skozi stranska vrata neznanec vstopil v gostinski lokal in tam ukradel kar celo registrsko blagajno v kateri je našel 55 tisočakov. Tudi njega bodo našli.
OBA BOSTA PLAČALA
Pijan gostje v gostilni kršil javni red in mir. Ker kljub posredovanju policistov s tem ravnanjem ni nehal so ga pridržali (beri priprli) in čaka ga obisk pri sodniku za prekrške. Tja pa bo morala tudi odgovorna oseba lokala in natakar, kije vinjenemu gostu še naprej stregel z alkoholnimi pijačami.
POJASNJENO IZGINOTJE
Občan je policistom sporočil, da mu z stanovanja izginjajo gospodinjski aparati in posoda. Dečki so ta nenavadni pojav raziskali in ugotovili, da stvari odnaša njegova prijateljica, ki seje zaradi nesoglasij odselila drugam.
V ZAPRTEM JE BIL
Policisti so v zaprtem gostinskem lokalu opazili moškega, ki je bil kar dobro preskrbljen z alkoholom, ko so ga povprašali o tem, kako je prišel v lokal, ki
STOJADIN JE POBEGNIL
NA cesti med Izolo in Šaredom sta trčila avtomobila. Trpela je pločevina očitno pa tudi voznik Zastave 101, saj je zbežal s prizorišča nesreče, čeprav so si udeleženci zlahka zapisali njegovo registrsko številko CE Bl-974.
KO PADE DEŽ
Izolska obvoznica je nevarna cesta. Zgodi se kar naenkrat, potem ko vozniki z ene strani peljejo počasi ob morju, z druge pa enako počasi po strunjanskem klancu, nato pa ovinek dva, dvopasovnica in noga sama pritisne na plin. Pa to veselje ne traja dolgo, saj se cesta na obeh koncih na hitro zoži in zapelje v ovinek. In prav tam seje doslej zgodilo največ nesreč, še posebej v dneh ko po daljšem sušnem obdobju pade prvi dež.
Tako seje že nekajkrat pripetilo, daje manj previden oziroma kar nepreviden voznik pripeljal na zožen del ceste, nekako še zvozil prvi ovinek, potem pa zdrsel skozi drugega naravnost proti nasprotivozečim vozilom.
Tudi v primeru ponedeljkove nesreče je bilo tako, saj je voznik Hyundaja zaviral skoraj 200 metrov in potem trčil v nič hudega sluteče potnike jugota, ki so se pripeljali po nasprotnem pasu.
i «it
n U
.S
m
m-
za varnmti
pnevmatike so do 10. novembra 15% cenejše.
TrgovinaŠalara 05 66 323 66
JEREB SPET DRŽAVNI PRVAK
Andrej Jereb in njegov sovoznik Metod Kurent sta si na peti letošnji preizkušnji državnega prvenstva v rallyju privozila svoj drugi naslov državnega prvaka. A vse le ni šlo tako gladko, saj sta sredi rallyja zletela s ceste v dolino in drsela skoraj pol kilometra po strmem pobočju. K sreči se avtomobil ni prevrnil, tako da so ju gledalci po dobrih štirih minutah preko petmetrske brežine potisnili nazaj na cesto. Kljub temu je naslov najboljšega rally voznika Slovenije ponovno prišel v Izolo.
VEČ KOT FASADA
Začeto seje obnavljanje fasad stavb na začetku Verdijeve ulice, tako da bo ta del Velikega trga zdaj skoraj v celoti obnovljen (z izjemo kompleksa pri gostilni Ribič). Toda fasada ni vse, kar se obeta omenjenim stavbam. Merkator je namreč prodal nekdanje skladišče marketa in "pod voltom" naj bi novi lastniki uredili vinoteko. Zagotovo gre za atraktivno lokacijo za gostinski lokal, toda sosedje že napovedujejo, da bodo zahtevali trdna zagotovila o pogojih obratovanja novega lokala.
SOLARIJ
■ 'KLASIČNI ».
ATU RBO (stoječi)
krajši čas sončenja - le od 2 do 10 minut
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto
ČD E (T
jÉBfci.1 S:!.
PODARITE KOŽI SONČNE ŽARKE
MOTOHOV KOT
zapeljimo VARNO lil UGODNO v zimo
do -20%
»o"»1’
(§do -15%
,\a^a
&
SNEŽNE
VERIGE
STRESNI NOSILCI THULE
ùSSÓNBeial

VSE ZA VAŠE V0ZIL0 NA ENEM MESTU
Izola, tel.: 616 80 00