Poštnina pavšalirana. SLOVENSKI UČITELJ GLASILO JUGOSLOVANSKEGA KRŠČANSKEGA UČITELJSTVA LETO XXIV. ŠTEV. 1.—2. LJUBLJANA, 1. FEBR. 1923. ŠOLI, MLADINI, UČITELJSTVU IN STARŠEM! UREDNIK: FORT. LUŽAR N/^phina* ljubezen učencev do učitelja — pogoj učnih uspehov, kako naj.si pri- V acuilia. dobiva učitelj to ljubezen? Jul. Slapšak. — O slovenski izreki. Dr. A. Breznik. — Vprašanje v ljudski šoli. Iv. Štrukelj. — Odštevanje navadnih ulomkov. Milko Jeglič. — Pomožnošolski otrok. A. Lebar. — Iz moja beležnice. J. Polak. — O zaščiti dece in mladine. J. Kramer. — Kultura in književnost. — Društvena in stanovska kronika. Ljubezen učencev do učitelja — pogoj učnih uspehov, kako naj si pridobiva učitelj to ljubezen.1 Julij Slapšak. Uvod. Vsako živo bitje ima dva nagona (nagiba): nagon samoohranitve (potreba nujna: vživanje hrane) in nagon razmnožitve. Nujnost je v obeh slučajih potrebna, da vrsta ne izumrje. Tako se ohranjuje svet. Človek je po telesu žival, po duhu angel. Telo je iz zemlje, zato ga ie-ta hrani in oblači; počiva na zemlji in najde končno mir v zemlj i, iz katere je vzet. Teženje telesa je torej navzdol, k zemlji, k materi, kjer je doma. Duh človeka je angel, zato hrana angelska (duhovna): resnica; dobrota, lepota . . . Teženje duše je navzgor, k očetu, v raj, v dom, od koder je izšla: Nad zvezdami je kraj našega hrepenenja, nad zvezdami, kjer se lesketajo ideali; teženje po idealih je nujno svojstvo naše duše, ki je od tam doma in se tja »zopet povrne. Naivne duše si ne morejo predstavljati idealov, principov drugače, kakor da jih vidijo vtelešene v kaki osebnosti. Nežni deci n. pr. Bog ni nikakor zgolj duh, nego si ga slikajo v svoji naivnosti precej človeku podobnega, kar je za sankcijo nravnih zakonov brez vsake škode. Monarhija večini ljudstva ni princip, nego oseba (monarh). Človeško srce po svoji bitnosti hrepeni po idealih, po sreči. Mož si želi vzorne žene, žena vzornega moža, ki si ga je naslikala v svoji fanta- 1 Poročilo pri okrajni učiteljski konferenci za ljubljansko okolico v Ljubljani 1. 1922. Viri: 19 vposlanih poročil v okraju; Bežek, Ukoslovje; Salzmann, Das Ameisenbiiclilein, ziji na podlagi srčnega razpoloženja čiste duše in čitanja lepih knjig. Otroci si žele vzornih roditeljev, starši dobrih otrok. V šolski dobi stopf na mesto očeta, matere — učitelj, učiteljica. Otrok čuti, da je majhen in potrebuje vodilne roke. Dobro ve, da ga nadkriljujejo vzgojitelji na moči. skušnjah, uvidevnosti, znanju ter pride sam od sebe do prepričanja, da je odvisen od njih in jih mora slušati. Blagor otroku, ki ima dobre starše, idealne vzgojitelje! Oklene se jih kot vinska trta kola, ki jo drži pokonci, da se razcvete in rodi dober sad. Vzor so mu in srečen je. Ali ideali se le prečestokrat križajo z realnostjo. Od tod disonanca v življenju: raz-poroka med zakonskimi, prepiri v hiši, disakord v šoli. Vrla učiteljeva osebnost rodi ljubezen učencev do učitelja. Otroku je učitelj idealizirana osebnost, obdana s častjo in slavo, ki se ji klanja z vso udanostjo m ljubeznijo. Pa odkod izvira slava in sijaj, ki obdaja vrlega učitelja? Morda li v postavni vnanjščini, čednemu licu,*prikupljivem glasu in drugih telesnih vrllinah? Sokrat, v katerega so bili učenci vprav zaljubi eni, ni bil lep ter nam je klasičen dokaz, da imenitnemu učitelju ni nujno potrebna lepa vnani-ščina. Slaba telesna vnanjost ne škodi, dasi telesne prikupljivosti m podcenjevati, ako je združena s potrebnimi duševnimi vrlinami. Brez teh vrlin je telesna prikupljivost kakor igralska krinka, o kateri je vskliknila lisica, ko je videla lepo vnajščino: »oj kaka krasota!« pa je takoj dostavila, ko je spoznala notranjo prazno stran: »toda nima možganov!« Lepa vnanjščina toliko bolj odbija in razočaruje. kolikor večji je kontrast med njo in pa med notranjo nelepoto in praznoto. V čem torej obstoji, če ne v čedni in postavni zunanjščini, tisti čar, ki dela učitelja učencem milega in nepozabnega? Mar li v učiteljevi znanstveni temeljitosti in njegovi metodnii spretnosti? Tudi ne, dasi sta ta dva znaka med glavnimi sestavinami njegove osebnosti. Pestalozzi, to!i oboževan učitelj, ki so ga prihajali poslušat od vseh strani sveta ne le šolniki, nego tudi slavni državniki in vladarji, se prav nič ni odlikoval po učenosti, saj so mu tovariši celo očitali, da ne zna niti ortografski pisati in tudi njegovo poučevanje je bilo brez reda in načrta. Prav tako mladina svojih učiteljev ne presoja niti po imenitnosti, ki jo uživajo spričo svojega izvenšolskega delovanja, morda kot ugledni strokovni pisatelji, metodiki in leposlovci, niti po uradnih klasifikacijah njih * predstojnikov in nadzornikov, ki ji niso niti znane. Učitelj ne vzgaja s tem, kar ve in zna, nego s tein, kar je — edinole po posrednem vtisku, ki ga mladini napravlja vsa njegova osebnost nele pri poučevanju, nego v vsem občevanju. Ta osebnost je, ki deci ustvarja o učiteljih odločno sodbo. Prava učiteljeva osebnost se vtisne mladini v neizbrisen spomin. Nimbus, ki obdaja Pestalozzija, ni vznikel iz njegovega zgrešenega ekonomskega delovanja in plodovitega pisateljevanja, nego iz hvaležnega spomina na njegovo očetovsko in materinsko vzgajanje zapuščene in zanemarjene mladine, torej iz njegove požrtvovalne osebnosti. — Sokratu je hvaležno vdana mladina pela soglasno hvalo, ki se je razširila širom stare Grške in se ohranila v zgodovini do današnjih časov ter bodo čitali o njej pedagogi, dokler bo v obratu planet, ki se mu pravi zemlja. Tudi med nami na današnji konferenci in širom naše domovine je in mora biti večina učiteljstva — gorje, ako bi ne bilo tako! — o katerem veljajo svetopisemske besede: »Iz ust negodne dece sem si svojo hvalo pripravil«, a ta hvala izvira edinole iz učiteljeve magične osebnosti. Izvir vsega spoštovanja in neomajne ljubezni dece do učitelja je in ostane — učiteljeva prava osebnost. Kako važna je učiteljeva osebnost za učence! Polagoma prihajajo lastnosti učitelja na otroke, kajti otrok ga vede ali nevede posnema v vsem, če si ga je postavil za svoj vzor. Zato bodi učitelj človek, ki ga z mirno vestjo lahko postavimo učencem za vzor in narodu za vzgled. Čim bogatejša je njegova osebnost, tem več lahko nudi otrokom in tudi bolje vzgojeni bodo njegovi učenci. Čim boljši človek je učitelj, tem boljše ljudi vzgaja. Učiteljeva osebnost je več kakor vse naredbe šolskih oblasti, vse omejitve in določbe od zgoraj. Znaki prave osebnosti učiteljeve. Živ občutek razmer in zmožnost, to izraziti nazorno, delajo osebnost markatno. Le kar se prav spozna, o tem se jasno govori. Zato: samostojno, individualno ustvarjanje. Vrli učitelj se dvigne preko vseh metodnih napotkov in vzornih nastopov, ki sta mu jih nudila pedagogika in vadniška praksa, do samostojnosti, do uveljavljanja svoje individualnosti, do samosvoje osebnosti. Suverensko obvladanje učnega gradiva (s nov ib Učitelj, ki se ne dokoplje do samostojnosti in obtičava v učnc-osnovnih težkočah ter metodnih pomislekih, ne poučuje individualne, njegova osebnost nima značilne izrazitosti in odbija. Tak pouk je kaj malo uspešen. Pouk ni golo obnavljanje priučenega gradiva po priučenih didaktnih teorijah, zakaj vrli učitelj spaja didaktno teorijo s svojim bistvom v harmonično celoto ter izraža učencem z gradivom vred samega sebe — svojo osebnost. Vnanji znak izrazite učiteljske osebnosti je dobra disciplina, ki ni nič drugega nego notranja koncentracija učencev, njih zbranost in voljnost, slediti z napetostjo izvajanju učiteljevemu. Na zunaj se to le vidi: Učitelj (kralj), učenci (podaniki), vez — učivo. Trije in vendar eno. Vse je osredotočeno na enega duha, vse ima eno. To je delo duha in volje; učitelj podaja resnice, po katerih hrepeni resnice žejna duša otrokova, in sicer v taki obliki, da je dražestno prisiljen slediti pouku. Tako se daje duhovni kruh resnice. In kakor je Kristus pomnožil telesni kruh na mnogo hlebov, tako pomnožuje učitelj duhovni kruh resnice na toliko enot, kolikor ima poslušajočih glav pred seboj. To je tisto čudežno pomnoževanje svojega jaza in oblikovanja duha otroškega, odgovorno in sveto delo, delo idealista, nevredno vsakdanjega kruhoborca. Notranja zbranost in voljnost, poklicana po stvarnem in interesantnem pouku, ko otrok vse svoje duševne sile nehotoma koncentrira besedi učiteljevi, to je tisto čarobno zelišče, ki ustvarja dobro disciplino, vnemo za šolo, ljubezen do učitelia. Ni treba močne telesne sile, tudi telesni slabiči, bodiisi žena ali mož, obvladujejo igraje, brez nasilnih sredstev številne razrede in vzdržavajo najlepši red s tem čudotvornim zeliščem, To pa le tam, kjer vlada vrla učiteljeva osebnost; zakaj v očeh mladine zraste tak učitelj tako visoko, da vzbuja njegova osebnost neomajno vdanost in spoštovanje. (Dalje prihodnjič.) C=0=1 ||~Č=©=3 ||~C=©=Z] || 1=0=3 || || cngczj || c=®f=T|| c=Qz=3 O slovenski izreki. Dr. Anton Breznik. Odlok pokrajinske uprave za Slovenijo (oddelek za prosveto in vere) z dne 24. marca 1922., št. 1208, glede izreke 1-a je zbudil zanimanje za slovensko izreko v najširših učiteljskih krogih. Doslej se je bavil s tem vprašanjem po večini le strokovni učitelj slovenščine na visoki in srednji šoli, poslej pa je ta skrb obvezna za vse srednješolske in ljudskošolske učitelje. Ker so proti izreki 1—v še vedno načelni pomisleki (prim. tudi lanski Popotnik, str. 192), hočem o tej stvari nekoliko obširneje govoriti; zraven se hočem dotakniti tudi ostalih poglavij slovenskega pravorečja, ker se v šolah še premalo upoštevajo. Da je v tako važno vprašanje slovenske izreke posegla višja šolska oblast, je bilo naravnost potrebno. Boj, ki se je vršil v javnosti med 1-ovci in v-jevci, se je prenesel tudi v šolo in se pojavljal med učitelji in učenci. Izreko, ki jo je zahteval ta učitelj, je oni smešil in tako so bili učenci zbegani. Mnogokrat se je zgodilo, vsaj na srednjih šolah, da so se učitelji med seboj zbadali. Zdaj bo temu konec. Nikogar tudi ni moglo presenetiti, da se je višja šolska oblast izrekla za izreko v. Kdor je zasledoval boj med 1-ovci in v-jevci, je moral uvideti, da se nagiblje zmaga na stran poslednjih. V teoriji so zagovorniki izreke v (Škrabec, Štrekelj, Ramovš i. dr.) prekosili zagovornike 1-a (Ilešič, Pe-rušek, Bežek, Tominšek i. dr.), v praksi pa se je odločila usoda 1-a, ko je pred 4 leti uvedel izreko v Oton Župančič v ljubljansko gledališče in nato ravnatelj Matej Hubad na konservatorij Glasbene Matice. Da zgled tako uglednih prosvetnih zavodov ne bo ostal brez vpliva, je bilo jasno. Izreka v je prodirala vedno bolj tudi v šolah, ker jo zagovarjajo vsi štirje profesorji slovenskega jezikoslovja na ljubljanskem vseučilišču. Vprašanje o enotni izreki je eno najtežjih jezikovnih vprašanj. Če se moramo še vedno boriti za izreko, ni to samo naša slabost. Podobne boje imajo tudi drugi narodi, ki imajo kakor mi zgodovinski pravopis. Enako kakor nam se godi Nemcem, Angležem, Francozom, Italijanom i. dr. Največje težave z izreko imajo pač Nemci. »Der umstrittenste, schvvierigste, nahezu hoffnungslose Abschnitt der deutschen Sprachlehre ist der uber die beste Aussprache,« toži nemški jezikoslovec Engel.1 Angleške težave naj nam pojasni najslavnejši sedanji fonetik Jespersen. »Was England betrifft, so wiirde man leicht eine lange Reihe von AuGerun-gen anfiihren konnen, nach denen die siidenglische Aussprache die mustergiiltige ware, und eine ebensolange Reihe, wonach spezieller die in London herrschende Art des Siidenglischen die beste sein solite.«2 Anglež Joh. Storm sodi o angleščini (po Jespersnu, str. 50): »Die gebildete englische Aussprache ist nicht so einheitlich wie die franzosische, wo alles sich nach Pariš richtet, aber weit einheitlicher als die deutsche.« Kako pa je s francosko izreko, o tem nam more dati najboljše pojasnilo znani Plotz, ki je mnogo let proučeval francosko izreko. Ta pravi, da govore pravilno francoščino samo izobraženi Parižani, predvsem i g r a v c i v Francoskem gledališču (Theatre frangais); ti pa morajo prej zvršiti pariški konservatorij, preden jih tja sprejmo.8 Čeprav nimajo Francozi načelnih težav o zreki, imajo pa dejanske. Pri Italijanih se borita dve struji: prvi zagovarjajo načelo, naj se izreka opira na florentinščino 14. veka, iz katere je pismeni jezik izšel (academia della crusca), drugi pa zahtevajo za podlago sedanjo florentinščino (Manzoni in njegovi pristaši). Če hočemo spoznati načela, po katerih se mora določiti slovenska knjižna izreka, moramo najprej poznati načela, po katerih se ravna izreka pri drugih narodih. Najmanj težav imajo Hrvatje in Srbi, ki pišejo tako, kakor se danes govori v južni Hercegovini, oziroma v Belgradu, Šumadiji in stari Vojvodini. L. 1850. so Vuk Karadžič, Fr. Miklošič, Gjuro Daničič, Ivan Kukuljevič Sakcinski, Ivan Mažuranič, Dimitrije Demeter i. dr. proglasili južno hercegovsko narečje, ki naj se fonetično piše, za književni jezik Hrvatov in Srbov.4 Hrvatje so ostali temu dogovoru zvesti in še danes tako pišejo. Srbi pa so se pozneje nekoliko oddaljili od tega in pišejo narečje, kakor se danes govori v Belgradu, Šumadiji in stari Vojvodini (Skerlič, 455.). Če se hoče Hrvat ali Srb, ki ni doma v teh krajih, naučiti pismene hrvaščine ali srbščine, gre v imenovane kraje in sliši vzoren pismeni jezik. Češki pismeni jezik se je razvil iz narečij, ki se govore v Pragi in v okolici, in tako se ravna češka književna izreka po sedanji govorici teh narečij. 1 Ed. Engel: Gutes Deutsch, 3. izd. 1922, str. 79. 3 O. Jespersen: Phonetische Grundfragen, Teibner, Berlin, 1904, str. 47. 3 Dr. Karl Plotz: Systematische Darstellung der franz. Aussprache, bearbeitet von Dr. G. Plotz, 14. izd., Berlin 1913, str. 8. • J. Skerlič: Istorija nove srpske književnosti, 2. izd., Beograd 1921, str. 268. Ruščina se opira na takozvana južno-velikoruska narečja, predvsem na moskovsko. Moskva je bila duševno in mnogo stoletij tudi državno središče ruskega naroda. Kakor torej v Moskvi in sosednjih narečjih vsi ljudje govore, tako je merodajno za vso Rusijo/’ Za P o 1 j a k e je merodajno takozvano malopoljsko, zlasti krakovsko narečje. Krakovo je bilo od 14. veka duševno središče poljskega naroda in večina najboljših pisateljev je bila doma v malopoljskih krajih/' Italijanom so ustvarili pismeni jezik njihovi prvi veliki pisatelji: Dante, Petrarca in Boccaccio. Ker so bili Florentinci, so dvignili florentinsko narečje do veljave italijanskega pismenega jezika. Prvi španski pisatelji so izšli iz kastilijanskega ozemlja, na katerem stoji Madrid, in tako je umevno, da je narečje glavnega mesta podlaga španskemu pismenemu jeziku. Natančneje si oglejmo zgodovino pismenih jezikov treh nam najbolj znanih narodov, t. j. Francozov, Angležev in Nemcev. Pismena francoščina se je razvila iz narečja pokrajine Ile-de-France, kjer stoji Pariz. Do 12. stoletja je imela še vsaka pokrajina svoje pismeno narečje. Vendar je nekoliko že vplivalo narečje glavnega mesta in kapetovskega dvora. V 12. stoletju pa je začela rasti! politična moč Kapetovcev. Osvojili so si sosednje pokrajine, tako leta 1101. Berry, leta 1203. Touraine, 1. 1204. Normandijo, 1. 1284. Šampanjo itd. Posledica tega je bila, da so osvojene pokrajine opuščale svoja pismena narečja in se oprijemale pismenega jezika glavnega mesta in dvora. Tako je postalo to pismeno narečje v 14. veku že vsem pokrajinam skupno. Sedanjo obliko je dobila pismena francoščina v 16. in v začetku 17. stoletja; posamezne podrobnosti so se določile šele pozneje, tako 1. 1740. (n. pr. pisava avocat, apotre, ile, abyme, ecole, savoir itd. za dotedanje oblike advocat, apostre, isle, abysme, eschole, scavoir), 1. 1762. (razločevanje med i in j, u in v) itd/ V nekaterih primerih pa velja še danes svoboda (glej zglede pri Plotzu, str. 85). Pismeni jezik sloni torej v glavnem na pariškem nareč,u, kakor se je govorilo do 16. veka, toda izreka pismenega jezika se ne ravna po glasovnem stanju 16. veka, ampak po sedanji pariški govorici. Za izreko so merodajni sedanji glasovi, čeprav so se stari glasovi, ki žive še v pisavi, ohranili v kakem pokrajinskem narečju. Tako se n. pr. za nekdanji mehki: 1 (1 mouillee) govori j, dasi se je 1 ponekod še ohranil. V Francoskem gledališču se govori j že od 1, 1838. dalje (Plotz, 105). Kako zmaguje živ jezik, se vidi iz primera fils (sin), kar se izreka zdaj f i s. »Sam sem še v letih 1840—43 cesto slišal f i, toda tudi tedaj le še od starih ljudi. Zdaj je ta izreka skoraj popolnoma izginila. V družbi, v gledališču, na učnih stolicah in prižnicah n Bogorodickij: Obščij kurs russkoj gramatiki, Kazan, 1904, str. 4. H Kryiiski: Gram. j^zyka polskiego, 1907, str. 6. 7 F. Brunot: Grammaire historique dc la languc fran<;aise, 4, izd., Pariš 1899, str. 15—41 in 89—95. se govori le f i s«, (Plotz, 133). Enako je z drugimi glasovi, n. pr. z e muet. c sourd itd. (glej Plotz, str. 53 in sl.). Da je v knjižni izreki tudi precej svobode, je umevno. Toda o tem še pozneje. Početki angleškega pismenega jezika segajo v 14. stoletje.8 Prva znamenita pisatelja sta bila Chaucer (izgovori: Časer, umrl 1400) in Wiclif, a še ne tvorita podlage pismene angleščine. Prve početke pismenega jezika nahajamo v uradnih spisih iz druge polovice 14. veka. Od časov, ko so si Anglosase podvrgli francoski Normani, je gospodovala na dvoru, v zbornici in v vsem javnem življenju francoščjna; to je izpodrinila angleščina šele proti koncu 14. veka. V drugi polovici 15. veka imajo uradni spisi, ki so nastali v različnih pokrajinah, že obliko londonskega narečja. Največ zaslug, da se je sprejelo v pisavo londonsko narečje, ima William Caxton, ki je ustanovil na Angleškem prvo tiskarno (1476). Ta je izločal v knjigah, ki jih je tiskal, vse provincializme in je pisal jezik, kakršen je bil v navadi pri izobražencih v Londonu. Pozneje se je jezik še bolj čistil v tej smeri. Prvo večje novoangleško delo je Tindale-ov prevod novega zakona iz 1. 1525. Ob nastopu kraljice Elizabete (1558) se je tako oblikovani pismeni jezik že splošno sprejel. Pravopis se seveda še ni ustalil v tem času, ampak je dobil sedanjo obliko šele v 16. in 17. stoletju. V pismenem jeziku se zrcali anglosaščina, kakor se je govorila ob koncu srednjega veka; izreka pa se ravna po sedanjih južnoangleških narečjih, odnosno londonskemu narečju, (Dalje prihodnjič.) c=£gl=i □©=□ || || oga | e=®=i| c=®=i i=®=i c=®=i Vprašanje v ljudski šoli.1 Iv. Štrukelj. Ta teina nas takoj vrže v učne oblike. Ne moremo mimo njih, zato jih obnovimo. Znane so: akromatična, erotematična, dialogična. Uporabljajo se še dandanes v večji ali manjši meri po vseh naših šolah od najnižje do najvišje kategorije. V koliko pa se ta ali ona uporablja pri pouku, to je odvisno od učitelja samega, delno tudi od predmeta, Akromatično poučujejo učitelji, ki najrajši sami govorijo, učenci pa le poslušajo. Ta način poučevanja je še sedaj najbolj priljubljen na univerzah; tudi na srednjih šolah je še udomačen in celo na ljudskih še ni popolnoma izginil in ne bo, ker ni mogoče pri nekaterih predmetih podati pozitivnega znanja drugače kakor akromatično, tako na primer v zgodovini, zemljepisju in verouku. Splošno pa je tako poučevanje odpravljeno. Ljudskošolski učenec ne more dolgo časa le pasivno sprejemati in biti pozoren. Ne gre tedaj, da bi učitelj s svojo zgovornostjo ubijal pazljivost 8 Lindelof: Grundziige der Geschichte der englischen Sprache, 2. izdaja, Berlin 1920, str, 56 sl. 1 Konferenčni referat šole na Viču. učencev. Nehote je prisiljen prekinjati in se obračati do učencev z vprašanji, ker sicer ne ve, govori li gluhim ali čuječim in umevajočim. Mesto akromatično, pouču,e erotematično, kar se razvije v katehetsko ali hev-ristično poučevanje. Pri nas se je ta zadnji način že tako udomačil in ukoreninil, da ga lahko imenujemo ekstremni sistem; po domače pa rak-rano. Novejši nemški pedagogi se že zavedajo o veliki hibi take vprašalne metode in Gaudig trdi, da je ta razpasena učna oblika »das fragwiirdigste Mittel der Geistesbildung und der argste Feind der Selbsttatiigkeit«. Karstadt smatra vprašanja kot sugestijo, ki zavaja učence, da ne odgovarjajo tako kakor mislijo v resnici. Misli, ki jih izražajo učenci na vprašanja, so kaj plitve in pri nekaterih vprašanjih pa kažejo odgovori, da sploh ne mislijo nič. V tej trditvi je veliko resnice. Prepričal sem se sam že neštetokrat v tem, bodisi pri poučevanju, hospitiranju in nadzorovanju. Nemška naučna uprava je že leta 1908. prešla do tega spoznanja in je zato izdala naredbo, ki ostro obsoja vprašujočo učno obliko. Zahteva, da se opusti, ker ne ustvarja samodejnih uspehov ne v povzetkih obravnavane tvarine, ne v prednašanju, ne v računanju, ne v merjenju, ne v spisju. Vprašanja so največkrat taka, ki zahtevajo le kakšna dopolnila in kot taka daleč oddaljena od vzbujanja samotvorne duševne produktivnosti. Vprašanja nepripravljenih učiteljev pa so navadno tako plitva, da ne vzbujajo prav nikakršnega zanimanja, ne povzročajo nobene globlje misli, razsodnosti in uvidevnosti. Po značaju predmeta so obratno tudi lahko pretežka in zato neplodna. Učencem jemljejo pogum, jih duševno zmedejo. Imajo pa pred lahkimi to prednost, da vsaj v najprebrisanejših glavicah budijo pozornost. Kakšna naj bodo tedaj vprašanja? V kolikor smo še navezani nanja, tedaj naj bodo 1, umerjena otroški duševni zmožnosti; 2, zastavljena tako, da vzbujajo zanimanja in duševno produktivnost; 3, poženejo naj tok misli, kakor zahtevajo didaktiki; 4. bodo naj jasna, sestavljena iz znanih besed; 5. kratka, logično pravilna; 6. izgovorjena počasi in s primernim poudarkom; 7. določna in enostavna, da je mogoč nanje le en sam odgovor. Le na taka vprašanja mora misliti učenec, in če misli, tedaj pro- in reproducira, se poglablja, širi si duševno obzorje, množi svoj duševni zaklad, skratka: odpira se mu razum. Vsikdar pa nam mora biti glavno načelo; samodejna duševna produktivnost! Doseči to pa nam bo le tedaj možno, ako se bomo ogibali vprašanj, pri katerih učenci prav malo ali nič ne mislijo. Takih vprašan; se ogibajmo tako, kakor vrag križa. K tem vprašanjem sodijo tudi ona, na katera odgovarjajo učenci le z »da« ali »ne«. Zanič so tudi vsa tista hlastajoča vprašanja, pravzaprav je zanič učiteljevo ravnanje, ki ne more počakati, da bi učenec nekoliko pomislil, preden more odgovoriti. Tako učiteljevo postopanje samo bega in meša učence. Ali naj vprašujočo obliko poučevanja opustimo, kakor smo opustili risanke s pikami? Alt naj jo potisnemo v kot, kakor smo storili s spisjem po vprašanjih in osnovah? Popolnoma čez prag še ne moremo z njo; potisnimo jo le v kot, odkoder naj se oglaša le tedaj, kadar hočemo izvedeti za vzroke, posledice, učinke, sredstva in namene. Taka vprašanja bodo ohranila še svoj pomen, a vsa druga vprašanja in izprašujoča navlaka se lahko opusti. Na mesto vprašanj pa postavimo na noge pozivno učno obliko. Poziv veliko bolj usposoblja učence k samodejnosti ali samotvomosti, bodisi pri obravnavi nove učne snovi, bodisi pri ponavljanju že obravnavane tvarine. Učence je pozvati, in ne izpraševati, da samostojno pripo- ^ vedujejo, opisujejo, slikajo (schildern), drugi naj popravljajo, spopolnjujejo, razpredajo globlje, širše itd. Navsezadnje pa šele pride učitelj do poprave, ako le ne gre drugače. * * * Nazorni nauk. Kakršno je razmerje med starši in otroki v družini, tako bodi razmerje med učiteljem in učencem. Kakor pozna mati vse otrokove misli in želje, se z njim veseli, z njim žalosti, tako ravnaj tudi učitelj. In kdo v družini stavi vprašanja? Ali ne otrok?! Materna gostobesednost ne stoji v ospredju, pač pa otroška. V šoli pa naj je narobe? Nikakor! Otroci naj stavijo vprašanja, otroci naj odgovarjajo — a ti učitelj le v o d i ves razgovor. Kadar pa zastane duševni polet, razmah, tedaj pridi učitelj z vzpodbudno besedo, kretnjo, mimiko. S formuliranimi stavki in knjižno slovenščino pa na tej stopnji ne ubijaj duševne čilosti otrok ter ne veži gibljivih jezičkov. Jezikovni pouk. Zgled; Pesmico »Pridni in leni učenec« razblinjamo z vprašanji, kakor: Kakšen je pridni učenec, ker v šoli pazi na vsako besedo gospoda učitelja, ker se doma pridno pripravlja, ker v šoli dobro odgovarja, ker piše lepo naloge, ker je pripraven za vsako delo itd. Vprašam; ali bi ne bil prisiljen učenec več misliti, ako bi ga pozvali; »Povej, kako spoznamo pridnega učenca!« Ali ne ubijamo z enim samim takim pozivom po več muh naenkrat? Pri obnovi berilnih sestavkov etične in lirične vsebine, kakor tudi pri rekih in pregovorih omejimo do skrajnosti vprašanja, da ne izgube vsega čara. V slovniškem pouku so vprašanja naravnost potrata časal Vaje, vaje, vaje! V prvi vrsti ustmene, v drugi pismene. Ne vprašuj; kateri samostalniki so moškega, ženskega ali srednjega spola, ampak reci; Na-štej mi nekaj samostalnikov moškega, ženskega in srednjega spola. Računstvo, Primer; Trgovec kupi blaga za 2600 Din in ga proda za 3050 Din. Slede vprašanja: Je-li imel dobiček ali izgubo? Kako bomo to izračunali? Katero število bomo odšteli? Zakaj? Ali je dražje prodal kot kupil? itd. Vse to je velika potrata časa in zaviranje v samostojnem mišljenju v taki meri, da učenec brez učiteljeve pomoči ne bode v stanu v poznejšem življenju reševati samostojno najenostavnejših računov. Zato p:i: pusUmo, naj učenci rešujejo nalog • brez vprašanj, t. j. samostojno. Isto načelo naj velja za geometrijski pouk. Zgodovina. Ne stavimo vprašanj po posameznih junaških dejanjih ter lastnostih različnih zgodovinskih osebnosti, temveč pozovimo učence, da pripovedujejo samostojno, opisujejo, naštevajo vse to, o čemer so se učili. Zgled! Rimljani v naših pokrajinah. Po obravnavi slede vprašanja: Kaj so ustanovili Latinci okoli slavnega Rima? Kje so to državo razši^li? Kdo se je nekoč navalil na naše kraje? itd. itd. Vsem takim brezplodnim vprašanjem pa se izognemo s pozivom: Pripoveduj o Rimljanih v naših pokrajinah! Pri zemljepisnem pouku ne izvabljaj iz učencev malenkostne podrobnosti. V prostem govoru naj ti podajo zaokrožene slike o pokrajini’, državi, skupini gorovja, vodovja itd. Čitajo naj raz zemljevid! Prirodopis j e. V prirodopisju razvijamo z vprašanji le biolo-gične zakone, sicer nam pa tudi ta predmet nudi v izobilju gradiva za samostojno opazovanje, opisovanje ter pripovedovanje. Pri, ponavljanju in utrjevanju biologičnih zakonov opustimo vprašanja in tudi v tem slučaju pritegnimo učence s pozivi, kakor: Opiši mi krta in njegovo življenje! k intenzivnejšemu mišljenju. V fizikalnem pouku bomo sicer res težko shajali brez vprašanj. Pa vprašanja po vzrokih in uč/nkih so, kakor smo že uvodoma rekli, celo prav umestna. Pri tem pouku moramo iti celo tako daleč, da vzbudimo v učencih tolikšno zvedavost, da si bodo sami stavili vprašanja na prirodne pojave ter jih skušali reševati. Pri obnovi pa mora tudi pri tem predmetu stopiti vprašanje v ozadje. Pozvali bomo učence: Opiši ves poizkus, navedi učinke in razloži jih! Tu sta vprašanji: zakaj, zato — kardinalni točkii, okoli katerih se suče ves fizikalni pouk. Risanje in pisanje. Tudi pri teh dveh predmetih bi se dalo • marsikaj navesti, kako bi s primernimi pozivi uspešnejše opozarjali na bistvene znake predmetov in poteze črk. Zgled: Pred učence postavim kocko, ki naj bi jo narisali. Učence pozovem, da si jo ogledajo, rekoč: Oglejte si kocko natančno! Ko se to zgodi, pozovem tega ali onega: Povej mi vse znake in lastnosti te kocke! Ali pri pisanju; Napišem veliki M. Oglejte si to črko! Imenuj mi sestavne dele! Vse tedaj kratko in jedrnato. Smoter vsake ure in vsega našega šolskega dela, vsake besede bodi: Kar le moč veliko samostojne duševne produkcije! * * * Izpraševanje za rede pa naj se v ljudski šoli opusti. Sedaj, ko izdajamo šolska naznanila samo dvakrat na leto, ima vsak učitelj toliko časa, da v petih mesecih lahko temeljito spozna posamezne učence po njihovih zmožnostih in je šolski obisk že toliko urejen. Oni, ki pa se takemu zapravljanju časa nikakor odreči ne more, kaže, da ne umeva povsem svoje odgovornosti polne naloge, O njem se tudi lahko sodi, da se na pouk ne pripravlja pravilno in redno. Končam z željo: Da bi taki učitelji bili samo izjeme! V to pomozi Bog! Odštevanje navadnih ulomkov. (Učna slika za VI. razred.) Milko Jeglič. I. « Ponavljanje: [Na tablo napišem $ -j- | =]. Kakšno število je prvi sumand in kakšno drugi ? (Navadni ulomek.) Računska vrsta ? (Seštevanje) ali (adiranje). Računaj! (osmine; 7 in 5 je 12; torej je ^) to je (lf ali 1^). Kako smo izračunali ? (Števce sešteli, imenovalec pa obdržali.) Zakaj ? (Ker je bil imenovalec obeh ulomkov 8.) Kako bi pa sešteval ulomke z raznimi imenovalci, n. pr. (. . .) ali pa mešana števila, n. pr. (. . .) Povej torej pravila za seštevanje navadnih ulomkov! Priprava: [Na tablo napišem 8 K — 5K= 8 jabolk — 5 jabolk = 8 hi — 5 hi = 8 tisoč — 5 tisoč =] Računska vrsta? (Odštevanje) ali (subtrahiranje). Kakšna števila? (Imenovana števila.) Računaj! Diferenca je torej (tudi imenovano število). Napoved smotra: [Na tablo napišem -J — £ =]. Čitaj! Računska vrsta ? Kakšno število minuend (navadni ulomek) in kakšno subtrahend (tudi navadni ulomek). Smo se li že učili odštevati ulomke? (Ne!) Pazite! Podavanje: Iz katerih delov sestoji vsak ulomek? Kaj je števec, kaj imenovalec ? In kaj pravzaprav vsak ulomek ? (Imenovano število.) Kako torej še lahko napišem vsak ulomek ? Dobro, napišimo torej tudi naša 2 ulomka! Pridi in napiši! (8 devetin — 5 devetin = 3 devetine.) Kakšna števila imamo torej sedaj ? Izračunaj! Diferenca ima torej (isto ime kot minuend in subtrahend). Napišimo pa naši števili v obliki navadnih ulomkov. Čitaj! Poudari, kar se ti zdi potrebno ! Oglejmo si ta dva ulomka ! Kaj opaziš ? (Isti imenovalec == 9.) Kako bi izračunal, ko bi bilo tu mesto »minusa« »plus«? No, kako bomo pa odšteli? (Napišemo ulomkovo črto z imenovalcem 9.) Računaj! (8 — 5 = 3). Je torej (J), to je (Jp). Združitev : Ponovimo! Kaj smo se učili danes? (Odštevanje navadnih ulomkov.) Kakšne ulomke smo odštevali ? (Z istim imenovalcem.) Kako jih pa seštevamo? Združimo in primerjajmo obe pravili! Ponovi! Ponovi! Vaje: a) *-* = « - A - itd. [pismeno] J b) I — I = -1! - A = itd. [ustno] J II. Priprava: [Na tablo napišem f -f~ % =]. Čitaj! Računska vrsta? Kakšna števila? (Navadni ulomki) in sicer (z raznimi imenovalci.) Računaj! Najprej (skupni imenovalec) je (12); pretvarjaj (4 v 12 je 3 krat; 3 krat 3 je 9; je r9T); drugi sumand (. . .) itd. Napoved smotra: Podavanje: Kako bi pa odšteli? [Napišemo na tablo f— I =]■ Najprej (skupni imenovalec) itd. Kakšne ulomke si odšteval? (Z raznimi imenovalci.) Pravilo ? Ponovi! In kako seštevaš ? Združitev: Združimo in primerjajmo! Ponovi! Ponovi! Vaje: a) H —£ — H — A “ itd- [pismeno]) lEv. upor. b)H-*= U-i= U - A = itd. {ustno] / nal°Se) III. 1. Priprava: [Na tablo napišem 7J -j- 4J =]. Kakšna števila? (Mešana'števila.) In ulomki? (Z raznimi imenovalci.) Moramo torej (pretvoriti ulomke na ulomke s skupnim imenovalcem,) ki je (6). Pretvarjaj! Sedaj pa (seštevamo), pričnemo navadno (pri ulomkih), včasih pa tudi (pri celotah); kdaj ? Računaj J Pravilo ! Ponovi! Napoved smotra: Podavanje: [Na tablo napišem 7TTr — 4^=]. Računska vrsta? Kakšna števila ? Kako boš odšteval ? Računaj ! 2. Priprava: Izračunaj sledeče: 3 35 mesece "S. dni Kje smo začeli odštevati (pri 1 mesec 19 dni dnevih), tcrej (zadaj). 2 meseca 16 dni. In kako boš računal torej to-le: Napoved smotra: Podavanje: 7^f — 31£=. Moramo pričeti (zadaj). Kaj vidiš? (Ne moremo; zato vzamemo od minuenda 1 celoto in jo zdrobimo, kakor prej mesec na dneve.) Odštevaj torej sedaj! (6 — 3 = 3 ^£) to je (3 ^), Združitev: Kako torej odštevamo mešana števila? Ponovi! V a'j e : a) 5 — 2 — itd. c) 5 — 2 § = itd. h) 6yj'— 1 ^ = itd. č) 4$ — 2 \ = itd. Uporaba: Razreševanje raznih uporabnih nalog (v zvezi s seštevanjem). Na tabli nastane sledeča slika: I. ; + i = Y “ 1* = H ' 8K — 5 K = 3 K 1 + i = H + n = H = H uvaževali vzgojitelji, zdravniki in javne oblasti. Seveda je bilo razumevanje praktičnih zahtev jako različno. Dve pedagoški stremljenji sta tekmovali: prvo v prid normalnim, ki zaradi vnanjih vzrokov niso mogli slediti pouku, drugo v prid slabonadarjenim, ki so zaostajali zaradi duševne slabosti. Tedaj se namreč ni še strogo ločila duševna zaostalost od vnanje, povzročene zaradi slabega obiska. Zato so mnogi učitelji zahtevali za vse te otroke nekakega pospeševalnega pouka, ki naj jih čimprej usposobi za zopetni vstop v ljudsko šolo. Praktični vzgojitelji in učitelji pa so dokazali, da slabonadarjenim ne koristi nikak pospeševalni pouk. Duševne slabosti namreč ni mogoče odpraviti ali ozdraviti, ampak le s posebnim poukom toliko izboljšati, da morejo otroci kdaj sebi in družbi koristiti s svojim delom. 1881—1903. Ko je pomožnošolska ideja stopila s svojimi zahtevami pred javnost, so se ji stavile nasproti razne ovire: 1. V pedagoških in laiških krogih ni bilo jasnosti v razločevanju med slabonadarjenimi, težje slaboumnimi in onimi, ki le zaradi vnanjih vzrokov zaostajajo v razvoju. 2. Zaradi hujskanja nerazsodne javnosti, ki si ni vzela časa, da bi proučila namen in bistvo pomožne šole, so se starši branili pošiljati otroke v pomožno šolo, češ, da jih javnost zasmehuje kot tepce. 3. Nastalo je veliko pomilovanje teh otrok, ker jih izločuje ljudska šola. Javnost je smatrala za krivico, da se tem slabičem odreka pouk z drugjmi otroki, češ s tem se jim vtisne pečat manjvrednosti za vse življenje. Te ovire so bile vzrok, da je pomožna šola za enkrat — javnosti in staršem na ljubo — res poizkusila zadovoljiti starše in javnost s tem, da je s polno paro vlivala ubožcem raznovrstnih znanosti v glavo. Ko je bil navidezno dosežen smoter tega pospeševalnega pouka, ko je namreč pomožna šola napolnila glave teh slabičev in- so se vrnili v ljudsko šolo, se je izkazalo, da s tem, tako težko natrpanim materialom ne vedo kaj začeti. Tudi so bile zaradi tega prisilnega dela duševne moči teh otrok tako izrabljene in izčrpane, da o kakem sodelovanju pri ljudskošolskem pouku ni bilo govora. S tem je bilo že odgovorjeno na vprašanje: »Ali se morejo otroci s pomožne šole uvrstiti nazaj v ljudsko šolo?« V podkrepitev tega odgovora so strokovnjaki navedli še sledeče dokaze: 1. Z ozirom na fiziološka dejstva je dokazano, da nimajo ti otroci zaradi nezadostnega duševnega in telesnega razvoja one krepke odporne sile, ki jo rabijo v tekmi s svojimi normalno razvitimi tovariši. 2. Praktično - pedagoško delo je sililo k primerjanju smotra, ki so ga dosegli otroci v pomožni šoli, s smotrom 1 udske šole. Pokazalo se je, da je bilo mogoče uvrstiti otroke, ki so se vračali s pomožne šole v ljudsko šolo, v razred za 2 leti nižje od onega, ki ga je otrok obiskoval v pomožni šoli, četudi je v razmerah pomožne šole še tako dobro uspeval. Pokazalo se je, da so otroci s pomožne šole v ljudski šoli zopet nazadovali, ker niso mogli slediti skupnemu pouku, kar je tudi dokaz, da si pomožna šola nikdar ne prisvaja normalnih otrok. Te izkušnje so obenem tudi svarilo, da se s slabonadarjenimi ne sme eksperimentirati, ker to ne odgovarja vzgojnemu stališču niti ljudske, niti pomožne šole. 3. S psihološkega stališča je zopetna uvrstitev otrok s pomožne šole v ljudsko šolo nemogoča; kajti logična posledica je, da otroci s katerimkoli inteligenčnim defektom potrebujejo drugačnih sredstev za svojo izobrazbo kakor povsem normalni. To izobrazbo pa jim more nuditi le šola z omejenim učnim načrtom, z malim številom učencev na posameznih stopnjah, z individualnim poukom s posebnimi metodami. Taka šola pa je pomožna šola, ki je nalašč organizirana za to delo. Prvotno stremljenje pomožne šole, pomagati slabonadarjenim in slaboumnim istočasno in z enakimi sredstvi, se je izkazalo za nemogoče. To dvojno delo se je ločilo tako, da je pomožna šola izvedla samostojno organizacijo v korist slabonadarjenim. Smotri, ki jih je s tem dosegla, so bili merodajni, da je prepričala vzgojitelje, starše in javnost o svojem resnem in koristnem delu. Od tedaj je pomožnošolska ideja jela vstajati. Njenemu razvoju pa je zlasti mnogo koristil socialni razmah zadnjih 40 let. Družabno čuvstvovanje za vse bedne, nesrečne, oškodovane, ogrožene in padle se je vzbudilo vsepovsod. V nekaterih državah je našlo izraza v socialni zakonodaji in splošni državni oskrbi, pri kateri je prejkoslej sodelovala tudi privatna dobrodelnost. Tudi znanost in umetnost sta sodelovali pri podrobnem in globljem razvoju splošnega socialnega čuv-stvovanja in razumevanja. (Konec prihodnjič.) <=0=3 |[cE®=l || C=©=31|~i=gc5]| C =©= | □2o1[b®=i |[1Ei®Ežr|| Iz moje beležnice. Janko Polak. (Konec.) Zelo zanimivi pojavi za učence in učenke so tudi: sekanje robov in krajšanje, zoževanje, sekanje in upogibanje ploskev. Sekanje robov in krajšanje, zoževan je, sekanje in upogibanje ploskev opazujejo učenci in učenke najlažje ob knjigi, vratih, oknih itd. Če vzameta učenec in učenka v roke knjigo in si jo ogledata, vidita takoj, da sta ovojni strani in listi medseboj enako široki in dolgi. Če pa postavita predse odprto knjigo, se jima kaže čuden prizor, t. j. sprednja stran odprte knjige je videti zdaj ožja, zdaj širja — to je zavisno od lege predmeta in pozicije opazovavca — zdaj višja, zdaj nižja od zadnje. In isto, kar smo povedali o sprednji strani, velja tudi o zadnji. Trdim pa tznova, da je tudi za to opazovanje treba mnogo in različnih vaj, n. pr. na oknih, vratih, zabojih itd. Kar se pa tiče opazovanja upogibanja ploskev, opazujemo to še naj-ložje na dolgih rastlinskih listih, ročkah pri različnih posodah itd. Tu pride takozvano sekanje robov še posebno karakteristično do veljave. A da učenci in učenke ta nauk razumejo, je treba mnogo in intenzivnega opazovanja na različnih predmetih. 6. In sedaj še nekoliko besedi o senci. Na vsakem predmetu razločujemo dve vrsti senc, t. j. ono, ki jo opazimo na oni strani predmeta, ki je obrnjena od svetlobe, in pa ono, ki nastane na podlagi, na kateri stoji (leži) predmet. Prvo imenujemo lahko glavno (lastno, telesno) senco, drugo pa stransko (padajočo) senco. Senci sta za izrazitost predmetov velikega pomena; zakaj šele potom zaznamovanja senc dobi predmet jasne in določene oblike, t. j. postane skica, risba, slika plastična ali dvignjena iz ravnine. Oblika sence je v najožjem stiku z obliko predmeta, ki dela senco pa tudi z obliko in lego ploskve, na katero senca pada. In zaraditega ni nemogoče iz smeri sence sklepati na lego ploskve, na katero senca pada, zakaj senca se vzpenja po formah ploskve, na katero pada, in se formam teh ploskev popolnoma prileže, t. j. se jih takorekoč oprime. Seveda, če bi učencem in učenkam o vsem tem samo govorili in jm ničesar ponazorili in jim ne veleli, da naj tudi sami delajo, t. j. preskušajo, no, potem bi naš nauk ne imel povoljnih uspehov. Učenci in učenke morajo sami videti: a) v katerem slučaju je senca enaka obliki in velikosti predmeta, ki jo dela, b) kako pade senca pri stoječih drogovih, c) kako pada senca pri drogovih, ki so naslonjeni, č) kako pada senca pri naslonjeni lestvici itd. Šele iz takih in podobnih vaj razvidijo učenci in učenke pomen sence in spoznajo, da je predmet brez sence takorekoč mrtev, da ga oživi šele senca in da je zaradi te življenske moči, ki jo daje senca predmetu, ona skoraj tako važna, kot predmet sam in da ji moramo zaraditega ob skiciranju, risanju in slikanju posvečati vso ono skrb, kakor predmetu samemu, t. j. treba jo je od vseh strani in natanko opazovati, pa tudi skicirati, risati in slikati. Vobče pripominjam, da naj risalec ne bo preblizu predmeta; najmanjša razdalja naj bo dva- do trikrat tolika kakor je največji premer motiva. Dober nasvet je, da prični pri per-spektivičnem risanju vselej s pokončnimi črtami, in sicer z onimi, ki so očem najbliže. Nato preceni ali primerjaj lego, razdaljo in velikost drugih črt in posebno previdno še kote z obzornico. Končno naj omenim še nekatere druge malenkosti, ki pa so za umevanje nauka o perspektivi velikega pomena. Predvsem moramo pri skiciranju, risanju in slikanju paziti na širino robov, t. j. da tudi robovi — bodisi ravni, bodisi okrogli itd. — niso povsod enako debeli (široki). Zelo nazorno pokažemo učencem in učenkam vse to: a) na kakem zaboju, ki ima precej debele deske, b) na krogu, ki mu urišemo manjši krog s. kako črno barvo, da dobimo kolobar, ki jasno odseva od črnega, t. j. urisanega kroga, in potem ta krog obračamo iz frontalne lege proti levi in desni strani itd. Važno je, da dopovemo učencem in učenkam, da določimo tudi v okrajšanem in zoženem, t. j. v perspektivnem kvadratu (pravokotniku) sredino z diagonalama. Tudi moramo učencem in učenkam dopovedati, da so telesa valjaste oblike v vsaki legi razpolovna, t. j. taka telesa se dajo v vsaki legi s črto polovičarsko deliti v dve simetrični polovici. Še nekoliko praktičnih nasvetov, preden končam. Pri sliki določujmo najprej celoto v glavnih črtah in potem dovršujmo v posameznostih. Če opazujem grmovje in drevesa od daleč, se nam vidi grmovje in se nam vidijo drevesa nekake polne mase. A čim bolj se tem masam bližamo, tem bolj se nam začno prikazovati v svoji resnici, t. j zdaj zapazimo deblo, zdaj jase v kroni, daj veje, zdaj listje itd. Risar in slikar, ki pa vsega tega ne opazuje natanko, skicira, riše in slika tudi grmovje in drevesa v različnih razdaljah vedno v eni in isti maniri, kar pa nikakor ne odgovarja zahtevam perspektive, t. j. da so predmeti čim dalje od nas tem manj jasni (razločni). Posebne težkoče prizadenejo temu ali onemu svetloba, senca, jase, deblo in veje v grmovju in v drevesih. Zelo dobra vaja v določevanju za vse to je mežikanje z očmi, t. j. učenec in učenka se naj postavita v primerno (ne premajhno in ne preveliko) razdaljo od drevesa (grma) in naj nekoliko časa mežikata z očmi; izprva hitro, pozneje pa vedno bolj počasi in končno naj gledata v drevo (grm) samo z malce odprtimi očmi. Taka vaja prikazuje učencem in učenkam v drevesni kroni (grmu) svetle in temne lise, jasno in modro nebo mnogo izraziteje, nego pa ogledovanje s popolnoma odprtimi očmi; in kar opazujejo in vidijo očenci in učenke izraziteje, to bodo tudi lepše skicirali, risali in slikali. Kadar si učenec in učenka sestavljata skupine, ki jih nameravata skicirati, risati, slikati, morajo biti te skupine naravne, t. j. skupina mora nuditi to, kar nudi v skupini tudi narava pod milim nebom, t. j. pes ne sodi na drevo, in ptiček ne pred pasjo hišico na verigo itd. Pokrajin naj se učenec in učenka ne lotita — po naravi — prej, preden si potom skiciranja, risanja in slikanja po lepih podobah in razglednicah nista pridobila mnogo, mnogo vaje. Opomba. Večina beležk, po katerih sem izdelal tudi pričujočo razpravo, je posnetih po prof. J. L. Rodtu. (Vidi »Slov. Učit.« str. 112, št. 7, 1921.) Ker se sklicujem tuintam na svoje beležke iz risanja in slikanja, opozarjam na »Slov. Učit,« 1921, št. 2.—7, Pis. Dostavek uredništva. Ker je omenjeno Rodtovo knjigo zaradi slabih valutnih razmer morda težko dobiti, priporočamo za začetnike še praktično in z obilnimi risbami opremljeno knjigo »Perspektive nach der Natur« (A. Gruber, Ravensburg) Nedavno jo je imela na prodaj (za 15 Din) Jugoslovanska knjigarna v Ljubljnai. IfčEžga [| cz0zži~]| a£a1|~nzz3S3=ET|l ogczi |f oga |[ agEžT|| (=0r5~| O zaščiti dece in mladine. Janko Kramer, učitelj v Celju. Pustite male k' menil Leta 1908. se je ustanovilo v vsakem sodnem okraju naše širne domovine društvo za varstvo in oskrbovanje otrok. Namen društva je, pobrigati se za one zapuščene, zanemarjene, rzprijene, osirotele in pohabljene otroke, za katere se dosedaj navadno nihče ni zmenil, ki po dosedanjih skušnjah postanejo, ko odrastejo, prava nadloga za človeško družbo, a bi se jih lahko rešilo, ko bi kdo pravočasno poskrbel zanje. Do leta 1920. je bilo društvo pri tem tako važnem socialnem in mladinsko skrbstvenem delu navezano zgolj na članarino, podpore in milodare posameznikov, zato je zamoglo pomagati le v najnujnejših slučajih. Mnogokrat se je naglašalo, da bi se društvo moralo podpirati iz javnih sredstev, ker skrbi samo za javne koristi, a stara Avstrija nas ni slišala. Prišel pa je preobrat in z njim upanje v boljše čase. Nismo se motili. Država nam je priskočila na pomoč. Ustanovila je ministrstvo za socialno politiko, kojega posle vodi za Slovenijo oddelek za socialno skrbstvo v Ljubljani. Društva so sedaj postala državne zaščite in so svoj delokrog razširila. Te državne zaščite država gmotno podpira, zato pa morajo izvrševati tudi dolžnosti, katere izda ministrstvo za socialno politiko, oddelek za zaščito dece in mladine v Beogradu. V tem oziru je zaščita podrejena pokrajinski upravi v Ljubljani, odsek za zaščito dece in mladine. Posebno je dolžnost zaščite, prispevke države upravljati po računskih predpisih ter o denarnem stanju poročati koncem vsakega meseca neposredno nadrejeni državni zaščiti dece in mladine. Državne zaščite se razdele v dva dela: v krajevne državne zaščite v mestih z lastnimi statuti: v Ljubljani, v Celju, v Mariboru, v Ptuju in v državne okrožne zaščite v Ljubljani, kateri so podrejene krajevne državne zaščite v Kamniku, v Litiji, v Metliki, v Tržiču in v Višn i gori. Državni okrožni zaščiti v Mariboru pa so podrejene krajevne državne zaščite v Slovenjgradcu, v Šmarju in v Trbovljah. Naloga zaščte je, da povsod pomaga, kjerkoli in koderkoli izve za osirotele, zapuščene in zanemarjene otroke. Svoj namen skuša zaščita doseči s tem, da se otroci izročijo primernim zavodom ali rodbinam, ali dajo v službo ali uk, s tem, da zaščita ustanavlja vzgojevalne zavode in tudi otrokom pomaga v namen odgoje in preskrbovanja. Da ljudstvo spozna, kako potrebno je skrbeti za varstvo in vzgojo otrok in mladine, naj se prirejajo predavanja in naj se razširjajo tozadevni spisi. Zaščita mora te težavne naloge najbolje rešiti v korist naše mile nove domovine. Ta naj skoraj nima ubogih, zapuščenih in zanemarjenih otrok. Z njih nedolžnih lic naj se čimprej posušijo solze, naj pridejo na pravo pot, da postanejo pošteni ljudje in koristni člani človeške družbe. — Vendar tudi sami ne smemo držati križem rok, tudi sami moramo po vseh svojih močeh podpirati blaga stremljenja zaščite s tem, da ne le opozarjamo zaščito na žalostne slučaje zanemarjenosti, izprijenosti ter zapuščenosti otrok, temveč tudi gmotno podpiramo vsak po svojih močeh. Saj s tem ne damo le sebi izpričevalo sočutnih ljudi, ki ne gledajo le nase, ampak tudi na druge, temveč koristimo tudi bližnji družbi ter povzdignemo ugled države, kii se bo smela imenovati toliko bolj kulturna, kolikor manj revežev bo imela. Upajmo, da se bodo naše zaščite, ki so še mlade in slabotne, vedno bolj razvijale, prospevale in procvitale. In v to pomagaj Bog! „ Kultura in književnost O skrajšanem dividiranju z desetinskimi števili. K članku s tem naslovom v lanskem letniku »Slov. Učitelja«, štev. 8/12, priobčujemo še sledeče: Prvo veljavno količnikovo (kvocientovo) mesto sc določuje na več načinov. Teh načinov zaradi mehanične poti sicer za šolo ne moremo priporočati v prvi vrsti, vendar jih navajamo, ker se večkrat uporabljajo v praksi. Tako sc določi prvo mesto kvocienta mehanično, da se divizor postavi (nadpiše) nad prvi delski dividend; vrednost dividenda, ki se nahaja pod ednicami nadpisanega divizorja, nam izraža vrednost prve številke v količniku (k IV. zgledu, str. 103, v omenjeni štev. »Slov. Učitelja«). 89*325 4-67 : 89-325,=: 0-052 Tak način navaja tudi »Močnikova knjiga aritmetike za učiteljišča« (L. Lavtar, 2. izd. 1911 na str. 96), pa s to razliko, da postavlja v istem zmislu divizor pod dividend. Nadpis je boljši. Nadalje pripominjamo, da je pri skrajšanem deljertju v slučajih kakor pri III. zgledu (na str. 103) in pri VI. zgledu (str. 104) v dividendu odrezano številko 9 vzeti v popravo. Taka poprava se jemlje od 5 in višje od 5, n. pr. 874 I5J9 : 5870 = 1' 489 V dividendu pride torej na najnižjem mestu 4 mesto 3. To se posebno pozna, ako je v divizorju na najvišjem mestu 1 ali le malo več. — Pri tretjem načinu (na str. 102) pišemo lahko tudi takole: I 4 Y 6-456:4-327 = 1-492 2 129 “WL’ 398 9 0 Iz divizorja napišemo nad dividend ed-nico 4, da določimo prvo veljavno mesto. Ko smo določili 1 številko v količniku, odrežemo divizorju vselej po eno najnižjo številko, da bi dobili z nadaljnjim deljenjem prihodnje predpisano nižje mesto v količniku. Odrezano številko porabimo za popravo. Skupna mladinska služba božja je in naj bo cilj verskonravnega pedagoškega prizadevanja. Toda brez očetovskega, brez vzornega nadzorstva se dostikrat njen smoter izjalovi. Neki izkušen pedogog je vsled tega izjavil, da so bile zanj ure skupne mladinske siužbc božje najbolj grenke. »Obiskal sem,« tako je zatrjeval, »službo božjo različnih šol, pa le redko sem zasledil pravo in spodbudno verstveno udejstvovanje navzoče mladine. Največkrat sem se odstranil z nevoljo v srcu in z izrazom obsodbe na jeziku. Šumno gredo otroci v svetišče; brezčutno in neokretno sede v klopeh; prekri-žujejo se mehanično, površno, slabo in nepravilno; nezavestno in igračaje se trkajo na prsa med povzdigovanjem in sv. obhajilom; komaj čakajo, da se hladno poslove od sv. prostorov. O drugih nerodnostih, o medsebojnem dreganju, barantanju za podobice i. dr. niti ne govorim. ..« Dobro in zgledno nadzorstvo, spojeno z lepim in pravilnim vedenjem ter s pobožno zbranostjo je nujno potrebno ter prepreči povečini vse nered-nosti in nerodnosti. Kdo se ne spominja s spoštovanjem svojega dobrega in vernega učiteljal Ali ga nismo dvakrat bolj čislali, ko je stal med nami v cerkvi in molil z nami kot veren oče! Ali je bil med nami kot nadzornik in čuvaj? Ne. Nadzorovanja ni bilo treba; to je bila družinska skupnost. — Kjer prihajajo k nadzorstvu brezvestni in brezverni učitelji, tam gineva vsaka pobožnost; kajti otroci kmalu opazijo, če učitelj ne kaže nobenega znaka pobožnosti, če ostane mrzel in neobčuten še med izpremi-njevanjem in povzdigovanjem. Taki zgledi ne vodijo mladine h Kristusu •Ta mrzlota ne pospešuje umevanja svetih opravil, ne prižiga ljubezni do sv. daritve. Šolska služba božja (po mestih) mora ostati; četudi ni vselej najboljši način javnega bogočastja, pa se vendar s skupnostjo-preprečujejo večji neredi in zanemarjanje svete maše. Toda, da se dosega njen namen, morajo sodelovati vsi vzgojni faktorji — tudi šolske oblasti. Staršem naj bi se za roditeljskih sestankih pojasnilo, da je mladinska služba božja najlepše in najprikup-ljivejše praznovanje Gospodovih dni. Ideal-neje bi pač bilo, če bi starši svoje otroke sami peljali v svetišče ter jih s svojim vzpodbudnim zgledom navajali za pravo pobožnost in dostojno vedenje. Ali, ali... Kako žalostno je, če mora mati iskati ovinkov in izhodov, ko otrok vprašuje: »Mama, kdaj pa gre očka v cerkev?« — Še bolj obupno je vzgojno stanje, ako zanikarnega očeta posnema tudi brezvestna mati. Hvaležni moramo zato biti dobrim in vzornim učiteljem ter učiteljicam, ki smatrajo — brez višjega ukaza — za svojo sveto in vzgojno dolžnost, da spremljajo mladino v cerkev k božjemu Prijatelju otrok. Lep zgled je in ostane najboljša vzgojna metodal Če bodo izvrševali starši, učitelji in duhovniki svojo vzvišeno dolžnost v skrbi za vzorno mladinsko službo božjo, bo s tem storjen velik kos vzgoje; mladina se bo v polni meri vtopila v globoko skrivnost svete daritve in v praktično praznovanje cerkvenega leta. A. Čadež. Dečja zavetišča v industrijskih podjetjih. Zakon o zaščiti delavcev, objavljen v Uradnem listu z dne 13. julija 1922, štev, 74, ima s § 26. in 27. sledečo določbo: V vseh industrijskih podjetjih, kjer dela več nego 100 delavcev, med katerimi jih je vsaj 25 z malimi otroki, katerih nimajo v času, ko delajo v podjetju, komu doma prepuščati v varstvo, morajo lastniki podjetij v nepo-srednji bližini podjetja napraviti posebna dečja zavetišča, kjer se, dokler traja delo v podjetju, čuvajo otroci delavcev prednje kategorije. V ta namen morajo lastniki teh podjetij poskrbeti za primerne prostore in za opremo, potrebno za taka zavetišča, istotako pa tudi nastaviti potrebno osobje, ki oskrbuje in čuva otroke v njih. Vse stroške za ustanovitev in vzdrževanje teh zavetišč morajo trpeti lastniki podjetij sami. Statistika iz ljubljanske univerze. V letnem semestru je bilo rednih slušateljev 1114, izrednih 48, skupaj 1162. Med njimi je bilo 59 slušateljic, namreč 42 rednih in 17 izrednih. Tehnična fakulteta je imela 349, pravna 345, filozofska 254, teološka 118 in nepopolna medicinska % slušateljev. Pomen filmov za vzgojo. Škof v Birminghamu je predlagal angleški vladi, naj prisili lastnike kinematografov, da bodo večkrat vršili samo vzgojevalne predstave za mladino. Kmetijski tečaji pri vojakih. Ministrstvo vojne in mornarice je odobrilo pravilnik, ki ga je izdelalo kmetijsko ministrstvo in po katerem se uvedejo pri vseh polkih kmetijski tečaji za vojake. S tem bo imelo vojaštvo mnogo koristi od kmetijskega pouka. Starost papirja. Kakor marsikatera druga sloveča iznajdba je tudi papir kitajskega izvora. V Evropo so ga prinesli križarji. Na Nemškem se je prvič pojavil papir 1. 1190. Slavni švedski učen:ak in preiskovalec Sven Hedin, ki je prehodil na svojem potovanju po Aziji 6500 milj, je našel v pesku v veliki puščavi Gobi kitajski papir, ki je iz leta 250 po Kristusovem rojstvu. Na obali jezera Lop Nor je izkopal Hedin zasuto mesto ter našel v razvalinah več kitajskih rokopisov, ki so bili stari 1700 let. Misli modrih mož. Ne boj se nevednosti, pač pa napačne vednosti. Od te prihaja vse zlo na svetu. (Leo Tolstoj.) — Človek poveča svojo srečo z ono množino, s katero jo preskrbi drugim. (Bentham.) — Spreten vojak ni bojevit, spreten borilec ni prepirljivec. Kdor zna z ljudmi spretno ravnati, je miroljuben. To imenujemo čednost nezo-perstavitve in to se pravi — soglasje z nebesi. (Lao-tse.) Most v življen'e. Anton Čadež, duhovni svetnik, katehet. V Ljubljani 1923. Založila prodajalna KTD (Ničman). Natisnila Jugoslovanska tiskarna. — Pričujoča knjiga vsebuje na 134 straneh skrbno zbrana drago- cena zrna, sad mnogoletnega praktičnega delovanja med žensko mladino v šoli, zlasti pa predragocenih naukov, ki kot dobrotni angel varih spremljajo to mladino v življenje. Ne morebiti golo pridigovanje in mora-iizovanje, ampak praktični nauki, prijatelj-rki nasveti, ki so zelo srečno izbrani, da jih ni treba siliti v ospredje, nego se priporočajo sami z milo, nekako prosečo besedo, a vendar brez vsakega vsiljevanja: to so devetera poglavja te knjige. Iz vsakega izmed njih čuje nežnočuteče uho mladenke blagodejno skrb za njo, tiho in neopaženo se ji nudečo oporo za življenje, a tudi kažipot, ko je morda nameravala umeriti svoj korak v stran, proč od one poti, ki ji jo je začrtala skrbna versko-nravna šolska vzgoja. S čudovito nežnostjo, kakršna ugaja mehki dekliški duši, razpravljajo zadnja tri poglavja ono dobo, ki ji gre mladenka naproti, ko izstopa iz šole. Vsak oddelek teh poglavij je za mladenko dragocenost zase. Vse naravne pojave te dobe vežejo kakor rdeča nit večne in nadnaravne resnice, ki nudijo najgotovejše in najuspešnejše pripomočke, da se vzdrži mladenka nad čermi in pastmi, ki jo obkoljujejo. Jasno in gotovo si lahko izbere mladenka svoj pravi življenjski poklic, ako se drži navodil predzadnje-a poglavja. Zadnje poglavje pa v vzvišenih esedah osvetljuje delokrog plemenite, dobre, ljubeče, krščanske gospodinje, žene in matere. V veselih in žalostnih dneh je go-spodinja-žena-mati ono središče, okoli katerega se suče vse družinsko življenje in ki s skrivno in nevidno močjo privlačuje k sebi vse družinske člane. Ko pa je požrtvovalno dala svoji, od Boga ji dodeljeni družini sebe vso, ji je včasih brez škode za njene prvotne dolžnosti tudi mogoče izkazati krščansko ljubezen revnim, bednim, zapuščenim, ko jim nudi telesnih dobrot, a pri tem seveda tudi ne pozabi dušnih, nadnaravnih. — Ne vem, če je že doslej kdo tako srečno opisal delovanje krščanske žene kakor pisatelj te knjige. Modernim, času primernim zahtevam krščanske mladenke, žene, matere je v tej knjigi ustreženo z izčrpnim poukom. Tako imamo zdaj Slovenci nadomestilo za Fr. W. Foersterjeve vzgojne knjige v malem; za enkrat je vsaj začetek tu. G. pisatelj pa prosimo vsi, ki nam je blagor in bodočnost naše mladine, naše domovine, naše države tako zelo na srcu, naj svoje spretno pero prav kmalu zopet zastavi tudi za drugo, življenjske vzgoje tako zelo potrebno mladino. Knjiga se nam zdi za vstop v življenje tako važna, da priporočamo pristojnim šolskim oblastem njeno nabavo za vso žensko mladino, ki izstopa iz šole. Naj jo ponese z zadnjim šolskim naznanilom vred v življenje, da ji bo res pravi »most v življenje«. ' —b i---------b— »Mladika.« Ilustrirani družinski list. Potreba po družinskem listu, ki bi bil kulturna vez širokih slojev vseh Slovencev: v C-Š2. 23. Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in drugod, je več kot pereča. Resnica je, da imamo Slovenci listov za tako maloštevilen narod toliko, kakor jih razmeroma noben drug narod nima. To priznanje nam dajejo vsi oni tu ci, člani velikih kulturnih narodov, ki prihaajo k nam in občudujejo naš tisk in požrtvovalnost našega naroda, ki vzdržuje toliko kulturnega dela. Kljub temu pa si moramo prignati da prav pravega družinskega lista, kakor jih imajo vsi izobraženi narodi v obilici, mi vendarle še nimamio. Mohorjeva družba je dobivala od toliko strani pobudo, naj zasnuje tak družinski list s slikami, da se je zanj resnično odločila. Vedela pa je tudi, da imajo Slovenci v Julijski krajini list »Mladiko«, ki je prodrl tamkaj že na široko med narod. Zato si je želela, naj tak list izhaja tudi iz tiskarne Družbe sv. Mohorja za Jugoslavijo in s teta vzdržu:e duševno edinost Slovencev na prosvetnem polju. Obe uredništvi sta stopili v stik in sklenili, da izhaja ista Mladika v Gorici in na Prevaljah. Zaeno pa sta usmerili načrt lista tako, da bi ustrezal najširjim slojem slovenskega naroda. Vsaka mesečna številka bo obsegala 40 strani v veliki obliki. Za okras smo si nabavili lepe slike in vinjete od naših umetnikov. Tako boste koncem leta imeli 480 strani debelo knjigo s podobami in vse to za sedanje razmere po nfijnižji ceni za 70 Din. Vse gospode poverjenike, društva, knjižnice in organizacije prosimo, da nabirate naročnikov in nam takoj sporočite naslove. — Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Dr. Fr. Cukala, t. č. redsednik. Za uredništvo: F. S. Finžgar, jubljana-Tmovo, za Jugoslavijo; Fr. Bevk, Gorica, za Julijsko Krajino. F. S. Finžgar: Iz modernega sveta.1 V Ljubljani 1922. III. zvezek zbranih spi-1 sov. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. 30 Din., vez. 44 Din. Redkokdaj smo doživeli pri nas, da je še živ pisatelj iahko sam izdal svoja zbrana dela. Finžgar nam je v prvem in drugem 'zvezku dal svoj najboljši roman »Pod svobodnim solncem«, sedaj mu je sledil »Iz modernega sveta«, roman, ki smo ga pred 18 leti brali v »Dom in Svetu«, Ozadje rpmana je socialno vprašanje, ki ga je zanesel med Dominsvetovci rajni Janez Ev. Krek, ki je s svojimi socialnimi pomenki, ki jih je priobčeval na platnicah Dom in Sveta, navdušil takrat 35 letnega pisatelja, da je izpregovoril kot pošteno čuteč človek za zatiranega delavca v tvorni-cah, dve, tri dobre besede. Kapital izsesava delavstvo in vidi v njem samo živ stroj, ki mu odreka dušo in pravico do kolikortoli-ko udobnega življenja. Mlad zdravnik, dr. Vinko Sluga, ki je nastavljen kot tovarniški zdravnik, pride v dotiko z delavstvom in začuti, sam poln idealov in osebnega poštenja, da je delavec tudi človek, ki je mnogokdaj celo boljši, kot takozvana inteligenca. Dr. Sluga, ki je sam že »načet od social- nega vprašanja«, pa vidi v tovarniškem uradništvu od ravnatelja doli do vratarja »nagnito družbo«. — Na eni strani moč, postenje, delo, žuljava roka, delavstvo, na drugi strani kapital, salon, brezsrčnost, pi-Ijanost, zahrbtnost in nepoštnost, uradništvo tvornice. Med ta stebra ozadja je postavljen mladi zdravnik, kot žarišče, h kateremu se izteka val dogodkov in ga nagiba sedaj v to strugo, potem pa zopet v drugo. — Kot svetle slike nam ostanejo v spominu pošteni delavski vodja Peter in njegova nevesta Marctka, orginalna, srčno dobra Al-ma, hčerka ravnatel'a, ki velja kot »hišni križ« in nad vse simpatični Prosenc, Slugov prijatelj. Lopov Seme in neodločni kontrolor, piani vratar in intrigantska korta so živi zajedavci v telesu poštene družbe. Luci, v bistvu poštena, samo nečimerna žena kontrolorja, ki se nam zdi obžarjena od solnca samospoznanja in resne volje, da popravi storjeno krivico, je silno lepa figura Finž-garjevega romana. Finžgarjev slog je znan: kratek, jezgro-vit, klen že od nekdaj, sc zna pisatelj kre-tati ravnotako po gladkem parketu, kakor po kmetiški koči. Delavcu svoje, gospodi svoje — zna Finžgar zadeti vedno pravi ton, ki ga ne kaii nobena spakedranka. Zdravje gleda iz vsake besede in krepka roka Gorenjca piše list za listom. Neizbrisni nam ostanejo v spominu posamezni pri-\ feori, ki jih je Finžgar pričaral z mojstrsko roko v svoj roman. Kako n. pr. v dvoboju namaha s plosko sabljo Prosenc Don Juana 'Semeta, kako govori Peter dvana,'storici ožjih prijateljev svoj socialni govor, kako klečeplazi vse pred brezsrčnim ravnateljem, kako v Almini duši dozoreva ljubezen do Sluge, kako doktor vrši svojo dolžnost ob bolniški postelji hčerke svojih sovražnikov itd. itd. Tehnično je roman pisan prav napeto, značaji so ostro risani, milje tovarne sijajno zadet, opisi narave naturni in neprisiljeni, primere in pesniške pripovedke originalne in polne poezije. Zato Finžgarjev roman »Iz modernega sveta« ne sme manjkati v nobeni knjižnici, v nobenem salonu, v nobeni čitalnici, ker spada brezugovorno med najboljša dela našega slovstva. Roman je še dandanes ravnotako modern, kakor teda;, ko je prvič zagledal luč sveta, Bernhard Kellermann, Tunel. Roman, poslovenil Narte Velikonja. Ljubljana 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 28-—, vez. Din 38—. Ko je pred leti izšel Kellermannov »Tunel«, je vzdignil povsod obilo prahu. Ljudje so ga brali vsevprek in občudovali pisateljevo fantazijo. In pravijo, da nam je Narte Velikonja preskrbel prav lep prevod* ki se bere gladko in lepo kot original. Prevajati tako subtilno snov v ne baš na tehniških izrazih bogati slovenski jezik ni lahko. To ni samo prevod, ampak samoraslo ustvarjenje. To se je prevajalcu v polni meri posrečilo. »Tunel« je visoka pesem dela, apoteoza ustvarjajočega človeškega duha, ki mu ni nič nemogoče, je titanski krik, ki je prodrl v osrčje zemlje, 6000 m pod morsko gladino in zvezal Ameriko z Evropo. »Tunel« je beletristično spisana tehnična knjiga o gradnji podmorskega tunela. Vse, kar je pridejanega romanu, stopa v ozadje napram tej vodilni misli. Človeška roka in stroj, to je, kar da bodočnosti svoje obi-lježje. Napredek tehnike, ki ne pozna nika-kih težkoč več, je tako velikansk, da ga mora občudovati delavec, ki mu služi s svojimi žulji, in kapital, ki mu daje materijelne hrane. Zato je »Tunel« ravnotako čtivo za najvišjo inteligeno, kot za proletarijat, za močne moške in senzitivne ženske živce. Seveda bi ta strogo znanstvena tehnična izvajanja postala dolgočasna, ako bi nadvse spretna roka Kellermannova ne znala tako genialno poživiti te mrtve materije. Še nikdar nisem bral tako živega opisa kot v »Tunelu«. Vidiš naravnost pred seboj zeleni, beli, rdeči žaromet kot signal; »pekel« se ti zarije v živce, da trepetaš sam za ta na pol gola telesa, ki na pol v omedlevici trgajo zemlji ped za pedjo; štrajk se liže pred teboj, da te je groza, ako si slučajno na cesti in bi te železne mišice objele. Katastrofa v tunelu je tako živce trgajoča pričarana na papir, da te spreletava hiraz. Požar velikanske palače ni samo gol opis. Razvijanje požara se ti kaže pred očmi, pred tabo se poraja, pred tabo uničuje, pred tabo pojenja ta najsilnejši svetovni požar. Izprcvod tu nelcev se vali pred teboj kot velikanska lava, ki uniči vse, kar ji pride na pot. To je prava vsebina romana in Mac Allan je' samo personifikacija tega, Mac Allna je poosebljena tehnika, tovarna, kemija, elektrika, stroj, »Tunel« če hočete. Vse, kar je nanizano krog te rdeče niti romana, je sekundarno. Allanov zakon z Maud, umor prve žene in male hčerke, njegova druga žena Ethel Lloyd, Woolf kot finančnik in lahkoživec, Hobby Strom in vse, vse ostale osebe, ki so pritegnjene glavni temi kot okrasek, so sicer vrlo interesantne in psihološko mojstrsko risane, a so kljub vsemu le podrejene — apoteozi dela — »tunelu«. Vrhutega ne smemo prezreti, da je obdelan v »Tunelu« tudi dober kos narodno-gospodarstvenega vprašanja in da nas roman popelje tudi v najvišje finančne kroge. Zakaj financiranje vprašanja, ki pretresa ves svet, je kri celokupnega človeštva. Čuditi se moramo pa pisatelju, kako zna v tej materialistični materiji dobiti tako nežnih in finih detajlov, kot jih je smel opisati ob smrtni postelji Macovc hčerke. Kakor lahen pomladanski veter nas boža ta fino in nežno čuvstvovanje Allanovo sredi gigantskega svojega dela. Tako bo pri čitanju te utopije, ki je nekak predhodek senzacionelne drame R. U. R., vsakdo prišel na svoj račun. Zato smemo to delo imenovati univerzalno in gotovo ne bo nikomur žal, ki se bo odločil, da prebije par prav zanimivih ur ob čtivu tega svetovnega dela, ki ni samo enodnevna senzacija, ampak delo trajne literarne vrednosti. Priložnostne pesmi za izvencerkvene in društvene slavnosti (13 mešanih in 3 moški zbori), od raznih domačih skladateljev, sestavil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 15 Din. Na vsestranske želje* naših pevskih zborov je izdala Jugoslovanska knjigarna pričujoče napeve, katere smo v resnici zelo pogrešali. Zbirka nudi 16 napevov (13 mešanih in 3 moški zbori), in sicer: 1. za blago-slovljenje društvene zastave, 2. društvenega doma, 3. novih zvonov, 4. pozdrav (kot podoknica), zložil Anton Grum, 5. god predstojnika (L. Belar), 6, srebrno, zlato in biserno mašo (Anton Grum), 7. novo mašo (novo-mašnik G. Rihar), 8. pozdrav novemu župniku (L. Belar), 9. škofovo obiskanje (Gr. Rihar), 10. Miklavžev večer, 11, k poroki (Anton Grum), 12. zahvalna ,13. pri mrtvaškem odru (V'gr izobrazbo, a tudi potem ne odpove, ko ga kliče k delu za ljudstvo tudi izven šole. Iskreno priporoča delo po izobraževalnih društvih, Slom-škarjem pa ži l mungo i>ia o-lovn n pi j uma. Kaplan Hafner pozdravi zborovalce v frnenu tovarišev katehetov. Čas bede Sni preganjanja je hudo preizkusil vas in nas, zato smo si danes edini v trpljenju. Druži nas pa še eno: naša katoliška načela. Smo predvsem prepričani katoliki; zato moramo zavreči načelo »zob za zob« tudi proti najzagrizene šemu sovražniku. Kadar se ko- lo časa zasuče in pridete vi na vrh, pozabite na krivice, ki ste jih prestali, opustite vsako maščevanje! Dokažite takrat svoja načela! Za ta načela pa se ne ustrašimo nadaljnjega- boja, v katerem bomo hodili skupaj, opirajoč se drug na drugega! Narodni poslanec Gostinčar pozdravlja Slomškovo zvezo s posebnim veseljem, ker vidi, da ne nazaduje, ampak celo napreduje. V času preizkušenj se :e topilo zlato; žlindre ni bilo mnogo, videli smo jo. Kar je ostalo, je pristno zlato. Vsak izmed zborovalcev je apostol za prenovitev človeštva. Kakršen je narodov voditelj, tak ba narod sam in učitelj je prvi in neposredni narodov voditelj. — Pozivlje učitelstvo k vztrajnemu delu, da napoči domovini lepša zar,a. Tajniško poročilo. Osrednji odbor je imel v tem poslovnem letu 12 sej, ki so se jih odborniki skoro vsi točno, z zanimanjem in aktivno udeleževali. O veliki noči je bilo širše zborovanje a predavanem prof. dr, Breznika. Koncem šolskega leta je pomenljivi državni praznik kral,eve poroke praznovala tudi Slomškova zveza na iskren, dasi tih in skromen način. Ob tej priliki je darovala društvu Pripravniški dom 400 K. — Začetkom avgusta je priredila Slomškova zveza tridnevni socialno pedagoški tečaj na Brezjah, ki se ga je udeležilo 83 članov. — Orlovskega zleta v Brno se je udeležilo 14 članov Slomškove zveze. — V septembru je bil praznični dan za Slomškovo zvezo, namreč 60 letnica smrti našega vzornika Anton Martin Slomška. Ker se je ta obletnica praznovala tudi po vseh šolah, zato se Slomškova zveza ni udeležila korporativno slavl:a na Ponikvi, ampak samo po odposlanstvu. Za spomin na ta dan pa si vsakdo lahko kupi orehe s Slomškovega oreha. — Slomškova Zveza se je tudi prav številno udeležila (3. septembra) odkritja nagrobnega spomenika velikega podpornika in prijatelja učiteljstva, Antona Kržiča. Ob tei priliki je tudi društveni moški zbor zapel lepo nagrobneo. Poleg tega kulltirnega dela pa ne smemo pozabiti tudi manj veselih pojavov v letošnjem poslovnem letu, ki se jim Slomškova zveza ni mogla izogniti. V mislih imam podlo podtikanje nasprotnikov, da je naše delo protidržavno in da smo Slomškarji naravnost državi nevarni, ter da mo- * rajo zaradi tega oni, naši stanovski tovariši. kot detektivi čuvati nad nami in pričakujejo zato še celo nagrade. Naše delo je javno, zato to nadziran e ne bi bilo težko, ako bi bilo le najmanj utemeljeno s katerokoli potrebo. Ker pa to krati našo čast in dobro ime, je treba poseči po obrambnih sredstvih, katerih pa nam nasprotniki ne dovoli:o rabiti. Vsak obdolženec pa ima v pravni državni pravico zagovora; zato upamo, da tudi mi pridemo do te pravice, zlasti ker je naša vest čista. Z upan,em na zmago pravice zremo v bodočnost, ki goto«. orin*Sf končno zn ago katol škili nočel. Drug nevesel pojav pa je izbacnjen:e našega društvenega lista iz učiteljskih knjižnic. Smelo pa upamo, da zaradi tega Slovenski Učitelj ne bo prenehal izhajati, ker se kaže zanj zanimanje v drugih krogih, ako mu ga učitel stvo odreka. Popisane zadeve in izpreminjevalni predlogi za učni načrt so dajali smer delovanu osrednjega odbora, ki je v več slučajih prosil tudi podružnice za sodelovanje. Na tein mestu se jim za to najlepše zahvaljujem. Onim pa, ki se niso odzvale, bodi pojasnjeno, da je sodelovane podružnic za skupno društveno delo nujno potrebno, ker gre tudi za korist njihovilfc članov in je tudi delovanje osredn. odbora le tedaj mogoče, ako mu pom-^ajo poJružnice s notrebnim gradivom Želji zadnjega občnega zbora po imeniku, ki odgovara sedanjim razmeram v dru-Stvu, se je ustreglo. Nbv imenik izkazuje 406 članov; sestavljen je po imenikih, ki so jih poslale podružnice centralnemu odboru v letu 1921. Morebitne nepravilnosti v novem imeniku, ki je tu na vpogled, prosim,