PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 12 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Pešanje povpraševanja, ki se je začelo sredi 2011, se je v letošnjem prvem četrtletju zaustavilo; odstotek podjetij, ki jih nezadostno povpraševanje močno ovira, se zadnjih nekaj mesecev ne povečuje. Vendar zatečeno nezadostno povpraševanje stiska podjetja v predelovalni dejavnosti in še bolj v storitvenih sektorjih. V njih so razmere težje, ker jih nezadostno povpraševanje ovira že vse od 2009; izboljšanja, do katerega je leta 2010, prišlo v EU, v Sloveniji sploh ni bilo. Pričakovanja kažejo, da obrat v dinamiki ostaja šibak in da je moči za ponoven vzpon premalo; dinamika pričakovanega povpraševanja je konec drugega četrtletja začela nihati. Izvozna pričakovanja se gibljejo podobno kot v celotni EU; konec tretjega četrtletja lani so dosegla najnižjo točko, nato so se začela krepiti, krepitev se je maja zaustavila, od takrat, podobno kot v EU, stagnira. Izvozna dinamika je sredi leta omagala, a ker je uvozna še šibkejša, se je negativni saldo blagovne menjave močno zmanjšal, junija pa postal celo pozitiven. Gospodarska klima se je julija ustalila; zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je zmanjšalo, medletno pa okrepilo, v storitvenih stagnira daleč po dolgoletnim povprečjem, v preostalem gradbeništvu se je junija popravilo, julija pa spet upadlo. Zaupanje v trgovini na drobno ostaja nespremenjeno, medletno pa se izboljšuje. Naročila v industriji ostajajo četrtino nižja od »normalne« ravni, zadnje mesece so se nekoliko poslabšala, v gradbeništvu pa izboljšala Industrijska produkcija se je junija v medletni primerjavi poslabšala, zmanjšuje se tudi trendno. V EU27 je zrasla tako trendno kot medletno; glede na mesec prej je zrasla v štirinajstih, padla pa v osmih članicah. Število turističnih prenočitev se je povečalo, k temu so tokrat nekaj prispevali tudi domači turisti, doslej so turizem reševali le tuji. Okrepil se je zračni potniški promet in promet na brniškem letališču, kriza še naprej koristi javnemu potniškemu prometu, škoduje pa pristaniškemu blagovnemu prometu. Zniževanje brezposelnosti se je julija zaustavilo; ponavljajo se gibanja iz preteklih let, znižanju števila brezposelnih v prvi polovici leta sledi povečanje v drugi; zdaj kaže, da se bo letna raven števila iskalcev dela dvignila na 120 tisoč. Podobno kot v Sloveniji se je tudi v 13 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO EU in evro območju brezposelnost dvignila na novo »normalno« raven, ki na področju evra presega 12, v celotni EU pa 11 odstotkov. Razlike med državami ostajajo nespremenjene; daleč najbolje gre Avstriji, dobro Nemčiji, najslabše Španiji in Grčiji. Povečanje stopenj davka na dodano vrednost je zaustavilo pešanje rasti cen. Glavnino je k relativni okrepitvi - zmanjšanju učinka sezone, prispevala prav višja stopnja davka na dodano vrednost. Proizvajalčeve cen so se junija znižale, dinamika med nameni porabe se le malo razlikuje. V nasprotju z dejanskimi gibanji cenovna pričakovanja kažejo bolj živahno rast; čeprav so pričakovane cene industrijskih proizvajalcev na dolgoletnem povprečju, so pričakovane cene v trgovini na drobno tudi julija znatno nad dolgoročnim povprečjem. Pri storitvah je drugače, pričakovane cene ostajajo pod dolgoletnim povprečjem. Ponovna negotovost v rasti svetovnega gospodarstva je pospešila pocenitve cen surovin; najbolj so se pocenile surovine hrane, najmanj pa kovine. Pocenitev, razen za nafto, ki se je podražila, velja tudi za medletne spremembe. Plače so maja porasle, trendna rast se je povečala, medletna stopnja pa je padla. Sektorske razlike v povečanjih so bila majhne; v javnofinančnih sektorjih so plače porasle manj od povprečja v gospodarstvu. Stroški dela po začetku krize tako v gospodarstvu kot v javnih sektorjih rastejo počasneje kot v evro območju; v gospodarstvu so zaostali za približno 8 odstotkov. V sektorjih države padajo še bolj, na nihanja vplivajo zakasneli udarci plačnega zakona, ki je drastično poslabšal njihovo obvladovanje. V šolstvu so od začetka krize zaostali za 14, v zdravstvu za 5, v ožji državi, kjer plače najbolj nihajo, pa za 10 odstotnih točk za ustreznimi stroški dela v evro območju. Javnofinančni prihodki so julija ostali enaki junijskim; ker je julijska sezona šibkejša, se je bolj dolgoročna dinamika povečala. Opazno so se okrepili prihodki od domačih davkov na blago in storitve, tudi davek na dodano vrednost ob uvozu je bil večji, trošarine pa so zaostale za ustreznimi vrednostmi v lanskem letu. Neposredni davki in ostali prihodki so se julija ponovno zmanjšali, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika. Pešajo vse najbolj pomembne davčne oblike, vendar se hitrost pešanja zmanjšuje. Dohodnina, ki je julija sezonsko nizka, je bila letos zaradi nižjih osebnih dohodkov še nižja kot lani. Prihodke od neposrednih davkov znižujejo tudi nižje akontacije davka na dohodke pravnih oseb; razliko glede na lanske vrednosti povečuje tudi dejstvo, da lani, navkljub znižanju davčne stopnje, akontacija davka niso bile ustrezno znižane. Zato je velika refundacija lanskih preplačil znižala letošnji donos davka v marcu in aprilu. Julija se je zmanjšal tudi donos od prispevkov, zniževanje bolj dolgoročne dinamike pa se je zaustavilo. Skupni krediti nefinančnim družbam in gospodinjstvom so maja padli, dolgoročna dinamika krčenja kreditov se pospešuje; zmanjšali so se krediti podjetjem in gospodinjstvom. Krediti imajo še naprej podobno dinamiko kot krediti v evro območju. Čeprav banke v Sloveniji opazno stiska umikanje financiranja tujih bank, k pospešitvi padanja prispevajo tudi dodatne kapitalske zahteve regulatorja. PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 14 Presežek na tekočem računu je v prvem polletju presegel milijardo evrov, kar je blizu 7 odstotnega polletnega BDP. Pogojnost temu rezultatu daje izjemno velika statistična napaka, ki se iz meseca v mesec povečuje. Čeprav je presežek »pozitiven znak konsolidacije«, njegova velikost kaže predvsem na slabo stanje v slovenskem gospodarstvu. Junijski pa tudi polletni presežek sta rezultat presežkov v blagovni in storitveni menjavi, manjšega primanjkljaja v faktorskih storitvah in junijskega presežka (polletnega primanjkljaja) v transferih. Kumulativna šestmesečna sprememba na kapitalskem in finančnem računu ustreza velikosti pozitivnega salda na tekočem. Zmanjšale so se neto neposredne tuje naložbe, povečale pa portfeljske; te nadomeščajo odliv kapitala prek ostalih. Neto zunanji dolg je padel na raven iz konca 2009. SLUGGISH EXPECTED DEMAND, LAGGING LABOR COSTS, AND DECLINING CREDITS SHAPE RECESSION Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Weakening of the demand, which began in mid-2011, stopped in the first quarter (the percentage of companies for which insufficient demand is a serious obstacle, has not increased in the last few months). However, insufficient demand affect companies in manufacturing and even more so in service sectors. The situation in the service sectors is worse because insufficient demand has been the obstacle since 2009. The improvement, which occurred in the EU in 2010, did not appear in Slovenia. Expectations indicate that demand dynamics remains weak and that vigor for recovery is insufficient; the dynamics of expected demand at the end of the second quarter began to fluctuate. Export expectations are similar to the expectations in the EU. They reached the lowest level at the end of the third quarter last year, strengthened until May, and have stagnated since then. 15 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO Export dynamics fainted in the middle of the year. As import dynamics is even weaker, negative trade balance fell sharply and, in June, became positive. Economic climate stabilized in July, the confidence fell in manufacturing and strengthened in services. After stagnant long-term average, expectations in, what was left of the construction sector, recovered in June, and declined in July. Confidence in the retail sector have stayed stable, while it was improving on the year to year comparisons. Orders in the industry have continued to be a quarter lower than their “normal” level. Industrial production in June worsened in the annual comparison, the trend is decreasing. In EU27, production increased in fourteen and fell in eight states. The number of overnight stays of tourists increased, this time domestic tourists contributed, as well. Foreign tourism strengthened the air passenger traffic. The crisis has continued to benefit public road passenger transportation and to harm harbor transportation in Koper. The decline in unemployment discontinued in July, repeating the movement from previous years, reducing unemployment in the first half of the year following by an increase in the second. It seems that the level of job seekers will rise to 120 thousand. As in Slovenia, unemployment rose to new “normal” levels of more than 12 percent in the euro area and 11 percent in EU28, as well. The differences between countries remain unaltered; Austria being far the best while Spain and Greece far the worst performers. Increased rates of value added tax discontinued the slowdown of inflation. The bulk of relative strengthening - reducing the seasonal impact, was triggered by a higher value added tax rates. Producers prices fell in June, the dynamics of the spending groups did not differ. In contrast to actual movements, price expectations suggest a more vigorous growth. Though expected producer prices are on the long-term average, the expected retail sale prices were significantly above long-term average. For services, the expected prices remained below long-term average. Uncertainty of global economic recovery accelerated decline in commodity prices. This, except for oil, which is more expensive, is also true for the annual changes. After the rise in May, wages fell in June. Differences among sectors were small, wages in the public sector were declining more than in the business sector. Labor costs, both in the business and in the public sector, have been since the beginning of the crisis lagging behind their growth in the euro area, in the business sector for about 8 percent. Labor costs in the public sectors were fluctuating due to delayed impact of the 2008 wage bill, which dramatically worsened their management. However, since the beginning of the crisis relative salaries in education lagged behind euro area salaries by 14, in health by 5, in the government by 10 percentage points. General government revenues stayed stable in July, but as the July season is weaker, the longer term dynamics increased. Revenues from domestic taxes on goods and services PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 16 increased most, revenues from value-added tax on imports were also higher than last year, while excise duties were left behind the corresponding values in the last year. Direct taxes and other revenues continued to decline in July, their long-term dynamics declined even more. Personal income taxes, which are seasonally low in July, were much lower than last year. Revenues from direct taxes were reduced also due to lower withholding tax on corporate income. Namely, despite the reduced tax rate, advance tax had not been appropriately reduced last year; thus, huge refunds of overpayments declined income tax revenues in March and April. Revenues from contributions declined as well, although the decline in longer-term dynamics ended. Loans to non-financial corporations and households fell in May; the long-term dynamics of credit contraction was accelerating similar to their dynamics in the euro area. Though, Slovenia is notably hit by withdrawal of funding from foreign banks, the worsening is likely to be accelerated by additional capital requirements of the regulator. The current account surplus in the first half of the year exceeded one billion €, which is close to 7 percent of semi-annual GDP. An extremely large statistical error, increasing from month to month however makes the figures uncertain. Although the surplus is “a positive sign of consolidation”, its size reflects poor situation of the Slovenian economy. June as well as semi-annual surplus is a result of surpluses in goods and services trade, a smaller deficit in factor services, and surplus (in June) and low deficit (in the first half of the year) in transfers. Cumulative six-month changes in the capital and financial account correspond to the size of current account balance. Net foreign direct investment decreased while portfolio investments increased replacing capital outflow through the account of other investments. Net external debt has fallen to the level at the end of 2009. 17 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Rast pričakovanega trošenja pojenjava Skupno domače trošenje se je aprila malenkost povečalo, zaustavilo se je na lanskoletni ravni. Bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda) pa se je opazno popravila, saj se je dvignila na preko 11 odstotkov na letni ravni. Omejitve povpraševanja 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 2008 2009 2010 2011 2012 2013 10 15 20 25 30 35 40 45 2008 2009 2010 2011 2012 2013 PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVE Slovenija Slovenija evro področje evro področje Vir : ECOFIN; lastni izračuni Opomba: Odstotek podjet i j , k i j ih povpraševanje ovi ra pr i poslovanju; desezonirane vrednost i Bolj dolgoročna dinamika se je povečala pri vseh komponentah končnega domačega trošenja, medtem ko je bila tekoča rast pozitivna le pri trošenju prebivalstva (trošenje se je povečalo za 2.2%). Medletna stopnja rasti je bila sicer še negativna (-0.7%), vendar bistveno višja kot marca, medtem ko je bolj dolgoročna dinamika, kot jo kaže rast impulznega trenda, že presegla 4% letno. Investicije v osnovna sredstva so aprila sezonsko nižje, tako je bilo tudi letos, vendar je bilo znižanje precej manjše od sezonskega, saj sta se tako medletna stopnja kot dolgoročna dinamika, ki jo kaže rast impulznega trenda, krepko povečali. Tekoče trošenje države za blago in storitve sicer krepko niha (aprila se je zmanjšalo za 5%), vendar trendno še narašča; nižja medletna stopnja pa je bila posledica skoka v lanskem letu, torej višje osnove primerjave. Pešanje povpraševanja, ki se je začelo v sredini 2011, se je po prvem četrtletju letos zaustavilo, kot kažejo ocene podjetij iz predelovalne dejavnosti in storitvenih sektorjev. Odstotek podjetij, ki jih nezadostno povpraševanje opazno ovira pri poslovanju se zadnjih nekaj mesecev ne povečuje več. Vendar zatečeno nezadostno povpraševanje opazno stiska tako podjetja predelovalne dejavnosti in še zlasti storitvenih sektorjev. V storitvenih sektorjih so razmere toliko težje, ker jih nezadostno povpraševanje neprekinjeno ovira že vse od 2009; izboljšanja, do katerega je prišlo v EU od srede 2010 do tretjega četrtletja 2011, PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 18 v Sloveniji sploh ni bilo mogoče opaziti. Seveda pa je potrebno opozoriti, da je tudi v EU bilo izboljšanje v storitvenih sektorjih v 2010-2011 bistveno šibkejše kot v predelovalnih dejavnostih. Pričakovani veliki nakupi prebivalstva še naprej rastejo, čeprav si še niso opomogli od lanskoletnega kolapsa. Konec prvega četrtletja lani, ob najavi ZUJF-a, so se namreč pričakovanja prebivalstva drastično poslabšala. Pričakovani veliki nakupi prebivalstva, ki so se krepili tri leta, vse od 2009/II dalje, so samo v enem mesecu strmoglavili na raven v času nastopa krize (prva polovica 2009). V zadnjem četrtletju lani so se pričakovani veliki nakupi prebivalstva začeli ponovno krepiti in še rastejo, vendar so doslej »zaprli« le polovico padca v lanskem marcu. Pričakovani nakupi prebivalstva -35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija evro območje Vir : ECOFIN; lastni izračuni Opomba: Neto delež prebivalstva, k i pr ičakuje vel ik nakup v naslednj ih dvanajst ih mesecih; desezonirane vrednost i 19 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO Izvozna pričakovanja -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija evro področje Vir : ECOFIN; lastni izračuni Opomba: Neto delež podjet i j , k i pr ičakujejo povečanje izvoza v naslednj ih mesecih; desezonirane vrednost i Izvozno povpraševanje je konec drugega četrtletja ponovno opešalo, tako da je junija izvoz zaostal za ustrezno vrednostjo pred letom dni, navkljub temu je v celotnem drugem četrtletju izvoz porasel za 5.9%. Novih podatkov o izvozu izven EU še nimamo, vendar je konec drugega četrtletja tudi ta del izvoza verjetno opešal, saj se je ustavil že maja. Podobno je bilo tudi z izvozom celotne EU, čeprav je slabljenje izvoza v EU nekaj manj intenzivno kot v Sloveniji. Tudi pričakovano povpraševanje po produktih storitvenih sektorjev, je začelo naraščati v tretjem četrtletju lani (v Sloveniji in EU), vendar je krepitev povpraševanja komaj opazna, v zadnjih nekaj mesecih pa so začela ustrezna pričakovanja tudi vse bolj nihati. PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 20 Pričakovano povpraševanje storitvenih podjetij -80 -60 -40 -20 0 20 40 60 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija evro področje Vir :ECOFIN; lastni izračuni Opomba: Neto v išek stor i tvenih podjet i j , k i pr ičakujejo povečanje povpraševanje g lede na podjet ja , k i pr ičakujejo zmanjšanje povpraševanja; desezonirane vrednost i Pričakovanja kažejo, da obrat v dinamiki v sredini letošnjega leta ostaja šibak, saj je prišlo predvsem do zaustavljanja krčenja povpraševanja, moči za ponoven vzpon pa je za enkrat še bolj malo. Rastoča dinamika pričakovanega povpraševanja je konec drugega četrtletja začela nihati. To velja manj za pričakovano povpraševanje storitvenih sektorjev, bolj pa za izvozno povpraševanje predelovalne dejavnosti. Pričakovano trošenje prebivalstva in pričakovana naročila gradbeništva pa še naprej rastejo Izvozna pričakovanja se v Sloveniji gibljejo zelo podobno kot v celotni EU. Konec tretjega četrtletja lani so dosegla najnižjo točko, takrat je bilo podjetij, ki pričakujejo rast izvoza, približno toliko kot podjetij, ki pričakujejo padec. Potem so se pričakovanja začela krepiti, vendar se je krepitev izvoznih pričakovanj zaustavila v letošnjem maju in od takrat stagnira na doseženi ravni. Podobno je tudi v EU. Res dobro kažejo pričakovana naročila v gradbeništvu (v podjetjih, ki so še ostala živa), saj so po štirih letih globokega padanja letos julija končno zopet dosegla dolgoročno ravnotežno raven. 2. Omagovanje izvozne dinamike in izravnavanje blagovne bilance v prvem polletju V prvih šestih mesecih se zmanjšujeta tako vrednostni obseg kot negativni saldo blagovne menjave s tujino. Proglašena rast BDP v EU v drugem četrtletju 2013 tako (še) nima 21 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO večjega odraza v rasti slovenskega izvoza, saj kot edini še preostali vlečni konj slovenske gospodarske aktivnosti omaguje. Pozitivna ostaja dinamika menjave z nečlanicami EU. Junija 2013 je bil skupni izvoz 1786 milijonov € (3.0% manj kot v enakem mesecu 2012), skupni uvoz 1753 milijonov € (6% manj kot leto prej), kar da presežek 33 milijonov € oziroma 101.9% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1248 milijonov € (0.2% več kot junija 2013), prejem blaga iz EU 1345 milijonov € (7.1% manj kot leto prej), kar pomeni primanjkljaj 97 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 538 milijonov € (9.6% manj kot v enakem mesecu lani), uvoz 408 milijonov € (2.1% manj kot pred letom), kar da presežek 130 milijonov €. Trgovinska menjava 1,200 1,300 1,400 1,500 1,600 1,700 1,800 1,900 2,000 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 -1140 -1548 -1096-2924 -1848 -765 uvoz mil. € izvoz Vir : SURS, EUROSTAT, desezonirani podatki V prvem polletju 2013 je znašal skupni izvoz 10790 milijonov € (1.5% več kot v enakem obdobju 2012), skupni uvoz 11122 milijonov € (0.6% manj), kar pomeni primanjkljaj 332 milijonov € oziroma 97.0% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi v okviru EU je bila polletna odprema blaga 7437 milijonov € (0.3% več kot lani), prejem blaga 8368 milijonov € (1.8 manj kot pred letom), tako da primanjkljaj znaša 931 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil skupni izvoz v šestih letošnjih mesecih 3354 milijonov € (4.3% več kot lani), skupni uvoz 2754 milijonov € (3.1% več kot leto prej), kar da presežek 600 milijonov €. 3. Gospodarska klima v juliju ustaljena Gospodarska klima se je v juliju ustalila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je glede na mesec prej ostala na enaki ravni, od julija 2012 je PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 22 njen kazalnik višji za 4 odstotne točke, hkrati pa je njegova vrednost za 10 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v juliju za tri odstotne točke nižja kot predhodni mesec, glede na julij 2012 je bila njegova vrednost višja za 7 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa nižja za dve odstotni točki. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma znižale. V storitvenih dejavnostih se je klima otoplila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v juliju glede na predhodni mesec višja za 3 odstotne točke in hkrati za 26 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z julijem lani pa je bila njegova vrednost enaka. Zaupanje v gradbeništvu se je ponovno pokvarilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v juliju za odstotno točko nižja kot junija in za 19 odstotnih točk višja kot julija 2012, hkrati pa za štiri odstotne točke nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z junijem večinoma zvišale. Zaupanje v trgovini na drobno se v juliju glede na predhodni mesec ni spremenilo, glede na julij 2012 pa je bil kazalnik višji za 17 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece so v primerjavi z mesecem prej večinoma znižale. V juliju je bil delež podjetij, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 59%, slaba polovica podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Gospodarska klima se je julija v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012 v celotni EU27 popravila. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v juliju 2013 naročila glede na mesec poprej zvišala za 0,3 odstotne točke, glede na julij lani pa so nižja za dve odstotni točki. Glede na junij so se v juliju za slabo odstotno točko zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju popravila za 1,6 odstotne točke. Naročila v industriji (predelovalnih dejavnostih) ostajajo približno četrtino manjša od »normalne« ravni, to je od ravni, pri katerih sta delež podjetij s premajhnimi in delež podjetij s prevelikimi naročili enaka; zadnje mesece se je razmerje v Sloveniji pokvarilo. Naročila v gradbeništvu, ki so vse od začetka krize v EU za 40, v Sloveniji pa za 60 točk manjša od »normalne« ravni, so se v zadnjih mesecih v Sloveniji dvignila na raven le 25 točk pod »normalno« ravnjo. 23 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO Naročila -80 -70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 2008 2009 2010 2011 2012 2013 -100 -80 -60 -40 -20 0 20 2008 2009 2010 2011 2012 2013 INDUSTRIJA GRADBENIŠTVO Slovenija Slovenija EU27 EU27 ”normalna“ raven naročil ”normalna“ raven naročil Vir : EUROSTAT Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno se je v juniju glede maj zvišala za 19 odstotnih točk, glede na junij 2012 pa za 12 odstotnih točk. Pričakovanja so se v primerjavi z majem v glavnem izboljšala. V juniju je bil delež podjetij, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 56%, slaba polovica podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Gospodarski optimizem -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija EU27 dolgoročna raven Vir : EUROSTAT Gospodarska klima v EU27 se je julija v primerjavi z julijem 2012 popravila. V gradbeništvu so se naročila glede na mesec prej zvišala za 0,3 odstotne točke, glede na julij lani pa so PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 24 za dve odstotni točki manjša. Glede na junij so se v juliju za slabo odstotno točko zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju popravila za 1,6 odstotne točke. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija manjša Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi poslabšala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v juniju za 3,8% nižja kot v enakem mesecu leta 2012. Impulzni trend kaže, da se je junija industrijska produkcija zniževala po stopnji 0,53% mesečno. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v juniju v primerjavi z junijem 2012 zmanjšala za dobrih 12%. Impulzni trend kaže, da se je dejavnost rudarstva zniževala po stopnji 2.26%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v juniju v primerjavi z junijem 2012 znižala za 3,9%, impulzni trend pa kaže, da se je v juniju dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji 0,67% mesečno. Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v juniju glede na maj industrijska produkcija v EU27 zrasla za 0,9%, na območju evra (EA17) pa za 0,7%. Glede na junij lani je v letošnjem juniju industrijska produkcija v EU27 zrasla za 0,4%, na območju evra pa za 0,3%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v juniju glede na mesec poprej zrasla v štirinajstih, padla pa v osmih državah. in sicer največ na Nizozemskem 5. Močan porast turističnega povpraševanja Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del maja za slabe 3 odstotke nižja kot v aprilu, v primerjavi z majem 2012 pa se je zmanjšala za 12%. Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo. Maja jih je bilo za 9,2% več kot maja 2012, trendno (impulzni trend) pa se je skupno število prenočitev zviševalo po mesečni stopnji 2,77%. Pri tem je prišlo do porasta domačega turističnega povpraševanja, saj je število turističnih prenočitev domačih gostov glede na maj 2012 poraslo za 2%. Impulzni trend prenočitev domačih gostov v maju kaže rast po stopnji 1,18%. V maju se je število prenočitev tujih gostov povečalo in sicer za 13,3% glede na maj 2012; impulzni trend prenočitev tujih gostov v maju kaže rast po stopnji 3,35% mesečno. 25 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO V zračnem prevozu ja bilo maja prepeljanih za 5,5% več potnikov kot maja lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo manjše za 0,4%. V cestnem mestnem prevozu je bilo maja prepeljanih za slabih 16% več potnikov kot v istem mesecu 2012. Potniški promet na brniškem letališču se je v maju glede na maj lani povečal za 15 odstotkov. V luki Koper je bil blagovni promet v maju za 5,8% manjši kot maja lani. 6. Zniževanje brezposelnosti se je julija zaustavilo Na trgu dela se je stanje julija poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v maju zmanjšalo na 913978 oziroma za 359 oseb glede na mesec prej, glede na maj 2012 pa za slabih 10 tisoč oseb oziroma 1,1 odstotka. V maju je bilo v Sloveniji 795402 delovno aktivnih prebivalcev; glede na april se je njihovo število povečalo za 2397 oseb, glede na maj 2012 pa se je zmanjšalo za 2,6%. Pri tem se je število zaposlenih pri pravnih osebah od maja lani zmanjšalo za slabe tri odstotke, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa za 7 odstotkov. Med samozaposlenimi je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v maju povečalo za 118, od maja 2012 pa za 0,4%. Iskalci dela 50,000 60,000 70,000 80,000 90,000 100,000 110,000 120,000 130,000 2008 2009 2010 2011 2012 2013 število iskalcev dela Vir : ZZRS Po podatkih ZRSZ je bilo konec julija registriranih 117143 brezposelnih, kar je za 540, oziroma 0.5% več kot ob koncu junija, v primerjavi z julijem 2012 pa je bilo brezposelnih za 9.4 odstotke več. Na Zavodu za zaposlovanje se je na novo prijavilo kar 8675 brezposelnih, kar za dobrih 44% več kot junija a za 1,3% manj kot julija 2012. Med novo-prijavljenimi je bilo 970 iskalcev prve zaposlitve, 1970 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4648 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 26 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Število registriranih brezposelnih, ki so jih zavodi odjavili, je julija znašalo 8135 oseb; od tega naj bi jih 5235 dobilo novo zaposlitev ali se samozaposlilo, kar je toliko kot junija in za 31.3% več kot julija lani. Tudi letos se ponavljajo gibanja iz preteklih dveh let, zniževanju števila brezposelnih v prvi polovici leta sledi povečanje v drugi; zdaj kaže, da se bo letna raven iskalcev dela, z lanskih in predlanskih 110 tisoč, letos dvignila na 120 tisoč. Podobno kot v Sloveniji se je tudi v EU in evro območju brezposelnost dvignila na novo »normalno« raven. Po podatkih Eurostata je bila junijska stopnja brezposelnosti na območju evra 12,1%, kar je enako kot mesec prej ter za 0,7 odstotne točke več kot junija lani. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v juniju 10,9% in se je glede na enak mesec v 2012 povečala za 0,4 odstotne točke. Junija je bilo v EU27 26,4 milijona brezposelnih, od tega kar 19,3 milijona na območju evra. Razlike med državami ostajajo nespremenjene; daleč najbolje gre z najnižjo stopnjo brezposelnosti Avstriji (4,6%) in Nemčiji (5,4%), najslabše Španiji (26.3%) in Grčiji, za katero je aprilski podatek 26,9%. CENE IN PLAČE 7. Povečanje stopenj davka na dodano vrednost je zaustavilo pešanje rasti cen Julija je bilo zmanjšanje cen precej manjše od sezonskega, saj so se zmanjšale le za 0.3% (lani, na primer, za 1.1%). Tudi medletna stopnja se je ustrezno povečala (porasla je z 1.9% v juniju na 2.6%.. Glavnino (okoli 0.5 odstotne točke) je k relativni okrepitvi cen (zmanjšanju učinka sezone) prispevala višja stopnja davka na dodano vrednost Julija so se povečale le cene storitev (za 2.1). Cene blaga so se zmanjšale (za 1.4%).Tudi medletno je bilo povečanje cen storitev precej višje (3.5%) od cen blaga( 2.2%). Opazno so se julija povečale cene počitnic v paketu, tobačnih izdelkov, tekočih goriv, ter cene elektrike, plina ter goriva in maziva. Od storitev so se opazno povečale cene v skupini prevoza ter telefonskih in internetnih storitev. K skupnemu indeksu življenjskih stroškov so največ prispevale cene počitnic v paketu (0.4 odstotne točke) ter energenti 0.2 odstotne točke. K manjši rasti skupnih cen so daleč največ (okoli 1.2 odstotne točke) prispevale sezonske razprodaje obleke i obutve; več se je pocenilo tudi sadje in zelenjava vendar je bil prispevek k zmanjšanju skupnega indeksa zanemarljiv. Med državami EU primerljivo rast cen kaže harmoniziran indeks cen. Ta je julija (sezonsko) padel za 0.3%, v letu dni pa se je povečal za 2.8%. V EU je bila medletna inflacija julija še naprej 1.6%. 27 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO Inflacija (harmoniziran indeks) -1 0 1 2 3 4 5 6 7 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 % Slovenija evro območje Vir : Eurostat , medletna stopnja Proizvajalčeve cen so dostopne do junija, ko so se znižale za 0.2%, bolj dolgoročna (medletna) rast pa je bila enak 0. Dinamika proizvajalčevih cen se med nameni porabe malo razlikuje. Tako so se junija najbolj povečale cene proizvajalcev energentov (za 0.4%), najbolj pa so se zmanjšale cene produktov za investicije (0.3%). Razlike v medletni rasti so prav tako majhne, vendar obratne po velikosti; najbolj so se povečale cene proizvodov za investicije ( za 0.2%), zmanjšale pa cene energentov (za 0.3%). Malenkost bolj živahne so cene industrijskih proizvajalcev , ki proizvajajo za domači trg (medletno so bile junija večje za 0.2%), najbolj skromno dinamiko pa imajo še naprej proizvajalčeve cen proizvodov za izvoz v evro območje. V nasprotju z dejanskim cenovnim dogajanjem pa cenovna pričakovanja ob polletju kažejo bolj živahno rast. Čeprav so pričakovane cene industrijskih proizvajalcev še naprej (že več kot leto dni) na dolgoletnem povprečju, so pričakovane cene v trgovini na drobno tudi julija znatno(!) nad dolgoročnim povprečjem. Delež anketiranih, ki pričakuje povečanje cen presega delež tistih, ki pričakujejo zmanjšanje cen kar za 20% vseh anketiranih. Pričakovane cene storitev pa so, po drugi strani, še naprej pod dolgoletnim povprečjem (delež podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje cen presega delež podjetij, ki pričakujejo povečanje cen za 5% vseh anketiranih), vendar opazno rastejo. Ponovna negotovost v rasti svetovnega gospodarstva je pospešila zmanjševanje cen surovin. V mesecu dni so (v evrih) padle za 10.4%. Najbolj so se pocenile surovine hrane (v evrih za skoraj 16%) , najmanj pa kovine (v evrih za 0.3%). V letu dni so se surovine (v evrih) pocenile za 21%. Najbolj so padle cene surovin hrane, najmanj pa cene neprehrambenih PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 28 kmetijskih izdelkov; izjema je bila nafta, kjer so cene celo porasle (v evrih se je sodček West Texas nafte podražil za 7.2%). 8. Stroški dela se še naprej zmanjšujejo in vse bolj zaostajajo za evro območjem Plače so maja porasle za 0.5%. Tudi trendna rast se je povečala (na okoli 3% letno), čeprav je medletna stopnja padla; do padca je namreč prišlo zaradi enkratnih učinkov, opaznega skoka plač v lanskem maju , torej povečanja referenčne vrednosti pri računanju medletne stopnje. Sektorske razlike v majskem povečanju plač so bila manjše kot običajno. Nadpovprečno povečanje plač (preko 2%) je imelo predvsem kmetijstvo z gozdarstvom in ribištvom, rudarstvo in finančne ter zavarovalne dejavnosti. V štirih sektorjih so se plače maja zmanjšale (v oskrbi z električno energijo , prometu in skladiščenju, strokovnih in znanstvenih dejavnostih ter v drugih dejavnostih). Čeprav so bile maja plače nižje kot pred letom dni, je bila trendna rast še vedno pozitivna, saj je, kot rečeno, padec medletne rasti povzročil predvsem opazen skok plač v lanskem maju, torej visoka osnova primerjave! Bolj dolgoročno so maja najpočasneje naraščale še zlasti plače v rudarstvu (saj so bile za preko 10% nižje kot pred letom dni), v sektorjih države ter v gradbeništvu. V javnofinančnih sektorjih so plače maja porasle malo manj kot v povprečju gospodarstva, vendar so navkljub temu opazno zaostale za plačami v lanskem letu, še zlasti v izobraževanju in kulturnih dejavnostih (za okoli 5%). Eurostat je že objavil podatke o enotnih stroških dela v prvem četrtletju letos. Da bi omogočili primerjavo dinamike stroškov dela po začetku krize so na sliki prikazane trajektorije stroškov dela za gospodarstvo (sektorji od B do N), ožjo državo, šolstvo in zdravstvo, od zadnjega četrtletja 2008 dalje. Stroški dela so desezonirani, tako da ne obsegajo sezonskih variacij. Na dlani je da so se stroški dela po začetku krize tako v gospodarstvu kot v vseh segmentih države rastli počasneje kot v evro območju. V gospodarstvu rahlo (nominalno) padajo od začetka 2011 in so od takrat zaostali za enotnimi stroški dela v evro območju za približno 8%. V sektorjih države padajo enotni stroški bolj izrazito, kot v gospodarstvu, vendar z opaznimi nihaji, ki jih povzročajo zakasneli udarci plačnega zakona iz 2008 (eden od takih je bilo, na primer, sodno povečanje plač vojakom v zadnjem mesecu), ki je drastično poslabšal obvladovanje javnofinančnih izdatkov za plače v obdobju po začetku krize. 29 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO Stroški dela 0.96 0.98 1.00 1.02 1.04 1.06 1.08 1.10 0.90 0.92 0.94 0.96 0.98 1.00 1.02 1.04 0.88 0.90 0.92 0.94 0.96 0.98 1.00 1.02 1.04 1.06 2008 2009 2010 2011 2012 2013 0.98 1.00 1.02 1.04 1.06 1.08 1.10 2008 2009 2010 2011 2012 2013 GOSPODARSTVO DRŽAVA ŠOLSTVO ZDRAVSTVO EURO EURO EURO EURO SLO SLO SLOSLO Vir : Eurostat ; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela; desezonirano; normirano na konec 2008 (2008/IV=1). Navkljub nihajem se stroški dela v državi še naprej opazno nominalno zmanjšujejo, glede na ustrezno raven ob začetku krize in še zlasti glede na evro območje, kjer ustrezni stroški naraščajo. V šolstvu so tako bili stroški dela v prvem četrtletju letos že za 10% nižji kot konec 2008 in so glede na začetek krize zaostali že za 14 odstotnih točk za ustreznimi stroški dela v evro območju; v zdravstvu so bili v prvem četrtletju letos stroški dela za približno 1% nižji kot pred začetkom krize in so se glede na ustrezne stroške dela evro območja že zmanjšali za 5 odstotnih točk; v ožji državi, kjer plače najbolj nihajo, so bili stroški dela na začetku letošnjega leta za 8% nižji kot ob začetku krize in so tako po izbruhu krize narastli za 10 odstotnih točk manj kot ustrezni stroški dela v evro območju. FINANČNA GIBANJA 9. Zaostajanje javnofinančnih prihodkov se umirja Javnofinančni prihodki so julija ostali praktično enaki kot junija. Ker je julijska sezona pri fiskalnih prihodkih šibkejša, se je bolj dolgoročna dinamika prihodkov povečala. PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 30 Opazno so se julija okrepili prihodki od domačih davkov na blago in storitve, porasli so za skoraj 200 milijonov in presegli ustrezne prihodke v 2012 za 4.2%. Povečanje je posledica opazne rasti prihodkov od davka na dodano vrednost po obračunu (za okoli 88milijonov, glede na junij in 22 milijonov glede na lanski julij. Davek na dodano vrednost obračunan ob uvozu je bil sicer tudi večji kot lani, vendar le za 5 milijonov, medtem ko so trošarine, navkljub velikemu porastu glede na (sezonsko šibek) junij, zaostale za ustreznimi vrednostmi v lanskem letu. Neposredni davki in ostali prihodki so se julija ponovno zmanjšali, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika. Pešajo vse najbolj pomembne davčne oblike, vendar se hitrost zaostajanja zmanjšuje. Dohodnina, ki je julija sicer sezonsko nizka, je bila letos zaradi nižjih osebnih dohodkov (nižjih akontacij) še nižja kot lani. Prihodke od neposrednih davkov znižujejo tudi nižje akontacije davka na dohodke pravnih oseb; zaradi lanskoletnega znižanja davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb je namreč znotraj letna akontacija na precej nižji ravni kot lani (v povprečju za okoli 20 milijonov mesečno); razliko glede na lanske vrednosti povečuje tudi dejstvo, da lani, navkljub znižanju davčne stopnje, akontacija davka niso ustrezno znižane. Prav zaradi tega je ogromna refundacija teh preplačil v lanskem letu znižala letošnji donos davka v marcu in aprilu za preko 100 milijonov (javnofinančna blagajna je lanskoletne prihodke povečala s »časovno razmejitvijo«, namreč tako, da je zmanjšala prihodke v letošnjem letu. Julija se je zmanjšal tudi donos od prispevkov, čeprav se je zniževanje bolj dolgoročne dinamike zaustavilo (prihodki od prispevkov so bili julija za 2.1% nižji od ustreznih lanskih prihodkov, v povprečju drugega četrtletja pa za 3.1% nižji kot lani. Tudi bolj dolgoročna dinamika; rast impulznega trenda se je povečala (na rast okoli 5% letno). 10. Krediti podjetjem in gospodinjstvom še naprej padajo, depoziti pa stojijo Skupni krediti nefinančnim korporacijam in gospodinjstvom so maja padli za 0.5%. Medletna stopnja padanja se je ponovno znižala pod -7%. Bolj dolgoročna dinamika krčenja kreditov se torej pospešuje. Zmanjšali so se tako krediti podjetjem (za 0.5%) in tudi (vendar komaj opazno) tudi gospodinjstvom (manj kot za 0.1%).Krediti imajo še naprej podobno dinamiko kot krediti v evro območju. Le da se je padanje kreditov podjetjem v Slovenji pospešilo po koncu 2012. Čeprav banke v Sloveniji opazno likvidnostno stiska umikanje financiranja tujih bank (zadnji dve leti se te hitro umikajo iz celotne periferije EU, ker Slovenije ni v Dunajski iniciativi, je pri umikanju med najbolj izpostavljenimi državami)), pa verjetno k sedanji pospešitvi padanja kreditov opazno prispevajo tudi najnovejše dodatne (vnaprejšnje!) kapitalske zahteve regulatorja (na primer, za storitvene garancije), saj so krediti državi, navkljub likvidnostnemu stiskanju, v tem obdobju opazno porasli. 31 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO Kot je bilo v GG že večkrat omenjeno, je trajektorija kreditnega napajanja gospodarstva v Sloveniji, navkljub hitremu padanju ravni kreditov, podobna kot v evro območju. Saj je EBA s svojimi zahtevami konec 2011 sprožila v evro območju (zaradi premajhne ponudbe kapitala) podoben proces razdolževanja bank kot BS v Sloveniji, le da je BS začela to precej prej in bolj intenzivno. Junija letos je tako bila raven kreditov podjetjem za približno 12%, v evro območju pa za 7% nižja kot decembra 2008. Pri kreditiranju prebivalstva in države so banke v Sloveniji aktivnost manj zmanjšale kot so jo banke v evro območju (če jo primerjamo s situacijo pred začetkom krize). Krediti gospodinjstvom v Sloveniji sicer tudi počasi padajo, vendar ostajajo bistveno (za 17%) višji kot pred začetkom krize, medtem ko so v evro območju le za 6% višji kot pred začetkom krize. Še zlasti je velika razlika pri kreditiranju centralne države (če upoštevamo tudi obveznice), saj so banke v Sloveniji napajanje države glede na začetek krize več kot podvojile, v evro območju pa povečale za 30%. Čeprav se v Sloveniji celotno bančno napajanje (podjetij, gospodinjstev in države) pospešeno zmanjšuje po začetku 2011, ko so tuje banke začele pospešeno krčiti financiranje bank v EU periferiji, pa je raven celotnih kreditov v Sloveniji še vedno za 6%, v evro območju pa za 4% višja kot pred začetkom krize. Krediti podjetjem in gospodinjstvom 0.84 0.88 0.92 0.96 1.00 1.04 2008 2009 2010 2011 2012 2013 0.96 1.00 1.04 1.08 1.12 1.16 1.20 1.24 2008 2009 2010 2011 2012 2013 PODJETJA GOSPODINJSTVA EURO EURO SLO SLO Vir : BS; ECB; lastni izračuni Opomba: Kredit i so normirani na začetek kr ize (2008/12=1) PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 32 Skupni krediti podjetjem, gospodinjstvom in državi 0.98 1.00 1.02 1.04 1.06 1.08 1.10 1.12 1.14 2008 2009 2010 2011 2012 2013 evro območje Slovenija Vir : BS, ECB; lastni izračuni Opomba: Skupni kredit i podjet jem, gospodinjstvom in državi (vkl jučno z vrednostnimi papir j i države) ; vrednost i so normirane na začetek kr ize (2008/12=1) Navkljub opaznemu padanju kreditov pa se depoziti komaj opazno zmanjšujejo. Kot je omenjeno že večkrat v GG, so veliki viški v tekočih transakcijah (preko 6% BDP) in zadolžitev države glavni razlog za takšno dinamiko depozitov. Depoziti podjetjem se v letošnjih prvih dveh četrtletjih celo povečujejo, porasli so tudi maja in bili kar za 6.7% višji kot pred letom dni. Istočasno depoziti gospodinjstev po februarju padajo (mesečno po okoli 0.005%), maja so bili za približno 3.3% nižji kot pred letom dni. Velja dodati, da je bil v prvem polletju, navkljub ciprskim dogodkom, odtok v depozite v tujino manjši kot v enakem obdobju lanskega leta. Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev so junija praktično stagnirali (v povprečju prvega polletja pa so naraščali). Obrestne mere na grosističnem trgu so se v zadnjih treh mesecih (do julija) rahlo povečale (trimesečni Euribor z 0.2 na 0.22, enoletni Euribor pa z 0.48 na 0.53). Navkljub temu so v evro območju posojilne obrestne mere za podjetja porasle le za 0.1 točke (neodvisno od velikosti kreditov), v Sloveniji so se posojilne obrestne mere za podjetja povečale nekaj več, vendar le za večje zneske (za kredite preko milijona so porasle z 4.2 na 4.7). Posojilne obrestne mere za gospodinjstva se v zadnjih dveh mesecih praktično niso spremenile (tako v Sloveniji kot v tujini). Podobno je pri depozitnih obrestnih merah, tudi te se v zadnjih mesecih komaj opazno spreminjajo (od aprila do junija so padle za 0.1 točke). 33 PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 11. Presežek tekoče bilance v prvem polletju nad vsemi celoletnimi doslej (pogojno) Presežek na tekočem računu plačilne bilance v prvem polletju 2013 znaša 1181.8 milijonov €, kar je blizu 7% polletnega BDP in več kot je Slovenija dosegla kdajkoli celoletno v preteklosti (izjema je le leto 1992). Pogojnost pozitivnemu saldu daje izjemno velika statistična napaka 628 milijonov €, ki se iz meseca v mesec povečuje, v BS pa niso znali dati odgovora, kaj je njen razlog. Čeprav je tekoči presežek »pozitiven znak konsolidacije« v obliki pokrivanja dolgov iz preteklosti, pa njegova velikost kaže na nenormalno neugodno situacijo v slovenskem gospodarstvu (vsaj dokler velike statistične napake in izpustitve ne bodo odpravljene). Plačilna bilanca (milijoni evrov) Januar-junij junij 2012 2013 2012 2013 I. Tekoči račun 357.2 1,181.8 149.6 237.7 1. Blago -194.1 385.4 -21.1 102.4 2. Storitve 861.7 1,026.1 139.6 180.0 3. Dohodki -312.6 -152.5 -25.0 -28.1 4. Tekoči transferi 2.1 -77.2 56.2 -16.5 II. Kapitalski in finančni račun -182.1 -1,809.8 81.3 -409.9 A. Kapitalski račun -12.8 -45.4 -18.2 -13.0 B. Finančni račun -169.3 -1,764.5 99.5 -396.8 1. Neposredne naložbe 244.0 -711.1 45.3 48.0 2. Naložbe v vrednostne papirje -799.3 2,108.7 -85.7 -465.6 3. Finančni derivativi -43.7 -209.6 -7.1 -152.5 4. Ostale naložbe 396.8 -2,999.9 151.0 234.7 5. Mednarodne denarne rezerve 32.9 47.4 -4.0 -61.4 III. Neto napake in izpustitve -175.1 628.0 -230.9 172.1 V i r : Banka Sloveni je V juniju 2013 je bil presežek na tekočem računu kar 237.7 milijonov € (na ravni 8% mesečnega BDP !), kar je več kot 149.6 milijonov € v enakem obdobju 2012. Gre za rezultat 102.4 velikega presežka v blagovni menjavi (v prvem polletju 2012 primanjkljaj 21.1 milijonov €), 180.0 milijonov € presežka v storitveni menjavi (transport in turizem vsak po skoraj 100 milijonov presežka), v enakem obdobju 2012 presežek 139.6 milijonov €, primanjkljaja 28.1 milijonov € v bilanci faktorskih storitev (presežek od dela 36 milijonov €, primanjkljaj storitev kapitala 64 milijonov €), prvo polletje 2012 je saldo znašal -25.0 milijonov €, in neto odliva v tekočih transferih 16.5 milijonov €, medtem ko je bil v prvih šestih mesecih saldo tekočih transferov pozitiven: 56.2 milijonov €. V prvem polletju 2013 je doseženi presežek tekočega računa 1181.8 milijonov € (v enakem PEŠANJE PRIČAKOVANEGA POVPRAŠEVANJA, ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA IN ZMANJŠEVANJE KREDITOV KROJIJO RECESIJO 34 obdobju 2012 je znašal 357.2 milijonov €), kar je rezultat presežka v blagovni menjavi 385.4 milijonov € (lani primanjkljaj 194.1 milijonov €), presežka v bilanci storitev 1026.1 milijonov € (861.7 milijonov €), pri čemer znaša saldo v transportu 307.6 milijonov €, v turizmu 628 milijonov €; primanjkljaja v bilanci faktorskih storitev 152.5 milijonov € (312.6 milijonov €), pri storitvah dela pozitiven saldo 222.9 milijonov €, pri storitvah kapitala primanjkljaj 294 milijonov €, in neto odliva tekočih transferov 77.2 milijonov € (v prvem polletju lani neto priliva 2.1 milijonov €), pri čemer ima državni sektor pozitiven saldo transferov 36.7 milijonov €, ostali sektorji negativnega –113.8 milijonov €. Kumulativna šestmesečna sprememba v obliki povečanja terjatev ali zmanjšanja dolga na kapitalskem in finančnem računu v višini 1809.8 milijonov € ustreza velikosti pozitivnega salda na tekočem računu. Zmanjšale so se neto neposredne tuje naložbe v Sloveniji za 711.1 milijonov €, povečale pa portfeljske naložbe za 2108.7 milijonov €. Sprememba v ostalih naložbah Slovenije znaša kar -2999.9 milijonov €. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se povečale za 47.4 milijonov €, napake in izpustitve pa znašajo ogromnih 628.0 milijonov €. Po podatkih junijskega Biltena Banke Slovenije je znašal konec aprila 2013 neto zunanji dolg Slovenije 13084 milijonov €, kar je rezultat bruto dolga 40452 milijonov € (od tega 19861 milijonov € javnega in javno garantiranega dolga) in terjatev 27368 milijonov €. Neto dolg je padel na raven iz konca 2009, ko je znašal 13009 milijonov €. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so znašale konec maja 2013 le 592.3 milijonov €, kar je najmanjša vrednost, odkar smo v 2007 prevzeli evro kot uradno domačo valuto. Pri tem je za 109.7 milijonov € zlata, 221.6 posebnih pravic črpanja pri MDS, za 144.6 rezervne pozicije pri MDS in le za 116.0 milijonov € deviznih rezerv ne-evrskih valut.