Obzor Zdr N 1998; 32: 227-33 227 UREDITEV BIVALNEGA OKOLJA PRI ASTMATIKIH IN POGOSTNOST ASTMATIČNIH NAPADOV* ARRANGEMENT OF LIVING ENVIRONMENT OF ASTHMA PATIENTS AND ITS RELATION TO THE FREQUENCY OF ASTHMA ATTACKS Jasna Jukié Petrovčič UDK/UDC 616.248-056.3:615.5 DESKRIPTOR«: astma; prebivališče; okolje izpostavljanee DESCRIPTOR:: asthma; housing; environmenaall exposure Izvleček - Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok. Zasavje je področje z najbolj onesnaženim zrakom v Sloveniji in tu otroci pogosto zbolevajo za boleznimi dihal. Z raziskavo smo poskušaii ugotoviti ali obstaja povezava med ravnanjem otrok in mladostnikov astmaiikov ter njihovih staršev glede ureditve bivalnega okolja in pogostnostjo astmatičnih napadav. V anketo je bilo zajetih 42 astmaiikov, starih od nič do devetnajst let, in njihovi starši. Ugotovljeno je bilo, da obstaja soodvisnott med ravnanjem astmatikov glede ureditve bivalnega okolja in pogostnostjo astmaiičnhh napadov (r = -0,65 in p < 0,001), zlasti glede uporabljene vrste talnih oblog (p < 0,05), materiala za zavese (p < 0,005), opreme sobe (p < 0,01) in cigaretnega dima v njej (p < 0,05). Abstract - Asthma is the most Jrequent chronic disease in childhood. Zasavje is the area with the highest air polluiion in Slovenia, and lung diseases in children are Jrequen.. Correlation between the arrangement oj living environment and Jrequency oj asthma attacks was studied. ln the inquiry, 42 asthma patients aged O to 19, and their parents were tested. lt was Jound out that the correlaiion between handling oj asthma patients and their parents about the arrangement of living environment andJrequency oj asthma attacks (r = -0.65; p < 0.001), especially about sorts oj the floor (p < 0.05), curtains material (p < 0.005), room furniture (p < 0.01) and cigarettess smoke in it (p < 0.05). Uvod Astma je najpogostejša kronična bolezen dihal, saj dosega incidenca pri otrocih več kot 10% populacije, pri odrasiih pa do 4%. V Sloveniji je po nepopolnih podatkih pogostnost astme v otroški dobi do 4% populacije, v odrasii populaciji pa okrog 1,5%, smrtnost pa je med nižjimi v Evropi (Furlan in sod., 1995). lzobraževanje bolnika z astmo je odločilnega pomena pri zdravljenuu njegove bolezn,, kajti za uspešno zdravljenee si mora bolnik prilagoditi okolje in (včasih) navade, da bi se izognll škodljivemu alergenu (Ravnikar, 1996). Če so varovanii o astmi in njenem vodenju dobro poučen,, lahko huda poslabšanja preprečijo, lažja pa sami obvladao.. Zato namenimo pouku staršev otrok z astmo in tudi otrok samih, če so ti že dovolj stari, veliko časa (Maček in sod., 1996). Prvi smiselni ukrep za preventivo je ureditev otrokovega neposrednega okolja. Potrebno je odstraniti vse sumljive alergene in nealergijske snovi v stanovanju, predvsem v otrokovi spalnici (Howel in sod., 1992). Zdravstvenovzgojno delo z otrokom in mladostnikom astmatikom je potrebno, ker so rezultati raziskave, ki je zajela otroke/mladostnike astmatike in njihove starše v občini Zagorje ob Savi pokazali, da imajo bolje poučeni in vzgojeni astmatiki glede načinov ureditve bivalnega okolja manj zdravstvenih težav in astmatičnih napadov. V alergološki ambulanii Splošne bolnišnice Trbovlje je bilo odjunija 1989 do oktobra 199650,1% astmatikov. Kar 47,4% astmaiikov je bilo starih od pet do devet let. Anketa je zajela vprašanja, ki se nanašajo na načine ureditve neposrednega bivalnega okolja za astmatika. Opredelitev problema in delovna hipoteza Problem je neustrezno ravnanee astmaiikov glede ureditve bivalneaa okolja (predveem spalnice,, ker neurejeno neposredoo okolje ne ustreza bivalnim zahtevam astmatika. Cilj raziskave je ugotoviti povezavo med ravnanjem astmatikov glede ureditve bivalnega okolja ter pojavljaneem astmaiičnhh napadov. Jasna Jukié Petrovčič, višja medicinska sestra, profesorica zdravstvene vzgoje, pripravnica, Klinični center * Članek povzema del diplomskega dela z naslovom Povezava med ravnanjem astmatikov, starih od nič do devetnajst let, in njihovih staršev glede ureditve bivalnega okolja ter pogostnostjo astmatičnih napadov. Mentor je bil prof. dr. Miroslav Kali-šnik. 228 ObzorZdrN1998;32 Delovna hipoteza (H): obstaja povezava med ravnanjem astmatikov glede ureditve bivalnega okolja ter pojavljanjem astmatičnih napadov. Ničelna hipoteza (Ho): ne obstaja povezava med ravnanjem astmatikov glede ureditve bivalnega okolja ter pojavljanjem astmatičnih napadov. Material in metode Februarja 1997 sem v občini Zagorje ob Savi , ki ima površino 147m2, 17155 prebivalcev in 117 prebivalcev na km2 (Statistični letopis Slovenije, 1996) izvedla anketo o tem, kaj in koliko otroci/mladostniki astmatiki in njihovi starši vedo o načinih ureditve bivalnega oko1ja. V anketo je bilo zajetih 42 astmatikov, starih od nič do devetnajst let, in njihovih staršev, ki živijo v občini Zagorje ob Savi in obiskujejo alergološko ambulanto, iz popu1acije vseh astmatikov (247), starih od nič do devetnajst let v alergološki ambulanti v Trbovljah. Vzorec se ujema po starostnih skupinah populacije, kar prikazuje tabela 1. Tab. 1. Bolniki z bronhialno astmo po starosti v alergološki ambulanti v Trbovljah od junija 1989 do oktobra 1996 in vzorec anketiranih astmatikov (februar 1997). Junij 89 do oktober 96 Vzorec astmatikov Starost (Jeta) Število otrok Delež v% Število otrok Delež v% 0-4 5-9 10-14 15-19 30 117 66 34 12,2 47,4 26,7 13,7 5 20 11 6 11,9 47,6 26,2 14,3 Skupaj 247 100,0 42 100,00 Metoda je opisna s statističnimi metodami za preverjanje hipoteze - odstotki, frekvenčna distribucija, test hi-kvadrat in korelacija. S testom hi-kvadrat preverim delovno hipotezo (H). Tehnike zbiranja in analiza podatkov V anketi je bilo 24 vprašanj zaprtega - izbirnega tipa, kjer je med več odgovori pravilen le eden. Izjemi sta vprašanji pod zaporedno številko 23 in 24 (glej prilogo 1), kjer ni pravilnega a1i napačnega odgovora. Ostala vprašanja so se nanašala na dejansko stanje pri anketirancih doma, kako imajo urejeno neposredno oko1je. Tu je možen samo en pravilen odgovor - pravilen glede na bivalne zahteve astmatika. Pravilen odgovor sem točkovala z eno točko, osta1ih ne. Pri vprašanju pod zaporedno številko 13 sem točkovala odgovore s točkami O za napačni odgovor, Vi za delno pravilni in 1 točko za pravilni odgovor. Maksima1no število točkje bilo 22, ker sem lahko točkovala le odgovore pri prvih 22 vprašanjih, odgovori na zadnji dve vprašanji niso mogli biti niti napačni niti pravilni. Mejo med zadovo1jivim in nezadovoljivim ravnanjem sem postavila pri 13 točkah oziroma 59% za nezadovoljivo ravnanje in pri 13,5 točkah oziroma 61,3% za zadovoljivo ravnanje. To mejo sem postavila zato, ker sem želela, da varovanci pravilno odgovorijo na več kot 60% anketnih vprašanj. Večino anketnih vprašalnikov so izpolnili starši, predvsem matere skupaj z otroki. Otroci, mlajši od osmih let, se niso aktivno vključili v izpolnjevanje vprašalnika. Nekateri m1adostniki (stari 14 let in več) so vprašalnik izpolnili sami. Rezultati lzpolnjevanee anketnega vprašalnika Anketo so izpo1njeva1i starši oziroma vsaj eden od staršev skupaj z otroki, starši sami ali mladostnik sam (tab. 2). Tab. 2. lzpolnjevanje anketnega vprašalnika Izpolnjevalec Število Delež v Mama - sama izpolnila 21 50,0 Mama - izpolnila skupaj z otrokom 10 23,8 Oče sam izpolnil 1 2,4 Oče izpolnil skupaj z otrokom O 0,0 Oba starša - sama izpolnila 1 2,4 Oba starša - izpolnila skupaj z otrokom 2 4,8 Otrok/mladostnik - sam izpolnil 7 16,6 Skupaj 42 100,0 Največ anketnih vprašalnikov so izpolnile matere same brez sodelovanja otrok, saj so bili le-ti ali premajhni (stari osem let ali manj) ali pa odsotni (pouk, izvenšolske dejavnosti, igra). V skoraj 24% sta pri izpolnjevanju vprašalnika sodelovala mama in otrok. Žal je samo en oče izpo1nil anketni vprašalnik, otrok ni sodeloval. Oba starša sta izpolnila vprašalnik le v treh primerih. V enem primeru sta ga izpolnila starša sama, ker je bil otrok star šele dve 1eti. Sedem mladostnikov, starih 14 let in več, je samih izpolnilo anketni vprašalnik. Števžlo astmatžčnžh napadov Število astmatičnih napadov sem razdelila na pet razredov glede na dobljene rezultate, saj seje njihovo število v enem letu gibalo med O in 24 napadi. V tabe1i 3 vidimo, da je največ astmatikov v zadnjem letu (od februarja 1996 do februarja 1997) imelo od O do 4 astmatične napade oziroma na najmanj 91 dni. Kar 25,9% astmatikov ni imelo v zadnjem letu nobenega napada. 30,9% astmatikov je v zadnjem letu imelo astmatične napade na 26 do 73 dni. Samo 4,8% astmatikov je imelo hudo obliko astme inje imelo do 2 napada na mesec oziroma na 15 do 24 dni. Jukié-Petrovčič J. Ureditev bivalnega okolja pri astmatikih in pogostnost astmatičnih napadov 229 Tab. 3. Število in delež astmatikov, kije imelo astmatične napade v zadnjem letu Število astmatičnih Število Delež astmatikov napadov astmatikov v% 0-4 27 64,3 5-9 6 14,3 10-14 7 16,6 15-19 1 2,4 20-24 1 2,4 Skupaj 42 100,0 Po besedah dr. Lušiéev,, ki dela v alergološki ambulanii v Trbovljah, je najboljii rezultat dela alergo-loške ambulanee v tem, da se je znatno zmanjšala ho-spitalizacija astmatikov na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. Standardna deviaeija in interval zaupanja Standardna deviacija je pomembaa zato, ker je eden od parametrov normalne porazdelitve. Izračunala sem standardno deviacjjo za število astmaiičnhh napadov ter interval zaupana,, v katerem je določeno verjenostno povprečee populacije. e2 _ L(X-X)2 S - n-1 X-zxSE/leto________Skupaj 0-11-krat/leto 12>/leto________Skupaj Ravnasnje Nezadovoljivo 8(a) 5(b) 13 10,8 2,2 13,0 Zadovoljivo_________27(c)__________2(d)___________29___________24,2___________4Jj___________29,0 Skupaj_____________35____________7______________42___________35,0___________7J3___________42,0 (135 - 16 - 2D2 x 42 Razpravljanee ~>_/ /N / /v L*s r\ ±u Ker je dob1jena vrednost hi-kvadrat večja od kritične vrednosti, zavrnemo niče1no domnevo pri manj kot 5% tveganju. Enako sem izračunala hi-kvadrat za vsako posamezno anketno vprašanje, kjer je v 81,8% primerov prišlo do nesignifikantnosti razlik, verjetno zaradi majhnega vzorca. Pri posameznem anketnem vprašanju sem ničelno hipotezo zavrgla pri manj kot 5% tveganjem pri vprašanjih števi1ka 10 in 20 (glej prilogo 1), pri manj kot 1% tveganjem pri vprašanju številka 17 in pri manj kot 0,5% tveganjem pri vprašanju številka 14. Korelacija Koeficient korelacije je merilo za stopnjo povezanosti in pove, kako velika je korelacija. S testom t preskušamo ničelno domnevo, da med obema spremenljivkama ni povezanosti (Adamič, 1989). Metodo korelacije sem uporabila za statistično analizo povezanosti dveh spremenljivk, od katerih je droga -naključna (število astmatičnih napadov) odvisna od prve - neodvisne (ravnanje). Kritična vrednost t pri dvosmernem testu ob tveganju p (0,00l) in pri m stopinjah prostosti za 42 astmatikov (m = n-2; m = 40) je 3,50. t = Vr2(n-2)/l-r2 LX2 _ (EX)2 / n x EY2 _ (LY)2 / r= - 0,65 0,4225x40 = 4-4 1- 0,4225 ' Dobljena vrednost t je večja od kritične, zato z manj kot 0,1% tveganjem zavrnemo ničelno hipotezo in sprejmemo osnovno. Osnovna hipoteza je pravilna. S testom hi-kvadrat zavrnemo ničelno hipotezo pri manj kot 5% tveganju in potrdimo, da obstaja povezava med ravnanjem astmatikov glede ureditve bivalnega okolja in številom astmatičnih napadov. Na osnovi izračunane korelacije med pravilnostjo ravnanja in pogostnostjo astmatičnih napadov lahko zavrnemo ničelno hipotezo (p < 0,001). Korelacija med ravnanjem astmatikov glede načina ureditve bivalnega okolja in pogostnostjo astmatičnih napadov je negativna (r = -0,65). To pomeni, da število astmatičnih napadov pada, čim pravil-nejše je ravnanje astmatikov in njihovih staršev; in obratno, da število astmatičnih napadov narašča, čim bolj nepravilno je ravnanje in vedenje astmatikov (število točk, ki so jih dosegli) glede ureditve neposrednega bivalnega okolja. Ničelno hipotezo za posamezno anketno vprašanje sem zavrgla le pri štirih vprašanjih (zaporedna številka 10, 14, 17, 20). Do nesignifikantnih razlik je verjetno prišlo zaradi majhnega vzorca. Iz rezultatov, dobljenih s testom hi-kvadrat za posamezno anketno vprašanje bom predstavila dejavnike tveganja, ki vplivajo na pojavljanje astmatičnih napadovo Pomembno je, da starši s pozornostjo izberejo materia1, s katerim bodo opremili tla v otrokovi sobi. Pravilno izbrane vrste tal so lakiran parket, topli pod, linolej, saj jih z lahkoto očistimo. Bolje je, da astmatik vsaj v spa1nici nima tapisoma, preproge ali nelaki-ranega parketa. To vrsto tal težje očistimo, saj je praktično onemogočeno mokro čiščenje. Zavese naj bodo sintetične in tanke, brez vezenin. Naj bodo iz pralnega materiala. Otrok naj v spalnici nima poleg navadnih zaves še debelih volnenih zaves ali zaves iz žakardske tkanine ter navojnic iz blaga. Še bolje je, če otrok v spalnici sploh nima zaves. Pomembnaje tudi opremljenost otrokove sobe. Vrata omar naj bodo ravna in gladka, na policah redki predmeti brez prtičkov, knjige v vitrini. Na steni naj bo malo slik, le-te naj imajo ravne okvirje. Če imajo vrata omar ornamente in gravure ter slike izrezljane okvirje, se v teh zarezah nabira prah, ki ga težko očistimo. Izraz za skopo opremljeno astmatikovo sobo je tudi »meniška celica« ali »vojaška soba«. Na število astmatičnih napadov vpliva tudi dejstvo, ali pride v astmatikovo spalnico cigaretni dim ali ne. Jukié-Petrovčič J. Ureditev bivalnega okolja pri astmatikih in pogostnost astmatičnih napadov 231 Cigaretni dim pronica v opremo v sobi, kar je zlasti nevarno pri posteljnini, saj astmatik v povprečju osem ur spi na njej, in tako vdihava cigaretni dim. Pri večini anketnih vprašanj ničelne hipoteze nisem mogla zavrniti. Morda je to še bolje, kajti to kaže na dejstvo, da le ni potrebno biti tako »strog« pri opremljanju sobe. Začudenje vzbuja rezultat, da ni pomemben material blazine, na kateri otrok spi. Mnogi astmatiki namreč navajajo, da se jim stanje izboljša, ko zamenjajo blazino iz gosjega perja z blazino iz umetnega materiala. Začudenje vzbuja tudi podatek, da je vseeno, ali ima astmatik v sobi domače živali, kajti dlaka, slina in perje so dokazani alergeni. Presenetljivo je dejstvo, da ni pomembno, če družinski člani kadijo. Pomembneje je, kje kadijo. »Kulturen« kadilec ne kadi v prisotnosti otroka, še posebej astmatika. Takšen kadilec kadi na prostem. A kljub temu, če kadilec kadi na prostem, se cigaretni dim prime njegove obleke in las, to pa zlasti majhen otrok pri pestovanju vdihava. Največ anketnih vprašalnikov (50,0%) so izpolnile matere, brez sodelovanja otrok. Očetje so sodelovali le v 2,4% primerov. Največ anketiranih astmatikov je imelo od nič do štiri astmatične napade v zadnjem letu, kar opredelimo kot blago astmo. Manj kot 5% astmatikov je imelo hudo obliko astme. Povprečno število astmatičnih napadov je bilo pet na leto. 52,4% anketirancev je odgovorilo, da so največ informacij glede ureditve bivalnega okolja dobili od zdravnika. Žal je le en anketiranec (2,4%) odgovoril, da je največ podatkov dobil od medicinske sestre. Ostali anketiranci so informacije dobili iz literature (4,3%), od prijateljev oziroma svojcev (7,1%) ali pa so podatke dobili iz različnih virov (23,8%) in se niso mogli opredeliti samo za en vir. Povprečno število točk, dobljenih v anketi je bilo 14,3. 59,5% anketirancev je doseglo od 13,5 (61,3%) do 18,5 (84,1%) točk, kar sem opredelila za dobro znanje. Zdravstvenovzgojno delo z njimi bi bilo vseeno potrebno, zlasti bi jim morali ponovno razložiti tiste stvari, ki so jih v vprašalniku napačno obkrožili. Intenzivno zdravstvenovzgojno delo bi bilo potrebno s tretjino (31%) varovancev, ki so dosegli 13 točk (59%) ali manj. Samo 9,5% anketirancev je doseglo 19 točk (86,3%) ali več. Ti dobro vedo, kako je potrebno urediti astmatikov bivalni prostor. Nihče ni dosegel maksimalnega števila točk (22). Delo medicinske sestre v alergološki ambulanti žal ni zdravstvenovzgojno, ampak predvsem administrativno. Menim, da bi bilo potrebno medicinsko sestro vključiti v delo z bolniki, še prej pa bi bil potreben ustrezen tečaj, kjer bi se tega dela naučila. Literatura 1. Adamič Š. Temelji biostatistike. Ljubljana: Univerza v Ljubljan,, Medicinska fakulteta, 1989. 2. Furlan J, Kandare F, Kopriva S et a!. Smernice za obravnavo bolnika z astmo. Zdrav Vestn 1995; 64: 89-106. 3. Howel J, Flain T, Lum Lung C. Patient education. Pediatr Clin North Am 1992; 39: 1343-58. 4. Ravnikar L. Izobraževanje bolnika z alergijo. Vita, 1996; 2: 13^1. 5. Maček V, Kopriva S, Praprotnik M. Zdravstveaa vzgoja otrok z astmo in njihovih staršev. Zdrav Vestn 1996; 65:1-15-7. 6. Zdravstveoo varstvo. Statistični letopis Slovenije. Inštitut za varovanje zdravja, 1996. Priloga 1. Anketni vprašalnik V anketnem vprašalniku sem označila (najbolj) ustrezne odgovore. ANKETA Starost otroka Spoštovani starši in otroci! Sem študentka 4. Letnika Visoke šole za zdravstvo in pripravljam diplomsko delo o otrocih z astmo v Zasavju. Zanima me predvsem, kako ureditev otrokove sobe in znanje o načinih ureditve vplivata na pojavljanje astmatičnih napadov. Prosim vas, da skupaj z otroki izpolnite vprašalnik. Anketa je anonimna. Navodila za reševanje V anketi je 24 vprašanj. Odgovori so ponujeni. 1. Ali ima otrok svojo sobo? a) Da (skupaj z brati/sestrami) b) Ne 232 Obzor Zdr N 1998; 32 2. Pršica, mikroskopsko majhna žival, velikokrat povzroča težave astmatiku. Kje živi? a) Na tleh b) Povsod v hišnem prahu c) V posteljnini 3. V kakšnih pogojih se pršica najbolje razmnožuje? a) V vlagi, toploti in človekovem prhljaju b) V debe1em sloju prahu 4. Kakšno vzmetnico ima otrok v poste1ji? a) Žimnica, kavč (sedežna garnitura) b) Jogi brez po1ivinila c) Jogi s polivinilom 5. Iz kakšnega materiala je blazina, na kateri otrok spi? a) Umeten material b) Gosje perje 6. Ali ima otrok na postelji volneno odejo ali pregrinjalo? a) Da b) Ne 7. Kolikokrat mesečno zamenjate posteljnino na otrokovi postelji? a) 1 do 2-krat na mesec b) 3 do 4-krat na mesece 8. Kako naj bi uredili otrokovo posteljo? a) Vzmetnico prekrijemo z rjuho, posteljnino menjamo 1 do 2-krat mesečno injo čez dan pokrijemo s pregrinjalom, da ne pada prah na posteljo b) Vzmetnico zaščitimo s plastično prevleko, da 1ahko z nje obrišemo prah, posteljnina mora biti pralna in jo pogosto menjavamo (3 do 4-krat mesečno) 9. Iz kakšnega materiala je večina igrač vašega otroka? a) Iz pliša ali blaga b) Iz gume, plastike ali lesa 10. Kakšna so tla v sobi kjer spi otrok? a) Tapisom, preproga b) Nelakiran parket c) Lakiran parket, topli pod, lino1ej 11. Na kakšen način čistite tla? a) Z vlažno krpo brez čistila oziroma z globinskim sesalnikom b) Z metlo c) Z navadnim sesalnikom d) Z mokro krpo in čistilom 12. Na kakšen način brišete prah? a) S suho krpo ali metlico za prah b) Z vlažno krpo 13. Koliko okrasnih predmetov ima otrok v sobi, v kateri spi? a) Veliko - police so zelo polne (več kot 10 predmetov na eni polici), na steni visijo več kot 3 slike b) Srednje - na vsaki polici je od 5 do 10 predmetov, na steni sta 2 do 3 slike c) Malo - na policah skoraj ni predmetov (do 5), na steni sta do 2 sliki 14. Kakšne so zavese v otrokovi sobi? a) Navadne sintetične, tanke, ravne, brez okraskov b) Poleg navadnih so še debele, volnene zavese oziroma roleta iz blaga Jukié-Petrovčič J. Ureditev bivalnega okolja pri astmatikih in pogostnost astmatičnih napadov 233 15. Ali ima otrok v sobi, v kateri spi, okrasne rože oziroma lončnice? a) Da b) Ne 16. Ali ima otrok v sobi domače živali (hrčka, mačko, ptico...)? a) Da b) Ne 17. Kako naj bi bila opremljena soba, v kateri spi otrok? a) Vrata omar so ravna, na poličkah so redki predmeti brez prtičkov, na steni je malo slik z ravnimi okvirji b) Vrata omar imajo ornamente, na policah so otrokovi najljubši predmeti, slike z izrezljanimi okvirji popestrijo sobo 18. Česa ne smemo uporabljati v prostorih, kjer živi astmatik? a) Cigaret b) Razpršil, kozmetičnih sredstev c) Močnih čistil d) Vsega naštetega 19. Ali kadite (oziroma vsaj eden v družini)? a) Da b) Ne 20. Če kadite oziroma kadar imate obiske, ali pride v sobo, v kateri spi otrok, cigaretni dim? a) Da b) Ne 21. Kako prezračujete otrokovo sobo? a) 8 premislekom: v času cvetenja trav in dreves ali ob povišani koncentraciji plinov (žveplov dioksid - 802) v zraku so okna zaprta b) V času cvetenja rastlin zračim sobo le ponoči c) Vseeno je, kako in kdaj prezračujem 22. Kakšen način gretja ima otrok v sobi? a) Radiator b) Termoakumulacijska peč c) Peč na trdaltekoča goriva 23. Kje ste dobili največ podatkov (informacij) o tem, kako se uredi soba, v kateri otrok preživi največ časa oziroma v njej spi? a) Od zdravnika b) Od medicinske sestre c) Od prijateljev/svojcev d) Iz knjig, revij, časopisov... 24. Koliko astmatičnih napadov oziroma poslabšanj bolezni je imel otrok v preteklem letu?_____________ Najlepša hvala za sodelovanje! Opomba: Črka pred (najbolj) ustreznim odgovorom je tiskana poudarjeno (polkrepko).