LETO XXXVIII., ŠT. 9 Ptuj 7. marca 1985 CENA 20 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Naše ženske ob osmem marcu (stran 3) Referendumi in zakonitost (stran 4) Kraievna skupnost Videm (stran 6) Pustne šege in navade (stran 7) SKLICANI ZBORI SO PTUJ Po sklepu predsedstva Skup- ščine občine Ptuj so predsedniki posameznih zborov sklicali loče- ne seje zborov občinske skupšči- ne, ki bodo v četrtek, 21. marca, ob 8. uri zbor krajevnih skupnosti, ob 11. uri zbor združenega dela in ob 13. uri družbenopolitični zbor. Med najpomembnejšimi do- kumenti, o katerih bodo sklepali vsi trije zbori, je prav gotovo predlog smernic za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—90. O smernicah je tekla široka javna razprava do 25. februarja, izvršni svet pa je v predlogu poskušal upoštevati vse utemeljene pred- loge in pobude. Vsi trije zbori bodo obravnavali 10 točk dnevnega reda, zbor zd- ruženega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta imela v skladu s svojimi pristojnostmi še osem dodatnih točk dnevnega reda. Vodje delegacij v krajevnih skupnostih in v združenem delu so te dni prejeli gradivo za sejo, da ga bodo lahko na sejah delegacij pravočasno in temeljito preučili ter pooblastili delegata, da bo skupno oblikovana stališča pre- nesel na sejo zbora. FF Priprave na pohod v Mostje v teh dneh se po krajevnih konferencah SZDL sestajajo predsedstva, in na razširjenih se- jah obravnavajo naloge, ki so trenutno najpomembnejše. Med njimi imajo pomembno mesto tudi priprave na pohod Po poteh revolucije v Mostje, ki bo letos na Dan OF, 27. aprila. Proslava v Mostju bo tudi osrednja obeleži- tev 40-letnice osvoboditve in drugih letošnjih jubilejev v ptujski občini, povezali pa jo bodo tudi s proslavo ob prazniku dela. Pri vsaki K K SZDL oziroma krajevni skupnosti so že oziroma še bodo imenovali posebne odbore za pripravo pohoda. V odbore so vključeni tudi pred- stavniki delovnih organizacij in šol. ki imajo svoje sedeže na območju posamezne krajevne skupnosti. FF Žime šeni konec ~ Uspešen začetek tekmovanja v znanju v petek, 1. marca, je bilo prvo srečanje v tekmovanju znanja STI- RIDESETLETNICA OSVOBO- DITVE PTUJA. Kviz je pripravilo naše uredništvo v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacija- mi občine Ptuj. Prvi sta se pomeri- li v znanju iz naše revolucionarne zgodovine ekipi osnovnih šol Franc Osojnik Ptuj in Boris Kidrič Kidričevo. Zmagala je z dvema točkama prednosti ekipa OŠ Franc Osojnik in se tako uvrstila v drugo kolo. Obe ekipi sta pokazali dobro znanje, saj je zmagovalna ekipa osvojila 75 odstotkov, ekipa 0§ Kidričevo pa 63 odstotkov možnih točk. V torek popoldne (po zaključku naše redakcije) sta .se srečali ekipi OŠ Martin- Kores Podlehnik in OŠ Cirkovce. Za tek- movanje je prijavljenih 16 osnov- nih šol, tako bo do konca marca skupaj 8 srečanj v prvem krogu. Z drugim in tretjim krogom pa bomo nadaljevali v aprilu. Srečanja so ob torkih in petkih od 16. do 17. ure in jih naša radijska postaja prenaša neposredno. Tekmovalna ekipa OŠ Franc Osojnik se je prva uvrstila v drugi krog tek- movanja (člani ekipe sedijo desno) Foto: M. Ozmec Ženski večpriznanj! v jubilejnem letu, ko slavimo 40 let zmage nad fašizmom, je fraza, po kateri je družbenoekonomski položaj ženske eden od po- membnih pokazateljev demokratizacije odnosov, vedno bolj živa, čeprav nič ni privilegij moškega niti ženske. Danes več ne srečamo okolja, v katerem bi poznali pravo revolucionarno praznovanje 8. marca — dneva žensk. Zgodovinsko izročilo, kije spomin na demonstracije žensk proti vojni in lakoti leta 1917 v Petrogradu, je potisnjeno na stran. Namesto revolucionarnih izročil kupujemo danes na vseh koncih in krajih drago cvetje, dragocena darila; s tem pa še bolj poglabljamo socialne razlike. Ženski danes očitamo, da je premalo agresivna. Ni čudno, da ji zmanjkuje moči ob dvojni, trojni ali celo četverni vlogi. Jugoslovanske ženske so si z množično udeležbo v NOB, kakršna nima primere v svetu, priborile enakopraven položaj v družbi. Res, pravni položaj žensk je vsekakor lahko za primer drugim, v praksi pa je še vedno toliko stvari neurejenih, toliko žensk v podrejenem položaju zaradi slabo urejene družbene prehrane, otroškega varstva in tradicionalnega zapostavljanja žensk pri izbi- ranju za odgovorne naloge. Vsa vprašanja družine še vedno v glavnem obremenjujejo žensko. i Večkrat in tudi ob tej priložnosti bomo ponovili, da to niso le »ženska vprašanja«, temveč problem vseh ljudi, družbe, kijih bo treba hitreje in učinkoviteje reševati. Povojni vzpon jugoslovanske ženske se je počasi umiril. Danes lahko trdimo, da je ženska najbolj ogrožena. Ponovno je potisnjena v kuhinjo. Pomanjkanje delovnih mest in breme gospodarske stabi- lizacije najbolj čuti. Odgovorna je, da ob pomanjkanju denarja varčuje na vseh koncih in krajih. V obdobju, ko se spopadamo z gospodarsko stabilizacijo, postaja tudi žensko delo v proizvodnji vedno bolj pomembno in potrebno. Zato je njeno strokovno usposabljanje vedno bolj v ospredju, njena prisotnost v organih upravljanja pa vedno bolj nujna in pomembna. Mnogo lepega in spodbudnega bo zapisano in povedanega ob 8. marcu. Toda, če bi vprašali vas, kako naj bi ta dan proslavile, bi gotovo odgovorile: »Z manj formalne pozornosti, pa več solidarnosti, s popolnim zaupanjem v samoupravno in delovno sposobnost žensk.« To so želje nas žensk, kako pa je v družbeni praksi — drugače in nič kaj obetajoče za žensko, kiji vedno bolj očitamo, da je premalo agresivna. Če bi namreč bila, potem družbena priznanja ne bi izos- tala. Priznanje je naposled tudi spodbuda za žensko, za njeno uveljavljanje v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Letošnje praznovanje dneva žensk ne bo nič drugačno od pre- jšnjih. Morda za spoznanje bolj skromno. Ponekod jim je za darila zmanjkalo denarja, pa so jim ženske same zagodle in se povabile na kosilo v gostilno. Ali je to tisto, kar jim manjka? Mojega osmega marca in velike večine drugih ne odtehta nobeno darilo, nobeno kosilo in ne vem še kako bogat šopek. Ženske danes vse pogosteje sprašujemo, kakšen je ta naš praznik, nas v ostalih dneh leta ni? Sem za to, da žensko postavimo tja, kamor si zasluži; pri tem pa ji je potrebno pomagati in to ne z velikim šopkom, ki bo čez dan ali dva ovenel, temveč z družbeno akcijo, ki jo bo zagotovila resnično ena- kopravnost! Pa da ne bo drugo leto drugače! MG Darila za najboljše pridelovalce mleka v Ptujski mlekarni se je v sredo, 27. februarja, sestal koordinacijski ] odbor za mlekarsko proizvodnjo, na katerem so kmetje kritično ocenili ; nenehno rast cen reprodukcijskega materiala in goriva, zadovoljstvo pa so ; izrazili nad dobrim sodelovanjem z zadrugo in mlekarno, saj tako lažje ^ premagujejo vse težave. s Direktor mlekarne Janko Vindiš je ob koncu omenjene seje pred- : stavil najuspešnejše pridelovalce mleka, ki so v lanskem letu oddali prek ■ 80.000 litrov mleka. To so Marija Belca iz Pongerc 2, ki je lani odddala~; 120.910 1 mleka; Janez Beranič iz Pongerc 3 je oddal mlekarni 11.210 1 ' mleka; Ivan Vogrinec iz Skorbe 60 93.812 1; Jože Napast iz Cirkovc, \ 92.902 1; Jožef Lah iz Pongerc 8, 88.095 1 in Milan Tacinger iz Lešja 30, j 80.339 1 mleka. Vsi so prejeli praktična darila — stenske ure, z \ vgraviranim spominskim napisom. _OM ' Kurirčki na pot v ponedeljek je iz petih slovenskih krajev krenila na pot kurirčkova;| torbica, ki v jubilejnem letu zmage nad fašizmom, v spomin na nekdanje! pionirje — kurirje, nosi pismo za predsedstvo RK SZDL. Tudi letos bodo j mali kurirji na svoji poti obiskali številne kraje, kjer so se med narod- noosvobodilno borbo bile bitke z okupatorjem, na spomenike padlim pa položili cvetje. Borci in aktivisti bodo ob tej priložnosti obudili spomine' na dogodke pred štiridesetimi leti, mladi pa skozi umetniško besedo in pesem pospremili kurirčkovo pošto, ki bo zaključena 10. maja v Ljubljani. j Na slovesnosti, ki je bila v ponedeljek na Kogu v občini 0RM02, je- govoril predsednik občinske skupščine Tone Luskovič, ki je poudaril' pomen tega dneva za mladi rod, ko so pred 40 leti mladi prav tako kot j danes, vendar v povsem drugačnih pogojih, s ponosom in veseljem; zavihteli kurirčkovo torbico na ramo in se podali na takrat vednoj negotove, nevarnosti polne poti. ; Kurirjem štajerske poti je pionirsko torbico izročil predsednik] republiškega sveta zveze pionirjev Slovenije Franci Kržan, prva nosilka; torbice s pošto pa je bila Katja Curin, učenka četrtega razreda osnovne.! šole Kog. 1 1/ smeri Lenarta bomo pošto sprejeli 1. aprila ob deseti uri Irnovski vasi, v Doinavi, Markovcih, Vidmu in Majšperku pa bodo| pionirji pripravili mitinge. Nosilci kuriičkove pošte iz Žetal bodo 5. aprila: predali torbice kurirjem i/ občine Šmarje pri Jelšah. i Izgube manjše od planiranih Ptujska podružnica službe družbenega knjigo- vodstva je že sporočila podatke o izgubah po zck- Ijučnem računu, izgubo so izkazali le trije tozdi Emone Kmetijski kombinat Ptuj — Petovia, Ptuj- ske Toplice ter Mizarstvo in žaga. V teh treh te- meljnih organizacijah je bilo lani zaposlenih 260 delavcev, vsi skupaj pa so »pridelali« 143 milijonov 374 tisoč dinarjev izgube. V tozdi Živilska industrija Petovia je izguba 114 milijonov 388 tisoč dinarjev,! v Ptujskih Toplicah 21 milijonov 339 tisoč dinarjev j in v tozdu Mizarstvo in žaga 7 milijonov 647 tisoč dinarjev. Omenjene temeljne organizacije so v oceni ja- nuarja letos navedle, da bodo izgube znašale okrog 208 milijonov dinarjev, dokončni podatki pa po- vedo, da znašajo le 69 odstotkov te ocene. Tudi primerjava z izgubami v letu 1983 je ugodna. Lani so z izgubo poslovale le tri temeljne organizacije — leto poprej jih je bilo osem, izguba leta 1984 pa znaša le 73 odstotkov izgub leta 1983. N. D. Vse več dolžnikov Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj so na seji, ki je bila 28. fe- bruarja, sprejeli zaključni račun sredstev za gospodarjenje in soli- darnost za preteklo leto. Poleg te- ga so sprejeli finančni načrt sklada sredstev za gospodarjenje in sklada sredstev za solidarnost za letos in se dogovorili, kako bodo letos uporabljena sredstva, /brana s stanarinami. Precej pozornosti pa so namenili neplačevanju stanarin in stroškov za ogrevanje. Med uporabniki družbenih stanovanj je kar 400 ta- kih, ki še niso poravnali dolga za ogrevanje v lanski kurilni sezoni. Tudi dolžnikov stanarin je precej več kot jih je bilo lani, saj znaša njihov dolg ob koncu januarja kar osem odstotkov celoletne stanari- ne, najvišji posamični dolg pa je 120.0(X) dinarjev. Samoupravna stanovanjska skupno.st bo vse dolžnike izterjala po sodni poti, vendar je vrednost denarja ob iz- terjavi mnogo manjša, kot ob sprotni poravnavi dolga. To se se- veda krepko po/na pri vzdrževanju stanovanjskega fonda. Delegat Tovarne giinicc in aluminija je predlagal, da bi seznam dolžnikov objavili v Tedniku, vendar so dele- gati sklenili, da bi počakali do konca prvega trimesečja, ko pri- čakujejo boljše rezultate. Obračun ob koncu januarja običajno zelo odstopa od letnega poprečja dolžnikov, poleg tega pa so med dolžnike zajeti tudi tisti, ki sicer redno poravnavajo obveznosti, vendar šele v začetku meseca za mesec dni nazaj. Ob tcin volja še enkrat opozori- ti, da laiiko vsi, ki izpolnjujejo po- goje, dobijo tudi delno nadome- stilo ali subvencijo. Zanjo lahko /ajiiosijo pri samoupravni stano- vanjski skupnosti občine Ptuj, kjer hodi) piejeii lutii \s;i U'-lre/na po- jasnila. N. 1). 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 7. marec 1985 TEDNIK INOVACIJSKA DEJAVNOST V OBČINI PTUJ Pomen lastne ustvarjalnosti v ptujski občini Je bil že leta 1979 podpisan samoupravni sporazum o pospeševanju inovacijske dejavnosti v občini Ptuj, podpisali so na: Raziskovalna skupnost, Občinski svet ZSS, Izobraževalna skupnost in Izvršni svet SO Ptuj. Ta dokument Je bil podlaga za nadaljnjo dejavnost na tem področju. Kljub temu komisije pri navedenih podpisnikih še nimajo celovitega pregleda, kako Je stvarno v OZD na področju množične inventivne dejav- nosti. Ugotavljajo namreč, da v marsikaterih OZD ta dejavnost obstaja, nimajo pa Je ustrezno opredeljene v samoupravnih aktih, zato tudi ni stimulirana in ni vključena v redni delovni proces. Sele po problemski konferenci ZK Slovenije, junija 1984, ko so bile sprejete idejnopolitične usmeritve ZK za razvoj inovacijske dejavnosti kot množičnega gi- banja, je v javni razpravi o pred- logu sklepov 13. seje CK ZKJ v TOZD in delovnih organizacijah prišlo do večjih pozitivnejSih pre- mikov, narastel je interes za upo- rabno raziskovalno dejavnost, kar je bilo prej bolj na obrobju. V go- spodarstvu in v družbi se vse bolj zavtxiajo, da je lastna ustvar- jalnost, zlasti Se, če je množična, dejavnik, ki odločilno vpliva na proizvodnjo in rezultate po- slovanja. Kot rezultat tc aktivnosti se kaže v \ečjem številu prijavljenih tehni- čnih izboljšav, koristnih predlogov in predlogov za izvedbo uporabnih raziskovalnih nalog v proizvodnih OZD. Pri tem je še zlasti spodbu- dno dejstvo, da se v te aktivnosti vse bolj vključujejo tudi mladi. In- ventivna dejavnost je bila prej razvita predvsem v kovinsko predelovalni industriji in barvni metalurgiji, /adnji čas pa je zanju večji interes tudi v drugih dejavno- stih, kot je npr. gradbena de- javnost, kjer so prijavili celo predlog uporabne raziskovalne na- loge za nadomeščanje dragih re- produkcijskih materialov s cenejši- mi. Ši; VKDNO PRKMALO RAZVI- TA DEJAVNOST Kljub navedenim pozitivnim premikom, je na območju občine še vedno slabo razvita množična inventivna dejavnost. V večjih OZD, kot so: TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, AGIS Ptuj, HIKO „01- ga Meglic" in Emona Kmetijski kombinat Ptuj, obstaja organizi- rana in delno profesionalizirana služba za pospeševanje in spre- mljanje inventivne dejavnosti. v drugih OZD v občini pa te službe nimajo, zato tudi ni organizi- ranega družbenega vpliva in usmerjanja, temveč je to prepu- ščeno izključno pobudam po- sameznikov. Vzrok za tako stanje je v tem, ker nimajo osnovnega samoupravnega akta za področje inventivne dejavnosti in tudi ne usposobljenih delavcev in komisij, ki bi organizirano in načrtno pospeševale razvoj množične in- ventivne dejavnosti. Iz razgovorov s predstavniki posameznih OZD je moč sklepati, da so določene strukture v OZD obremenjene z miselnostjo, da je to brez po- sebnega pomena za razvoj OZD in da jim to dejavnost hoče nekdo vsiliti od zunaj. Gospodarski uspehi in so- razmerno hitra rast družbenega proizvoda v ptujski občini v za- dnjih letih je predvsem rezultat de- la vseh zaposlenih, čeprav up- ravljajo v veliki večini z že iz- rabljenimi proizvodnimi sredstvi in zastarelo tehnologijo. Delež tehno- loških novosti in lastne us- tvarjalnosti pa je v družbenem proizvodu Se minimalen. Prav go- tovo se bo razmerje na tem podro- čju spremenilo, saj se število predlagateljev tehnoloških izbolj- šav, inventivnih in koristnih pred- logo^' stalno povečuje. Največ jih je v delovni organizaciji AGIS Ptuj (o tem smo podrobneje poro- čali v prejšnji številki Tednika), podobni premiki navzgor so v TGA Kidričevo. HIKO ,,01ga Me- glic" in deloma v Mcrinki TOZD Volneni izdelki Majšpork. zanimanik za uporabne raziskovalni; naloge Opazen je tudi povečan interes za uporabne raziskovalne naloge. ki jih želijo OZD uresničiti v okvi- ru programa občinske Raziskoval- ne skupnosti. Čeprav na območju ptujske občine ni nobene izvajal- ske raziskovalne OZD, pomeni po- večan interes za izvedbo kon- kretnih uporabnih raziskovalnih nalog bistven korak naprej. Za le- to 1985 so OZD z območja ptujske občine prijavile 17 takšnih nalog, kar je še enkrat več kot leto po- prej. Nosilci teh nalog so v celoti lastni strokovni kadri, ki se po- vezujejo z ustreznimi laziskovaini- mi OZD zunaj občine. Razi- skovalna skupnost občine Ptuj za- radi omejenih materialnih možno- sti ne bo mogla izdatneje podpreti ustvarjalnega zagona na tem po- dročju. Komisiji za pospeševanje množične inventivne dejavnosti pri občinskem svetu ZSS in pri razi- skovalni skupnosti pripravita vsa- ko leto Dan inovatorjev, ki je 30. marca in ima strokovno-po- speševalni značaj, sočasno pa pomeni tudi stimulacijo za naju- spešnejše inovatorje. Dohodkovni učinki množične inve.Uivne dejavnosti še niso tako veliki, da bi predstavljali bistven dclc/ dohodka OZD, v posamez- nih OZD se gibljejo od 10 do 30 milijonov dinarjev. Cesto je dohodkovni učinek realiziranega predloga preveč enostransko ovre- dnoten, ker niso upoštevani vsi učinki. Res pa je tudi, da čez noč ni moč pričakovati velikih dohod- kovnih učinkov. Najvišje nadome- stilo inovatorju za realiziran pred- log v letu 1984 je znašalo 350.000 dinarjev. Komisiji tudi ocenjujeta, da so bili doseženi večji gospodarski učinki z nekaterimi uporabnimi raziskovalnimi nalogami na po- dročju agroživilstva, kot je na- domeščanje dragih, deloma uvože- nih proteinov v prehrani prašičev v kmečki reji v poletnih mesecih ipd. naloge subjektivnih sil v temeljnih in drugih organiza- cijah združenega dela je treba stal- no ustvarjati ustrezno vzdušje za razvoj množične inventivne dejavnosti, da bo ta postala sestavni del proizvodnega procesa. Vsako četrtletje je treba analizirati stanje na tem področju in zastaviti delo za naprej. V večjih OZD je treba oblikova- ti službo in komisije za inventivno dejavnost. Zagotoviti je treba ma- terialne pogoje za razvoj množične inventivne dejavnosti, kar mora biti sestavni del letnih in srednje- ročnih načrtov. V tistih OZD, kjer v sa- moupravnih aktih še nimajo opredeljene množične inventivne dejavnosti, je treba to urediti čim- prej. V njih je treba posebej opredeliti odgovornost strokovnih in vodstvenih delavcev ter sa- moupravnih organov za krepitev te dejavnosti. Osnovne organizacije in konfe- rence zveze sindikatov so dolžne najmanj dvakrat letno obravnavati stanje in problematiko množične inventivne dejavnosti z vidika go- spodarjenja in poslovanja v svo- jem delovnem okolju. Bistveni zaviralni dejavniki za hitrejši razvoj množične inventivne dejavnosti so: pre- majhna osveščenost, čakanje na recepte od zunaj, neustrez- ne oblike stimuliranje inova- torjev, velikokrat tudi dolgo- trajni in zapleteni postopki ovrednotenja realiziranega in- ventivnega predloga in odsot- nost ustreznega vzdušja. Priprava planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1986—1990 je v ieku. V njih je treba ustrezno opredeliti množično inventivno in razis- kovalno dejavnost, če hočemo doseči strukturne spremembe in napredek. V tem času še nobena OZD ni nakazala po- trebe po oblikovanju lastne raziskovalne enote, čeprav imajo za to ustrezne kadrovske in materialne pogoje ter velike potrebe na tem področju. Dušan Žnidarič, referenl za inventivno dejavnost v DO Agis Ptuj, pred- stavlja delegaciji proizvodni proces v njihovi delovni organizaciji Foto: M. Ozmec Referendum uspel V krajevni skupnosti Vitomarci so v nedeljo v Slavšini, Hvaletincih in v Vitomarcih glasovali za novi krajevni samoprispevek, ki bo osnova za nadaljni razvoj te največje, pa tudi najmanj razvite krajevne skupnosti v občini. Rezultat, ki so ga dosegli, priča, da so občani na zborih temeljito razpravljali o nalogah in delih, ki bi jih naj s tako zbranim denarjem izvedli. Gre predvsem za nadaljevanje že začetih programov — kot so vodovod, vzdrževanje cest, urejevanje pokopališča in podobno, pa tudi za nekatere nove želje in naloge. Predvsem za modernizacijo cest Novinci—Slavšina, Hvaletinci—Gibina—Drbetinci, saj ima krajevna skupnost Vitomarci le dva kilometra asfalta in je še vedno brez asfaltne povezave z občinskim središčem. Gotovo so k nedeljskemu uspehu pripomogle tudi ugotovitve na zborih, da je program iz leta 1979 skoraj v celoti izveden in da so pred referendumom pripeljali telefon v vsako vas. Morda pa tudi to, da se kljub težkim časom zavedajo, da veliko zaostajajo za raz- vitimi. Zato se morajo pospešeno truditi, da jih dohitijo ali pa se jim vsaj približajcr. Od skupno 896 vpisanih občanov se je glasovanja udeležilo 719 in za uvedbo samoprispevka glasovalo 647 občanov ali 89,99 od- stotka. Proti jih je bilo 72, upravičeno odsotnih — v tujini in JLA — pa 106. Izglasovani samoprispevek bodo plačevali od 1. aprila letos do 31. marca 1990. leta. TEDNIK - 7, marec 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PRED ŠTIRIDESETIMI LETI Vrstijo se spopadi, padajo žrtve Koncem februarja 1945 je začel sneg hitro kopneti in v začetku marca so bile večje snežne zaplate le še na osojnih legah. Aktivnost partizanov in aktivistov osvobodil- ne fronte je vse bolj naraščala, na- daljeval in še stopnjeval pa se je tudi teror okupatorjev in njihovih vdinjancev. Gibanje po terenu je bilo lažje, zato so tudi okupatorji vse pogosteje začeli izvajati nočne akcije, kar je za borce in aktiviste bilo še zlasti nevarno. Posebno nevarnost so pred- stavljali takoimenovani raztrganci. To so bili ničvredneži, cesto tudi dezerterji iz partizanskih vrst, kriminalci, ki so ropali prebivalst- vo za svojo osebno korist in izjav- ljali, da to delajo za partizane. Gestapo je te ničvredneže spretno vpregel v svoj voz, jih oblekel v ,,partizane" in tako lovil poštene borce in aktiviste. Spopadov med raztrganci in partizani je bilo na našem območju več, tudi veliko iz- daj so zakrivili raztrganci. Med najbolj znanimi je spopad z raztr- ganci v noči na 3. marec 1945 v Prvencih, kjer so v boju z gestapovci in raztrganci padli par- jizani 23-letni Božo Znidarič iz Zamušan, 35-lelni Ciril Krajnčič iz Zamušan in 27-letni Anton Hrga iz bornave. V Zasavcih so okupatorji in njihovi hlapci Kozaki zverinsko mučili in 2. marca 1945 ubili kme- ta Antona Snajderja. Pri njem je bila postojanka kurirjev 14. TV postaje. V začetku marca 1945 so Nemci okrepili svojo postojanko v Zeta- lah na več kot 150 vojakov, od tam so dnevno hajkali za partiza- ni, prihajalo je do spopadov. Eden od takih spopadov je bil pri zasel- ku Završe pri Cermožišah, kjer sta bila ranjena dva nemška vojaka, ki sta potem med prevozom v bolni- • šnico umrla. Partizani so večl^rat okrog postojanke v Zetalah izvaja- li ,,motilne" akcije, do živega pa Nemcem niso mogli priti, saj so bili poleg svoje številčnosti obdani še s tremi krogi žičnih ovir, strel- skimi jarki, bunkerji strelnimi linami, ki so jih napravili v zazida- nih oknih zgradb, kjer so se utrdi- .li. Iz svojih postojank v Tržcu in Jurovcih ter iz postojank okoli Rogatca so Nemci 5. marca 1945 množično hajkali po Kočicah, da bi uničili Okrajni odbor OF Ptuj, ki je bil tedaj na tistem območju. Pri Ciglarjevih na Vildonu so ujeli partizanki Štefko Cobelj-Zoro in Anico Krajnc ter ranjenega delega- ta okrožnega odbora OF Toneta Magdiča. Magdiča so naslednji dan v zaselku Završe (Cermožiše) ustrelili, ker ni hotel izdati pri ka- terih hišah so partizanom izkazo- vali gostoljubje. Obe partizanki so brutalno zasliševali, pretepali in potem zaprli, vendar se jima je po- srečilo pozneje pobegniti. O težkem spopadu in velikih žr- tvah med borci 2. čete prvega bataljona Kozjanskega odreda, ki je bil zgodaj zjutraj, 9. marca 1945 : pri Krastavcu na Boču smo poro- čali že v 2. letošnji številki Tedni- ka. V Mariboru so Nemci, 10. mar- ca 1945 ustrelili 25 talcev, med nji- mi je bil tudi Franc Peršon, predvojni komunist, sicer mizarski pomočnik iz Ptuja, ki je odšel v partizane že leta 1941. Na isti dan je bil spopad med Nemci in par- tizani v Planjskem pri Narapljah, padla sta dva partizana in tudi dva okupatorjeva vojaka. Cez tri dni je v spopadu z nemško patruljo pri Narapijah spet padel partizan Franc Gmajner iz Mihove na Drav- skem polju. FF Spominsko obeležje v Zg. Pristavi, podobnih obeležij je veliko po raznih krajih našega območja. Spomin na padle borce mora ostati vedno živ. Foto:l.Ciani Naše ženske ob osmem marcu Pravega praznovanja »ženskega« praznika več ne poznamo. Zgo- dovinsko izročilo seje izrodilo. Na vseh koncih in krajih se odkupujemo s cvetjem, dragocenimi darili, ki še bolj poglabljajo socialne razlike. Dajmo ženski to, kar ji glede na njeno delo pripada — PRIZNANJE, s temi pa skoparimo. Kal Da so o »svojem« pra/Jtiku povedale nekatere Ptujčanke? Radojka ČEH: »Vašega obiska bi ob vsaki drugi priložnosti bila bolj vesela, kot sedaj ob 8. marcu. Osebno se čutim degradirano, če se me kot delavko spomnite le ob 8. marcu, namesto da bi me obravnavali kot neločljiv člen družbenega dogajanja. Pa še nekaj, jaz svoj 8. marec imam! Zato mislim, da bi vi morali večkrat ugotavljati, kako podoživlja 8. marec delavka na traku (perut- ninska klavnica. Delta), kmečka žena, kije še ponekod brez tekoče vode in elektrike in katere delavnik se začne zgodaj zjutraj in konča pozno zvečer. Nedvomn« je status ženske pri nas po pravno formalni plati takšen kot nikjer na svetu. Nikjer ženska nima toliko možnosti enakopravnega vključevanja v družbena dogajanja. §e vedno nismo razvili nekaterih spremljajočih dejavnosti do take mere, da bi ženslce resnično lahko '■i/bremenili vsakdanjih ,ženskih' opravil, ki jo pogosto ovirajo pri enakopravnem vključevanju v družbena dogajanja. Pri tem mislim na servisne usluge vseh vrst, otroško varstvo, mlečno restavracijo ... Ali se vam ne zdi simbolično oziroma tragikomično, da so ob osrednji občinski proslavi ženske povabili na ogled gospodinjskih stro- jev? Ob takih jubilejih sicer analiziramo vse to, to so sicer naša stalna prizadevanja. Se vedno pa namesto naštetega odpiramo gostilne, disco klube ... in tako bo do naslednjega osmega marca, ko bomo znova analizirali in si prizadevali. .. ZA KAJ?« NATAŠA VODUSEK: »Ne vem, zakaj je potrebno prav tega dne j izpostavljati ženske. Ali nas v ostalih dneh leta ni? Veliko cvetja in še več ] besed. Čemu? Sem tna izmed mnogih te družbe. Nič več kot moški kolegi i ne pogrešam v našem mestu obrata družbene prehrane, več servisnih dejavnosti, trgovino, v kateri bi lahko tudi pozno popoldne dobila res vsa i živila, kadrovsko politiko, ki bo izhajala iz dokazanih strokovnih spe- \ sobnosti slehernega izmed nas, urejeno otroško in porodno varstvo, ] urejeno socialno varstvo brez lažne solidarnosti, gosf>odinjske aparate, ki ] bodo v prodaji brez pridevnika luksuz in osebni dohodek, ki ne bo več ; težil k uravnilovki, ampak tudi tisti, najnižji omogočal ČLOVEKA | dostojno življenje. ] Je v tem kaj samo ,ženskega', vredno posebnih ceremonij, kij obeležujejo osmi marec? J Lojzka MARINKOVIČ: »Takega praznovanja ne potrebujemo več. Enakopravnost smo dokazale, kako pa je v resnici, je vprašanje. Osebno od tega dne ne pričakujem veliko. Morda bom ta dan izrabila samo zase, vzela v roke dobro knjigo, ne bom pa garala in čistila ter se trudila, da bi družina na ta dan, ker je pač osmi marec, jedla boljše kosilo. Tudi daril ne pričakujem. Moški mishjo, da se bodo z materialnimi darili .odkupili'. Ali ni osmi marec dan,' kot vsak drugi dan v letu? Na revolucionarno izročilo, ki gaje nosil v začetku, smo pozabili. Ženske si želimo, da nam družba prizna tisto, kar nam pripada.« Terezija MEŠKO: »Osmi marec je dan, kot vsi drugi v letu. Če se moški in družba na nas spomni samo en dan v letu — potem mishm, da takega praznika ne potrebujemo. Tega dne se bom srečala s kmeticami, ženskami, s katerimi delam skozi vse leto in za katere je ta dan nekaj posebnega, čeprav jih je malo, zelo malo, ki tudi tega dne ne bodo vstopile v hlev ali kam drugam. Nihčeje namreč ne more nadomestiti, ali lahko?« Nežka PETROVIČ: »Današnja ženska-mati zaseda pomembna delovna mesta, torej delovna mesta, ki so bila nekoč samo ,moška'. Iz fielovne in moralne stiske je v ženah oživela želja po samostojnem oblikovanju lastnega življenja in po osebni neodvisnosti. Današnjo žensko tarejo številne skrbi: zgodaj vstaja, hiti nadelo, hiti domov, doma spet hiti. Toda kot mati, ženska in poklicna delavka pogosto čuti, da ji dvojna ali trojna dolžnost prehitro črpa telesne in duševne moči. Kako pa ji družba pomaga pri tem? Če se ženske hočemo res uveljaviti, ne smemo stremeti le za tem, da bi bile moškir.. povsod enake, temveč moramo poudarjati predvsem svojo različnost.« Pripravila: MG foto: MS Radojka Čeh Nataša Vodušek Terezija Meško Nežka Petrovič SODELOVANJE BRATSKIH OBČIN SRH IN SRS V LETU 1985 V Krapini se je sestal Koordina- cijski odbor za sodelovanje brat- skih občin SRH in SRS — KRAPINA '85 na volilno programsko sejo, ki sta se je udeležila tudi predsednik občinske skupščine M livoj RANOGAJAC in predsedni! izvršnega sveta Zelj- ko HITREC. Za novega predsed- nika Koordinacijskega odbora bratskih občin je bil izvoljen Ivan POLJAK in za podpredsednico Jagica POTOČKI iz Krapine ter za sekretarja Feliks BAGAR iz Ptuja. Določili so sedeže odborov koordinacijskega' odbora ter iz- volili njihove predsednike: Jožico RAVENŠČAK iz Krapine za pred- sednico odbora za sodelovanje Zveze socialistične mladine; Štefka KUHARJA iz Maribora-Tezno za predsednika odbora za družbe- noekonomske odnose; Borisa UHERNIKA iz Krapine za pred- sednika odbora za informiranje in dokumentacijo; Josipa POKORNV. iz Varaždina za pred- sednika odbora za kulturo; Alojza ČUCKA iz Ptuja za predsednika odbora za priznanja in Vladimira KAPUNA iz Čakovca za pred- sednika odbora za jubilejno publikacijo 1961 — 1986, ki bo izšla ob 25-lcinici medrepubliškega sodelovanja v letu 1986. Predsed- nik odbora za delavsko športne igre, rekreacijo in turizem, ki bo iz občine Šmarje pri Jel.šah, pa bo izvoljen na prihodnji seji. Glavna razprava je bila o programski usmeritvi medrepubli- škega sodelovanja v letu 1985. Posebej so poudarili nujnost hitrejšega razvoja gospodarskega sodelovanja. Podpirli so pobudo občine Koprivnica, da se v aprilu letos sestanejo v Koprivnici pred- sedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov, da se dogovorijo za program aktivnosti na področju razvijanja gospodarskega sode- lovanja. Odbor za družbenoeko- nomske odnose pa so zadolžili, da sestanek temeljito pripravi. Poudarili tudi so, da se na tem področju morajo zlasti angažirati izvršni sveti in drugi pristojni organi občinskih skupščin, katerih naloga je, da skupaj z združenim delom iščejo potrebe, interese in možnosti gospodarskega sodelova- nja. Podane so bile tudi pobude, da naj bi sodelujoče občine pre- vzele organizaciio posvetovanj za posamezno gospodarsko panogo, na primer Ptuj kmetijstvo, Cako- vec gradbeništvo, Maribor-Tezno kovinsko industrijo, Varaždin tek- stilno industrijo. Koprivnica živil- sko industrijo itd. Po tem predlo- gu naj bi vsaka občina prevzela nalogo proučevanja, spodbujanja, usmerjanja in spremljanja gospo- darskega sodelovanja, kar je še posebej aktualno ob načrtovanju družbenih planov srednjeročnega obdobja 1986—1990. Temeljita je bila razprava o pro- gramu 24. Srečanj bratstva in pri- jateljstva — KRAPINA '85, v kate- rem zavzema posebno vidno mesto medrepubliška kulturna izmenja- va. Dogovorili so se, da bo revija revolucionarnih pesmi v Koprivni- ci, revija mladinskih pevskih zbo- rov osnovnih šol v Maribor-Tezno in revija pihalnih orkestrov v Rogaški Slatini. Člani Zveze rezervnih vojaških starešin se bodo srečali v Koprivnici, enote in štabi za civilno zaščito v Varaždinu, novinarji tovarniških glasil v Krapini, likovni ustvarjalci prav tako v Krapini, v Ptuju pa bo okrogla miza sindikalnih aktivistov na temo ,,25-let medrepubliškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije". V tem letu dajejo poseben poudarek tudi 40-letnici osvoboditve Lepoglave v občini Ivanec. Dogovorili so se tu- di o izmenjavi kulturnih skupin med občinama, o organizaciji delavskih športnih igrer, o orga- nizaciji posvetovanj in drugih aktivnosti. Program bodo uskladili in ga dokončno sprejeli na drugi redni seji, 5. aprila, v Šmarju pri ■Jelšah. Istega dne se je v Krapini sestal tudi Odbor za sodelovanje Zveze socialistične mladine bratskih ob- čin SRH in SRS, ki je izoblikoval program aktivnosti mladih. Njiho- va najpomembnejša naloga je formiranje 9. Mladinske delovne brigade ,,Bratstvo in prijateljstvo — Krapina '85'', ki bo sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji v SR Srbiji. Podprli so pobudo mladih iz ptujske občine, da bi MDB bratskih občin v letu 1986 sodelovala na ZMDA ,,Slovenske gorice '86", še posebej s poudar- kom 25-letnice medrepubliškega sodelovanja. FB Delavka v Krateksu Lelos mineva 75 let, odkar so na drugi mednaro- dni socialistični ženski konferenci leta 1910 v Kobenhavnu zastopnice socialistk sprejele predlog sekretarke Mednarodnega ženskega sekretariata Klare Zetkin in nekaterih njenih sodelavk in pro- glasile S. marec za mednarodni dan žensk. Odtlej naj bi ga socialistke praznovale vsako leto in v vseh državah z zahtevo po volilni pravici, prikazani kot del družbenega vprašanja in v znamenju skupnega boja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi proti vsakršnemu izkoriščanju. letos je 40. obletnica osvoboditve naših narodov in narodnosti, v boju za osvoboditev pa so si žen- ske kot borke, aktivistke in sodelavke same pribori- le enakopravnost. I eiošnje leto jc 'udi zaključek desetletja žensk, ki ga je proglasila organizacija združenih narodov 1975. leta, da bi pripomogla k hitrejšemu prehodu od zapisane do resnične enakopravnosti žensk. Vse te obletnice so priložnost, da ob letošnjem praznovanju mednarodnega dneva žensk v sleher- nem okolju ocenimo stvarni položaj žensk in se hkrati dogovorimo za hitrejše razreševanje vseh perečih družbenih problemov, ki zadevajo položaj ženske, delavke, kmetice in gospodinje, samou- pravlja I ke in matere. Zato naj bo osmi marer praznik pregleda do- ■ sežkov dela in načrtovanja bodočih akcij in nalog, s \ čimer bomo potrdili bistvo tega pomembnega pra- \ znika revolucionarnega delavskega gibanja, naše praznovanje pa naj bo delovno, skromno in stabili- zacijsko, povezano s kulturnimi programi in sre- čanji čim večjega števila žensk, posebej aktivistk iz NOB in obnove na.še domovine ter aktivnih družbenopolitičnih delavk. Ob prazniku iskrene čestitke! Svet za .spremljanje družbeno ekonomskega in političnega _ potožfua ženska O gradivu za programsko sejo OKZKSPtuj Danes, 7. marca, dopoldne se bo na razširjeni seji sestalo predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj. Skupno z vodji delovnih skupin in predsedniki organov in komisij pri občinskem komiteju bodo razpravljali o poročilih za le'no programsko sejo, ki bo 30. marca ter ocenila družbenoekonomske in politične razmere v občini Celotno gradivo b«.xlo objavili v Vesteh, glasilu občinske organizacije ZKS in dali v javno razpravo komunistom v osnovnih organizacijah ZKS. FF 4 - DELEGATSKA SPOROČILA TEDNIK Prijetna ura z Ivanom Potrčem in Branko Jurco v programu praznovanja obletnice VoSnjakovc knjižnicrjc bilo prcjSnji četrtek v čitalnici maUčne knjižnice srečanje s pisateljema Ivanom Potrčem in Branko Jurco. 2e prej so se mlajši zbrali v pionirski knjižnici, kjer so imeli knjižne uganke, prisotna pa sta bila tudi gosta. Za tem pa so stareiSi poslušalci, čeprav ni manjkalo tudi mladine, preživeli pnjetno uro v pogovoru z Ivanom, kije povedal marsikaj o svojem delu, kako je za- čel pisati, kaj danes piše. kaj šc namerava napisati, kaj meni o današnjem času in drugo, kar pa je bilo za večino še neznano. Njegova življenjska sopotnica je govonla tudi o svojem pisateljevanju, poslušalci pa so lahko sami opazili, da se njuna pisateljska pot razlikuje. Ob tej pniožnosti so podelili spominsko darilo prvemu ravnatelju VoSnjakovc knjižnice prof. Miljutinu Arku. Poslušalci so radi prisluhnili besedam Ivana in Branke, poskrbela pa sta tudi, da so se nekajkrat pošteno nasmejali. To in Se marsikaj drugega s tega srečanja sc jim je najbrž za dolgo, če ne za vedno, vtisnilo v spomin. Tekst in foto: Samo Brbrc f Branka in Ivan med srečanjem v čitalnici matične knjižnice. TUDI PRI IZDAJANJU PRAVNIH AKTOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI JE TREBA SPOŠTOVATI ZAKONITOST Naš socialistični pravni red zahteva, da so zakoni v skladu z Ustavo, pravilniki, odloki, sklepi, statuti itd. pa v skladu z zakoni. Borba za u.stavnost in zakonitost tako pri sprejemanju kot tudi pri izvrSevanju zakonskih predpisov mora biti stalno prisotna. Pri pregledu sklepov o razpisu referendumov za uvedbo samopri- spevkov in sklepov o uvedbi samoprispevkov (v nadaljevanju: sklepov) krajevnih skupnosti (KS) v letu 1984 v ptujski občini, pa sem ugotovi!, da posamezne določbe teh sklepov niso v skladu z Zakonom o samopriiipeTku — skrajšano ZS (Ur. I. SRS št.3/73,17/83) in z Zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS št. 23/77). Poudarim naj, da so KS bile tudi v Tedniku opozorjene na citirane 7.akone in napačno prakso in to v sestavkih: Zakon o samoprispevku in praksa (Tednik št. 17, 18 in 19 iz leta 1981). Katere občane sme kraievna skupnost zavezati za plačilo samoprispevka? (Tednik št. 43/82), Upoštevajmo Zakon o spre- membah in dopolnitvah Zakona o samoprispevku (Tednik št. 4/84). Ne da bi podrobno raziskoval in našteval vse vzroke za neupoštevanje zakonitosti, omenjam le glavne vzroke in sicer: premalo poznavanje zakonitih predpisov, nečitanje oz. neupoštevanje časopisnih sestavkov in premala .strokovna pomoč občinskih organov. ZA KAKŠNE PRAVNE NAPA- KE OZIROMA NEZAKONI- TOSTI GRE? V uvodu mnogi sklepi ne citi- rajo kot pravne podlage za svojo izdajo v Ur. listu SRS št. 17/83 objavljenega Zakona o spre- membah in dopolnitvah prvo- tnega besedila Zakona o samo- prispevku, objavljenega v Ur. 1. SRS št. 3/73. Že iz tega se da zaključiti, da izdajatelji sklepov verjetno sploh ne poznajo ome- njenih sprememb in dopolnitev, kar potrjuje tudi dejstvo, da ne- katerih določb, ki jih vsebujejo spremembe in dopolnitve Zakona o samoprispevku, sklepi KS sploh ne upoštevajo. KRŠENJE PRAVIC ZDOMCEV V tistih sklepih o razpisu refe- renduma za uvedbo samoprispev- ka, v katerih so vezani k plačeva- nju samoprispevka tudi krajani zaposleni v tujini — zdomci (sklepi KS Lovrenc na dr. p., Cirkulane, Majšperk, Dornava, Ptujska gora, Rogoznica, Stoper- ce), ni najti določb o načinu sodelovanja zdomcev v pripra- vljalnem postopku in o načinu njihovega osebnega izjavljanja glede uvedbe samoprispevka, ka- kor je to določeno v 7. točki 6. čl. Zakona o samoprispevku. Ne bi se spuščal v oceno umestnosti te za- konske določbe, lahko le ugotav- ljam, da njeno neupoštevanje 3omeni kršitev zakonitosti in da 5i, po mojem mnenju, lahko vsak zdomec sprožil postopek pred Ustavnim sodiščem in zahteval oceno zakonitosti sklepov KS s poudarkom, da so bile kršene njegove ustavne in zakonske pra- vice. OSNOVE ZA DOLOČITEV SAMOPRISPEVKA V DENAR- JU Na splošno lahko rečem, da so osnove za določitev samopri- spevka v denarju v pregledanih sklepih KS o uvedbi samopri- spevka v skladu z osnovami, kijih predpisuje 9. a čl. Zakona o sa- moprispevku. Čeprav ni protiza- konita, vendar izstopa od običaj- nih osnov, osnova v sklepu o raz- pisu referenduma za uvedbo po- sebnega samoprispevka -a del naselja Placar na območju KS Destniik, po kateri znaša samo- prispevek v denaiju za vsak hek- tar zemlje 2.000 din, za vsak av- tomobil 8.0(X)din itd. Prav tako je nenavadna osnova v sklepu o razpisu za uvedbo posebnega sa- moprispevka za del naselja Le- vanjci na območju KS Destmik, po kateri samoprispevek znaša 125 % letno od povprečnega let- nega katastrskega dohodka občanov tega območja obraču- nanega za leto 1983. Tukaj še posebno opozorim, da omenjena sklepa KS Destrnik nista v skladu z družbenim dogovorom o osnovah in višini samoprispev- kov, veljavnim v ptujski občini. (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 17/83). S tem dogovorom ni čisto usklajen tudi sklep KS he- roja Lacka-Rogoznica. RAZLIKE PRI VIŠINI SAMO- PRISPEVKOV NEKATERIH KATEGORIJ KRAJANOV Čeprav niti v 9. a čl. Zakona o samoprispevku, ki določa osnove za določitev samoprispevka v de- narju, niti v zgoraj omenjenem družbenem dogovoru ni najti no- bene izjeme glede osnov in višine samoprispevkov zdomcev in upokojencev, se v praksi glede teh kategorij krajanov nasproti dru- gim krajanom delajo razlike pri višini samoprispevka. Verjetno se pri tem prezre določba 1. odst. 3. čl. Zakona o samoprispevku, ki določa, da imajo občani ob enakih pogojih, torej ob prejemanju enakih o.sebnih dohodkov in ena- kih pokojnin, enake obveznosti. Ker KS, iz raznih vzrokov, ne ugotavljajo osebnih prejemkov zdomcev in ker se jim zdi odmera in plačilo samoprispevkov zdom- cev v enkratnem določenem let- nem znesku najbolj primerna, se obveze zdomcev razlikujejo od obvez drugih krajanov-delavcev in upokojencev, katerim je odmerjen samoprispevek v % od mesečnih prejemkov osebnega dohodka oz. pokojnine. Višina zdomčevih samoprispevkov pa je v posameznih KS zelo različna Tako npr. znaša v KS Heroja Lacka-Rogoznica letno 2.000 din, v KS Lovrenc na dr. p. pa za leto 1984 5.000 din s pristavkom, da se ta znesek v naslednjih letih valo- rizira za odstotek povečanja po- vprečnih osebnin uohodkov v SRS, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. Mnenja sem, da bi se naj tudi druge KS ravnale po KS Lovrenc na Dr. p. Nekatere KS pri uvedbi samo- prispevka zelo rade favorizirajo upokojence, druge pa ne. Tako npr. v sklepu o uvedbi posebnega samoprispevka KS Destrnik za del naselia Levanici unokoienci sploh niso omenjeni, v sklepu KS Lovrenc na Dr. p. in Domavaje % pokojnine manjši od % osebnega dohodka namenjenega za plačilo samoprispevka, v sk epih drugih KS, ki so v letu 1984 uvedle sa- moprispevek, pa sta % pokojnine in % osebnega dohodka name- njena za samoprispevek izenače- na, kar se mi zdi pravilno. OD KATERIH PREJEMKOV SE SAMOPRISPEVEK SPLOH NE MORE UVESTI? Jasen odgovor na postavljeno vprašanje nam daje sedaj veljavni 1. odst. 10. čl. Zakona o samopri- spevku, ki se glasi: »Samoprispe- vek se ne more uvesti od prejem- kov iz socialno-varstvene pomoči, od invalidnine, od pokojnine z varstvenim dodatkom, od štipen- dij učencev in Študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oz na delovni praksi.« Ni nujno, čeprav je koristno, da se pravkar citirano besedilo 1. odst. 10. čl. ZS vnese v sklep o razpisu referenduma in v sklep o uvedbi samoprispevka. Večina izdajateljev teh sklepov tako tudi postopa, vendar še vedno vnaša v svoje sklepe prvotno, ne pa spre- menjeno besedilo omenjenega člena 21akona o samoprispevku. V nekaterih sklepih, npr. KS Lov- renc na Dr. p. in KS Ptujska gora, pa je napačno napisano, da se samoprispevek ne plačuje le od invalidnine z varstvenim doto- kom. Po ZS pa se invalidnina ne glede na njeno višino smatra za tak dohodek, od katerega se ne more uvesti samoprispevek. KATERI KRAJANI SE NE ŠTEJEJO PRI UGOTAVLJA- NJU REZULTATOV REFE- RENDUMA ZA UVEDBO SA- MOPRISPEVKA Ker pregledani sklepi o načinu sodelovanja zdomcev v pripra- vljalnem postopku in o načinu njihovega osebnega izjavljanja na referendumu za uvedbo samo- prispevka nimajo nobenih določb in ker zakonodajalec še ni uskladil 21. čl.. Zakona o referendumu in drugih obhkah osebnega izjav- ljanja s tistimi določbami Zakona o samoprispevku, ki se nanašajo na udeležbo zdomcev na refe- rendumu, se v pralcsi še vedno postopa po 21. čl. cit. zakona o referendumu, kar pomeni, da se pri ugotavljanju rezultatov refe- renduma ne upoštevajo tisti kra- jani, za katereje ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali pa na odsluženju vojaškega roka v J L A. Napačno pa postopajo v tistih KS, kot npr. v KS Heroja Lacka-Ro- goznica, kjer pri ugotavljanju rezultatov referenduma za uved- bo samoprispevka tako kot zdomce in vojake upoštevajo še tiste krajane, ki se iz opravičljivih razlogov niso udeležili volitev. Pravilno je, da se pri ugotavljanju ali seje večina krajanov, ki imajo pravico glasovati na referendu- mu, volitev udeležila ah ne, upoštevajo, razen zdomcev in vojakov, vsi drugi krajani — vo- lilni upravičenci, ki se volitev bo- disi iz upravičenih ali neupravi- čenih razlogov niso udeležiU. Sele po ugotovitvi, da se je volitev udeležila vjčina volilnih upravi- čencev (v tej večini niso vojaki in zdomci) in da je od te večine ve- čina tudi glasovala za referen- dum, se smatra, daje referendum za uvedbo samoprispevka uspel. Mirko Kostanjevec TEDNIK - 7. marec 1986 DELEGATSKA SPOROČILA - 5 Z LETNE SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ Sindikat v akciji (Nadaljevanje in konec) Na kratko o delu odborov dejavnosti, svetov, komisij, predsedstva in plenuma občinskega sveta ZSS občinePtuj vletu 1984 Občinska organizacija zveze sindikatov Ptuj je v preteklem obdobju največ pozornosti namenjala naslednjim sklopom vprašanj: Družbenoekonomske razmere v občini — dolgo- ročni program gospodarske stabilizacije, možnosti prestrukturiranja gosf>odarstva in uvedba večiz- menskega dela, izgube in sanacijski programi, uresničevanje resolucije, letnih planov, dalje poU- tika cen izdelkov in storitev iz občinske pristojnosti, povečevanje produktivnosti dela, obsega proiz- vodnje in boljše izkoriščenosti obstoječih zmoglji- vosti, oskrba z repromaterialom, možnosti poveče- vanja izvoza in zmanjševanje uvoza, krepitev in- ventivne dejavnosti, periodični obračuni, zagotav- ljanje enakih pogojev za pridobivanje dohodka in podobno... Utrjevanje delegatskega sistema in samouprav- ljanja — ocena dela delegatov v družbenopohtič- nem zboru in zboru združenega dela, spremljanje delovanja delegatskih skupščin SIS, samoupravne organiziranosti nekaterih OZD, vključevanje druž- benopolitičnih organizacij v samoupravne organe, delo samoupravnih delavskih kontrol, oblikovanje stališč delegatom DPZ in ZZD, sprejemanje samo- upravnih sporazumov dejavnosti in dograjevanje internih aktov. Sistem pridobivanja in delitve dohodka ter nagra- jevanje po delu in rezultatih dela — dograjevanje internih aktov o nagrajevanju po delu in rezultatih dela (strokovne podlage), aktivnosti na področju zagotavljanja najnižjih OD, izvajanje letnih dogo- vorov o delitvi dohodka, uveljavljanje načela svo- bodne menjave dela, prizadevanje za izboljšanje materialnega položaja delavcev v gospodarstvu in družbenih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, zd- ravstvo, izobraževanje . . .) Socialna politika — izvajanje akcijskega progra- ma uresničevanja stališč in usmeritev 3. konference ZS Sloenije, oblike zaščite življenjske ravni delavcev z nizkimi OD, uresničevanje socialne politike v OZD, dajanje raznih oblik pomoči delavcem z niz- kimi OD, štipendijska politika, zaposlenost in za- poslovanje, vključevanje mladih v delo po zaključ- nem študiju, uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in participacija k zdravstvenim storitvam, stanovanjska izgradnja, sohdamostna stanovanja, poenotenje meril in postopkov za pridobivanje stanovanj, postopno uveljavljanje ekonomske sta- narine, subvencioniranje stanarin, področje delov- nih pogojev, zagotavljanje in regresiranje prehrane med delom, odsotnost z dela zaradi bolniških sta- ležev, težki pogoji dela, regresiranje prevoza na delo, področje družbenega standarda .. . Kadrovska poiitika — uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki, sodelovanje pri iz- vedbi kadrovskih postopkov v OZD za nosilce funkcij poslovodnih organov in delavce s posebnimi pooblastili, izvedba evidentiranja možnih kandi- datov za najodgovornejše funkcije v organih sindi- kata za naslednje mandatno obdobje, priprava predlogov za podeljevanje družbenih priznanj in odlikovanj ter sprotno dograjevanje stalne kadrov- ske evidence, spremljanje aktivnosti nosilcev funkcij v OOZS in KOOS, stalno kadrovsko dopolnjevanje organov v občinskem svetu ZSS. Družbenopolitično usposabljanje in izobraževanje — izvedba seminarja za novo izvoljene predsednike OOZS in KOOS, seminar za predsednike samo- upravnih delavskih kontrol, predsednike delavskih svetov, udeležba na simpozijih in seminarjih, ki jih je organiziral RS ZS Slovenije, strokovne ekskurzije, enomesečna politična šola v Radovljici (6 slušate- ljev), občmska politična šola (37 slušateljev) in druge oblike izobraževanja. Zagotavljanje pogojev na kulturnem in rekre- ativnem področju — Spodbujanje množičnega vključevanja delavcev v kulturno življenje v OZD prek animatorjev kulture in kulturnih institucij v občini, spodbujanje h konščenju kulturnih vred- not, javnih prireditev, likovnih kolonij, množično vključevanje delavcev v športno-rekreativne dejav- nosti v OZD, vključevanje v kulturne manifestacije in zborovanja pri obeleževanju tradicij delavskega gibanja, sodelovanje s KS. SIS, ZKO. ZTKO in društvi. Področje SLO in DS — stalno spremljanje vaipostno politične situacije v občini in OZD. dog- rajevanje obrambnih in varnostnih načrtov v občinskem svetu ZS in OOZS, sodelovanje z organi za SLO in DS v MS ZSS in RS ZSS. sodelovanje z organi za SLO in DS ostalih DPO, aktivnosti pri reševanju sporov, aktivnosti za varovanje družbene lastnine in preprečevanje gospodarskega kriminala. Informiranje in obvetfanje — Povezovanje in sodelovanje z uredniki internih glasil OZD, izvedba posvetovanja — okrogla miza o informiranju v zd- ruženem delu (sodelovalo 11 bratskih občm SRS m SRH), udeležba na seminarju RS ZSS — informa- tivna dejavnost, izdajanje informacij »Naše aktiv- nosti«, sodelovanje z informativnimi sredstvi v občini in sindikalnim časopisom Delavska enot- nost ... Sodelovanje z drugimi organizacijami — Po- vezovanje z pobrateno občino Arandjelovac, v okviru medrepubliškega sodelovanja z dvanajstimi bratskimi obči;ami SRS in SRH, s katerimi je raz- vilo gospodarsko in kulturno sodelovanje, dalje sodelovanje z občinskim svetom ZSS Celje in Ljubljana-Siška. na mednarodnem področju pa s slovensko kulturnim društvom »Sava« iz Fran- kfurta. PROGRAMSKE IN AKCIJSKE USMERITVE OBČINSKEGA SVETA ZSS, OBČINSKIH ODBOROV DEJAVNOSTI, SVETOV IN KOMI- SIJ TER lO OO ZS ZA LETO 1985 Programske in akcijske usmeritve izha|ajo iz dela in nalog RS ZS Slovenije po 13. seji RS, programa 10. kongresa ZSS ter programa občinskega sveta ZSS Ptuj, sprejetega na progranisko-volilni seji 12. 4. 1984. V preteklem obdobju je občinski svet sprejel vrsto usmeritev, upoštevajoč trenutne gospodarske in lX)Hlične razmere in zahtevo, da se ustavna, za- konska in statutarna vloga zveze sindikatov čimbolj utrdi v vsakdanji praksi. Zato moramo: Dosledno upoštevati akcijske usmeritve ZSS, sprejete na 13. seji RS ZSS, kije bila 13. decembra 1984. Uveljaviti in uresničiti določila samoupravnih sporazumov dejavnosti glede delitve po delu in rezultatih dela (pridobivanje dohodka, delitev do- hodka in osebnih dohodkov). Doseči največje prizadevanje v pripravi planov za srednjeročno in dolgoročno obdobje ter resolucije za leto 1986. Uveljavili dolgoročni program gospodarske sta- bilizacije, predvsem pa zagotoviti rast proizvodnje, dohodka in osebnih dohodkov. Dograjevati socialistični samoupravni sistem na vseh področjih delovanja (zbori sk-fpščin občin in SIS, v temeljnih delegacijah in konferencah dele- gacij in samoupravnih organih). Doseči moramo, da bo delegatski sistem in družbenopolitično delo ses- tavni del samoupravljanja, vse skupaj pa gospo- darjenja. Prek različnih oblik izobraževanja, usposablja- nja, informiranja in akcijskega dela zagotoviti učinkovitejšo delo lO OOZS in sindikalnih skupin. Sistem SLO in DS sprejeti kot lasten interes in sestavni del gospodarjenja. Nenehno moramo spremljali varnostno politično oceno v kolektivu in izven njega, uf)oštevajoč varovanje družbene las- tnine, disciplino, delo DPO, delegatov, samo- upravnih organov, področje informiranja, delovne in življenjske pogoje, pojav izsiljenih sestankov, negodovanja, nezadovoljstva, širjenje vznemirljivih vesti in polresnic, motnje v gospodarjenju in po- dobno. Organizirati seminar o delitvi po delu in rezultatih dela, pos\ ct s predsedniki lO OO Z o izvedbi letnih sej in dodelavi programov dela, priprav na razprave o zaključnih računih, pričetku občinske politične šole .socialističnega samoupravljanja. Za šolo je odgovoren Franc Vreze, sekretar občinskega sveta ZSS Ptuj. Za uresničitev omenjenih nalog so odgovorni: Edvard Kupčič, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj in Erika Mihelač, predsednica sveta za vpra- šanja delitve dohodka in osebnih dohodkov PRIPRAVE NA 11. KONGRES SLOVENSKIH SINDIKATOV V okviru teh priprav se bomo lotevah naslednjih vprašanj: Samoupravne organiziranosti z vidika krepitve procesov združevanja dela in sredstev, uresničeva- nja samoupravljanja in uveljavljanja dohodkovnih odnosov ter krepitve vloge delavskih svetov, dos- lednega uveljavljanja ustavne vloge TOZD in de- lovne skupnosti skupnih služb v delovni orga- nizaciji. Organi in organizacije Zveze sindika- tov morajo ocenili sleherni predlog za spremembo samoupravne organiziranosti oziroma morajo biti pobudnik zanjo, ko to zahtevajo spremenjene družbenoekonomske in tehnološke razmere v OZD. Uresničevanja ofenzivne družbenoekonomske politike. Doseči moramo vsaj pet odstotno rast družbenega proizvoda in takšno rast dohodka, ki bo omogočila zaustavitev padanja realnega osebnega dohodka in realnega standarda v celoti. V ta namen morajo občinski sveti redno sprem- ljali in ob tromesečjih oceniti rezultate gospodarje- nja oziroma uresničevanja resolucijskih ciljev. Usklajevanja delovnega časa z obratovalnim ča- som z namenom, da dosežemo optimalno izkoriš- čenost proizvodnih zmogljivosti. Za uresničevanje teh temeljnih usmeritev je nuj- no, da so organi in organizacije zveze sindikatov pobudniki in nosilci in da delujejo v naslednjih družbenopolitičnih in samoupravnih aktivnostih: — Dopolnjevanju in spreminjanju samoupravnih splošnih aktov v OZD, zlasti še na naslednjih po- dročjih: dograjevanju samoupravnih splošnih aktov za jX)dročje delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke na osnovi samoupravnih sporazumov de- javnosti, pripravi in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov o oblikovanju in postopkih za ob- likovanje cen, dograjevanju samoupravnih splošnih aktov v zvezi z urejanjem prehrane delavcev med delom, oceni, kako so v samoupravnih splošnih aktih zabeležene spremembe zakona o delovnih razmerjih in dograjevanju samoupravnih splošnih aktov, ici opredeljujejo pristojnosti delavskih svetov z namenom, da se okrepi njihova vloga. V pripravah in sprejemu kakovostnih gospodar- skih načrtov je potrebno doseči najširšo mobilizacijo delavcev. Zavzemati se je potrebno za dosledno izvajanje odnosov svobodne menjave dela in na- daljevali s politiko razbremenjevanja gospodarstva. Izvajanje sistema subvencioniranja stanarin je po- goj za uveljavitev ekonomske cene. Zveza sindika- tov bo spodbujala aktivnosti za iskanje rešitev za zmanjševanje bivalnih stroškov in pri tem tudi za racionalnejšo izrabo energije za ogrevanje. Posebno pozornost bo namenila dograjevanju samoupravnih splošnih aktov in drugih norma- tivnih aktov, ki bodo prispevali k večjemu razliko- vanju med dobrim in slabim delom. Potrebno pa je krepiti tudi pravno varnost delavcev na vseh ravneh. Poleg tega bo predsedstvo repubHškega sveta ZSS najkasneje do konca junija v vseh občinah opravilo razgovore o kadrovskih pripravah na kongres. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki postajajo prednostno vprašanje za sindikate, za sindikalne organizacije, ki naj po- stavijo zahtevo po višjih in primernejših osebnih dohodkih in to tako, da tem delavcem povedo, kaj je potrebno za take osebne dohodke tudi storili. V obdobju, ko osebni dohodki realno padajo, se povečujejo tudi težnje po uravnilovki. Podatki za nekaj zadnjih let kažejo, da so se razponi med osebnuni dohodki za različna dela in naloge zmanjševali oziroma, da so se hitreje pove- čevali osebni-dohodki za enostavna dela in naloge, kar J1 se ni pozitivno odrazilo pri motivaciji za ustvar,alno-razvojno delo. V sndikatu smo se sicer opredelili za take najnižje oseb le dohodke, toda ne na račun p>ovečevanja uravnilovke in zmanjševanja akumulacije. Napačna je tudi politika povečevanja dodatkov k osebnim dohodkom. Pogoste so tudi pritožbe, da delavci, ki ne delajo v materialni proizvodnji, sprejemajo osebne dohodke neouvisno oa rezulta- tov dela. V združbenih dejavnostih pa so osebni dohodki pogosto nižji zaradi nenehnega širjenja programov in povečevanja zaposlenih. Zato se v sindikatih zavzemamo za dosledno uveljavitev na- čela — kdor program zahteva, naj ga tudi plača! V kolektivih, ki dosegajo boljše gospodarske rezultate, bodo imeU tudi boljše osebne dohodke. Sredstev oziroma del dohodka, ki je rezultat iz- jemnega položaja na tržišču, bi ne smeli prehvati v osebne dohodke, temveč v akumulacijo. V programih dela občinske organizacije zveze sindikatov Ptuj bodo upoštevani tudi programi dela skupščine občine in izvršnega dela, posebej pa še: smernice z-i družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990, program zaposlovanja pripravnikov, izvajanje planov v kmetijstvu, analiza in poročilo o uresničevanju plana v obdc')ju 1981 — 1985, poro- čilo o sanacijskih in predsan.icijskih |X)stopkih, re- solucija o gospodarskem razvoju v letu 1986, varstvo družbenega premoženja, svobodna menjava dela, gibanje cen in položaj gradbeništva. SKLEPI LETNE SEJE — Ustvariti take pogoje in doseči rezultate dela, ki bodo omogočali izplačilo najnižjih OD v višini 22.000 dinarjev. V OZD, kjer tega ne bodo narediU, kljub temu, da ne bo motenj v proizvodnji, bodo osnovne organizacije dolžne ukrepati tako, da bodo poiskaU odgovor za neizvajanje slednje usmeritve. — Nemudoma je potrebno uskladiti samo- upravne akte z veljavno zakonodajo, v samo- upravne akte pa vgraditi merila za nagrajevanje po delu in rezultatih dela. — Zahtevamo samoupravno dogovarjanje o ce- nah na vseh področjih (v OZD in širši družbeni skupnosti) na temelju dohodkovnega povezovanja. — Ugotavljamo, da je pogoj za doseganje še bolj^.ih rezultatov v OZD — razbremenjevanje OZD. Sindikat si bo prizadeval, da bo v OZD po- budnik večje uspešnosti dela, zmanjševanja stroš- kov. Izven OZD pa bo stremel za to, da se bodo sredstva iz OZD racionalnejše porabljala tako v SIS kot v ostah družbeni naderadnji. — Sklenili smo. da mora do leta 1986 vsaj ena OZD v Ptuju preiti na 6-umi delovni čas. Izkušnje iz te OZD se morajo prenesti v vse ostale OZD, seveda glede na možnosti. — Sindikat zahteva, da delavec postane resnični upravljalec s sredstvi in v družbenem okolju. To pa bomo dosegli z nadaljnjo izgradnjo samoupravnega sistema v OZD, SIS in družbenopohtičnih skup- nostih. Spodbudili bomo delo delavskih svetov, delegacij in zahtevali aktivno vlogo odgovornih za delovanje samoupravnega sistema (individualni poslovodni organi, sekretarji, tajniki samoupravnih organov), seveda pa tudi in predvsem OOS, OOZK in ZSMS. — Sindikati bomo pobudniki sprememb v reor- ganiziranju samoupravnega sistema — konferenc delegacij. To bomo dosegh prek OK SZDL. — V nadaljevanju bomo pobudniki reorganiza- cije SIS v Ptuju v cilju koordinacije dela in racio- nahzacije teh služb. Zahtevali bomo večjo pomoč in prisotnost predstavnikov SIS v OZD in KS. — Prizadevali si bomo za dobro informiranje delegata: delegatsko prilogo v Tedniku aU delegat- ski poročevalec. — Zahtevamo, da v OZD postane delavec re- snični nosilec kadrovske politike. To mora postati stalna praksa našega dela, ki naj temelji na v praksi dokazanih ustvarjalnih kadrih. — Prizadevali si bomo za kakovostnejšo izob- raževanje sindikalnih delavcev prek sindikalne po- litične šole in drugih oblik izobraževanja. — Primemo bomo proslavih obletnici: 35-letnico delavskega samoupravljanja in ob tem ocenili, kako smo v praksi uresničevali sklepe in usmeritve I. Konference samoupravljalcev občine Ptuj in 40- letnico ustanovitve zveze sindikatov Jugoslavije. — Spodbudili bomo delo Kluba samoupravljal- cev kot nosilca izobraževanja in mesto spremljanja ter načrtovanja dela v vseh samoupravnih struktu- rah, posebej še v delavskih svetih. — Prizadevali si bomo za produktivno zaposlo- vanje in si zagotovili mesto in vlogo v procesu za- poslovanja, predvsem v smislu izboljševanja so- cialno materialnega položaja delavcev. Poleg tega so na letni seji potrdiU; uvodno poro- čilo predsednika občinskega sveta ZSS Ptuj Edvarda Kupčiča, informacijo o poteku letnih sestankov OO ZS, konferenc in odborov, poročilo o delu odborov dejavnosit, svetov, komisij, predsedstva in plenuma občinskega sveta ZSS, analizo delovanja samo- upravnega sistema z opredelitvijo nalog sindikata v boju za nadaljnji razvoj .socialističnih samoupravnih odnosov in program občinskega sveta za leto 1985. V nadaljevanju pa še realizacijo finančnega načrta občinskega sveta za leto 1984, poročilo inventurne komisije ter predlog razdeUtve ostanka dohodka ii finančni načrt občinskega sveta za letos. Ob koncu leta 1984 je bilo v ptujski občini 19.681 zaposlenih, od tega članov sindikata 18.882. Razlika so zaposleni pri zasebnih delo- dajalcih občine Ptuj, ki še niso včlanjeni v zvezo sindikatov. V letu 1984 ie pri občinskem svetu delovalo 12 odborov dejavnosti, štirje sveti in osem komisij. Edina, ki se ni nobenkrat sestala, je komisija za šport in rekreacijo. 12 odborov dejavnosti se je v letu 1984 sestalo 34-krat, komisije, sveti in odbori so imeli 52 sej, predsedstvo 11 in plenum 5 sej. Posvet s pred- sedniki osnovnih in konferenc osnovnih organizacij sindikata je bil štirikrat. Trikrat p& so se na seminarjih sestali predsedniki izvršnih odborov. Pri občinskem svetu so v preteklem letu ustanovili tudi aktiv sindikalnih aktivistov, ki ima 180 članov. Svet aktiva sindikalnih aktivistov pa šteje 15 članov. posnetki M. Ozmec 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 7. marec 1985 — TEDNIK KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM .UPi' BOUSE ŽIVUEN JSKE POGOJE KAJ SMO NAREOILI Z razvojem krajevne skupnosti Videm v iztekajočem se referen- dumskem obdobju smo lahko zadovoljni, čeprav so ostale nere- šene številne in pomembne naloge. Gre za večino takih nalog, ki jih ni mogoče uresničiti zgolj s sredstvi krajevnega samoprispevka. Danes smo bogatejši za asfaltne prevleke na naslednjih cestah: Sturmovci—Markovci v dolžini 2,5 kilometra. Tržeč—Podlehnik v dolžini 1,5 kilometra, Sovi- če—Dravci — 2 kilometra in v Lancovi vasi v dolžini 1,5 kilome- tra. Drugo asfaltno plast smo položili v Tržcu v dolžini dveh kilometrov. Na najpomembnejšem komunalnem področju smo v tem obdobju dobili še betonski most na Dravinji v Tržcu in prav tako betonski most v Dravcih. Razširje- no je vodovodno omrežje v Tržcu in Pobrežiu. Zelo pomembna naloga je bila in bo tudi v bodoče gramoziranje neasfaltiranih cest, ki jih je na ob- močju naše krajevne skupnosti precej kilometrov. Gramoziranje je že dosedaj predstavljalo veliko finančno breme, glede na hitro rastoče cene pa bo krajevna skup- nost v bodoče morala namenjati v te namene še večji delež zbranih sredstev. V minulem obdobju smo naba- vili tudi tri snežne pluge, ki služijo za pluženje snega na območju celotne krajevne skupnosti. Precejšnji uspehi so bili doseženi tudi pri izboljšanju oskrbe z električno energijo. Ojačano je omrežje v Lancovi vasi in Po- brežju, zgrajenih pa je bilo tudi pet transformatorskih postaj, in ^cer v Vidmu, Sovičah, Tržcu, Sturmovcih in Jurovcih. Uspešni smo bili tudi pri gradnji telefonskega omrežja. Zgrajenih je bilo 60 novih priključkov v na- seljih Jurovci, Lancova vas. Tržeč in Dravinjski vrh. Prav tako smo v tem obdobju zgradili telefonsko govorilnico v Vidmu. Uspeli smo zgraditi tudi dolgo načrtovano mrliško vežico, kar je bila tudi največja investicija v tem času. Postavili smo spomenik žrtvam NOB in pričeli graditi vaške domove v Pobrežju in Sovi- čah—Dravcih. To so le najpomembilejši uspehi, bila je še cela vrsta manjših delovnih akcij, ki so bile uspešne po zaslugi prizadevnih krajanov. Večino omenjenih izpolnjenih nalog smo uresničili s pomočjo sredstev širše družbene skupnosti. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri tem se iskreno zahvaliujemo. Žal moramo ugotoviti, da tistega, kar smo najbolj želeli, nismo uspeli narediti, predvsem zaradi objektivnih razlogov. Tako nismo zgradili prepotrebnega vodovoda v Halozah, Jurovcih, nismo obnovili dvorane v Vidmu, zgrajen ni bil most v Vidmu, še vedno nimamo primerne prodajal- ne v Vidmu in Tržcu, še vedno čakamo tudi na prizidek k osnovni šoli. To so naloge, ki morajo biti v planih novega obdobja na prvem mestu, zapisane s poudarjenimi črkami. Čeprav nam referendumsko obdobje poteče konec aprila, bo- mo nekaj naredili še letos, saj upa- mo na ugoden izid novega referen- duma. Tako načrtujemo, da bomo v letu 1985 zbrali s samoprispev- kom nekaj nad 9 milijonov dinar- jev, ki jih bomo namenili'v prvi vrsti za vzdrževanje cest, gradnjo dveh transformatorskih postaj v Lancovi vasi in Majskem vrhu ter ojačitev omrežja v Vareji. Na sredstva čakajo še domovi vaščanov v Pobrežju in Sovičah—Dravcih, sanirati bo tre- ba plazove v Halozah, vrniti mo- ramo dolg iz lanskega leta, čaka nas še dolg seznam skupnih po- treb. Sredstva krajevnega samo- prispevka so torej neobhodno po- trebna. Brez njih bi razvoj krajev- ne skupnosti zastal. To pa bi bila prevelika odgovornost pred našimi nasledniki. To spoznanje naj nam bo vodilo pri odločitvi na referen- dumu v nedeljo, 24. marca! Franc Kirbiš Predsednik sveta KS Krajevna skupnost Videnr pri Ptuju je ena največjih ptujski občini. Lahko bi rekli, da jo reka Dravinja deli na dva dela: ravninski in hriboviti. Delitev je mogoča tudi na raz- viti nižinski in nerazviti hribov« ski del krajevne skupnosti. Krajevno skupnost sestavlja 12 vasi: v haloškem delu so Vareja, Soviče, Dravci, Dra- vinjski vrh, Majski vrh in Ljubstava. Nižinski del pa sestavljajo Pobrežje, Lancova vas, Videm, Sturmovci, Tržeč in Jurovci. V 860 gospodinjstvih živi na tem območju okoli 3.200 prebival- cev. , Franc Kirbiš Dragi krajani! Krajevna skupnost Videm je skupnost enakopravnih krajanov, združenih v enotno skupnost, ki mora samostojno in skupno urejati ter zadovoljevati skupne in posamezne potrebe vseh, ki na njenem področju živimo, čim višja je stopnja naše zavesti in naše pripra- vlienosti za skupno delo in reševanje problemov, toliko lažie in hitreje se bodo usklajevali številni interesi ter zadovoljevale mnoge skupne potrebe. Zato je nadvse pomembno tudi v krajevni skupnosti Videm, kako smo ljudje v celotni krajevni skupnosti pripravljeni drug drugega razumeti in dnfg drugemu pomagati. Tu mislim v prvi vrsti na načelo socialistične solidarnosti in človečnosti, ki mora priti do izraza tudi tokrat pri oblikovanju in spremljanju bodočega srednje- ročnega razvojnega programa naše krajevne skupnosti kot celote, ki je po svoji razvitosti žal še zelo raznolika, o katerem smo krajani razpravljali v široki javni razpravi, na svojih zborih in o katerem se bodo odločali z zavestnim glasovanjem na referendumu za podaljSa- nje samoprispevka. Spremljanje srednjeročnega razvojnega progra- ma krajevne skupnosti Videm in sprejemanje krajevnega samopri- spevka na referendumu je najbolj demokratična oblika in tudi najvišja oblika zaupanja ljudem ter pripravljenosti, da s svojim denarnim prispevkom skupno pomagamo naš srednjeročni razvojni program tudi uresničiti. Na referendumu se torej naj pokaže, Kcg nam dejansko pomeni bodoči razvoj naše krajevne skupnosti. Krajani, ki so složni, ki ne vidijo le ozkega interesa svoje vasi. ampak širši interes in potrebe vseh ljudi in vasi v celotni krajevni skupnosti, lahko naredijo veliko, tako za razvoj lastne vasi kot za razvoj krajevne skupnostikot celote. Prepričan sem in upam, da večina naših krajanov, kljub vse težjim razmeram, še vedno razmiš- lja prav tako. Iz izkušenj vemo, da je sebičnost posameznika in njegove družine največja zavora napredka. Le sloga ljudi in pomoč skupnim interesom sta jamstvo našega napredka in temelj, na katerem lahko gradimo lepši ter srečnejši jutri sebi in našim bodo- čim generacijam. Jamstvo našega napredka v krajevni skupnosti Videm je kra- jevni in vaški samoprispevek, za katerega se bomo odločili z glaso- vanjem na referendumu v nedeljo, 24. marca. Kako revna in nemočna bi bila naša krajevna skupnost, če ne bi imela lastnih dermmih sredstev tudi v bodoče in ki^liko bolj nezadovoljni bi vsi skupaj bili. ^Sredstva, ki bodo za nas na voljo pri interesnih skupnostih in v drugih virih širše družbene skup- nosti, še zdaleč ne zadoščajo, da bi lahko zadovoljila velike potrebe ljudi v naših dvarmjstih naseljih. V bodoče se moramo torej še bolj opreti na last .e sile. Ob sami realizaciji planov pa bomo morali razumeti resnične materialne mož- nosti in najnujnejše potrebe v krajevni skupnosti in v njenem posameznem delu. Prepričan sem, da če bo dozorela odločitev to samoprispevek, nam bodo naše razumevanje, enotnost, solidarnost in humanizem dovolj trdno jamstvo, da bomo rezultatov deležni prav vsi. Seveda bomo morali v kakšnem kraju malo počakati da pridemo na vrsto. Prepričan sem tudi, da bo še vedno ostala široka pripravljenost ljudi, da se o izvaianiu snroti doeovariamo. pa tudi da ponovno primemo kot že tolikokrat doslej za krampe in lopate. Dosedanji uspehi so porok, tudi prihodnji ne bodo izostali. Program bodočega razvoja smo skupno gradili rut podlagi izvedbe dosedanjega programa, vanj pa vnesli še tiste naloge in novosti, ki jih je treba uresničiti ali vsaj pričeti uresničevati v naslednjem srednjeročnem obdobju. Takšen rezultat so dale števil- ne in dosledno organizirane razprave organov krajevne skupnosti, družbeno političnih organizacij, najbolj množično in živo pa na vseh zborih krajanov, ki so bili organizirani po naseljih. S tem smo želeli obdržati kontinuiteto razvoja celotne krajevne skupnosti, ki jo moramo s pozitivnim glasovanjem na referendumu še potrditi. Skrajno nehumana in neodgovorna bi bila odločitev, da v bodoče- na naše blatne ceste ne bi bilo več gramoza, da za delovanje števil- nih društev in organizacij ne bi bilo več dotacij in običajne pomoči, nadalje, da ne bi več zagotavljali sredstev za srečanja naših starej- ših, pa za ostale prireditve, ki nas družijo in povezujejo. Da ne govorimo o hajosnoveniših potrebah kot so elektro, vodovodno, telefonsko in asfaltno omrežje. S tem bi osiromašili tudi skrb za krepitev enot civilne ter narodne zaščite in tako onemogočili zaščito našega osebnega in družbenega premoženja ter ljudi pred elemen- tarnimi nesrečami. Še bolj bi osiromašil kulturno in samoupravno dejavnost v krajevni skupnosti in nenazadnje praktično zaprli pot našim najmlajšim generacijat^i do sodobnejših oblik pouka v osnovni šoli Videm in s tem njihov hitrejši intelktualni in telesni razvoj. Tako bi dovolili, da bi širša družbena skupnost sredstva, ki bodo namenjena nam, razporedila v druge krajevne skupnosti, kjer bodo krajani tudi sami prispevali na osnovi samopri.pevkov, ki so jih že izglasovali. Prepričan sem, da se vsi trdno zavedamo svoje dolžnosti in odgovornosti za nadaljni razvoj krajevne skupnosti Videm. Zato v imenu vseh samoupravnih socialističnih sil v krajevni skupnosti pozivam volilne upravičence, da se v nedeljo, 24. marca, že v jutranjih urah polnoštevilno udeležite glasovanja na svojih glasov- nih mesiih in da se prav tako številno odločimo ZA podaljšanje krajevnega samoprispevka po nespremenjenih stopnjah do leta 1990. Stanko Ropič predsednik KK SZDL Videm Stanko Ropič Prihodnje naloge v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju se konec aprila izteka drugo petletno obdobje združevanja sredstev krajanov za reševanje naj- bolj perečih problemov. Mirno lahko zapišemo, da je veliko območje krajevne skupnosti v tem obdobju bistveno spremenilo svojo zunanjo podobo. Precejšnje število cest je asfaltiranih ali vsaj posutih z gramozom. V mnogih gospodinj- stvih je pritekla voda iz pipe, luč je zasvetila močneje, zazvonil je tele- fon, mnogokje so uredili avtobus- na postajališča, zgrajeni so bili mostovi in še bi lahko naštevali. . Že v drugi polovici lanskega leta so stekle aktivnosti in priprave na referendum o podaljšanju krajev- nega samoprispevka. Na vseh 10 terenskih organizacijah so temelji- to analizirali izvedbo referen- dumskega plana na svojem ob- močju. Pripravili so tudi seznam svojega kraja v letošnjem letu, pa tudi v novem srednjeročnem obdobju. Vse te programe so temeljito analizirali na samouprav- nih organih krajevne skupnosti, o njih pa je bila beseda tudi na zborih občanov, ki so bili v nedeljo. 24. februaria v Vidmu, Pobrežju, Tržcu in Lancovi vasi. Po sklepu krajanov na omenje- nih zborih je sklep o razpisu referenduma o podaljašnju krajev- nega samoprispevka potrdila še skupščina krajevne skupnosti in omenjeni sklep je objavljen med uradnimi obvestili v današnji številki Tednika. Po temeljiti razpravi so prišli v krajevni skupnosti Videm do spoznanja, da povzroča ogromno skrbi in razvojnih težav časovna neusklajenost krajevnih z občinskimi in republiškimi raz- vojnimi plani. Ze drugič se tako referendumsko obdobje krajevne skupnosti izteka osem mesecev pred iztekom srednjeročnega obdobja družbenega plana. Tako je zelo umestna odločitev, da se bodo krajani na referendu- mu, 24. marca, odločali najprej o podaljšanju krajevnega samoprispevka za osem mesecev, torej do konca leta 1985, nato pa še o podaljšanju samoprispevka za srednjeročno obdobje 1986 — 1990. V to obdobje bodo tako stopili s povsem usklajenimi planskimi dokumenti in možnost realizacije planov bo tako mnogo večja. Uvajajo tudi novost v samo delitev sredstev, zbranih s krajev- nim prispevkom. Tako bodo v no- vem obdobju s 50 odstotki sred- stev, zbranih na svojem območju. razpolagale terenske organizacije, torej neposredno krajani sami. Druga polovica sredstev bo poleg skupnih potreb krajevne skupnosti namenjena v prvi vrsti zq solidar- nostno pomoč območjem krajevne skupnosti, ki za svoje potrebe ne morejo zagotoviti dovolj sredstev. Ni se/eda mogoče, da bi vsaka va- ška skupnost vsako leto vse porabila na svojem območju. S prelivanjem sredstev tokrat v ta, drugič v drugi kraj bo učinkovitost razvojnih akcij nedvomno večja. Razvoja krajevne skupnosti si ni mogoče predstavljati tudi brez prostovoljnega dela krajanov. Pri tem so sc v minulem obdobju še posebej izka/ali. Lopate in krampi v rokah krajanov na skupnih akci- jah pa bodo seveda tudi v bodoče nujnost. Prav tako združevanje sredstev po pogodbah. VcKlstvo krajevne skupnosti ugotavlja, da je bilo v preteklosti premalo aktivnosti usmerjenih v spremljanje izvajanja planov razvoja krajevne skupnosti, pred- vsem tistih, ki so vezani na plane samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij. Dogajalo se je namreč, da je bila krajevna skupnost Videm obveščena o določenih spremembah v družbe- nih planih šele nekaj mesecev po spremembi, kar je odločilno vplivalo na vzdušje v KS. Takšen primer je bil haloški vodovod, v občinskem planu in planu krajevne skupnosti pred- viden za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Haložani so tokrat ponovno ostali na cedilu, vendar v krajevni skupnosti Videm zagotavljajo, da tokrat zadiijič. Zagotovila so seveda vezana na osnutek plana občinske komunalne skupnosti, kjer je haloški vodovod zapisan kot prednostna naloga. O dokončnem programu razvoja krajevne skupnosti Videm bo mogoče povsem točno govoriti šele zadnje mesece letošnjega leta, ko bo končano usklajevanje, torej dogovarjanje in sklepanje samoupravnih sporazumov s interesnimi skupnostmi in delovni- mi organizacijami, ki bodo vložila sredstva na območje krajevne skupnosti. Okvirni program pa je izdelan in v njem je na prvem me- stu, izgradnja primarnega voda, vodohrama, prečrpalnice in razrežilnika na odseku Majski vrh- Vareja-Leskovec in sekundarnih vodov. Na drugem mestu med prednostnimi nalogami je primarni vodovod Tržeč — Dolena in sekundarni vodi v naselju Jurovci. Tudi vodovod v Jurovcih ima me- sto v planih komunalne skupnosti. Sledi gradnja prizidka telovadnice, vsaj štirih učilnic ter sodobne kuhinje in zbornice pri osnovni šoli Videm in adaptacija kulturne dvorane v Vidmu. Sledi- jo: gradnja gasilskega doma v Vid- mu, dokončar^e gradnje vaških domov v Pobrežju in Dravcih ter Majskem vrhu in asfaltiranje ceste skozi ,,Fošnice". Omenimo še nekaj najpomembnejših nalog, ki bodo izpolnjene izključno s pomočjo srcd.stev samoprispevka: gradnja avtobusnih postajališč, moderniza- cija ulic novega naselja v Vidmu, modernizacija cestnih odsekov v Sturmovcih, druga plast asfalta na cestah in odsekih v Vidmu, Pobrežju, Sovičah in Dravcih in Dravinjskem vrhu. Predvidena je razširitev in vzdr- ževanje javne razsvetljave na pokopališču in igrišču v Vidmu, zbiranje in odvoz kpmunalnih odpadkov v strnjenih naseljih z individualnim, v ostalih pa s kontejncrskim odvozom. Zelo po- membna in vsakoletna naloga je seveda tudi gramoziranje vseh neaslaltiranih krajevnih cest. Dolg je seznam razvojnih nalog, ki jih bodo v krajevni skupnosti Videm uresničevali s pomočjo sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij. Naštejmo ' le najpomembnejše: gradnja devetih transformatorskih postaj, poleg haloškega in vodovo- da v Jurovcih še vodovod v Sturmovcih, modernizacija republiške ceste Videm-Tržec- Lancova vas, ceste Suha Veja- Tržcc, lokalne ceste Majski vrh- Podlchnik in Majski vrh — Ljubstava ter krajši odsek v Sovi- čah. Načrtovani so novi telefonski priključki predvsem, na območju Haloz, širitev pokopališča in tako dalje. Omenili pa smo že prizidek k osnovni šoli, gradnjo gasilskega doma in obnovo kulturne dvorane. V novem srednjeročnem obdob- ju, delno že prej, pa se bo na območju krajevne skupnosti Videni dogajalo Se marsikaj. Tako je predvidena dograditev nove .samopostrežne poslovalnice v Vid- mu, obnova prodajalne v Tržcu, obnova gostinskega lokala v Vid- mu, Izvajali bodo obsežne regulacije, melioracije in komasacije v Sturmovcih, končno pa bi naj dobili tudi novi most prek Dravinje v Vidmu. Za realizacijo slednjih nalog seveda krajevna skupnost ne zagotavlja sredstev, saj gre za obsežne naloge širšega družbenega pomena. J. Bračič Največja investicija v minulem obdobju v KS Videm Kmjcvna skupnost Videm in družbeno politične organizMcije čestitajo vsem ženskam oh nji- hovem prazniku — 8. marcu. Doslej so krajani prispevali sredstva za razvoj krajevne skupnosti po naslednjih meri- lih: 2 odstotka od neto osebne- ga dohodka, 2 odstotka od po- kojnine brez varstvenega do- datka, 5 odstotkov od katastr- skega dohodka kmetov in 2 odstotka od čistega dohodka zasebnih obrtnikov. Tudi za naslednje obdobje so predvide- ni enaki odstotki; V šestih haloških zaselkih živi danes le še okoli 800 |judi. Na- tančnih podatkov sicer nimamo, ne bomo pa daleč od resnice če zapišemo, da se je število haloških prebivalcev v zadnjih 10 letih zmanjšalo za najmanj 200. Če se bo pojav odseljevanja nadaljeval, ni težko izračunati leta, ko bodo Haloze povsem prazne. V Halo/.ah ni vodovoda, ni urejenih cest. čeprav je število kilo- metrov In največje. Tam ni telefona, ni prodajaln, ni . . . Haloško območje tako kar vpije po solidarnostnih sredstvih, tako v krajevni skupnosti in še mnogo bolj v celotni družbeni skupnosti. Pomen ha- loškega (»bmočja je potrebno utemeljevali le najmlajšim, odrasli ga poznamo. Marsikdo od nas, ki živimo v urejenih razmerah, ima v Halozah vinograd, vikend, gozd . . . .So sredstva, namenjena v Ha- loze, torej le za Haložana? Prehivalci v Halozah so v veliki večini starejši ljudje, predvsem upokojeni delavci kmetijskega kombinata. V Haloze se bo moralo pričeli vračali življenje, saj našega razvoja ne moremo nenehno na- črtovali le s pozkiavo rodovitnih polj. So ti podatki dovolj za tehten premiskk? TEDNIK - 7- marec 198S KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Razstava neumnosti in slabega okusa v Lackovi ulici. Med brezveznim kičem so bile naprodaj tudi brzostrelke. Ne prave . . . plastične! ... pa vseeno brzostrelke! Psi lajajo, karavana gre dalje... v temle pisanju sploh ne nameravam razmi- šljati, še manj razpravljati o tem zgkaj se leto- šnje ptujsko kurentovanje ni posrečilo v taki meri kot prejšnja leta in,zakaj ,,v zraku", pa tudi nikjer drugje, ni bilo čutiti srebrnega jubi- leja te prireditve. Omejil bi se le na pojav, ki v zadnjih letih postaja čedalje bolj nadležen in žaljiv spremljevalec kurentovanja. Gre namreč za pravo pravcato klofuto dopoldanskemu delu prireditve, ki je prav gotovo najlepši del kuren- tovanja. Vsak, ki je spričo današnje potrošniške misel- nosti še ohranil mero za dober okus, enostavno ni mogel verjeti lastnim očem, ko se je na Tito- vem trgu kar naenkrat znašel med številnimi, pre številni mi stojnicami polnih najbolj ogabnega kiča. No in ker sta Titov trg in prireditveni pro- stor v neposredni bližini, ni bilo nič čudnega, če si med stojnicami z medeninastimi prstani, uha- ni, zastavicami raznih ,,fusbalskih" klubov, brezvrednimi verižicami, ,,kaubojskimi" klobu- ki,- glinastimi odurno ,,pofarbanimi',' pal- čki, ... da in celo plastičnimi strojnicami,, videl naše pustne like, cele skupine oračev, plesačev, kurentov itd. Dva svetova, ki sta si daleč vsak- sebi!"! O skrajno neokusnih slikah ,,izpod štanc mašine", ki so s« vse vprek razstavljene košatile v Lackovi ulici, pa je bolje, da sploh ne govori- mo, sicer nam utegne postati še slabo! Ze res, da se kiču, ki živi po sebi lastnih za- konitostih, nikoli ne bomo mogli docela izogni- ti, a ga je zato treba zavestno postaviti nekam na rob in ne takorekoč v samo središče dogaja- nja, kjer kazi videz celotne prireditvč. Stojnica, ali dve, bi v, tem orimeru zadoščali, toliko pač, da so z.adovoljni tudi tisti z najbolj preprostim okusom in najnižjimi zahtevami. Nikakor pa dovoliti kar je bilo letos, ko je kičasti ,,klump" prevladal, žalil celotno prireditev in vse tiste, ki občutijo kurentovanje kot praznik ljudskega izročila! Vse drugo lahko razumemo kot neve- dnost, ali kot brezobzirnost, kljubovanje, ali pa kot prodajanje samega sebe brez kančka sramu in osebnega ponosa. Ob podoben primer sem se spotaknil že ob koncu lanskoletnega kurentova- nja; toda kaže, da je bila graja zaman, saj se je leto^ vse skupaj ponovilo v še hujši obliki po načelu: psi lajajo, karavana gre dalje! Sprašujem se, ali se kurentovanje zares mora pretvoriti v čisto navaden semenj kiča namenjen poneumljanju naših ljudi, še zlasti pa dorašča- joče, nekritične mladine? Tega nikakor ne sme- mo dovoliti! Kje so naši lectarji, medičarji, sve- čarji, lončarji (kolikor jih pač še je), izdelovalci suhe robe, spominkarji, vsi, ki bi v našem pri- meru morali obvladati ves prostor. Prireditvi bi prav gotovo ne bili v napotje, temveč v okras! A so jih mar klicali, vabili, ali pa so ,,bojno po- lje" kratkomalo raje prepustili agresivnejšim kičarjem? Kakršnakol^ so bila prizadevanja, rezultat je znan. Skrajno bedna in porazno po- niževalna podoba ne zgolj za prireditev, ki jo uvr.ščamo med najbolj eminentne. v Sloveniji, temveč tudi za mesto bogate kulturne preteklo- sti. Pa kaj bi še besedičil. psi pač laiaio, karava- na pa bo najbrž tudi v terjj primeru šla dalje! Besedilo in foto: IC IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v Sloveniji imamo različne tipe hiš. To so alpski, sredozem- ski, osrednjeslovenski in panon- ski. Panonsko območje zavzema vzhodni del Slovenije, Prekmurje, Slovenske gorice z Murskim po- ljem, del Dravskegapolja.spodnje Posavje okoli Brežic m Belo Krajino. Za panonsko območje sta bila značilna dva načina gradnje stavb. Kadar so gradili z ilovico, so to nabijali v lesen opaž, ki so ga nato odstraniU. Starejši način je bil, da so nabijali zemljo v pleten opaž. Tega niso kasneje odstranih in je ostal v steni kot gradbena sestavina. Tako steno so iz obeh strani ometali z ilovnatim blatom in pobeliU. Stena je bila dvokapna in pokrita s slamo. Drugi načini gradnje je z vodoravno položenimi debh. Trame so polagali drugega na-drugega na nizek zidan temelj. Stena je bila prav tako dvokapna in krita s slamo. Bila je navadno podaljšana na dvorišč- no stran, tako, da nastane pokrit prostor (podsten). Namenjen je bil za povezavo vseh prostorov v kmečki domačiji.V vse hišne prostore vodijo vhodi z dvorišča. Tako podstan omogoča suh dostop v mokrem vremenu. Za zunanjost stavb na panonskem območju je bilo značilno, da so bile stene pobeljene pri obeh tipih, lesenih m iz ilovice. Prevladuje tridelna razdelitev prostorov z osrednjo vežo in kuhinjo ter prvo m zadnjo hišo na straneh. Poglavitni bivalni in delovni prostor je bila prva hiša. Gospodarska poslopja so bila navadno razvrščena v isti vrsti s hišo. To je t. i. stegnjen dom. Druga oblika je bila dom na »vogel« (akel). Tukaj so gospodarska poslopja pravokotno na hišo. Redkeje so stala gospodarska poslopja vzporedno. Temu pravimo, da je dom zidan na dva akla. Tončica Urbas; Stegnjeni dom A. B. Prizadevni v Žetaiah člani dramske skupine prosvetnega društva Žetale so tudi letošnjo; zimsko sezono pridno izkoristiU in naštudirah zahtevno odrsko delo Andreja Hienga ZGUBLJENI SIN. Na premieri prejšnjo nedeljo so se predstavih domačemu občinstvu, kije ostalo zvesti tradiciji, napolnilo prostorno prosvetno dvorano in dobro sprejelo delo domačih navdu- šencev. To jim je bilo tudi najboljša nagrada za trud, ki so ga vložiU, se odrekli prostega časa in po napornem vsakodnevnem delu hodih na vaje. Posebno priznanje pa velja Mariji Krušičevi, kije vložila veliko truda v režijo in tudi v reševanje drugih problemov. V nedeljo, 3. marca, so se Zetalčani s svojim Zgubljenim sinom predstavili občinstvu v Vidmu pri Ptuju, kjer so bih prav tako toplo sprejeti. V načrtu imajo še nekaj gostovanj v sosednjih krajih. FFj PUSTNE ŠEGE IN NAVADE NA PTUJSKEM POUU ALEŠGAČNIK ZAKAJ NA PTUJSKO POLJE Odgovor na vprašanje je težko podati v nekaj stavkih. Že dve leti sistematično delava na tem območju s Silvestrom Mirtičem (oba študenta etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani) raziskavo o pustnih likih, šegah in navadah šemljencev, o pustni prehrani, itd ... Ker se zavzemava za etični pristop pri raziskovalnem delu, želiva del najine raziskave vrniti nazaj med ljudi, v prvotno okolje in to deloma preko tega tednika ter se obenem zahvaliti vsem, ki so nama posredovali informacije in naju gostoljubno sprejeli. Ambicije tega prispevka niso znanstvene, je le informacija o pustnem utripu v vaseh na Ptujskem polju. Zal ni objavljenih nobenih fotografij, zato pa bo konec marca, oziroma v začetku aprila, ob diapozitivih predavanje o najini raziskavi in to v Bukovcih ter morda še kod. V tem prispevku ne bom podrobneje omenjal kurentovanje v Ptuju, katero je zahvaljujoč naporom nekaterih posameznikov slavilo letos pomemben jubilej, 25-letnico te prireditve. Zavedati se moramo dejstva, da se številni pustni liki s korantom (kurentom) na prvem mestu najverjetneje ne bi ohranili v tolikšni meri. Naš »modemi« način življenja diktira industrijsko kulturo, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi, med katerimi se najde le še malo prostora za razumevanje določenih pojavov, ki so pomagali oblikovati nas — Slovence in našo kulturo. Tako je tudi vedno manj posluha za tradicionalne šege in navade. Seveda pa ne smemo s prezirom gledati na nove maske, temveč jih moramo razumeti kot določen fenomen ali neke vrste produkt našega časa. Tudi Jože Strafela, predsednik organizacijskega odbora kuren- tovanja, je med jubilejnim govo- rom dejal, da seje podoba koranta v zgodovini spreminjala in da danes velika večina najrazličnej- ših institucij obrača hrbet ptuj- skemu kurentovanju. Ali ni to dejstvo, nad katerim bi se morala zamisliti širša slovenska javnost in ne samo prizadevni organizatorji, ki vsako leto težje organizirajo prireditev? Z imenom Jože Strafela so ob pustnih dnevih povezana še ime- na kot so Franc Peteršič, dolgo- letni glavni organizator šemljenja v Dornavi in okoliških vaseh, Terezija Maroh in še nekateri drugi (naj ne zamerijo, če jih ni- sem dobesedno omenil). Pouda- riti moram, da njihova prizade- vanja za ohranitev tradicionalnih pustnih šeg in navad premalo ce- nimo. Skromnost in ljubezen do kulturne dediščine sta nedvomno vrednoti, kijih odlikujeta. Sem predstavnik mlajše gene- racije, kije rojena nekaj desetletij prepozno, da bi lahko uživala v tradicionalnem šemljenju, oziro- ma so ti pojavi začel' prerano odmirati in preraščati v drugo kvaliteto. Seveda pa ne smemo objokovati časa, v katerem smo rojeni, temveč ga moramo čim bolje razumeti in živeti. Zahva- ljujoč ptujskemu »folklorizmu« tako mladiiahko še vedno zasle- dujemo določene pustne like, ki so se s pomočjo te prireditve ohranili. Spremenila se je seveda njihova namembnost, ki nima več kulturnega pomena, temveč zna- čaj turistične atrakcije. Vsaj nekaj 33 nam jc le še ostalo! Kaj bodo ahko spoznavali moji otroci, vnuki? Težko je razumeti npr. orača, ki Olje ptujski asfalt, čeprav gre le za simboliko. Drugačen pustni obraz nam ponujajo nekatere vasi na Ptujskem polju, kjer je pustni utrip drugačen od mestnega. To je bil tudi eden poglavitnih razlogov za moj, oziroma najin odhod na »teren«. Ko se prične organizirati v Ptuju kurentovanje, se pustna podoba v številnih vaseh spre- meni. Ptuj tao postane glavni center, v katerega prihajajo ob pustnih dnevih skupine pustnih likov in posamezniki iz večine krajev v ptujski občini. Našem- Ijenci se pripeljejo v Ptuj, da se lam »pokažejo«. Mesto jim po- nuja največ /abavc. Tako pustni liki v mestu izgubljajo kultni po- men, .sertujo se pretežno le zavoljo zabave, nekatere maske (tudi ko- ranti. ..) pa izražajo socialno statusni moment. Pri številnih novih maskah gre za finančni prestiž, kjer maske izgubljajo na predstavi in pomenu. Gotovo je lažje oditi v tujino ter za drage devize kupiti »lepo« naglavno masko izgumealiplastike(seveda) če imamo denar!), kot doma na- rediti domiselno masko, sam, aH ob pomoči drugih. Tukaj je do izraza prihajala človeška kreativ- nost in domiselnost. rORNAVA Kljub temu, da Dornava po geografski meji ne leži popolno- ma na Ptujskem [ioiju, se mi jo je zdelo vredno omeniti. Je primer kraja, ki je ob pustnih dnevih bistveno spremenil svojo podobo. Angažirala se je vsa in kot pravi glavni več desetletni organizator šemljenja v Dornavi, Franc Pe- teršič, bi lahko takrat oropali celo vas, ker ni bilonikogar doma. Organizirali .so sprevode, v ka- terih so pogosto sodelovali svalje, skupine mdijancev in ciganov. Gostijo so priredili na »paru- šah« (voz. podoben kočiji, ki sojih včasih imeli bogati kmetje, da so se vozili ob nedeljah k maši, po niik,upi)i, acjmih ...). Takšno skupino je sestavljalo okoli 40 ljudi. V prvem vozu so sedeli in igrali »muzikanti«, za njimi pa so se v petih, šestih vozovih peljah svalje. Ženin in nevesta sla se ponavadi vozila v zadnjem vozu. Izredno zanimiva je bila sku- pina petdesetih indijancev, od katerih je vsak imel svojega konja in sedlo!Ob tej priložnosti so na- šemili tudi konje, karje precejšnja redkost na Ptujskem polju. Kot zadnja v te povorki je bila skupina ciganov, skupina, ki je sodelovala v sprevodu skoraj vsako leto. Tudi oni so bili po- razdeljeni po večih vozovih, na katerih so opravljali različne obrti. Na enem so bili »marei- moherji« ali »špeglerji« (to so popravljalci dežnikov), na dru- gem so bile »šlogarce« s spretnimi jeziki, kiso vsakomur napovedo- vale bodočnost, na tretjem so si na »gašperju« pekli ali kuhali klo- base. Brusili so tudi nože in škarje, saj sta lo tipični ciganski opraviU. Kot primer velike spretnosti in izjiajdljivosli naj povem, da je Peteršič vsem cigankam izdelal cekine iz bakra, ki so dajali videz dragocenih, zlatih ogrlic. Ker je takšno delo precej zamudno, so začeli s pripravami na liore pustrte dneve že tri tedne poprej. . Cigan praviloma ni smeUmeti naglavne maske, so pa bile med njimi tudi izjeme. Lahko so si na deli brke, obraz pa so si vsi na- mazali s »ciguro« ali »frankom« (ka*'o). Skuhali so okoli 10 litrov tekočine, s katero so si vsi na- mazali obraze tudi dva do tri krat, da so bili zares črni. Posebej'bi rad omenil, da so se nekdaj veliko bolj vživljali v vlogo maske, katero so predstavIj ah. Tako cigan ni bil maska, ampak bi naj bil cigan. Ko govorimo o raz- ličnih pustnih hkih, moramo omeniti alkohol, s pomočjo kate- rega se vživljajo v svoje vloge. Cigani so tako želeli narediti čim več »oslarij« in iz pametnega noro. Večkrat seje dogodilo, da so določene stvari prodajah in ko je kupec dal denar, so pobegnili. »Takšni so cigani«. Ne moremo govoriti o klasični kraji, temveč nam ta podatek govori o tem. kako doživeto so igrali svoje vlo- ge. V takšnih sprevodih so odhajaU na karnevalsko nedeljo v Ptuj ter vedno posegali po najvišjih na- gradah. Z njimi so deloma pokri- vali stroške obrabnine nekaterih kostumov, ki so si jih sposodili v mariborskem gledališču. Eno leto so namenili celotno nagrado gradnji hiše revni domačinki. Praznovanje so sklenih rona- vadi na zabavi v gasilskem ali zadružnem domu, kjer so slaviU trud ter ob tCj priložnosti veliko peli in igrali, pili ter plešah. Zadnjih pet in več let je tukaj- šnja pustna podoba precej dru- gačna. Ker ni več takšnega organizatorja kot je bil Peteršič (zaradi bolezni ne more biti več tako aktiven, kljub temu še vedno pogosto pomaga z nasveti), se še- mijo le še posamezniki in manjše skupine ljudi, predvsem genera- cija, stara med 45 in 55 leti, kije bila pred leti precej aktivna. Ti se zavoljo lepih spominov še danes šemijo, »da si dušo olehkotijo«. 100 in več konj, ki so sodelovaH v pustnem sprevodu, so zbrali v okoliških vaseh. Tako je bilo možno pred 20 leti dobiti šeokoU 200 konj. lani so imeli v vasi le še enega, kije letos umii. Tako je moč doumeti tak.šen pustni utrp deloma le ob pripo- vedovanju starejših ter ob foto- l^rafijah v družinskih albumih. Lanico smo prepričani, aa je podobno usodo doživelo več slo- venskih kraiev. (nadaljevanje prihodnjič) JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (193) Vesoljček je pravzaprav vesoljanček »Film o bitju iz vesolja E. T. so na veliko hvalo filmskih kritikov poslovenili v Vesoljčka. Toda ker se je vesoljec že uveljavil v pomenu .astronavt', pomeni vesoljček torej tuzemeljskega malčka, ki potuje v vesolje. Morali bi se dogovoriti: ali začnimo Vesoljec rabiti samo za izvenzemeljsko bitje ali pa po iščimo za izvenzemeljca drug izraz, nemara vesolje — vesoljan(ček), po zgledu Zemlje — Zemljan(ček).« (Miha Remec) Izraz vesoljec za izvenzemeljca sam po sebi ni napačen, je pa res le eden od možnih pomenov. Tvorjenke so brez sobesedila nujno večpo- menske, če sta večpomenska že njih podstava in/ali obrazilo. Tako je vesolje lahko .prostor zunaj zemeljskega ozračja (.'h zunaj našega osončja)', lahko pa tudi ,ves kozmos' (v tem smislu smo vsi vesoCJcO, Obrazilo -ec lahko pomeni sploh človeka, ki ima s čim opraviti (konkretno vesoljec ,astronavt'j, lahko na tudi. ožie. orebivalca (Podravec). Tudi -an ne pomeni samo prebivalca, ampak npr. tudi nosilca značilnosti (nosan). — Ko so pred 20 leti Slovenci iskali svoj izraz za astronavta, so nekateri predlagali vesoljnik, drugi vesoljar, tretji vesoljan, četrti .so uveljavili vesoljec; vesoljček je bil takrat uporabljen ^ naraščaj ruske kozmonavtke; opozorjeno pa je bilo (1966) tudi na besedotvorno in pomensko vzporedje zemlja — vesoljan. Vesoljan se je v pomenu .bitje iz vesolja' pozneje občasno celo rabil, vendar preredko, da bi bil prevajalcem film E. T. v zavesti. Skoda, saj bi bih sicer lahko dobri besedi pomagali do px)družbljanja, tj. sprejetja v splošno rabo. Vendar še ni prepozno. Vesoljec je namreč strokovni, čeprav sološno znani izraz, in vesoljeslovci in drugi ga gotovo ne žehmo obremenjevati z dodatnimi dejanskimi pomeni, kot ni potrebno. Človekovo resnično in domišljijsko tipanje po vesolju bo sloven- ščino postavljalo pred nove in nove poimenovalne rešitve. Podlago zanje imamo po zaslugi slovenskih strokovnjakov, časnikarjev in besednih umetnikov precej zgledno. Ponujeni, oziroma (pjoživljeni, vesoljan(ček) JO vsekakor še utrjuje. Jezikovno razsodišče v sodelovanju z Velemirjem Gjurinom Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni i rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Republiška^ konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenskega 7. ' 8 - NAŠI DOPISNIKI 7. marec 1986 — TEDNIK Heleni Kuharjevi-Jelki v slovo! v četrtek, 28. februarja, smo se številni Slovenci od blizu in daleč tostran in onstran meje v Železni Kapli na pokopališču pri Devici Mariji v Trnju poslovili od aktivistke osvobodilne fronte in aktivne udeleženke narod- noosvobodilne borbe — partizanke Jelke. Ko smo jo v letu 1973 na pobudo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca prvič obiskali na njenem domu v Železni Kapli, smo že na začetku spoznali zavedno Slovenko in neustrašno borko za narodnost- ne pravice in obstoj našega življa v zameiski Koroški, ki ni nikoli klonila ali bila malodušna, naj je bila grožnja z druge strani še tako huda. Po našem prihodu je beseda kar hitro stekla o folklori, saj smo s tem namenom tudi prišli k njej. Poleg tega, da je bila narodnostno zavedna Slovenka, je bila tudi veli- ka ljubiteljica naše domače ljudske pesmi, kateri se je vedno znova vračala. Po njeni zaslugi so mali Markovčani 10. marca 1974 prvič zaplesali našim koroškim ženam za DAN ŽENA v Železni Kapli. To- krat pa je nanesla beseda tudi na pobratenje. Sledilo je še nekaj pisem in končno je padla odločitev. 17- avgust 1975 bo ostal marsikomu v nepozabnem spominu. V Markov- cih sta se na veliki folklorni reviji pred večtisočglavo množico pobra- tili Pionirska folklorna skupina iz Markovec in najmlajši zamejskih rojakov iz Železne Kaple. Od ta- krat dalje je bilo že mnogo tovrst- nih prireditev pri nas v Markovcih, Ptuju in Železni Kapli, na katerih smo vedno znova obujali spomine in spoznavali kako smo si blizu, čeravno geografsko precej daleč. Predvsem pa so bila vedno pristna in priletna srečania s Kuharjevo mamo, tako smo jo namreč zelo radi klicali. Tu in tam je sicer že nekoliko potožila o svojem zdrav- ju, kljub temu pa je bila še vedno vedra in nasmejana, čeravno si je že naložila sedmi križ na svoje ra- me. Ob našem lanskem gostovanju v Železni Kapli, 29. julija, nas ni pričakala kot običajno, da bi ji iz- ročili šopek cvetja. Zvedeli smo, da je spet nekoliko bolehna, zato smo jo po končani folklorni reviji obiskali na njenem domu. Zaželeli smo ji dobrega zdravja in obenem povabili na veliko folklorno prire- ditev, ki bo letos v avgustu v Mar- kovcih s poudarkom na 10. letnico pobratenja, kateremu je prav ona veliko botrovala. ,,Pridem — prav za gotovo pridem, če bom še le toliko sposobna." Se zdaleč nismo pomislili na najhujše, takrat smo se žal videli z njo zadnjič. Helena Kuharjeva-Jelka je od- šla, ostali pa so spomini na naša nepozabna srečanja in njena dobra dela. Ni še dolgo tega, ko so na posebni slovesnosti Slovenci v Celovcu predstavili njeno knjigo ,,Pričevanje partizanke Jelke", ki jo je Založba Drava izdala v nem- škem in slovenskem jeziku. Zajeten odlomek iz pričevanj te pokončne koroške Slovenke je v lanski jeseni objavil tUdi dunajski tednik „PROFIL." Bila je tudi nosilka številnih priznanj in odlikovanj, med dru- gim je prejela red za zasluge za na- rod, red hrabrosti in odlikovanje osvoboditve Avstrije. Partizanka Jelka je pomenila na Koroškem simbol predanosti in požrtvovanja žensk in mater v najtemnejši dobi zgodovine koroških Slovencev. Ob spoznanju, da smo izgubili zaved- no slovensko mater in ženo, je strupeno mrzel veter še bolj stiskal naša srca. Govorniki so kar vsi poudarjali njeno zavednost in pripadnost svoji narodnosti. To je množici udeležencem na njeni zad- nji poti vlivalo pogum, da tu Slovenci še živijo. Franc Kolarič Spomin na pobratenje v Maikovcih, 17. avgusta 1975. Prva i leve proti desni je Helena Kuhaijeva. 200 let šole v Trnovski vasii Osnovna šola v Trnovski vasi, ki je podruž- nična šola Osnovne šole Toneta Žnidariča iz Ptuja, slavi letos 200-letnico svojega delovanja. Zato seje vodstvo podružnične in matične šole v sodelovanju s krajevno skupnostjo odločilo, da to obletnico čimbolj slovesno obeleži. Pa ne toliko iz želje po poudarjanju častitljive oblet- nice in iskanju pomembnih datumov, temveč zato, da krajanom te krajevne skupnosti in širši družbeni skupnosti prikažejo delo šolstva od nekdaj do današnjih dni, da ovrednotijo delo učiteljev in vseh, ki so sodelovali pri vzgoji mladih rodov, in dokažejo, da gradnja nove šole pred nekaj leti ni bila zaman. Tako so se v četrtek, 28. februarja, ponovno sestali prosvetni delavci in predstavniki KS ter se dokončno odločili, kako čim lepše in s čim manjšimi finančnimi sredstvi ob tem jubileju prikazati in dati ljudem čimveč. Določili so datum osrednje slovesnosti. Ta bo 2. junija. V ta^ namen bodo poleg kultumoumctniškega pro- grama pripravili še razstavo, ki bo z dokumenti prikazala razvoj in dejavnost šolstva na tem področju, etnografski eksponati bodo prikazali življenje kraja, vse skupaj pa bodo popestrili izdelki otrok in umetniška dela Danila Muršca. Poleg tega so na tem sestanku določili uredniški odbor, ki bo ob tej priliki pripravil in izdal posebno publikacijo. I. Lovrenčič 90 let gasilskega društva Velika Nedelja Male je takšnih društev in organizacij, ki se lahko pohvalijo s tako visokim jubilejem kot gasilsko društvo Velika Nedelja. V službi ljudstva, pri premagovanju ovir in težav s katerimi se danes srečujemo ni lahko do- čakati 90. občni zbor. Gasilsko društvo Velika Nedelja je bilo ustanovljeno v jeseni leta 1895 v Mihovcih. Pobuda za ustanovitev društva je bil velik požar v jeseni' 1894. Do tal upepeljeno je bilo stanovanjsko in gospodarsko poslopje \ Hržičevih. Kljub množici ljudi, ki bi radi pomagali, je bilo to z golimi ro- j kami in vedri nemogoče. Možje so se ob tej katastrofi zbrali v sedanii .A,ltovi gostilni in zaradi' varnosti in potreb ustanovili gasilsko društvo, oz. požarno hrambo, kot | so jo takrat imenovali. Z vsebino kronike GD nas je seznanil Ivan Hržič. Gasilsko društvo pa od svojega rojstva do danes ni ostalo za napred- kom. Ves čas so člani pridno delali, se usposabljali in teoretično izpo- polnjevali v boju proti rdečim petelinom. Pohvalimo se lahko z dosežkom v letu 1975. Odločili smo se za gradnjo novega gasilskega doma, ki je da- nes ponos našega kraja. Svojo poročilo o delovanju v minulem letu je predsednik društva Hinko Meško končal s podano nalogo, da letos uredimo okolje ob domu. O delu operative nas je seznanil poveljnik Ivan Vajda. Navzoča je s ponosom obvestil, da nismo v preteklem letu imeli na svojem požarnem območju nobenega požara. Na pomoč smo priskočili le sosednjima dru- štvoma Sodinci in Trgovišče. Težave imamo s požarno vodo in hidrantnim omrežjem. Naša želja pa je tudi nabava nove motorne brizgalne ,,Rosenbauer". Nadzorni odbor je predlagal, da naj operativa dela bolj zavzeto pri vzgoji članstva. Ena naših velikih nalog v planu dela je organiziranje proslave ob 90. letnici društva, ki bi naj bila ob krajevnem prazniku. Izvedli bi radi tudi veliko pionirsko tekmovanje za pokal ,,Davorina Curda". Skušali smo vam prikazati le nekaj o delovanju in težavah, ki so bile in s katerimi se danes srečujemo. Upamo, da bomo te s pomočjo naših občanov in širše družbene skupnosti uspešno premagali in s svojo dejav- nostjo koristili občanom in vsej naši samoupravi socialistični družbi. Branko CajnkO| ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Naša šola je doslej že devetkrat organizirala šolo v naravi — smu- čanje za učence 5. razreda. Že četrto leto zapored nam je PO- STARSKI dom na Pohorju nudil prijetno domovanje, tokrat od 12. do 16. februarja. Vsak naš delovni dan je bil pe- ster in razgiban. Zjutraj ob 7. uri smo vstajali, ob 7.30 smo imeli zajtrk in nato je sledila dopol- danska ura pouka. Ob pol desetih so se učenci odpravili na smučišče, kjer so vadili tri ure. Po kosilu so imeli smučarji nekaj časa za poči- tek in nato še popoldansko smu- čanje. Sledila je ura pouka, nato večerja. Po večerji so se vrstile družabne igre, pri katerih so učenci še posebno navdušeno so- delovali. Letos se je udeležilo šole v na- ravi 44 učencev. Opravili so 25- urni tečaj osnovne šole smučanja. Razdeljeni so bili v štiri skupine z ozirom na predhodno znanje smučanja. Prvo in drugo skupino so sestavljali dobri smučarji, učenci, ki so že znali smučati; v tretji in četrti skupini pa so vadili učenci, ki so doslej smučali le priložnostno, nekateri so celo prvič stopili na smuči. Zadnji dan, to je v soboto dopoldan, smo izvedli tekmovanje v veleslalomu. Vsi udeleženci so ga opravili uspešno. Po končanem tekmovanju so dobili vsi učenci diplomo za uspešno opravljeni te- čaj smučanja, pet najboljših deklic in dečkov pa še medalje. Najhitrejše smučarke so: 1. Urška Urbančič, 2. Vanja Meglic, 3. Doris Cafuta, 4. Tanja Korošec, 5. Barbara Murata. V vrhu lestvice pri fantih so na- slednji: 1. Niko Kokot, 2. Miha Petrovič, 3. Tomaž Muršec, 4. Martin Kozoderc, 5. Robi Ple- teršek. Miro Prstec, vodja smučarske šole meni, da je tečaj uspel in da so učenci pridobili dovolj znanja za nadaljnje udejstvovanje v smu- čanju. Med našim petdnevnim biva- njem na Pohorju smo izvedli nekaj sprehodov, v katere smo vključili nekatera poglavja s področja SLO in družbene samozaščite. Učenci so izvedeli, kako bi preživeli noč ali pa celo več dni v mrazu in snegu. Spoznali so tudi nekaj osnov orientacije v neznanem kraju. Naj- bolj navdušeni pa so bili pri grad- nji zasilnega bivališča in tudi pridno pomagali. OS Kidričevo — udeleženci šole v naravi Skupinski posnetek pred Poštarskim domom TEDNIK — 7. marec 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj 4. SREČANJE „NAŠA BESEDA 85" mladinske in pionirske gledališke ter plesne skupine v GLEDALIŠČU PTUJ Spored: četrtek, 14. marca 1985: ob 11. uri 0§ Dr. Franja Zgeča Dornava: Z. Florian ,,Tobija" OS Maks Bračič Cirkulane: M. Miolic ,,Muc gospe Vriskove" OS Hajdina: Milčinski Zdravilo za medveda" in plesna sku- pina OS Tone Znidarič Ptuj: plesna skupina ,,ŽE.2E" DPD Svoboda Kidričevo: Plesna skupina ,,Seik" ob 13. uri dpd Svoboda Ptuj: A. Goljevšček ,,Hiša" ob 14.30 O S Žetale: Swintz-Ceh ,, Kraljevi smetanovi kolači" ob 16. uri OS Tone Žnidarič podr. Trnovska vas: L. Burger ,,Krtačka zobačka" OS Tone Žnidarič Ptuj: Machado ,,Mala čarovnica" ob 17.30 OŠ Olga Meglic Ptuj: M. Marino ,,Pika" ob 19. uri dpd Svoboda Ptuj-Teater iii: S. PregI Zgodbe na dvoru kralja Janeza" Prodaja vstopnic pol ure pred pričetkom predstave pri gleda- liški blagajni. Vstopnina: 100 din za odrasle, 50 din za mladino. Uspešni nastopi Tajhmana in Murka Ptujski judoisti (Vidovič, Tajhman in Murko) so v Mariboru na- stopili na kriterijskem tekmovanju najboljših slovenskih judoistov. V kategoriji do 86 kilogramov je mladi Tajhman osvojil drugo mesto za Spesom iz Impola, v kategoriji do 95 kilogramov pa je Murko tretji, skupaj z Impolčanom Mesaričem. 1. k. Uspehi ptujskih Aeroklubovcev člani ptujskega Aerokluba so bili v minulem tekmovalnem letu zelo uspešni. To so med drugim ugotovili tudi na skupščini Zveze letalskih organizacij Slovenije minulo soboto, 2. marca, v Ljubljani, kjer so med drugim proglasili najboljše slovenske letalce, modelarje, motorce in padalce. Med sekcijami ptujskega Aerokluba so bili najuspešnejši modelarji, ki so dosegli prvo mesto med dvajsetimi modelarskimi klubi v Sloveniji. Tudi med letalskimi šolami so Ptujčani zbrali največ točk. Med posameznimi športniki je Oton Velunšek še zmeraj na vrhu lestvice modelarjev, med jadralci je Igor Kolarič na odličnem tretjem mestu, med motorci pa imamo kar dva predstavnika. Mladi Vinko Pišek je na odličnem drugem mestu, takoj za njim pa Karel Krepfl. Na sobotni skupščini ZLOS-a so izročili tudi zlate plakete te organizacije. Med Ptujčani sta si ti visoki priznanji zaslužila Adolf Meglic in Emil Prešeren. Čestitamo! M. Ozmec NAMIZNI TENIS Mladinke NTK Petovia pete na republiškem prvenstvu v soboto in nedeljo je bilo v Kranju republiško ekipno prvenstvo za mladinke. Nastopile so tudi mladinke NTK Petovia. S petimi zmagami in dvema porazoma so se v konkurenci dvanajstih ekip uvrstile na peto me- sto. Zmagale so z Vrtojbo, Semedelo, Ilirijo, Gornjo Radgono in Jesenicami ter izgubile s Kranjem in Olimpijo. V ekipi so igrale Valerija Novak, Tanja Sinic, Simona Jaušovec in Bojana Ratajc. UM Veliko sreče za košarkarje člani KK Ptuj so v soboto zvečer zmagali precej srečno. Elektro iz Šoštanja so premagali s 78:77 (37:47). Gostje so vodili skozi celo tekmo, tudi v zadnji minuti. Najvišja prednost je bila v prvem polčasu kar 15 točk. Vendar so domačini razliko zniževali, zmagoviti koš pa je dal Kot- nik nekaj sekund pred koncem. PTUJ: Filipič 12, Damiš 11, Erbus, Reš, Marčič 18, Kotnik 8, Habjanič 2, Cobelj 7, Purič 14, Vučinič 5. 1. k. Uspeh mladih gorišniških šahistov v soboto, 23. februarja, je bilo v Mariboru ekipno šahovsko pr- venstvo osnovnih šol mariborske regije. Na prvenstvu so izreden uspeh dosegli prvaki ptujske občine, šahisti OS ,,Franc Belšak" Gorišnica. Ekipe so dosegle naslednje uvrstitve: — starejši pionirji: OS Gorišnica 27 (več zmag), OS Borci za severno mejo 27, OS Prežihov Voranc 24, OS Drago Kobal 23,5 . . . — starejše pionirke: OS Gorišnica 28, (več zmag), OS Zg. Sčavnica 28, OS Borci za severno mejo 24, OS Miklavž 20 . . . — mlajši pionirji: OS SI. Bistrica 24, OS Gorišnica 23, OS Velika Nedelja 22,5, OS Sladki vrh 22,5 . . . — mlajše pionirke: OS Sladki vrh 33,5, OS Zg. Sčavnica 26, OS Gorišnica 25,5, OS Jurovski dol 19,5 . . . Borbe so bile v vseh kategorijah izenačene. O prvih mestih je povsod, razen pri mlajših pionirkah, odločalo zadnje kolo. Ekipi starejših pionirjev in pionirk 05 Gorišnica sta imeli v odločilnih trenutkih največ sreče in potrebne zbranosti ter se tako uvrstili na republiško -prvenstvo. Pionirji so s tem dosegli svoj dolgo pričakovan trenutek, saj so bili že nekaj let večno drugi za nepremagljivo ekipo večkratnih republiških in državnih prvakov OS Bratov Polančič. Rezultat pionirk, lanskoletnih republiških prvakinj, pa kaže, da so prvenstvo starejših pionirk v regiji lahko po kvaliteti enači z republiškim prvenst^'om. Ekipe, kot so Zg. Sčavnica, Borci za severno mejo in še katera, bi krojile vrh tudi na republiškem prvenstvu. Od ptujskih ekip je bila skoraj do konca v konkurenci za prvo mesto tudi oslabljena ekipa (brez najboljšega igralca) st. pioniijev OS Podlehnik. Dobro uvrstitev so zapravili v zadnjih dveh kolih. Prijetno presenečenje predstavlja 3. mesto mlajših pionirjev OS Velika Nedelja, ki so tokrat prvič nastopali na regionalnem prvenstvu. Zmagovalni ekipi OS Gorišnica so sestavljali naslednji mladi šahisti: st. pionirji: Tomo Viher, Miran Čagran, Tomaž Kralj, Borut Kostanjevec in Andrej Hunjet, starejše pionirke: Anita Ličina, Irena Muhič, Veronika Trunk, Anita Voršič in Tatjana Vajda. L V. Liga v malem nogometu, Turnišče-85 Športno društvo Turnišče-Ptuj bo v aprilu, maju in juniju organizi- ralo ligo v malem nogometu. I iga bo -mela dva dela, spomladanski in je- senski. Jesenski del lige se bo pričel v septembru. Pri prijavah ekip v tem letu ni nobenih omejitev, saj lahko nastopajo vsi, ki igrajo mali ali veliki nogomet. ♦ Novost lige je v tem, da se bo odigravala v dveh skupinah. V vsaki skupini se bodo ekipe srečale vsaka z vsako v obeh delih. Na koncu se bo- do zmagovalci skupin srečali še v finalu, ki bo odločilo zmagovalce lige Turnišče-85. Vsa srečanja bodo na igrišču v KS Turnišče v sobotnih do- poldnevih. Ekipe, ki se bodo prijavile za sodelovanje v ligi, lahko prijavi- jo v vsakem delu lige le deset igralcev. Prijavnina za sodelovanje znaša 2.00 din. Pismene vloge za sodelovanje v ligi in eno fotografijo igraki, ki bo nastopal za ekipo ter naslov vodje ekipe, pošljite na naslov: Branko Zu- panič. Zagrebška c. 81, 62250 Ptuj, najkasneje do četrtka, 21. marca. Komisija se bo po sprejemu prijav odločila, katere ekipe bodo sodelovale v ligi in izžrebala ekipe za obe skupini. Vse ekipe bodo pismeno obveščene o poteku, prejela pa bodo tudi pravila lige in razpored tekem. Najboljše čakajo lepe nagrade oziroma pokali. ZB Rekreacija v marcu V tem mesecu se zima poslavlja, seveda če nas ponovno ne preseneti kot nas je v februarju po izredni otoplitvi. V tem mesecu nas bo, če bo vse po sreči in ne bo snega, zamikalo v naravo, ki se bo začela prebujati v vseh svojih čarih in lepoti. Teloh, zvončki, marjetice in druge pomladne cvetlice nas bodo zvabile na krajše in daljše sprehode po travnikih in obronkih prelepih gozdov. Pri tem pa lahko naberemo še šopek za vazo in seveda za ženo, dekle, ter ji ga podarimo ob prazniku. Ena od oblik re- kreacije je lahko tudi tekanje od trgovine do trgovine za darili. Gore so še pod debelo snežno odejo, visokogorska smučišča nas va- bijo na prijetno smuko. Prav tako pa nas vabi dolina Pod Poncami, kjer bo v tem mesecu ena največjih prireditev in sicer svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki bo od 15. do 17. marca. Oglejte si to prireditev. Ne bo vam žal, saj boste zraven užitka ob gledanju najboljših skakalcev in ob njihovih izrednih dolžinah imeli na voljo še sonce. Kjer pa je sonce, so tu- di zdravje, lepota in seveda pomlad. ZB PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ Kritično o lanskem delu Na občnem zboru, bil je minuli petek, so ptujski planinci dokaj kritično ocenili delo v minulem letu. Program je bil obširen, dejavnost pestra, vendar vsega načrtovanega niso uspeli izvesti. Gre predvsem za delo z mladimi in organizirane izlete. Če bi sodili po udeležbi v vseh društvenih akcijah, bi rekli, da se število članov zmanjšuje. Vendar pa podatki o vplačani članarini kažejo, da temu ni tako. Torej se večina članov odloča za samostojno pot v gore, naravo, mimo društvenega programa. To pomanjkljivost želijo odpraviti z letošnjim programom, ki je pri izletih in pohodih veliko bogatejši in pestrejši od lanskega — za vsakogar nekaj. Prav tako bodo še več pozornosti posvetili izobraževanju in vključevanju mladih (ob akciji Pionir — planinec pripravljajo tudi ak- cijo Ciciban - - planinec), čeprav še vedno imajo 'težave z mentorskim in vodniškim kadrom. Kljub nekaterim kritičnim pa lahko znova zapišemo, da je planinsko društ\o Ptuj lani uspešno delalo, kar sta potrdila tudi predsednik nadzornega odbora Lipe Izlakar in predstavnik PZS Avgust Kocjan, prav tako pa tudi predsednik skupščine TKS Ptuj Valter Pliberšek. Veliko je bilo opravljenega, veliko pa še bo. Zato bomo planinstvu v prihodnjih številkah namenili več prostora! I. koiar Letna konferenca občinske strelske zveze Ptuj v petek, 1. marca, je Občinska strelska zveza Ptuj izvedla letno konferenco, ki so se je udeležili pred- stavniki skoraj vseh strelskih družin. Konferenco je odprl predsednik Adolf Mihelač, ki je pozdravil tudi predstavnike Strelske zveze Slove- nije in Zveze strelskih organizacij občin Maribor in Ormož, ZTKO Ptuj, TKS Ptuj ter oddelka za ljudsko obrambo in OK ZRVS občine Ptuj. Po poročilih in razpravi smo lahko ugotovili, daje OSZ Ptuj v preteklem letu dokaj uspešno delovala na strelskem področju. Seveda pa so se pri delu srečevali tudi s težavami, ki pa so jih deloma uspešno prebro- dili. Nekatere ostajajo še naprej. To so pomanjkanje sredstev za uspešno delo, strelci nimajo več kvali- tetnega orožja predvsem zračnega, da bi se lahko uspešno borili proti strelcem izdrug'h občinskih zvez. Prav takoje bilo v lanskem letu pomanjkanje zračnih diabol. ki si jih večinoma strelci kupujejo sami v tujini. Mlade družine za svoj razvoj nimajo orožja in jih njihovi člani zapuščajo ter odhajajo v druge družine ali pa sploh prenehajo z aktivnostjo. Seveda so takšne težave in problemi pereči, saj dajejo kaj malo upanja za nadaljni in uspešni razvoj strelstva v občini Ptuj. Zalo pa bi morala o tem razpravljati širša družbena skupnost, saj je strelski šport eden najpo- membnejših pri usposabljanju ljudi za vseljudski :il)iiii. ki sta /e pred 6(l-limi leti /ačelu smučali na farovškem bn^n. s sNojima \niikoma, dunušnjima smučarjema. 10 - ZA RAZVEDRILO 7. marec 1985 — TEDNIK TEDNIK 7. marec 1985 OGLASI IN OBJAVE - 11 Slab začetek - dober konec? s seminarjem za člane predsedstva, svetov m komisij, so pri občinski konferenci ZSMS Ptuj pri- čeli spomladanski del izobraževalnih aktivnosti miadih. 2a' seje seminana v domu učencev minulo soboto, 2. marca, udeležilo precej manj od povab- ljenih mladincev, zato so bili organizatorji upravi- čeno razočarani. Predvsem zaradi teea, ker so raz- pravljali o pomembnih vsebinskih in kadrovskih spremembah v mladinskih vrstah, o nalogah v tem letu, o stanju ptujskega gospodarstva ter o izredno pčine Ptuj 65. Sklep o imenovanju komisije za pregled letnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 66. Sklep o razrešitvi sedanjih in o imenovanju novih članov občinske volilne komisije v Ptuju 67. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Videm pri Ptuju 68. Poročilo odbora Skupščine občine Ptuj o prilivu, porabi in stanju sredstev za gradnjo šolskega prostora za leto 1984 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 69. Sklep Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški • POPRAVEK 70. Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ormož 71. Odloka o prekrških zoper javni red in mir ter varstva pred hrupom v nevarnem in bivalnem okolju občine Ormož 55 Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39-461/74) je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1985 in družbenopolitičnega zbora dne 25. 3. 1985 sprejela ODLOK o proračunu občine Ormož za leto 1985 1. člen Proračun občine Ormož (v nadaljnem besedilu občinski proračun) za leto 1985 zajema: 1. Prihodk^e v znesku 153.955.000 2. Razporejene prihodke v znesku 152.465.000 3. Nerazporejene prihodke (tekoča proračunska rezerva) 1.490.000 2. člen Od prihodkov po 1. členu tega odloka se obra- čuna in odvede 1 % v rezervni sklad občine Or- mož. 3. člen Izvršni svet je pooblaščen, da ugotavlja uskla- jenost obsega proračunske porabe z doseženo stopnjo rasti dohodka v gospodarstvu v občini ter po potrebi sprejme ukrepe za omejevanje s proračunom predvidene porabe. Če bi zaostajalo pritekanje proračunskih pri- hodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme Izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti razpolaganje z razporejenimi sredstvi po posameznih postavkah. O sprejetih ukrepih iz 1. in 2. odstavka tega člena mora Izvršni svet obvestiti občinsko skup- ščino in ji predlagati ustrezno spremembo prora- čuna oziroma da o omejitvi dokončno odloči. 4. člen Izvršni svet razporeja sredstva proračuna skla- dno z dotokom prihodkov. Uporabniki proračun- skih sredstev morajo prilagoditi svojo porabo dotoku prihodkov oziroma višini sredstev, ki jih dobijo za določeno obdobje po dvanajstinah. Proračunskim porabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke v višini dopustnih izplačil po osnovah in merilih veljavnih spo- razumov in družbenih dogovorov v okviru odobrenih proračunskih sredstev. 5. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1985 morajo organizirati iz- vrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega po- dročja skladno s programom dela skupščine in zborov skupščine za leto 1985 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posame- znih postavkah v okviru glavnega namena če se izkaže, da so razporejena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot je potrebno. 7. člen Prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svo- jo dejavnostjo so prihodki proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. Prihodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev, se namensko razporedijo na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Or- mož. Prihodki od turistične takse se po posebnem sporazumu namenijo za propagandno dejavnost turističnega gospodarstva v občini Ormož. 8. člen Na račun samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost Ormož se stekajo proračunski dohodki od dela taks za registracijo motornih vozil in se uporabljajo za vzdrževanje lokalnih cest. 9. člen Dotacije krajevnim skupnostim razdeh izvršni svet po naslednjih kriterijih: a) v enakih deležih vsem KS v občim, b) razhko po številu prebivalcev. Dotacije krajevnim skupnostim so namenjene za financiranje delegatskega sistema. 10. člen Iz\'ršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proiačunske rezerve za pokrivanje prenizko predvidenih izdatkov na posameznih postavkah in za nepredvidene iz- datke. 11. člen Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve nadzira celotno finančno, materialno in računovodsko poslovanje proračunskih porabnikov, katerim se zagotavljajo sredstva iz proračuna. 12. člen Pregled prihodkov proračuna za leto 1985 m njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1985, ki je sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Številka: 400-2/1985 Ormož, dne 27. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Ormož Tone Luskovič 1. r. s I RAN 44 LRADVr VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 9 Bilanca plana proračuna za leto 1985 po skupinah prihodkov in odhodkov po namenih 56. Po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. 3. 1985. na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1985 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1984 1. člen Sprejme in potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ormož za leto 1984, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Ormož za leto 1984. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1984 so znašali: I. PRORAČUN prihodki 109.683.179,65 din odhodki 102.727.362,45 din presežek prihodkov nad odhodki 6.955.817,20 din II. POSEBNA PARTIJA ŽIRO RACUNA PRORAČUNA prihodki 6.111.136,15 din odhodki 6.107.828,50 din presežek prihodkov nad odhodki 3.307,65 din III. REZERVNI SKLAD prihodki 4.978.695,85 din stanje posojila federacije 40.568,80 din 3. člen 1. Presežek prihodkov v višini 6.955.817,20 din se po zaključnem računu proračuna občine Or- mož prenese med prihodke proračuna za leto 1985 in se razporedi: 1. 6.153.000,00 din se prenese na poseben ra- čun pri službi družbenega knjigovodstva kot izlo- čena sredstva od davkov občanov in se porabijo v namene, ki jih določa družbeni dogovor o izvaja- nju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1984, 2. 802.817,20 din se nameni za kritje proračun- skih potreb v letu 1985. II. Presežek prihodkov posebne partije žiro računa proračuna v znesku 3.307,65 din se po zaključnem računu prenese med prihodke posebne partije proračuna za leto 1985 in se razporedi za kritje potreb blagovnih rezerv. III. Prihodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 4.978.695,85 din se prenesejo v rezervni sklad občine Ormož za leto 1985. 4. člen Pregled prihodkov in njihova razporeditev po zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1984 sta prikazana v bilančnem delu proraču- na, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 400-3/85 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOZ Tone Luskovič 1. r. 57. Po 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) je skupščina občine Or- mož na seji zbora združenega dela in zbora kra- jevnih skupnosti dne 27. marca 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ormož 1. člen V odloku o davkih občanov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6-36/83 in 17-147/83) se v 2. členu 5. točka spremeni ta- ko, da se glasi: ,,5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, pa- tentov in tehničnih izboljšav." 2. člen Drugi odstavek 3. člena se črta. 3. člen Na koncu 4. člena se črta pika in doda besedi- lo: ,,in po dejanskem dohodku." 4. člen V prvem odstavku 7. člena se stopnja 9 %, 5 9/o in 4,2 %, nadomestijo s stopnjami: 10 %, 6 % in 5,2 Za drugim odstavkom se dodata tretji in četrti odstavek, ki se glasita: ,,Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske de- javnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega do- hodka po stopnji 28 %. Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se davek od katastrskega dohodka odmeri po stop- nji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima za- vezanec prebivališče." 5. člen Za 8. členom se doda novi 8. a člen, ki se glasi: ,,Davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek nezgodnih zem- ljišč ne presega 2.050 din. Zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka od kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega čla na." 6. člen Prva točka 9. člena se črta. Dosedanji druga in tretja točka postaneta prva in druga točka. 7. člen 10. člen se črta. 8. člen Za 10. a členom se doda 10. b člen, ki se glasi: ,,Zavezancem, združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združe- nih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kom- pleks skupne proizvodnje, se prizna davčna olaj- šava v obliki znižanja odmerjenega davka, ki so- razmerno odpade na tako zemljišče, glede na dolžino trajanja takega sodelovanja in sicer: nad 1 do 3 let 25 % nad 3 do 6 let 35 % nad 6 let 50%. 9. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: ,,Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodar- stva in v preureditev stanovanjskih in gospodar- skih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava pod po- gojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zako- nom o kmetijskih zemljiščih. ŠT. 9 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 4*S Olajšava se prizna zavezancu, če sam vloži v namene iz* prejšnjega odstavka sredstva v višini najmanj 50 % katastrskega dohodka svojih zem- ljišč, vendar najmanj 80.000 din letno. Olajšava pripada tudi zavezancu, ki skupaj z drugimi zave- zanci nabavlja oziroma vlaga sred.stva v te name- ne, če glede višine vloženih sredstev izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka. Olajšava je odvisna od višine vlaganj in se pri- zna v obliki znižanja odmerjenega davka ter znaša: v Olajšava se prizna za dobo treh let, odvisno od višine vlaganj glede na katastrski dohodek po na- slednjih merilih: — za dobo treh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 400 % katastrskega dohodka oziroma nad 100 % ostanka čistega dohodka; — za dobo dveh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 300 do 400 % katastrskega dohodka oziroma nad 80 do 100 °Io ostanka čistega dohod- ka; — za dobo enega leta za ostale zavezance. Višina vlaganj glede na katastrski dohodek ozi- roma ostanek čistega dohodka se ugotavlja po podatkih za leto, v katerem so bila sredstva vlo- žena. Olajšava se prizna na posebno vlogo zavezan- ca, ki ji je treba priložiti ureditveni program, ki ga izdela strokovna organizacija in ga potrdi za kmetijstvo pristojni upravni organ ter dokazila o vloženih sredstvih. Olajšava se prizna le ob pogoju, da zavezanec obdeluje zemljišča v skladu z zakonom o kmetij- skih zemljiščih in da jo uveljavi najpozneje do konca meseca febuarja po preteku leta v katerem so nastali pogoji za olajšavo. Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, pred- loži za kmetijstvo pristojni občinski upravni or- gan do 15. februarja po preteku leta za katero je bila zavezancu priznana olajšava, z navedbo po- datkov o parcelni številki, katastrski kulturi in površini neobdelanega zemljišča." 10. člen V 11. a členu se v prvem odstavku znesek 1.500 din nadomesti z zneskom 6.500 din. 11. člen Za 11. a členom se doda novi 11. b člen, ki se glasi: ,,Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup orga- nizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združe- nemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno or- ganizirano kmetijsko proizvodnjo, .se prizna dav- čna olajšava in sicer: za zakup nad 1—3 let 30 % za zakup nad 3—5 let 50 % za zakup nad 5—7 let 70 % za zakup nad 7 let 100 o- rabniki: — Sodnik za prekrške do višine nastalih stroškov postopka. — vsi upravni organi, ki za svojo dejavnost uporabljajo plačljive tiskovine, do višine do- hodkov od tiskovin, — Oddelek za občo upravo in proračun do- sežene prihodke od najemnin za tekoče vzdrže- vanje zgradb ter del prihodkov storitev službe AOP drugim uporabnikom za nabavo opreme v AOP. — Uprava za družbene prihodke del lastnih ustvarjenih prihodkov za pokrivanje dejavnosti organa. — Geodetska uprava del sredstev geodetskih storitev za nabavo opreme. 9. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1985 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v skladu s programom dela v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proraču- nom. Za izvajanje določil 1. odstavka tega člena ter zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena iz občinskega proračuna, je odgovoren funkcionar organa kot odredboda- jalec. vodja knjigovodstva pa je odgovoen za pravilno in zakonito uporabo sredstev. 10. člen Oddelek za občo upravo in proračun pri opravljanju nadzorstva nad izvrševanjem občinskega proračuna nadzoruje: — finančno, materialno in raCunovodsko poslovanje uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obseg* in dinamiki T>orabe ter ugotavlja kako državni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, izvršujejo samo- upravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Če se pri opravljanju proračunskega nadzora v organu ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, ima Oddelek za občo upravo in proračun pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proraču in o tem obvesti izvršni svet, 11. člen Sredstva za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih se razporejajo p>osamezni krajevni skupnosti na p>odlagi sklenjenega do- govora o osnovah in merilih za udeležbo posa- mezne krajevne skupnosti na sredstvih prora- čuna občine Ptuj v obdobju 1981 — 1985 v letu 1985. 12. člen Nosilci sredstev za obveznosti, za katere ni odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, in obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so: 1. Izvršni svet občinske skupščine za namene: — materialni stroški občinske skupščine in zvršnega sveta. — stroški proslav in prireditev, — stroški sej skupščine in njenih kolegijskih organov. — stroški Ptujskega zbornika p>o 8. členu odloka o izdajanju in založništvu Ptujskega zbornika, — tekoča proračunska rezerva. 2. Komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje za: — varstvo borcev NOV. — oskrbnine družinskim članom oseb na služenju vojaškega roka, — vzdrževanje spomenikov in plošč ljudske revolucije. 3. Oddelek za občo upravo in proračun za: — stroški plačilnega prometa, — pogodbene obveznosti za vzdrževanje ra- čunalniške, strojne in programske opreme, — odplačevanje kreditnih obveznosti, — zdravstveno varstvo. — izločanje sredstev za zdravstveno varstvo živali. — izločanje sredstev turističnih taks. — izločanje sredstev rezerv. 4. Oddelek za ljudsko obrambo za: — obveznosti za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 13. člen Za izvrševanje proračuna kot celote je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ptuj. 14. člen Proračunska sredstva se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike, če ni v tem odloku, v posebnem aktu občinske skupščine oziroma v pogodbi med občino in uporabnikom sredstev določeno drugače. Če zaostaja pritekanje proračunskih prihod- kov v taki meri. da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka, sme Izvršni svet občinske skupščine začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za p)osamezne na- mene v skladu z določili 30. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v druž- benopolitičnih skupnostih. Izvršni svet je zadolžen, da ugotavlja uskla- jenost obsega proračunske p>orabe glede na do- ločila resolucije in dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985. 15. člen Izvršni svet občinske skupščine je pooblaS- čen. da odloča: — o prenosu sredstev med posameznirrti na- meni občinskega proračuna. — o uporabi sredstev tekoče, proračunske rezerve. — o uporabi sredstev iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih in družbenih C)otreb v družbenopohiičnih skupnostih (Uradni STRAN 48 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST.9 iisi SRS. šl. 39/74) do višine 2.(X«.000 din. Sredstva tekoče rezerve občinskega proraču- na se bodo dodeljevala za naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso /ugotovljena v zadostnem obsegu in ki po svoji v sebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine. 16. člen Izvršni svet daje soglasje za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti, ki se financirajo iz občinskega proračuna. upiKtevajo dosežene rezultate pri delu v skladu z dogo\ orom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1985 v SR Sloveniji m določa višino nekatenh izdatkov, ki gredo v breme materialnih stroškov. 17. člen Vsi uporabniki proračunskih sredstev, raz- porejenih s tem odlokom so dolžni predložiti za proračun pristojnemu občinskemu upravnemu organu finančne načrte za leto 1985 in zaključne raf une za leto 1984 s poročili o up)orabi sredstev, ki Jih neposredno up>orabljajo na podlagi tega odloka oz. na podlagi posebnih predpisov, naj- kasneje do 30. apnia 1985. 18. člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1985 obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki sojim za ta namen zagotovljena v proračunu. 19. člen Pregled pnhodkov proračuna občine Ptuj za leto 1985 in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna za leto 1985. kije sestavni del tega od oka. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upo- rablja pa se od I. januarja 1985. Številka: 402-9/84-2 Datum: 21/3-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 61. Na podlagi 6., 11., 13. in 14. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 21. marca 1985, sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuf 1. člen V 3. členu Odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/83, 14/83 in 17/83) se 2. in 5. točka spremenita tako, da se glasita: ,,2. davek od dohodka iz kmetijske dejavno- sti." .,5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav." 2. člen Naslov II. poglavja se spremeni tako, da se gla- si: ,,2. Davek od dohodka iz kmetijske dejavno- sti." 3. člen V 5. členu se točka 1 spremeni tako, da se gla- si: ,,1) Davek od dohodka iz kmetijske dejavno- sti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka nego/dnih p>ovršin: a) Zavezanci davka iz kmetijstva, ki so pokoj- ninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva plačujejo davek za posamezne skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah: — v drugi skupini 10 % — v tretji skupini a) 6 % b) 5 % — v četrti skupini 3 % b) ostali zavezanci pa po naslednjih stopnjah: — v drugi skupini 30 % — v tretji skupini a) 21 % h) 20 «7o — v četrti skupini * 13 % 4. člen Za 5. členom se doda novi 5. a člen, ki glasi: Ne glede na določbo 5. člena je zavezanec za davek iz kmetijstva tudi delovni človek, ki dosega dohodek s kmetijsko proizvodnjo iz 41. člena zakona o davkih občanov. Stopnja davka je proporcionalna in znaša 28 %. 5. člen V 8. členu se znesek ,,15.(XX) din" nadomesti z zneskom ,,65.400 din", znesek ,,5.000 din" pa z zneskom ,,21.800 din". Za 2. odstavkom se dodajo novi 3., 4., in 5. odstavek, ki se glasijo: Davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din. Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.(XX) din na družinskega člana. Zavezanec uveljavlja olajšavo po 4. odstavku s posebno vlogo do konca januarja tekočega leta. 6. člen Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: Davka iz kmetijstva po katastrskem dohod- ku so začasno oproščeni dohodki od zemljišča: 1. na katerih se z investicijami zavezanca izve- de melioracija — za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 5 let 3. na katerih zasadijo koščičarje in pečkarje — za dobo 4 leta 4. na katerih zasadijo orehe — za dobo 10 let 5. na katerih zasadijo lešnike — za dobo 6 let 6. na katerih zasadijo jagodičevje (ribez, kosmuljo, maline in robido) —- za dobo 2 leti Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: Zavezancu davka iz kmetijstva se zniža davek za 50 % za zemljišča na katerih se izvede komasacija ali arondacija za dobo trajanja takih postopkov. Za četrtim odstavkom se dodata 5. in 6. odstavek, ki se glasita: Davek iz kmetijstva se ne plačuje od zemljišč na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno. Davek se tudi ne plačuje od zemljišč, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljno- vodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogo- čeno. 7. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olaj- šava pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 80.000.— din. Olajšava je odvisna od višine naložbe in zpa- ša: višina vlaganj v dinarjih stopnja olajšave nad 80.000 — 160.000 30 % nad 160.000 — 240.000 40 % nad 240.000 — 320.000 50 % nad 320.000 — 450.000 60 % nad 450.000 — 600.000 70 % nad 600.000 80 % Olajšava se prizna največ za dobo 3 let odvis- no od višine vlaganj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka po naslednjih merilih: — za dobo 3 let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 400 % katastrskega dohodka ali nad 100 % ostanka čistega dohodka — za dobo 2 let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 300 % do 400 % katastrskega dohodka ali nad 80 do 100 "7o ostanka čistega dohodka — za dobo 1 leta za ostale zavezance Višina vlaganj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka se ugotavlja po podatkih za leto, v katerem so bila sredstva vložena. Zavezanci, ki bodo uveljavili olajšavo po tem členu, morajo imati izdelan program gospodarje- nja, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba kmetijske organizacije ali kmet sam, potrdi pa ga upravni organ pristojen za kmetijstvo. K vlogi morajo zavezanci priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu do konca januarja naslednjega leta. 8. člen 12. a člen se spremeni tako, da se glasi: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi se prizna davčna olaj.šava v višini 15 % od izplačanih nagrad. Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe se prizna olajšava v višini 10 "lo od odmerjenega davka za vsakega otroka. Zavezanec uveljavlja olajšavo do konca meseca januarja za preteklo leto. 9. člen Za 11. členom se dodata novi 11. a in 11. b člen, ki se glasita: 11.a Zavezancem, ki dajejo zemljišče v zakup organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemlji- ški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkori- ščanja za družbeno organizirano proizvodnjo se prizna olajšava, in sicer: — za zakup nad 1 do 3 let 30 % — za zakup nad 3 do 5 let 50 % — za zakup nad 5 do 7 let 70