Naročnina lishi: — Celo leto . . K10 — Pol leta , . . „ 5 — Četrt leta , . „ 2 50 Mesečno, . . „ 1-— 'Strna] Avstrije:--- Celo leto . . „15 — Posamezne številke °— 10 vinarjev. — inserati ali oznanile se računajo po 12 vin. od ó redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne, Rokopisi se ne vračajo. ■ms Orcdniitvo in npravniitvo: Maribor leroihi ulica. 5. — Telefon It 113. Z uredništvom se more govoriti vsak dan Od 11.—12. ure dopoldne. Naši uničili 2 P-čolna, zaplenili 2 mornariška zrakoplova Boji za prehode y vzhodnih Karpatih. — V Yoliniji dosegli naši uspehe. Italijani na koroški in tirolski fronti napadajo, a ne morejo nikjer naprej. ~ Italijani hvalijo Slovence v III zboru. —- Ob Sommi Angleži in Francozi ponovno napadajo z veliko srditostjo. — Turki Italijane v Tripolisu hudo natepli. — Spor med Italijo in Nemčijo, — Negotov položaj v Bumuniji, Bitka pri Visu 1866—19 IB, Petdeset let je minilo, odkar se je proslavila naša vojna mornarica v bitki pri Visu. Narodi navadno hitro pozabljajo, kar se je v preteklosti zgodilo koristnega za nje, in niso dolgo hvaležni za trp-Ijenje in žrtve preteklih časov. Toda glede bitke pri Visu je drugače. Očetnjava se še vedno 'divi in ponaša s svojimi junaškimi sinovi pred Visoim in ni pozabila njihovih vrlin in zaslug. Posebno letos, ko obhajamo petdesetletnico bitke in ko zopet stojimo v borbi z našim starim sovražnikom Lahom, je naše srce prevzeto ponosa, veselja in hvaležnosti nad to zmago jpri Visu. Adrija je srce Avstrije, po kateri pošilja svojo kri po celem svetu, Avstrija brez Adrije ni več Avstrija, je ie kakor v kletki v j et tiček, ki ima tudi še svoje vrline in lepote, toda vklenjen je in peroti ne more razmakniti k visokemu svobodnemu poletu. Za to je naš najhujši sovražnik, kdor stega svoje roke po Adriji. .In to je Lah! Leta 1866 jih je dobil po prstih od Tegetthoffa in njegovih junakov, med katerimi so se odlikovali tudi Slovenci in Hrvatje, Lah si do Ionskega leta ni upal več stegniti svoje roke po A'driji, a misli, da nam jo ob priložnosti vgame, ni opustil vseh 50 let ne. Laška mornarica se je ojače-vala, tako da po številu enot precej prekaša naše avstrijsko, čeprav je Avstrija finaneielno močnejša, in torej tudi za oboroževanje krepkejša. Tudi politično in trgovsko se je Lah pripravljal za nov napad. 'V spomin umrlim ! Josip Bauman. Umrl si, ah, umrl, zadet od izdajalske granate. Srce se nam krči pri spominu na grozno resnico. Bojeval si se hrabro na Ruskem in nazadnje na italijanskem bojišču, kjer si žrtvoval svoje .nfiado življenje za domovino, kjer si s krvjo zapečatil svoje junaštvo. Nisi več med živimi, Ti, ki si se zavedal svoje narodnosti, ki Te ni bilo sram nositi orlovski znak. Padel si, junak, a mi žalujemo za, Teboj. Skoda je bilo zakopati Tvojega talenta, ker bi bil še veliko dobrega storil v narodnem oziru. Ni bilo domačih pri Tvojem pogrebu, tudi zvonovi Ti niso zvonn li, le topovi so Ti peli svojo smrtno pesem na zadnji poti. Kako rad bi bil še enkrat videl svoje 'domače in sorodnike, ki so Tie tako ljubili; ni Ti bilo več odločeno, prej Te je smrtni angelj poljubil na čelo. Sedaj si srečen, srečnejši še nisi bil nikoli. Gotovo si slutil svojo smrt, ko si vedno pisal domov: Molite za me, ker težko,- da se še kedaj vidimo. In pesem, katero si zložil na bojišču: Te sive kraške skale svetu bodo oznan’vale, da tu slovenski sini domovino so branili. Tamkaj naši so grobovi, pokopani tam slovenski so sinovi. Na tisoče svojih ljudi je pošiljal v naše obmorske kraje, kjer so v italijanskih selih, trgih in mestih u-stvarjali iredento, to je ljubezen do Italije in sovraštvo do Avstrije, Proti rojenim stražarjem avstrijske Adrije, Slovencem in Hrvatom, so razvnemali največjo besnost, kojo so gojili v neštevilnih legjmih šolah, mladinskih in telovadnih drušiJvih, v katere je bil napeljan mogočen tok najstrupenejšega sovraštva do avstrijskih Slovanov in do Avstrije. V svoje namene so znali uporabljati tudi deželne, mestne in občinske uj rave. Laška trgovska mornarica je tekmovala z nami, kjer in kolikor je Je mogla, posebno pozornost pa je obrnila na Albanijo, da nam jo odtuji in dotti na ta način ob ugodni priliki celo jadransko obal od Trsta do grške meje v svojo oblast. Visoki častniki so podžigali laško ljudstvo za boj za Adrijo, pisatelji in časnikarji so razvnemali strast v masah in pesniki so čarali ljudstvu čarobne sanje o „mare nostro“, o Adriji. Lani koncem maja se je fanaltizirano laško ljudstvo kakor en mož vzdignilo proti nam, da nam odvzame Adrijo in obmorske dežele. Toda kakor leta 1866 so tudi sedaj pohiteli naši mladeniči ’ in možje na ladje in na okope, da zabranijo Lahu vstop na našo zemljo in našo obal. In na njih čelo so stopili Evgen, Boroeviö, Haus in drugi, vsi nepremagani in nepremagljivi, kakor leta 1866 Albreht, Marojčič in Tegetthoff, Petdesetletnica ifitke pri Visu nam je opomin, da vstrajamo v borbi za našo domovino, dokler Lah ne odloži svojega orožja in se njegove ladje ne polo- Priprosti križ z lesa tesan, na grobu kamen ni klesan, to je junakov zadnji dom, tud’1 jaz tu počival bom. Ko roka trda bo postala, pozdrava več ne bo pisala. Padel si, junak, Tvoje slutnje so se vresniči-le. Spavaj sladko, junak, v tuji zemljici in sanjaj o skorajšnjem svidenju nad zvezdami! Jos. Zalar. Janez Schneider. Mladina je n.aš up, naša nada, vse zre nat to mladino in čaka, 'da zavzame prostor, katerega so zavzemali stari ali da izpolni vrzeli v teh ali oniii strokovnih poklicih. S ponosom zre vsak natrod na mladino, ki se šola na strokovnih šolah, ker manjka povsod delavcev s strokovno izobrazbo. Žalost je radi tega splošna, ako mladenič neposredno pred koncem svojih študij, predno je mogel s svojim znanjem koristiti svojemu stanu in narodu, pade kot junak za domovino. 'Meseca junija je došla tužna vest. da je padel na tirolski fronti, junaško se boreč za (Domovino, .lan e z Schneider iz C e z a n jj e v e c pri Ljutomeru, jedva 20 let star. Pokojnik je z 19 leti z dobrim vspehom dokončal vinorejsko in sadjerejsko šolo v Mariboru in se podal, akoravno mu je bila ponujena dobra služba, na višje učilišče za sadjerejo in vi-norejo v Klösternenburg, da si izpopolni svoje znanje. Ni mu bilo usojeno končati štufdij v Klosterneu-burgu, ker je moral prej k vojakom. Hrabro se je boril na Doberdobski planoti, bil ranjen, a kmalu, ko je Ozdravel, je odrinil zopet na fronto. Na tirolski fronti je nemila usoda utrgala nit njegovejga življen- pijo in poskrijejo kakor leta 1866. Po Adriji mora pa svobodno in neovirano plapolati avstrijska zastava, in ob oba,lih zadovoljno živeti Habsburžanom zgodo-vinskozvesti Slovenec in Hrvat! Avstrijska državna misel. Odkrito bodi priznano, da, v Avstriji — kar ja tudi naravno ob narodnostni strukturi te države, m ob živi nacionalni zavesti nje različnih narodnosti — nimamo še definicije državne misli, ki bi jo hoteli priznavati vsi. Ste tu dve glavni nasprotni struji ob tem velikem državnem problemu. Ena je za to, da bodi državna uprava povsiem uniformna v jezikovnem pogledu in da se narodu, ki govori ta jezik, zakonito zagotovi neko ekscepcionelno, rekli bi, vzviše-nejše stališče v državi ; druga struja p(a je za to, da se vsem narodom prizna enakopravnost in enakovel-javnost v vsem državnem 'm javnem življenju ter da se temu primerno uredi državna uprava sosebno tudi v jezikovnem pogledu. Ta boj je že star in se bije, odkar imamo konstitucipnielno žijvljtenj©, sosebno tukii v parlamentarnih zastopstvih. Radi tega navskrižja v naziranju glede avstrijske 'državne misli tudi ne moremo priti v osrednjem parlamentu do grupiranja strank po političnih načelih, marveč je odločilen naroden princip: sicer politični istomišljeniki raznih narodnosti si stoje odločno nasproti, kakor si tolmačijo avstrijsko državno misel: ali je vsebovana v enakopravnosti vseh narodov, ali pa v uredbi, ki bi določala enemu samemu narodu vodilno vlogo, V parlamentarnih debatah, na javnih političnih zborovanjih, v polemikah po časopisih in raznih publika- . Hilli IIIMHI IIW—lll lllllljll.B—aMM—II II 11 ...... lll-IIIIMir—1 ja, padel je kot branitelj domovine proti izdajalskemu Lahu. Ker je bil pokojnik blag, miren, skromen in hvaležen sin, je žalost starišev tem večja; starišem naj da uteho zavest, da je padel sin častne smrti za domovino in da uživa plačilo za svoje vzorno življenje na zemlji. Naj mu bo lahka tuja zemljica! -n]-. Skakačema usoda. Lepega poletnega d n p se je pasla na strmem rebru pod Cmirom divja koza s svojim kaj ličnim m razposajenim mladičem; „Skakaček“ ga je klicala! Mati se je ločila od svoje črede, ki je domovala pod Rja,vino, ko je očeta — črede poglavarja — zadela smrtna krogla; ni ji bilo več za družbo, samo kak varen kraj si je hotela poiskali, da varuje svojega e-dinca pred hudimi lovci. Skakačku ni bilo za sladko pašo — napil se je bil mleka — in predrzno je plezal in skakljal po ostrih grebenih in rušil kamenje, da je v silnih skokih padalo v globočino proti zelenim Vratom. Kar zagleda v skalovju pod seboj tri čudna bitja, Id so plezala proti grebenom. Pokliče mater; in starka pogleda čez rob in silno se prestraši — ljudje so prihajali po teh strminah, kamor doslej1 še ni stopila človeška noga. „Beživa“, zakliče mladiču, „to so naši smrtni sovražniki — ljudje; ubijejo naju, kakor so ubili že tvojega očeta — beživa! “ In poletela sta kvišku ter od višjih grebenov oh pazovala prihajajočo družbo. Hodili so sermnfja po skalovju in poskušali, kod se da, najlažje preplezati cijali se iznašajo ostroumni argumenti za hi proti. Sedaj se je oglasil grof Adalbert Schönboni, predsednik češke deželne upravne komisije, z interesantnimi razmotri van ji v dunajski reviji „Das Neue Österreich.“ Pravi med drugim: „Navdušena ljubezen da cesarja, neomajna, zvestoba do cesarske hiše, jasno vspoznanje, da so narodi navezani drug na drugega, da spadajo skupaj neločljivo — so gotovo sestavini deli „[avstrijske državne misli“ in mi moramo želeti, da se goje smo-treno in marljivo, ako hočemo — in to hočemo vsi — da se avstrijska državna misel ojači. Narastka- tekom stoletij na različne načine je naša stara Avstrija komplicirana državna tvorba in manje enostavna, da jo je težje vladati, nego večino drugih. In tako ni še v navedenih treh samoobsebi umevnih sestavnih delih izčrpljeno bistvo naše domovinske države, ki naj mu v glavah držatvljianov odgovarja državna miseL Pokazati hočem še dva druga, ki neizogibno spadata zraven.. Neločljivo spojeni narodi, ki naj jim država dovaja in posreduje splošno blaginjo in pogoje za srečo posameznega človeka, morajo biti tudi složni, ako naj se ta splošna blaginja ne onemogoča. In neizogiben pogoj za tako edinstvenost, ki pa ni-Katkor ne izključuje mirnega kulturelnega in gospodarskega tekmovanja, Je enakomerno postopanje z vsakim poediniim narodom države po nositelju javne oblasti — tako, da ne bo nikdo užival prednost in da ne bo nikdo zapostavljen. Naši predniki, ki so — stoječ ob zibelki konstitucionelnega življenja, podeljenega državi po slavno vladajočem cesarju - dali državi zakonite podlage, ustavo, so to urejeno stanje, iz katerega, izhaja to enakomerno postopanje, i-menovali enakopravnost narodov,! Ta dobro odgovarjajoči izraz naj bi mi, njihovi nasledniki, ohranili! Tega zakonito urejenega^ in ustavne zajamčenega, stanja se ni smeti dotikati! Kajti sicer bi bodočnost države pomenjala „nadaljevanje minoljosti“ in „notranji raztrganosti in zmešnjavi“ gotov« 1 ne bi bilo kraja. Hvala gre grofu Schönbornu^ da je ravno v tem kritičnem času zastavil svojo veljavno besedo v pravo definicijo avstrijske držalvne misli, ki si jo morajo usvajati vsi, ki res žele močne, v notranjosti "kompaktne države ! Ali ni prostora za vse? Dunajska „Arbeiter-Zeitung“ žigosa ogorčeno angleškega ministra lord Georgeja, ki kar besni, da razvnemlje vojne strasti. Politiki če tveros po razu in a pa so se sešli v Parizu, kjer razmišljajo o ukrepih, s katerimi naj bi po vojni dušili gospodarsko življenje osrednjih vlasti. Razglašajo brezsrčni nauk: Na zemlji ni dovolj, prostora za vse! Ne za vse ljudi, ne za vse narode! In svet je kakor obseden po blazni domnevi: da nobeden narod se ne more vspenjati vi-Sje, če mu drugi narodi ne služijo v podnožje. In noben narod ne more postati bogat in mojgočen ter doseči viškov kulture, ako ne sili narodov okoli sebe po strminah. Prva dva — starejši, gladko obrit u-čak, in mlajši poskočen brkast človek — se ji nista zdela nevarna- prijazno sta gledala in govorila in samo palice sta imela; a za njima je po skalnih policah prikrožil mračen mož . . . „Beživa“, zašepeta starka, „Turk je, ta grdi človek, ki nas je že večkrat preganjal s svojim groznim vpitjem in nas gonil skrithi lovcem pod puško. Boj se takih ladij“ Skrila sta se v ruši. Oni pa so to pot šli cisto mirno naprej pod stene Begunjskega Vrha in so izginili v kotlini nad Pragom. Cez nekaj časa je prišel zopet tisti stari mož, — Požganec so ga klicali — še nekaj drugih ljudi dovedel in začeli so razkopavati rušo in razbijali te skale; 'hkratu ie grozno zagrmelo — razstrelili so skalo, ki jim je bila na poti. Divja koza in n adora,-sli mlajdič sta kar vstcepetala. strahu- in pobegnila sta onkraj čez Prag v Triglavsko steno in potem še čez Luknjo na Trentsko stran. Starka in Skakaček sta našla zavetje pod Ka-njavcem;; pridružila sta se čredi, ki je imela svom pašo po sočnatih tratah nad Komarjem. iSkakaček se je v družbi mnogoštevilne mladine kaj dobro razvijal in tudi starka se je zopet privadila družbi. Pa tudi v teh krajih so se jele pojavljati čudne premembe. Spodaj v Komarju nad Zadnjico, koder se niti divji kozli niso upali — je postalo glasno in nemirno; slišali so razbijanje po skalovju in na-ksnavanje, tudi streljanje in vznemirjalo kozji rod. Ker pa je ves ropot ostal dalje časa samo v spodnjih stenah nad Zadnjico, so se nekoliko pomirili. Vendar pa so za nekaj časa raje odšli okoli Kanjavca v dolino Triglavskih jezer. Se le proti jeseni so se po- V siromaštvo, obnemoglost, i rezkulturnost. Socialdemojkrattično glasilo obsoja in se zgraža n ajd takimi zmotami, ki so duševne korenike, iz katerih je prišla sedanja nesreča nad Evropo. Ni res, da more kdo postati bogateji na zakladih in na kulturi le tedaj, če uničuje svoje sosede; 'da more pridobiti kdo le tedaj, če drugi izgublja. Ali res ni možno skupno delo? Besede, ki nam prihajajo iz Anglije, so polne nečlovečnosti in nesocialnost je njihova vsebina, V resnici je vsako pričakovanje dobička od izgube drugega le omama in slepilo, kajti izgub-1'amo -- vsi! Resnično besedo je napisalo tup socialnodemo-kratično glasilo.. Še posebej in posebno resnično za avstrijske narode, kajti veljavna, je tudi, ako je prenesemo iz velikega okvirja sedanjih svetovnih dogodkov v ožji okvir življenje in vitvienja v tjej naši državi do sedanje vojne. Tudi žalostno razmerje med narodi naše monarhije se je razvijalo iz istih duševnih korenik: ker je gospodovalnim narodom veljalo kot credo, da morejo biti veliki, močni, bogati in mogočni le tedaj, če so drugi narodi okoli njih siromašni, obnemogli in brezkulturni. Iz te duševne korenike je prihajalo vse zlo, ki naj se — na- sreča in v bläjgor monarhije — po tej vjöjni ne povrne več ! Saj je v monarhiji prostora za vse ljudi, in za vse narode, da more vsakdo živeti svoje življenje, ne da bi morali biti drugi nesrečni, nezadovoljni, zatirani! Ali je hvalno, buditi sr&rodno zavesi? Da je kdo srečen v pravem pomenu besede, se mora zavedati tega, Kako naj je kdo srečen, če ne ve, da je srečen ? Na istem je kot oni, ki je nesrečen, pa ne ve tega, O sreči se da govoriti le pri bitjih, ki se zavedajo lastne individualnosti. Brez zavesti ni sreče. Zato tudi narod ne more biti srečen kot narod brez narodne zavesti. Kako naj je srečen kot narod, če ne ve, da biva kot narod? Cim bolj se kdo zaveda samega sebe, tem bolj hrepeni po lastni sreči. Cim bolj se kdo zaveda, da ima, kar mu pripaka. kot samostojnemu posebnemu bitju, tem bolj se veseli lastne sreče. Zato hi neumno, ako kdo oživlja narodno zavest. Cim večja je ta, tem večja, utegne biti narodoma, sreča. V enem slučaju pa bi ravnal zlobno, kdor bi o- življal narodno zavest. Ko bi odkrival narodu potrebe in mu tolmačil, da je pravzaprav nesrečen, pa bi mu ne pokazal poti, kako izgazi iz svoje nesreče. Možno je namreč, da imajo kak narod ali tudi posar možnega človeka vsi za. nesrečnega, pa se sam ne čuti kot takega. Gleda namreč svoj položaj od druge strani. Ce pa ga kdo opozori, da pravzaprav ni srečen, ampak narobe, in sicer zato pa; zato, in se opozorjeni Zdrami, pa pravi: „saj res“, je njegov učitelj povzročil formalno njegovo nesrečo. 'Prej je bil mogoče nesrečen le materialno, to je, da. se tega ni zavedal, formalno, v kolikor se je zavedal svojega vrnili pod Dolič. A kaj je to? Nova, vijugasta, pot je bila nadelana po kotlini nad Komarjem do Doliča in potem dalje proti Triglavu. Razbrzdana, radovedna mladina se je spustila navzdol v Komar, da si ogleda, kaj se je doli godi- lo. Skakaček je bil seveda med prvimi. Ko so došli došli nad spodnje stene, koder prej ni bilo nikakorš-nega prehoda, so našli v skale vsekano dobro pot in ko so pogledali čez skalni rob v Zadnjico, so videli, da je ta pot skozi celo steno izvršena in zastražena z neštevilnimi črnimi ročaji in vrvmi — nova pol cez Komar je bila napravljena . . . Iz Zadnjice je pravkar prilezla družba ludi — hitro je plezala po klinih navzgor in prepodila plašne divje kozliče, ki so prestrašeni zbežali pod Dolič. Stari, izkušeni poglaivar črede kar verjeti ni hotel. da prihajajo ljudje čez nepristopni Komar; a že so začuli ropot gorskih čevljev in cepinov blizu pod Doličem — res je prihajala človeška družba in dospela že pod veliko snežišče pod sedlom, „Srepota! To je imenitna pot! Juhu!“ Tako je govoril širokopleč, postaven človek, mahajoč s širokim, črnim klobukom in zavrisnil je, da jè jasno odmevalo od divjih sten Kanjavca. Bil je naš Trenfar. Njegov tovariš se je zdel Skakačku in starki nekako znan in spogledala sta se. „Joj“, zatarna mati, „to je tisti človek, ki je prvič privedel ljudi čez Cmir; a sedaj nas bodo pa še tukaj pregnali,“ Poglavar jo je tolažil, „Nič se ne bojmo! To so turisti, so dobri ljudje, poznam njih govorico — na Kredarici imajo svojo hišo; ti ne store nič Ni izgovoril, preveč se je ustrašil. „Bežimo, le bežimo“, vrisne in zapodi čredo proti Triglavu, „divji Mota je pri njih — oh — in še dolgi Špik!“ življenja, pa srečen, ker je zrl nanj z d)%ge strani. Tako je formalno srečen pastirček, ki pevaje in vriskajo pase svojo živinico in si dela piščali. V tem in tem oziru je deček nesrečen. Kajti je rejenec, v tuji hiši, ima. raztrgano obleko in nikdo se posebno ne zmeni zanj. T;oda fantič tega ne ve, pa je zato vesel in srečen. Pride zloben človek in začne: Glej, fant, kako zapuščen si. Druge otroke boža mati po licu, imajo dobrega kruha in nikoli ne hodijo strganj. Za-te se pa nihče ne briga. Drugim služiš in za druge hodiš na pašo.. Kajti vzeli so te pod streho, da ostaneš njihov hlapec. Človek pove, pa, gre. Pastirček pa Žalosten povesi glavico in nič več ni vesele pesmi iz otroških ust. Tih in zamišljen hodi za živinico in prej tako ljube domače živali se mu zdijo tuje. Kajti on nima ničesar, zapuščen je in nikogar ni, ki bi se zanj brigal. Tajko napravi zavest človeka srečnetga in nesrečnega. Prej je pastirčku manjkalo vse to, kar mu zdaj manjka. Toda ker ni mislil na t«, je bil vesel in zadovoljen. Zdaj pa je žalosten in otožen, ker se zaveda, da je zapuščen in mu manjka mndgfega, kar imajo drugi otroci. Ko bi človek, ki mu je to povedal, Vial dečku stariše ali svojo nadomestno ljubezen in vse, kar je pastirčku manjkalo do sreče, ki jo vŽivajo drugi o-troci, ob enem s poročilom daroval, bi bil storil dobro delo. Tako pa je učinil zlo, ker ga je storil nesrečnega. Iz tega sledi prvič dokaz, da, je k sreči t r e b a zaves t i, torej k narodni sreči — narodne zavesti, drugič pa nauk za one, ki hočejo osrečiti narod. Jasno je, da tak na,uk hudo obsoja one narodove osrečevatelje, ki delajo narod nezadovoljen, ne da bi ob enem kazali pot k zopetni zadovoljnosti in dejanski sreči. Zato ravnajo iz tega ozira neizmerno Zlobno ljudje, ki razdirajo, pa ničesar ne zgradijo. Jemljejo auktoriteto, pa. ne dajo sredstva,, s katerim bi se vzdržal družabni red. Jemljejo vero, pa ne dajo nadomestila. Kradejo upanje na posmrtno srečo, pa ne dajo tolažite. Kaj je reči o teh, če že oni, ki govore resnico, grdo ravnajo? Zato obenem z odkrivanjem nesreče kazati pot do sreče! Zato če odkrijemo ljudstvu: izobrazbe ti manjka — dajmo mu je tudi. Ce rečemo: gospodarsko si slabše kot Nemci, pripömozimo ob enem, da bo jačji, Tako zraste z večjo narodn« zavestjo tudi večja narodna sreča, A. K. A nglija podržavi pivovarne in gostilne. Po poročilu lista „Daily Chronicle“ je angleška vlada svienila., dat nakupi vse pivovarne in gostilne, približno 300 po številu, v meštu Carlisle (pokrajina Cumberland) in v bližnji okolici tega mesta, Za sedaj bodo zaprli okrog 100 gostiln in bodo otvorili namesto teh za poskušnjo in za vzor dve ali tri take kupljene gostilne, v katerih se bodo prodajala Hkratu se je čreda razkropila in poskrila, poglavar pa je obstal nepremično na ostrem grebenu, da je opazoval kretnje došlecev. „Ej, pušk nimajo, samo cepine“, sporoči svoji družini, „prišli so Ie na izprehod," Vsi so si oddahnili, posebno matere, ki so imele še čisto negodne mladiče. Ko so turisti odšli, je nastal velik nemir v čredi divjih koz, ki so bile tiho prisluškovale za robom Planje- „Kaj, tukaj postavijo kočo? Uigonobe nas“, je vzdihnila ta in ona-starka, boječ se, da jih ljudje iz. teh priljubljenih krajev ne preženo. Poglavar jih je potolažil in se nasmehnil. * * * * Skakaček je dorasel, postal je krepak in predrzen, a tudi trmast in uporen Skakač. Poglavar ga je začel trdo gledati — takih neposlušnih mla|dičev kar ni mogel trpeti. Starka je sicer skušala prepire iz dobrega utešiti, toda trajnega sporazuma ni bilo. Končno se je nekoč Skakač Im do pregrešil proti poglavarju; rekel mu je mend^ „Stari norec!“ Ko ga je hotel poglavar za ta pregrešek primerno kaznovaji, sta se strahovito stopila. Zmagal je seveda stare#! in previdnejši. Ko je Skakač ves potolčen stokaT za neko skalo in se mu je rogala mlajša družba/je pristopila zvesta mati, oblizala mu rane in mu prinesla zdravilnih zelišč. Uvidela je, da ga bo odslej poglavar še bolj črtil in zato sta* sklenila, takoj oditi odtod. Namenila sta se, da najprej posetita strica, ki je bival onstran Vrat pod Škrlatico Ker divje koze itak ne poznajo solza, se ni bilo treba, še posebej poslavljati — kar zdrknila sta. navzdol j o stenah proti Luknji. Tudi tam je bilo mnogo prememb; lepa nova 21. julija 1916v - - i Tir • , *~t i ~>nr 11 uii 11 i miifu n n- in mw« mn ■ i mimit imwih ■OTW'iTwnrrF-T-r—**—M>**M.mm—wjw—— tm™— okrepčila, ciocim bodo gostilne, ki še ostanejo za sedaj odprte, postavljene pod uradno nadzorstvo. V to odredbo se bo popolnoma spremenilo gostilničarstvo : država bo pivo proizvajala in prodajala. Vladino pivo se bo z gotovo omejitvijo točilo v prostorih, ki so državna last. Ta odredba torej ne zasleduje nobenih finiančnih ciljev, ampak omel ite v vživanjja alkohola, ter prenredbo gostilničarstva vobče. Koj po izbruhu vojske je že nameravala vlada podržaviti pivovarne |a gostilne, z odredbo v Carlislu je pa sedaj šttorjen zadetek. Samoumevno je, da bo angleška vlada tudi podržavila vse gostilne, v katerih se toči žganje in vino. Italijani so na tirolskem bojišču po težkih bojih. preteklega tedna zopet v defenzivi. Razun pri prelazu Bareola (zahodno od Arsi ©ra na, tirolsko-laški meji), kjer Labi srdito, a brezvspešno napadajo, na tirolski fronti ni nobenih bojev. Hujše napadajo Italijani na vzhodnem delu koroške fronte v odseku pri JSTaborjetu, Raj bij u in Jezerski dolini. A tudi tukaj Lah ne pride nikamor naprej. Ob soški fronti mestoma samo artilerijski ogenj. Na morju smo zopet imeli srečo. Naši torpedni čolni so v Adriji potopili dva sovražna podmorska čolna, Vrhtega so ob morju tudi sestrelili dvoje lahkih letal. Razmerje med Nemčijo in Italijo se je poostrilo in v nekaterih krogih se je že govorilo o tem, da Italija Nemčiji napove vojsko, Tega Italija dosedaj ni storila in tudi ne bo storila iz vzrokov, ki so poznani iz zgodovine. Pač pa je Italijansko ministrstvo izdalo odredbo, s katero se določila odredbe z dne 24. junija 1915 in z dne 13. aprila 1916 proti Avstriji raztegnejo na pojdanike v-seh sovražnih in z njimi zvezanih držav. 'Tajko bo torej prenos lastnine tudi na Nemce prepovedan, pravna dejanja, za nje zabranjena in sploh vsa zadrževalna in odporna sredstva bodo uporabljena tudi zoper nje. Dogodki na italijanskem bojišču. Dne 16. julija: Artilerijski ogenj na po- stojanke pri Barcojla-prelazu in v dolini Astieo. Živahni boji v Dolomitih in na koroški fronti. Naši odbili nap ajde italijansko infanterije v Jezerski dolini. Skupina naših pomorskih letal je z vspehom vrgla na Trebiž 90 bomb. Dne 17. j n 1 i j a : Pri Ortlerju odbili sovražni napad., Italijani so živahno obstreljevali s topovi mesto Riva, postojanke med prelazom Bareola in dolino Astieo ter dele bojišča v Dolomitih. Topovski boji na koroški fronti se v odsekih Rajhi, Bela in Naborjet nadaljujejo. Italijanska artilerija živahno obstreljuje naše postojanke pred Gorico. Dne 1 8. j u lij a: Naši krvavo odbili napade na Barcola-prelaz. Topovski boji na Koroškem pri Rajbltiu in Beli. Trbiž v topovskem ognju. Ob Soči sovražni artilerijski ogenj proti našim postojankam na Doberdobu. Brezupni navali. Švicarski list „Tagesanzeiger“ poroča z laške fronte; steza je vedla pod Triglavskimi stenami iz Zadnjice do vrha. prelaza in tudi onstran ob sestopu v Vrata sta sledila nadelanemu potu, ki je vodil čez planino Bukovlje v Vrata. Prav v dolino se nista upala spustiti, ker sta iz višin zagledala sredi doline novo graščino (Aljažev dom) in sta, se zbala tamošnjih j ‘robi v alce v. Zato sta ’krenila ob planini Bukovlju navzgor v kotle med Stenarjem in So vatno', t. j. čez Križki Skok, misleč, da bosta tam Varna pred ljudmi, A kako sta, osupnila, ko sta, zagledala truli tam novo človeško pot — čez Skok in Križke Pode. Nista se upala po stezi in rajši sta plezala po stenah So Vatne navzgor; srečno, a. silno utrujena sta dospela na Rob ob Križkih Pod eh. „Sedaj pa splezajva še hitro čez Vratca v Do-lek“, pravi starka; „slišala sem, da je bilo vsai še svoj čas tukaj, n:a Trentski meji, silno nevarno — Trentarji so vsaki divji kozi, upihnili luč življenja, brž ko je pogledala čez mejo.“ Hitro sta se spustila proti sedlu Vratcem, Kar pridrvi večja čreda divjih koz od Dolka sem čez sedlo — bile so povsem zbegane — hkratu- je zagrmelo v Dolku nekaj strelov. Za čredo se težko priplazi še star kozel — poglavar. Krvna sled se je vlekla za njim, bil je hudo ranjen. „Jojmene, jojmene! To je stric“, vikne Skakačeva mati. ..Stric, kaj ti je? Glej, tebe sva prišla iskat, iaz in moj sinko, Skakač.“ Tudi stric .ju je spoznal. „ Slabo je, slabo, ljuba moja“, potoži drhteč; „po meni je, v prsih imam svinčenko. Tako srečno — mirno smo živeli v Zad-n;etn Dolku — ljubljanski lovci so usmiljeni — streljali so jadrno v zrak a, da,nes so se prikradli k Položaj je sedaj za Italijane strategjčno bolj brezupen kot tedaj poprej. Zaman se trudijo Italija- j iti z ne n avarino težkimi navali proti seidan jim a vst- ? riškim, pred dvema mesecema še glavnim italijanskim postojankam na gorah Monte Interrotto, Monte Zebio in Col Santo. Nagr» de za vlovljcne avstrijske vojake. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča : Pri vjetem italijanskem podčastniku se je našlo vojaško povelje, v katerem se obljublja, da se za vsakega vjetega avstrijskega vojaka izplača 20 tir, za podčastnika 30 lir in za častnika, 60 lir. Italijansko vojno poveljstvo dobro pozna trgovskega duha italijanskega ljudstva in zato priporoča vojakom v svrho večjega zaslužka, naj nastopajo previdno, kakor na lovu, naj skušajo se oprezno približati našim patruljam in oddelkom, jih obkoliti, poveljnika ubiti in tako pripraviti Četo do predaje. Ce na ta način i-talbanski vojaki tudi izgubijo nagrado 30 lir za podčastnika in 60 lir za častnika, pa dobijo tolikokrat 20 lir, kolikor vojakov vlovijo. Lov je napofvedan. Kdor pa bo vlovljen, ni 'Avstrijec, ampak Lah. Italijani hvalijo Hlovence v III. Tvoril, Z ozirom na pohvalo Slovencev v Cadoruovem uradnem poročilu piše miilanski list ..Corriere della Sera“ dne 12. julija sledeče: „Slično, kakor ima cesar Viljem svojo prusko gardo,k kakor je imel cesar Napoleon svoje gardne polke, tako ima* tudi avstrijski cesar svoj lil. armadni zbor kot izbrano četo, ki je bila že v mirnem času določena zia to, da udari proti Italiji. -VTemu armadnemu zboru je bila prisojena, častna naloga. Je to najstrahovitejši armadni zbor, broječ tri divizije, je pa tudi najbojevitejši armadni zbor. najgloblje prevzet sovraštva proti nam. V t e m a r m a dnem zboru služijo Slo v enei, kateri nr j e bilo so v r a š t v o z o p e r n a. s (Italijane) ž e o d n j tki d a j m o č n o v c e p 1 j e n o. In ta armadni zbor se je boril koj v pričetku ofenzive pod poveljstvom ' nadvojvode-prestolonaslednika na gorski planoti Sette Communi. Ko so nato pričeli Rusi z o-fenzivo, se je mislilo za trenutek odposlati s svežim lovorom ovenčani III. armadni zbor na rusko bojišče. Videlo se je, da so izginjali vojaki tega armadnega zbora iz najsprednejših bojnih črt' in že se j.e mislilo, da se nahajajo kje v Voliniji, toda kanalu smo imeli z njimi znova opraviti. Ostali so tukaj in to dokazuje le predobro, kako veliko važnost pripisuje sovražnik vojski z Italijo.“ It ali ja. in Nemčija V javnost so prihajale vesti, kakor da je pričakovati napovedi vojske med Italijo in Nemčijo. Bo-selli in Sala udrà sta v tem oziru imela v Rimu posvete. Kakor pa je posneti iz razpoloženja, ki vlada v Nemčiji proti Italiji in v Italiji proti Nemčiji, ne bo nobena drug drugi napovedala vojske,, Insko bojišče. Glavni cilji ruske ofenzive so bili: 1. vdreti čez Karpate na Ogrsko in prisiliti Rumenijo, da v- nam ti Trentarji — divji lovci — dva naša sta že tu padla in jaz sem zadet do smrti — - —“ Onemogel se je zgrudil na tla. „Bežite, otroci“, veli celi čredi, „razkropilo se na vse strani, vsak hip pridejo za. nami — — Ali ne veste kam ? Najlažje utečete po teli-le rdeče^ zarisanih stezah, ki jih je sedaj vse polno okoli Križa --lovci vas ob stezah ne bodo iskali, nego v skalovju. Tecite!“ Zahropel je in izdihnil, čreda se je pa razkropila na vse strani. Skakač in njegova mati sta po-lezla prav proti vrhu Razoru. Z grebena nad Dolgim Plazom sta lahko pregledala, kaj se pòdi tu na Križkih Podeli. Dva divja lovca sta došla čez Vratca, vsak je nosil eno žrtev: pod Vratci sta našla mrtvega poglavarja, in vse tri žrtve sta potem skrila v globokem jarku pod sneg. Skakač je mislil, da so rešeni — zažvižgal je, da bi se čreda začela zopet zbirati in sestopil je z materjo z Razora. Toda oj krute usode! Ko sta zjdrčaila po snežišču proti, zarezi pod Planjo, odkoder prihaja čez Mlinarico vodeča zahodna R azorska pot. zagledata ob prelazu prežečega Človeka — na prvi hip ga spozna mati. ,,‘Moto je“, vskjlikne in skoči pred sina., da bi ga z lastnim životom obvarovala. V tem je zadonel' strel in krogla, namenjena Skakaču, je zadela starko — — — „Beži, Skakaček“, bal je nje zadnji vzdih. In bežal je — toda že je počil drugi strel — zaječal je Skaikač in treščil mrtev na grušč. Dr. F, T. dari po nas; 2. prodreti proti Lvovu in Kovlju; 3. na severu predreti bojno črto Hinđentbui'gove armade, Rusi imajo na celi fronti od Karpatov do Rige 3-do 4kratno premoč nad našimi in zaveznikovimi tetami, a kljub temu niso dosegli svojih ciljev, i’ Karpatih, t. j. med rumunsko mejo in prelazom J «bionico., so sicer že dosegli na nekaterih krajih vrhove, a na Ogrsko le ne morejo tako, kot bi radi. Zahodno bd Kolomejč in severno od Dnjestra ter v Voliniji je ruska ofenziva ustavljena. Pri Rigi in Baranovičih so se srditi ruski navali ob velikih izgubajh odbili, Dne 18. julija so nemški zrakoplovci rusko pomorsko trdnjavo Reval v Finskem zalivu vspešno obmetavali z bombami. Tinami ki ne Mišjem boi svu, O '1 D n e 1 6, j u 1 i j a: Izjalovljeni sovražni napadi v Bukovim južno od Moldave. Boji pri^ prelazu Pristop, v Karpatih južnovzhodno od Jablonice, pri krajih Zabie in Tatarov (severovzhodno od Jablonice). Pri Burkanovu smo preprečili sovražnikovo prodiranje. Pri SokMnu se umaknili v prostor vzhodno od Gorohova. Naše čete, vojskujoče se južno od Lučka, so se ustavile v prostoru za spodnjo Lipo. Južno od Rige Rusi srdito napadli Hihdembuijgove oddelke. Dne 17. julija: Pri Žabieh in Tatarova Rusi potisnili naše prednje čete nazaj. Napadi na našo glavno postojanko se izjalovili pod velikimi ruskimi izgubami. Ruski napadi pri Rajdzirilovu, Lacku in Rigi odbiti. Dne 18. julija: Južnozahodno od Moldave ddbili ruske napade. V gozdovju med krajema Zabie in Jajblonica živahni boji. Južnozahodno od Delatyna pognali Ruse na vzhodni breg Pruta in vjeli 300 Rusov. Pri Rigi Rusi napadali z veliko silo, a so bili. zopet odbiti. Ruska uradna poročila Dne 17, julija; V o 1 i n i j a : Na ozemlju vzhodno in južnovzhodno od sela Sviniuhy so hrabre čete generala Saharova strle sovražni odpor. V bitki pri vasi Pustomyty (10 km južnovzhodno od Svi-niuhy) smo vjeli več kakor 1000 nemških in austrijskih vojakov, vplenili tri lahke in dva težka topova, kakor tudi strojnih pušk, vrhutega napravili še tudi mnogoteri drugi plen. V teh bojih je kosec šrapnela ranil v nogo hrabrega generala Draigomlrovaj. Na o-zemlju spodnje Lipe napreduje vspešnoj naš napad Sovražnik se tukaj hudo upira,. V bojih na tem ozemlju so naše čete vjele 226 Častnikov in 5872 mož, v-plenile 24 topov, med temi 12 težkih, kakor tudi 14 strojnih pušk, nadalje nekaj tisoč pušk in drugega vojnega gradiva. Vrhutega smo še lupai vjeli 51 častnikov in 2165 mož. Celoskupjno število v Voliniji dne 16. julija vjetih sovražnikov se je zvišalo na 317 častnikov in 12.637 mož. Plen se je zvišal na 30 topov, med temi . 17 težkih kalibra 10 cm, kakor tppov kalibra šest in devet palcev in veliko število strojnih pušk. kakor tudi množino drugega plena, Na ozemlju pri R i g i so se vršili boji na obeli straneh, ki so za nas ugodno potekli. Zavzeli smo tu sovražne jarke. D n e 17. julija, zvečer. Zeppelin je plul nad Rigo in je vrgel na razne mestne dele zavsem 13 bomb. V V o 1 i n i j i potiskajo naše čete na levem bregu Lipe sovražnika vedno bolj nazaj. V Buko-v ini, južnozahodno od Kimpolunga, so prodirali naši kavajerijski oddelki na cesti Kirlibaba—Marma-roš-Sziget. Francosko bojišče. à i i-aiicosko-angleška ofenziva, ob Sommi narašča, pa še ni dosegla svojega viška. Angleži in Francozi napredujejo prav polagoma, smemo reči korakoma, ker imajo vsepovsod streti mogočni nemški odpor. Nemci pa se ne zadovoljujejo samo z obrambo, temveč prehajajo tudi k ofenzivnim napadom, vsled česar nekateri kraji fronte kakor Longueval in Soy-court, večkrat menjujejo posestnika. Artilerija razvija na obeli straneh svoje največje sile. Nemci se branijo z vsemi sredstvi vojne tehnike, pa tudi z junaško vstrajnostjo. Pred Verdunom artilerijski boji; topovski boj se je že tudi vnel v Champagni. Brezupni navali. Londonski listi pišejo, da potrebuje angleška o-fenziva kratkega odmora, kajti zavzete nemške postojanke so tako temeljito porušene in razstreljene, da bo nrav težko mogoče jih v toliko popraviti, da bodo zopet sposobne za angleško obrambo. Utrdbi Souville in Lauffee. Nemci z veliko srditostjo nadaljujejo obstreljevanje utrdb Souville in Lauffee (severnovzhodno od Verduna). Parlamentarna kontrola nad armado. V francoski zbornici so v ’ razpravi predlogi glede nadzorstva armade po zbornični kontrolni ko’ misiji. ^Francozi radi vojnih nevspehov ne zaupajo več prav svojim generalom. Pred Solonom. Pred Solunom ni posebnih dogodkov.: Sacrati še vedno ni udaril z vso močjo. Nemara mu primanjkuje moči. Sedaj pričakujejo zopet novih angleških čet pred Solun. Tudi Italijani so baje dali še 45.000 svojih vojakov na razpolago. Boji ob Vardarju. Petrograjska brzojavna pisarna poroča, da se pri Lomnici ob Vardarju vršijo veliki boji med Bolgari in četverosporazumovimi četami. S ar rado ve čete so imele velike izgube. Bolgarska artilerija je srdito bombardirala Irancoske postojanke ob> levem bregu Vardarja. Samo na enem odseku je . oddala 2500 strelov. Nove čete pred Solun. Atenski listi priobčujejo naznanilo notranjega ministra, da se v Solunu pričakuje prihoda 15.000 Angležev iz Egipta in da se govori o 45,000 Italijanih, ki biodo baje poslani iz Valone v Solun. Turška bojišča. Splošno pozornost je vzbudilo poročilo o veliki zmagi mohamedanskih prostovoljcev nad Italijani v Tripolisu in Angleži v zahodnem Egiptu. Ta zmaga bo gotovo imela svoj vpliv na položaj na ostalin turških bojiščih. V južni Perziji Rusom slabo prede, na kaivkaški fronti pa so baje' pri Trapecunto pričeli z ofenzivo proti Turkom. Turki natepli Italijane. Carigrad, 18. julija. Turški poveljnik Nuri beg, sedaj imenovan za pašo, katerega so Angleži že proglasili za mrtvega, vodi vspešno borbo mohamedanskih prostovoljcev proti Italijanom v Tripolisu in proti Angležem v zahodnem Egiptu. V zadnjem boju, ki ga je bil z Italijani v okolici kraja Migrata in ki se je končal z begom Italijanov, je v-jel 200 italijanskih častnikov in 6000 italijanskih vojakov, v p lenii je tudi 24 italijanskih topov. Kraja 'Misrate in Diedabie sta v rokah mohamedanskih prostovoljcev. Med tema postojankama in morsko obaljo se ne nahaja ne en Italijan. V zahodnem Egiptu so mohamedanski prostovoljci izvojevali zmagovite borbe. Podrobnosti manjkajo. Grčija. Na Grškem hudo vrvi in vre. V boju med seboj sta dve močni struji. Zmerni Grki s kraljem v-red so za politiko nevtralnosti; tej struji pripada baje tudi večina grških častnikov. Na drugi strani pa si je četverosporazum s podkupovanjem in s pomočjo Venizelosovili pristašev ustvaril strujo, ki dela zoper kralja in za četverosporazum in torej tudi za vojsko. Pristašem te struje se pripisuje tudi krivda sedanjih velikih požarov na Grškem, katerih žrtev bi bil postal skoraj kralj sam. Žrtve požara na Grškem. „Temps“ javlja iz Aten: Požar je uničil vse krasne gozdove v Atiki, le pri Kefisarju ga je bilo mogoče deloma omejiti. Število žrtev še ni znano. Dosedaj so našteli 233 mrtvih in med njimi 28 vojakov kraljeve garde. Kralj Konstantin je podpisal dekret, ki odpušča vse višje policijske uradnike. Le v Atenah jih je 50 odpuščenih. List „Temps“ pravi, da je požar božja kazen za to,, ker Grška noče opustiti svoje nevtralnosti. List „Petit Parisien“ javlja: Nov požar je iz- bruhnil v gozdu pri Kinetti, gori tudi gozd pri Vilii na Kiteromi. Rumunija. Očivijdno je. da četverosporazum pritiska zdaj na Rumunsko z vso silo, z vsem svojim diplomatič- nim ustrojem, z vsemi zvezami, ki jih ima na Ru-munskem. Dopisnik lista „Berliner Tiageblatt“, dr. L, Lederer — ki je poznan kot izvrsten poznavalec političnih razmer in oseb na Rumunskem — podaja v rečenem listu kaj zanimivih podrobnosti ' o pogajanjih, ki se vrše sedaj med četverosporazumom in rumunsko vlado, a so se začela že pred splošno ofenzi vo. Poslaniki četverosporazuma so opozarjali rumun-skega ministrskega predsednika na njegove lastne izjave in sd ga pozvali, naj stori svoje sklepe, ker je po njihovem mnenju prišel trenotek za to, če Ru munska noče zamuditi trenotka za uresničenje svojih stremljenj. Ne da bi poziva principielno odbil, je odgovoril Bratianu, da se mu zdi, da treba počakati Še gotovih vspehov začete ofenzive. Sicer pa mora Ru-munska pred svojim vstopom v vojno akcijo dobiti od Francije, Anglije in Amerike naročeno artilerijo in municijo, ki jo Rusija še ni spravila v- deželo. Pogajanja o tem vprašanju so se gibala nekaj časa v kolobarju. Bratianu je izjavil: Mi bomo marširali šele tedaj, ko bomo imeli municijo, poslaniki pa so se postavili na stališče: , Mi damo municijo še le potem, ko bo Romunska marširala! Končno so se izjavili' poslaniki pripravljene, da Ru munska dobi v 14 dneh vsaj del municije, ki leži v Rusiji. Sicier pa naj se pogajanja zaradi vstopa Romunske v svetovno vojno nadaljujejo. Vtisi, ki so jih poslaniki četverosporazuma dobili po tem razgovoru z Bra.tianu-jem, so bili — različni. Važne konference v Bukarešti. Iz Bukarešte javljajo dne 18. julija: List „Adeverul“ poroča :; Avstrijski poslanik grof Czernin in nemški poslanik von dem Busch sta skupno obiskala ministrskega predsednika Bratiana, s katerim sta imela dolgo konferenco. Letina v Rumimi ji Tudi potreba, da letošnjo letino srečno pospravi, vpliva v nekem gotovem smislu na rumunsko v-laido. Drugič pa se iz načina, s katerim Bratianuje- -va vlada postopa v tej zadevi, lahko jasno spozna, da ji je danes glavno stremljenje, da si pridobi časa in počaka nadnljnega razvoja vojaških dogodkov, predno se končno odloči, {Do 28. avgusta je prepovedana prodaja žita za izvoz. Rumunija bo sama rabila okoli 100.000 vagonov, ceni pa letošnjo letino na 200.000 vagonov. Lahko bi prodala takoj precejšnjo množino, pa vlada tega noče iz političnih razlogov. Pogajanja in boj za rumunsko žito se začne še le v septembru. Angleži bodo gotovo skušali osrednjima silama odvzeti del žita ali pa ga; vsaj neprimerno podražiti, Dopisnik pravi, da bo rumunska vlada, brez dvoma zraven pri tej gonji, da spravi čim največji dobiček. Angleži izjavljajo, da v smislu pariške gospodarske konference ne dovolijo, naclaljne prodaje rumunskega žita osrednjima velesilama. To so seveda grožnje, Katerih veljava zavisi popolnoma od položaja četverosporumovih držav na vzhodu, zapadu, in jugu. Dopisnik pravi, da pa vendar vse to jasno kaže, da Nemec z lahkoto v Rumuniji ne more kupiti niti (pisemske znamke, če ne more dati zadovoljivih poročil bojišč v Franciji in Rusiji. Ali pride do zimske vojske? Briand je v tajni seji francoskega senata dal zagotovilo, da bo zbornico in senat pravočasno obvestil, ako bo nastala potreba zopetne zimske vojske. Pristavil je, da zavezniki smatrajo, da taka vojska ni več potrebna. Program nove madžarske straeke» Nova (Karolyjeval neodvisna strajaka osemin-štiridesetnikov, ki šteje 26 članov, objavlja svoj program, Stranka stoji na stališču personalne unije — skupnost je omejena samo na osebo vladarja — priznava pa v pragmatični sankciji določeno obveznost vzajemne obrambe. Nadalje zahteva samostojno ogrsko armado in narodno brambno organizacijo na podlagi honveda, in črne vojne, splošno volilno pravico, obnovo tiskovne, društvene in zbor o vaine svobode, samostojno carinsko ozemlje, samostojno ogrsko Idržavno banko, obsežno narodno zemljiško reformo, intenzivni razvoj ljudskega šolstvfa. Glede Hrvatske želi nova stranka ohraniti bratsko (== nagod-beno) razmerje Kriza na Japonskem, Ruska poročila j,avljajo, da hoče odstopiti japonski ministrski predsednik Okuma, ker ni zadovoljen z novim dogovorom z Rusijo, češ, da ima Japonska vsled tega dogovora vezane roke. Vplivni politiki skušajo pridobiti Rusiji prijaznega vojnega ministra Taranebya, naj bi prevzel japonsko ministrsko predsedstvo. Politične vesti. Skupni ministrski svet v Budimpešti. Dne 18. t. m. popoldne se je vršil v palači ogrskega finančnega ministrstva v Budimpešti skupni ministrski svet, katerega so se udeležili oba ministrska predsednika ter več ministrov in strokovnih referentov. Seja je trajala do poznega večera ter se je drugi dan nadaljevala. Konec nemške delovne stranke. Kakor znano, so nekateri nemški politiki snovali enotno nemško stranko, ki so jo krstili »Arbeitspartei«. Praška »Bohemia« sedaj poroča, da s to stranko ne bo nič prvič ker nemški narod nima dovolj zaupanja v osebnosti (Dobernig, Steinwender, Krafft, Pantz), ki jo snujejo, drugič pa za to, ker si nemški narod želi stranke, ki se bo javno in očitno postavila na stahšče od nemških »Volksratov« in o-brambnih društev izdelanega velikono nega radikalnega programa. Nemški Nationalverband je imel dne 17. t. m. sejo, v kateri se je posvetoval o tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih. Sklenilo se je pozvati vlado, da naj ustanovi poseben parlamentarni svet. Nemškoljudska zveza in nemška enotna stranka. Nemškoljudska zveza nemškega »Nationalver-banda« je imela dne 19. julija na Dunaju pod predsedstvom poslanca Denka sejo, v kateri je zveza zavzela stal šče napram ustanovitvi jednotne nemško stranke. Zveza je sklenila, da sicer pozdravlja misel o ustanovitvi velike nemške jednotne stranke in je pripravljena v isti sodelovati. Na razpust svoje parlamentarne organizacije pa zveza tako dolgo ne more misliti, dokler druge skupine National ver banda ne bodo svojih organizacij razpustile. Končno se je sklenilo da bo zveza svojo organizacijo po raznih kronovinah razširila in ojačila ter da Bo samostojno nastopala. Za torek, dne 25. julija je zveza zopet sklicana k posebni seji, v kateri se bo razpravljalo o avstro-ogrski nagodbi. Iz stranke prava v Dalmaciji. List „Hrvatska Kruna“ poroča: Prošli četrtek se j,e vršila seja uprave naše stranke. V seji se je razpravljalo obširno v vseh političnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo deželnih in splošnih interesov celokupnega našega naroda in storjeni so odnosni sklepi. Razpravljalo se je tudi o vprašanju sloge v javnem delovanju in izvoljeni so v odbor za takšne dogovore: don Ivo Prodan, dr. Dulibič in dr, Anton Skovoe. Sokrivec sarajevskega umora pred vojaškim sodiščem. Ko so naše in bolgarske čete zasedle Niš, so našle v tamošnjem srbskem državnem arhivu tudi spise in načrte za umor našega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge. V teh spisih in načrtih so se tudi našla imena srbskih častnikov, ki so bili zapleteni v ta umor. Imena teh častnikov so izročili taborišču v Grödigu pri Solnogradu, kjer se nahajajo vjeti srbski častniki. Na ta način se je posrečilo izslediti srbskega polkovnika Radoviča, ki je tudi sokriv srbskega umora. Spravili so ga pred vojaško sodišče v Sarajevo, kjer ga čaka obsodba. Polkovnik Radovič spada tudi med število tistih srbskih častnikov, ki so bili sokrivi umora srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage. Za Orient v našem trgovinskem ministrstvu. V našem trgovinskem ministrstvu je bil ustanovljen oddelek za trgovino na vzhodu. O tem piše carigrajski list »Taswir Efkiar« : Dejstvo, da so se vdeležili ustanovnega zborovanja za ustanovitev oddelka za vzhod v avstrijskem trgovinskem ministrstvu razven avstrijskega trgovinskega ministrstva se tudi zastopniki vseh ministrstev, bivši ministri, profesorji, parlamentarci itd. dokazuje, da namerava Avstrija zgraditi svojo trgovino z vzhodom in Balkanom na zdravi podlagi. V dotičnem članku še priporoča turški vladi, da naj tudi turška vlada zasleduje slično zdravo trgovinsko in gospodarsko politiko. Tedenske novice. f DjaJkovski škof dr. Krapac umrl. V Zagrebu je dne 16. julija za pljučnico umrl djako|vski Škof dr. Krapac, naslednik vladike dr. Strossmayerja. Dr. Krapac je bil star 73 let. Bajni škof je večkrat prihajal se zdravit v Rogaško Slatino. Duhovniška vest. 0. g. Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec v Ljutomeru, je imenovan za knezo-škofijskega duhovnega svetovalca. Nadškof v Skoplju pri našem cesarju. Naš cesar je dne 17. julija sprejel v posebni avdijenci nadškofa v Skoplju, Lazarja Miedio, kojega nad škofi!a se nahaja pod varstvom našega cesarja. Novi katoliški cerkveni zakonik. Veliki zakonik rimske cerkve, ki vsebuje vse cerkveno pravo v vseh podrobnostih, je po poročilu lista »Italie« dogotovljen. To veliko delo, ki se je pričelo pod papežem Leonom XIII. in katero je sedaj dokončal kardinal Gaspari, bo veljalo od sedaj naprej kot zakonik rimske cerkve. O Božiču se bodo baje razdelili prvi izvodi. To delo naj večjega v čenja-Stva bo za katoliško cerkev velikega pomena. Nemški cesar o praktičnem krščanstvu. Na zborovanju vojnih duhovnikov v velikem glavnem stanu je nemški cesar govoril te le besede : Prišel je čas čiščenja, svetovna vojska loči plevel od pšenice. Vam, gospodje, je poverjena naloga delovati v tem smislu, da se nemško ljudstvo uči misliti samo na sebe in da sprejme ta čas kot čas preizkušnje. Gre za to, da se v življenju spoznava preizkušnja. Mi potrebujemo praktičnega krščanstva, vzgledovanja našega življenja po osebi Gospoda. Vzemite ga samo priprosto, po tem, kar je govoril in delal. Gospodje, kako zanimiva in bajno mnogostranska je ta osebnost. Treba je le, da se temeljito bavimo ž njo, živeti se mora z Gospodom. Mislite si, Gospod bi vstopil v trenutku med vrata ; ali bi mu mogli zreti v oči ? Hoditi na sprehod v cerkev, vsakih osem dni enkrat, s tem ■še ni vse opravljeno. Treba se je vsak dan pečati z Gospodom biti mora kot merilo za prakso življenja. Storite vselej nov sklep, da bote za vsakdanje življenje izkoriščali besede Gospodove. Osebo Gospodovo, ki sedaj prav odločno, morda tudi s sodbo koraka skozi svet, storite nam vidno. To osebo morate vi predstavljati, novo kazati. Na vsak način bo največji pridobifek za naše ljudstvo, da je zopet pridobilo pogled gori h Gospodu, da je razumelo: brez Gospoda ni mogoče izhajati, z njim je treba računati. Gospodarski položaj duhovščine. V seji krščansko socialne zveze na Dunaju so nekateri člani opozarjali na sedanji slabi gospodarski položaj duhovščine v dušnem pastirstvu. Vojne doklade se ponekod še niso izplačale, pa tudi zdaleka ne zadostujejo, in zato je treba odločne odpomoči. Zvišanje kongrue, ki jo je vlada že pred 10. leti nameravala izvesti, bi letos niti z vojnimi dokladami vred ne zadostovalo. Odposlanstvo kluba se bo v tem oziru obrnilo do vlade, do ministrskega predsednika, do ministra za uk in bogočastje in do finančnega ministra, da se vojne doklade povišajo. Obrnili se bodo tudi na dunajskega nadškofa kardinala Piffl, da to stremljenje podpira. 0 Kreku piše »Našinec«, glasilo moravske katoliške stranke: „Državni poslanec dr. Krek je dal svojo profesuro na ljubljanskem duhovniškem učilišču škofu dr. Jegliču na razpolago. O suspenziji dr. Kreka torej ne more biti govora. Dr. Krekovo mesto je že oddano : za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Grivec. Razkola v slovenski ljudski stranki se ni bati. Konflikt med obema slovensko katoliškima prvakoma dr. Šušteršičem in dr. Krekom je predvsem političnega značaja, ne manj ka pa mu tudi osebnih momentov. Dr. Krek, ki se nahaja sedaj v nekem češkem zdravilišču, je imel nedavno sestanke z moravskimi češko-katoli škiml prvaki.” Sedemdesetletnico svojega rojstva je obhajal v j Pragi slavni češki historik vseučiliški profesor, dv. ! sv. Jaroslav Goli. Profesor Goli je igral svoj čas I odlično znanstveno vlogo v takozv. rokopisnem boju. Češki listi slavijo jubilantovo zaslužno življen-sko delo za kulturo in napredek češkega naroda. Dvorni svetni’ God je tudi č!an gosposke zbornice. Srbska pravoslavna cerkev v Bosni. Vlada je izdala zakon za Bosno in Hercegovino, ki določa1 da ima vlada za Bosno in Hercegovino vrhovno nadzorovalno pravico f ad cerkveno upravo srbske pravoslavne cerkve v Bosni in Hercegovini. Zakon določa, da ima vlada pravico nadzorovati premo ženje, zavode, urade, ustanove in posestva cerkva in samostanov srbske pravoslavne cerkve. Zakon prepoveduje darila iz inozemstva za srbsko pravoslavno ceikev, izvzeta so samo morebitna darila srbskega pravoslavnega patriarha v Carigradu. Z južne železnice. Premeščeni so: Nadrevident Jul j Kolb iz Maribora v Gradec; revident Robert Paradeiser iz Maribora v Dunajsko Novomesto; adjunkt K. Kininger iz Poljčan v Liesing; pristavi Alojzij Peteln iz Kirchbichla v Poljčane; Adolf Schmuck iz Voitsberga v Poličane; Rudolf Da-maingo iz Poljčan v Spodnji Dravograd; Božidar Rieder iz Tezna v Gradec in Jožef Schurz iz Grei-fenburga v Sp. Dravograd. Razpisana učiteljska mesta na Štajerskem. Na šlirirazredmci na Dobrni (2. plačilni razred), na petrazrednici v Grižah pri Žalcu (2. plačilni razred), na šestrazrednici pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini (2. plačilni razred) in na štirirazrednici v Slivnici pri Celju (2. plačilni razred) je razpisano po eno mesto stalne učiteljice. Prošnje do dne 15 avgusta. Slovenska goriška gimnazija v Trstu. Listi poročajo, da se goriška slovenska gimnazija ne bo prestavila v Kromeriž, ampak v Trst. Pripravljalni kurz za prvi razred slovenske go-riške gimnazije se ustanovi, kakor poroča vodstvo slov. gariške gimnazije, vsled sklepa deželnega šol skega sveta v Sv. Križu na Vipavskem. Enaki pripravljalni tečaji se otvore na Krasu in v Cerknem. Trg jaii bodo čez počitnice ! Vendar nekaj konkretnega in realnega! Slovenski dijak sprejet v Terezianum. Zdenko Verstovšek, ki je dovršil vseh pet razredov mariborske gimnazije z odliko, je sprejet v c. kr. akademijo Terezianum na Dunaju. Zavod stoji pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika in na-učnega ministra barona Gautscha in vzgaja večinoma le sinove plemenitaških rodovin Avstrijske in Ogrske. Zdenko Verstovšek je bržkone prvi slovenski dijak tega zavoda in redek slučaj kot sin neplemenitaških staršev. Štajerski Slovenec že tretjič odlikovan. Dr. Iv. Fras, c. in kr. fregatili zdravnik je od Njega Veličanstva odlikovan tretjič s ponovnim Najvišjim pohvalnim priznanjem za hrabro in požrtvovalno zadržanje pred sovražnikom. Dr. Fras je štajerski rojak, doma iz Prlekije in je to že njegovo tretje odlikovanje. •f Kadet Živko padel. Dne 3. julija je padel junaške smrti na gališkem bojišču kadet Konrad Živko, doma iz Pobrežja pri Mariboru,, sin rajnega nadučitelja Živkota. V rusko ujetništvo je prišel, baker poroča »S. N.«, praporščak Josip Ferk, doma iz Ceršaka v župniji Št. Ilj v Slov. gor. Štajerci v japonskem vojnem vjetništvn. Dr Breitinger v Solnogradu je dobil iz New-Havra v Severni Ameriki pismo ki pravi, da se nahaja v vjet-niškem taborišču Àònahara pri Kobe na Jiaponskem 230 Avstrijcev in 172 Nemcev. Med drugimi so tam ti-Ie Štajerci : Karlon, Habjajnič, Hostler, Kirchner, Nebi, Reintaler, Lešnik, Winkler, vsi podčastniki. V taborišču so zdravstvene razmere dobre in barake lepe in zračne. V vsaki baraki je 40 mož, prostor za gibanje na zraku precej velik. Ravnajo pa Japonci ž njimi zdaj slabejše kakor poprej. Vjetniki si kuhajo sami, ali to, kar jim dajo Japonci, ne zadošča. Dobivajo na mesec 75 šenov (okoli 2 K avstrijske vrednosti) od Siemens-Schuckerta in včasih kake milodare is Kitajske in Nemčije. Deželna komisija c. kr. avstr, zaklada za dvo-ve in sirote po vojakih. Ekscelenca grof Clary je poklical v to komisijo kot' zastopnika štajerskih Slovencev dež. odbornika dr. Karola Verstovšeka, Invalidi Slovenskega Štajerja. Opozarja se invalide, da se lahko obračajo v vsakem slučaju na deželnega odbornika dr. Verstovšeka, kadarkoli potrebujejo kake pomoči ali pa nasvetov. Dr. Verstovšek je v vseh teh odsekih in ima vpogled v zares velikansko delo in oskrbovanje invalidov v deželi, za katere se je že prav mnogo dobrega storilo. Slovenski fantje na severnem bojišču s Slovenskega Štajerja, sedaj pri 97. pešpolku pošiljajo mnogo srčnih pozdravov vsem bralcem in vsem v domovini ostalim. Poddesetnik Franc Romih (Sv. Štefan). Pešci: Novak Anton (Tinjsko), Silo Petrin (Rečica ob Savinji), Juteršek Valentin (Gotovlje) in Jošt Alojz (Vojnik). Prostovoljni strelci na južnem bojišču. Piše se nam: Bralcem in bralkam pošiljajo srčne pozdrave od soške fronte slovenski fantje iz zelene Štajerske. Že skoraj eno leto stojimo proti nezvestemu polentarju ali ni se mu posrečilo predreti zidu slo- venskih fantov in mož, ki stojijo kakor kala proti sovražniku. Poddesetni k Franc Florjan i ; št. Jurja ob juž. žrl. Požgan Karl cd Sv. Duha na Ostrem vrhu. Omladič Franc z Braslovč, Cestnik Anton iz Št. Pavia p n Preboldu, Kos Lovrenc od Venke Nedelje. Fischer Jakob iz Vojnika, Hej n k Franc iz Sv. Lovrenca na Dr. polju, Štabi Jože! iz Polzele, Petrovič Anton iz Grlinec. pri Ptuju. Fridrih Tomaž iz Savcev pri Ormožu, Visenjak Anton in Veselič Franc. Doberdobski junaški topničarji nam pišejo : Sprejmite naše pozdrave od slovenskih fantov od težkega poljskega topništva z Doberdobske planote. Pozdravljamo vs8 fante, dekleta in čitatelje Straže Jurij Uršnik iz Trborje pri Slov. Gradcu, Matija Makra! iz Ptuja in Lenart Ludvik iz Pragerskega. ^7 Časopis za zgodovino in narodopisje. Izšel je 2. snopič 121etnika s sledečo vsebino: dr. R Nachtigall: Fresingensia II, dr. Kidrič: Pismo grofa 0-strowskega Korysku, dr. Mat. Murko: Kultura sta-rosrbske države, dr. Stegenšek : Die Stadtpfarrkirche zum heil gen Blut in Graz. V društvenem poročilu čitamo, da Zgodovinsko društvo radi draginje in drugih težav smatra za nemogoče, izdajati nameravane krajše poljudne zgodovinske spise, v katerih bi se pojasnile zvestobe, žrtve in zasluge slovenskega naroda za avstrijsko državo. Škoda! Menimo, da bi se dale težkoče premagati. Zgodovinsko društvo tudi toži, da se je sicer oklic za vojni muzej opetovano izdal, a ni bilo skoraj nobenega odziva. Poboljšajmo se v tem oziru, še je čas! Domača knjižnica. Vsem onim c. naročnikom »Domače knjižnice«, ki so prezrli prvo natančneje obvestilo, se naznanja, da izide prihodnji zvezek po vojni. Na primiciji veleč. gosp. Fr. Tovornik v Št. Vidu na Planini se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 50 K, za Rdeči križ pa 16 K 46 v. Hvala ! Za Rdeči križ se je nabralo na gostiji Roška-rič-Ferline pri Sv. Ani na Krembergu 13 K. (Poslal g. Fr. Kaučič.) Hvala! Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v času od dne 10. maja do dne 3Ö. junija 1916 darovali: 600 K: Kranjski deželni odbor v Ljubljani; 150 K: Kmetska pošojilnica ljubljanske o-koliee; po 20 K: dr, Friderik Babnik, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, Posojilnica v Logatcu in Ladislav Bevc, ioženerski poročnik v vojni; po 10 K: Adolf Pauser v Rudolfovem, dr. Aleksander Fatur, železniški komisar, in Ivan Okretič, gen. adv., oba na Dunaju, P. Miklavčič, višji živinozdravnik v Kočevju, dr. Jakob Žmavc, gimnazijski profesor v Ljubljani, in dr. Karol Hinterlechner, rudniški svetnik na Dunaju: 8 K: zbirka g. Radoslava Knaflič, nadučitelja v Dobju (po 2 K: Ivan Žagar, provizor, Radoslav Knaflič,. nadučitelj, in Ana Bitenc, učiteljica, po 1 K: Jože Gračnar, župan, in Amalija Tržan, trgovka); po 5 K: Matija Marinček, notar v Tržičn, dr. Josip Barle, notar v Konjicah, in Milan Vrtovec, -mornariški komisar v Pulju; 3 K: Henrik Angerer, dekan v Celovcu; po 2 K: dr. Fran Kogaj, zdravnik na Jesenicah, Jurij M. Trunk, mestni župnik v Beljaku in Fran Berlec v Kandiji. Vsega skupaj 902 K. za katere se društveni odbor vsem cenjenim darovalcem, v prvi vrsti vsikokemu kranjskemu deželnemu odbor, najvdanejše zahvaljuje. — Za- odbor prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju I, Bräunerstrasse 10. Umrla je v Zagorju ob Savi posestnica Terezija Hrasteh, mati ma riborì-kega bogoslovca Franca Hrastelj. N. o. v m ! Zasebnih poštnih zavojev ne pošiljajte na sledeče vojne poštne urade: 6, 10, 14, 20, 28, 37, 41, 43, 76, 78, 81, 85, 91, 103, 109, 119, 138, 146, 148, 210, 228, 230, 301, 301-11, 301-III, 303, 305, 306, 309-312, 314, 320—322, 325—331, 609 in 614. Začasno je prepovedano pošiljati zasebne poštne zavoje na, označene vojne pošte. Gospodarske novica. v j Oddaja kovinastih umetnin. Vlada je nastavila posebne izvedence, ki imajo nalogo,- da pregledajo Rovinaste predmete, o katerih lastniki trdijo, da imajo umetniško vrednost. Za Maribor je imenovan za umetninskega izvedenca, bogoslovni profesor Ö. g. dr. Avgust Stegenšek, kateri sme izdajati oprostilna po^_ trdila. Skoda po toči. Davčna oblast je v mariborskem okraju naročila občinskim uradom, naj občine same precenijo škodo, ki jo je napravila toča. Župani naj cenilns sezname natanko po parcelah uredijo in navedejo vse parcele, ki so poškodovane. Naj se ne piše samo koliko znaša škoda na pridelkih v odstotkih, ampak koliko znaša skupna škoda. N. pr.: »V vinogradu parcelna št. . . .. last Martina Hernah, znaša šaoda 300 K.« Cenilni seznam se naj takoj vpošlje davčn, obiasti. V zapisniku se naj navede visočina skupne škode v občini in ali se prosi za odpis davka, podpora v se menu, živilih ali v denarju. Dražba občinskega lova. Lov občine Podova se bo v soboto, dne 22. t. m., ob 11. uri dopoldne, na o-krajnem glavarstvu v Mariboru, soba št. 6, izdraž-bal. Izklicna cena 300 K. Hal iransko feAiiSč* ( Ob spodnjem toku reke Bojuze p raste. j Posadka nekega južno-daimatipskega otoka je j sestrelila italijanski zrakoplov. Letalo je zgorelo, j Zrakoplovci so vj-eti. j Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höier, j podmaršal. Dogodki na morja. Razne novice. Norveške ribe. Angleška je za nakup norveških rib plačala nad 100 milijonov kron. Kupila jih je po izredno visokih cenah, da bi jih ne dobila Nemčija, marveč Rusija. Ker pa Švedska ni dovolila prevoza rib,, pristan v Arhangelsku pa je bil popolnoma zamrznjen, je na tisoče ton kupljenih rib na Norveškem segnilo. Velik požar na Poljskem. Mesto Janowpodlas-ki ob Bugu je pogorelo. Otroci so pri igri zanetili ta požar, ki je vpepelil n aid 100 hiš in tržnico z 80 oddelki. Nad 400 oseb nima, prebivališča. Zgoreli sta SOletna ženska in majhen otrok. Škode je nad pol mi-liona kron. Popisi« Maribor. V našem okraju je okrajno glavarstvo z dovoljenjem namestništva odredilo zasego" krompirja. V tej zadevi se nam še poroča, da je prepovedano oddajati in prodajati krompir prekupeem. Pridelovalci krompirja morajo svoj odvisni krompir ponuditi okrajnemu glavarstvu. Maribor. Včeraj so nekateri trgovci dobili večje množine sladkorja. Občinstvo je dopoldne in popoldne, ko so se trgovine odprle, iste neprestano oble vaio. — V nedeljo, dne 16. julija, .je umrl revizor južne železnice Rudoli Kokial, star 62 let. Ljutomer. Dae 9. julija so nam premil, gosp. knezoškof delili zakrament sv. birme. Slovesnost se je vršila v zelo lepem redu. Bilo je okoli 900 birmaicev. Sprejem dne 8, julija je bil zelo krasen. Nadpastirja je pri sprejemu čakalo mnogo šolarjev in tudi velika množica ljudstva. Vršili so se tudi nagovori, za katere so se vladika posebno zahvalili mladeniški in dekliški družbi. Sv. Ana v Halozah, Služba božja se vrši pri romarski cerkvi Sv. Ane pri Borlu (župnija Sv. Barbana v Halozah) letos dne 25., 26., 29., 30. in 31. julija, Začetek vsakokrat ob 7. uri zjutraj po novem Času,v Žetale. Cesar je odlikoval poddesetnika Fr. Seiišek iz Kočic pri Žetalah s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabros'ne svetinja. Celje. Poročil se je g. Mihael Krulc, asistent južne železnice v Š\ Mihelu z gospodično Amalijo Kokol-ovo iz Zavodne pri Celjn Celje. V pondeljek zvečer se je v Savinji kopalo več vojakov. Desetnika Svorina je v precej globoki vodi prijel krč in se je isti začel potapljati, Ce-tovodja Habla je takoj hotel rešiti potapljajočega, katerega še je isti obupno oklenil, da si ni mogel več pomagati in sta oba izginila v vrtincu. Oba nesrečna vojaka so potegnili mrtva iz vode. Trupli so takoj prepeljali na mestno pokopališče. Celje. Na severnem boj šči je nadel junaške smrti za cesarja in domovin» kadet Mirko Erhatič, sin tukajšnjega višjesodnega svetnika v p. it odvetnika dr. Erhatiča. Zadnja poročila došla v petek dne Zl. julija. », . Najnovejše uradno poročilo. , Dunaj, 20, julija. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. V Bukovini in severno-vzliodno od prelaza P r i s 1 o p nobenih pomembnih dogodkov. Pri Z a b i e in T a taro v u se je tudi včeraj nadaljevalo bojno delovanje z menjajočo se silo. Na g a 1 i š k i fronti severno od D n j e s i r a mestoma praske prednjih straž. V Velini ji so nemške čete sovražnika zahodno od Z vi niac zie na nižini, ki se razprostira proti severu, porinile nazaj. Južno-zahodno od K a š o v E e ob kolenu reke S t o h o d so napadli avstro-ogrski oddelki naprej potisnjeni ruski okop. Italijansko bojišče. Vojno delovanje je bilo vobče malenkostno. Le posamezni odseki na tirolski vzhodni fronti in na koroškem obmejnem ozemlju so se ‘nahajali od časa do časa v živahnejšem ognju sovražne artilerije. V noči od 14. na. 15. t. m, so naši torpedni čolni potopili v srednji Adriji italijanski, podmorski čoln, 12 ur pozneje pa v južni Adriji podmorski čoln nepoznane zastave, Od posaidke. obeh podmorskih čolnov se ni moglo rešiti nikogar. Na naši strani nobenih izgub. Dne 19. julija zjutraj so plula tri italijanska pomorska letala nad severnim obrežnim ozemljem in so vrgla nekaj bomb na kraje in na zasidrane parnike in na parnikje, ki so pluli po morju, ne da bi bila povzročena najmanjša škoda, Dve letali sta bili prisiljeni se spustiti navzdol, od teh je bilo eno popolnoma nepoškodovano vplenjeno od našega podmorskega čolna, posadka obeh letal, trije častniki in eden podčastnik, so prišli neranjeni v naše vjetni-štvo. Mornariško poveljstvo. Najnovejše nemške uradno poročile. Berolin, 20. julija. Francosko bojišče. Med m orje m in reko A n c r e večkratno živahno artilerijsko delovanje in številna podvzetja patrulj. S precejšnjimi močmi so napadli Angleži naše postojanke se verno in zahcklno od F r o m e 11 ie s, a. Bili so odbiti in kjer se jim je posrečilo vdreti, so bili s protisunbom vrženi nazaj. Gez 300 vjetnikov, med njimi nekaj častnikov, je padlo pri tem v naše roke. Na obeh straneh reke Somme se bijejo novi težki boji. Severno od reke so se pričeli včeraj popoldne z močnimi angleškimi četami napadi proti L o n g u e v a I u in Iesovju D e 1 v i 11 e, v katere je sovražnik zopet vdrl. Našemu protinapadu se je moral umakniti; drži še dele vasi in lesovja. Danes zjutraj so proizvedle angleškodrancoske čete napad na celi fronti od F o u r e a n ja -gozdiča notri do. reke Somme. P r v i moč n i naval je st r t. Južno od reke so Francozi popoldne n ai ozemlju Bellov dvakrat napadli brezvspešno in so bili danes zjutraj na ozemlju Estreejs — (S o y c o u r t že trikrat krvavo odbiti. Iz enega naprej potisnjenega jarka pri Soy eourtu so bili z bajonetnim bojem vrženi. Na obeh bregov ih reke S o m m e razvijajo artilerije največje sile. Na delih bojne črte v C h a m p a g n i od časa do časa živahnejše artilerijsko delovanje, v A r g o-n i h boji metačev min, 'na ozemlju Može nobenih pomembnih dogodkov, na višini C o' m b r e s vspeš-no podjetje nemških patrulj. Rusko bojišče. Armadna skupin^ generala-feldmaršala [»lem. Hindenburg a, Tudi včeraj ni imel sovražnik s svojimi popoldne zopet izvršenimi napadi na obeh straneh ceste E k a u — K e k k a n,« južno-vzhodno od Rige, nobenih vspehov. Svoje velike izgube je le še povišal. Ruske patrulje in močnejši poizvedovalni oddelki so bili povsod odbiti, Armadna skupina generalia-feldmaršala princa Leopolda b avarskega. Po živahnih bojih z ročnimi granatami na ozemljil pri, S k robovi so Rusi napadli in so bili gladko odbiti. Armadna skupina generala pl. L i n s i n g e -n a. Na ozemlju kolena reke S t o b o d severno od S o k u 1 a so napravile avstro-ogrske čete kratek sunek, so vrgle Ruse iz najprednejše črte in so se vrnile, kakor je bilo po načrtu določeno. 'Južno-zahodno ód Lucka so danes nemške čete svojo postojanko v splošno črto Tereszkoviez—Jelizarov zopet porinile -naprej. Sovražnik je ob spodnji Lipi in na ozemlju Verbena svoj ogenj pomnožil, Armajdna skupina generala pl. B o t h m e r : Nobenih dogodkov posebne važnosti. Balkansko bojišče. Položaj nespremenjen. Angleži vadljajo za m!r. Angleške borze so ustavile sprejemanje stav za mir leta 1917, ker se skoro vse stave za konec vojske in sklepanje miru glasijo za leto 1916. Potemtakem se na Angleškem sluti, da se bo mir sklenil že letos. Pod vodo v Ameriko. P-čoln „Deutschland“ bo, kakor se poroča, te dni zapusti! Baltimore z 1200 tonami niklja in kavčuka.. Ladjico so sedaj belo pobarvali, da se ne bo ve~ likp poznala od morskih valov. Angleške križarke že pred zalivom Chesapeke prežijo nanjo. Angleški razni športniki so izjavili, da so pripravljeni .stavili maksimum 5 milijonov dolarjev 50 proti 1, da P-čoln „Deutschland“ ' ne bo srečno dospela v Nemčijo. V diplomatičnih krogih vlada mnenje, da utegne priti do diplomatičnega spora med Ameriko in Anglijo — ker Združene države priznavajo, da je „Deutschland“ trgovska, a ne vojna ladja, Srbi se bunijo. Iz Soluna se poroča, da so se Srbi, ki so pri-deljeni četverosporazumovi armadi pred Solunom, u-prli, ker so jih ruski, angleški, francoski in italijanski častniki preveč trpinčili. Nek ruski častnik je srbskega vojaka s peto tako obdeloval, da je vojak kmalu nato umrl, Cajstnika so drugi dan srbski vojaki ustrelili. Za kazen je bil vsak deseti Srb tepen s palicami. Vse to je punt še pospešilo. General Sar-rail je nevljudne častnike zamenjali, da bi puntarsko gibanje vsaj nekoliko ustavil, Bolgari trdijo, da ostane Rumuoija nevtralna. Bolgarski poslanik v Bukarešti, ki se zdaj nar haja v Sinaji, je izjavil, da je on in njegova vlada trdno prepričana, da bo Romunija kljub vsem četve-rosporazumovim vabilom ostala do konca vojske nepristranska. Bolgari složni. „Agence T»legraphkme Bulgare“ javlja, cfa je Radoslavov v sobranju podal izjavo, po kateri se jie med vlado In opozicijo zopet dosegel sporaaum, kar. je sedaj za Bolgarijo posebne važnosti. Nova, zelo potrebna knjiga za vojake je ravno kar izšla v Mariboru pod naslovom : Nedeljski evangelji s kratko naobračio zlasti v korist krščanskim vojakom. Knj žica je izšla na stroške kn. šk. lav. ordinariata. Vojaki nimajo priložnosti vsako nedeljo in praznik slišati sv. evan gelja m njegove razlage. V imenovani knjižici pa najdejo za vsako nedeljo in praznik evangelij in kratko, jedernato razlago evangeljskih naukov. Knjižica bo torej vsem vojakom dobro došla. Vojaki, sežite po krasni knjiž ci in prebirajte jo pridno v 3 voj dušni blagor in tolažbo ! Knjiga se dobi edinole v knez o škofijski pisarni v Mariboru, Stolni trg št. 19 in se naj tam naroča. padli in ujeti» Lovski bataljon štev. 8: Ujeto moštvo: Koblar Franc, lovec; Košenina hrane, lovec, Kruh Janez, lovec; Krona,wetter Karol, lovec. Pešpolk štev. 7: Ujeto moštvo: Hrastar Anton, pešec ; ►Mlinar Alojzij, pešec; Mušič Janez, patruljovodja; Pešpolk štev. 17: Padlo moštvo: Hudižar Blaž, pešec, Pttuj, Ujeto moštvo: Cater Jakob, četo vodja. Lovski bataljon štev. 20. Padlo moštvo: Vouk Mihael, lovec, Maribor. Pešpolk štev. 87: Padličastniki: Troj n ko Jakoba, kadet, Radgona. Ujeti častniki: Czerniak Jožef, kadet (Arzamas, Rusija); Dyh dal evie T,, enoletni prostovoljec (Mihajlo v, Rusija) ; Erdössy Jožef, poročnik (Forte Begalo, Genova, Italija); Friihlinger Karol, praporščak (Ramamgan v Rusiji); Goldschmidt Oskar, poročnik (Kirz&nov, Rus.); Rajtfcel Jožef, poročnik (Baja, Italija). M&a žalega sr, ìfugsgs- rasti, srsbFoine la gpflfcii po nakl seaL Tsdi a« obrok*. • ilustr. essili lastoaj. - Gramofoni 20—208 X Nifcisste remont-ura & 8&0 Priotna srobma ura S 7'— Origieal omega ura K 84‘— Kühißjska ora K Budilka «iklasta K Poroèui prsteni S Srabrce rerižirr K idr- 9- ■ 2' 3' - Vodleta) jainsfr«. Nasi. Dieüitger Theod. Fetirenbaeh orar le sžala? BSBIBOR, Sospesi si. 28 Ku&elsm ilatslno m »rebra. Vina in sadni mošt od 561. naprej suhe hruške od 5 kg naprej in novi „Siiva“ vrelec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja jaroti povzetju A. Oset, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za lastno ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravograd. 443 PerutKino^ za peči, gosi in race se na dnevno dobavo od 10 tucatov naprej proti povzetju stalno kupuje. Najcenejše in najobveznejše ponudbe glede cen se naj naslovijo pod „Primaware 214a“ Kienreich’s A-nnoncenbüro Gradec, Sacksir. 4. Naročajte in razširjajte „Stražo1- ! Gobo. Gobe Kupim vsako množino lePO P#SMÌ©«§tH gob (glo-banj) po naj višji dnevni ceni. V prvi vrsti kravše ali prave globanje, potem poSUSeite turbe, brezovke, žemljarice, jeleuovke, twdièarice ali rumene ježovbe, medvedove tare» laške lesičke, navadne rumene (žolte) leslèke, sivke, p čeniee golobarke, štorovke i. t. d. sp'oh vse užitne gobe. Trgovci in nabiralci gob, bi bi se zanimali zs nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Ekspori gob“ v Konjicah št. 62, Štajersko. — PS Priden? oa zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce m trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst. 370 Proda se: liiéa (gradič) sredi trga ob železnici, tis tuij-lepšem prostoru — pripravia za vsako obrt — z dvema velikima vrtoma, velikim gospodarskim poslopjem, veiiko njivo in travnikom, pod zelo ugodnimi pogoji. Nitaučneja pojasnila se dobijo pri ,, Hranilnici n posojilnici v Sevnici”. VELIKA UMETNOST v slučaju nagle smrti obuditi popolni kes. Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč. 16 malih stranij. Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! Če kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti ! Najprva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo z obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu.“ Glejte nauk o popolnem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji ! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim me žem in sinovom na bojišče. Cene: 1 komad 8 h, 15 komadov s poštnino vred 1K, lOo komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 ka madov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej. Za organiste na deželi! Po znižani ceni je dobiti pri podpisanem 1. Nabožne ljudske pesmi I in II. (oba zvezka na- mesto 2 K 70 h) samo za . . . 1 K 60 h 2, Ce»kvene pesmi za šolske maše (namesto 1 K j samo.....................— K 50 h j ,................................T..«‘ in,Straža* se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah : V Mariboru ; Prodajalna tiskarne sv Ger la, Koroške «bea št f>. Papirna prodajalna g Pristeroik. Tegeif-noff-ova ulica. Trgovina g. Czainik v Stolni ulici Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža) * v Gosposki ul (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » g. Coretti, Grajski trg 7 * v Tegetthofl-ovi ulic? (g, Žitko, blizu gla vnega kolodvora i. Trafika a. Handl v Tegettho0-ovi ui:ei, » Žitko, Melje. Trgovina g Korenta, Klostergasse (baraka.) Trafika n» Tržaški cesti (nasproti, mag dalenski cerkvi) Trafika Nerat. Franc Jožetova cesta 31 Brežice •• Trgovina g. Antona Umek Celje : Papirna trgovina Goričar d L-. skošek. Trafika v Narodnem Domu Knjigama gosp. Adler. Celovec : Trgovina g. J.Vajocčrl, Velikovšk* ceste 5. Sv. Duh-Lofe: Gosp. Josip Zalar (organist). Dobje eri Pianini: Trgovina g. Amalije Tržan Fram: Trgovina gosp, Janeza Kodrič, Fohnsdorf: Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Gornja Radgona : Trgovina gosp. Antona Korošec. „ ,, Franca Korošec, Gradec-- Zeitungsstand A. KlöckL Jakominiplatz Qyifani (Koroško): Trgovina g. Vinko Grandula It. lij v Slov. goro Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Slov. gor. : Trgovina g Fnct Zmauer. Jurkložter: Organist g M. Hvalec. Sv. Jurij ob juž. žel. : Trgovina g. Janko Artmana. j Možje : Trgovina gospoda Druškoviča. Sv, Lenart v Slov. gor.: Trgovina gosp. Antona Zemljič, Ljutomer : Trgovina g Alojzija Vršič. Luže v Sev. dol. : Posestnik g. Franc Dežman Muta: Trgovina gosp. Miloš Oset. Novacerkev pri CeUu : Trgovina Marije F Okrožnik. Petrinja: (Hrvatsko). Gosp Stepan Škrlee Ptui: Papirna trgovma g. J. N. Peteršič Podlehnik pri Ptuju-- Trgovina gosp. Mateja Zorko. Ruše pri Maribora: Organist g. Ivan Nep. Slaček. V Slov. Bistrici : Prodajalna g. Roze Piči. Slov. Gradec » Trghvina g. Bastjančič Stari trg pri Slov. Gradcu Gosp. Ignac Uršič. StridOVfll Prekmursko) : Gosp. Peter Kovačič- Smartin na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj : Trgovina g. Ane Topolnik, Sv Trojica v Slov. gor. : Trgovina g Terezije Cauš. Sv. Tomaž pri Ormožu: Trgovma g. J. Kegel. Sv. Vid pri Ptuju « Mostohw g. Anton Kmetec Veržej: Trgovine gosp Marije Koroša. Vojnik « Trgovin* g, A Brszovnik Žetale: Trgovina gosp. Mat Berlisg. Rlovpnslrj CvtfisaTkrfc.fi c» izhaia vsak četrtek in stane za cel° „OAU V mudili uu»puuar iet0 4 K za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav* aištvo „Slov. Gospodarja“, Maribor. izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« U*»»? znaša za celo leto 10 K, za poi ieta 5 K in za četrt leta K 2-50. Naslov za pošiljafcev naročnine: Upravniitvo lista „Straža“, Maribor. .Straža“ Kdor še n naro en na »Slov. Gospodar« m »Stražo«, na) to takoj stori. Oba lista prinašata ztu' mve novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše Ihte vojakom na bojišču vsaj za četrt leta! Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inserirà] v »Slov. Gosp.« in »Straži«, 811 Ant Kosi, šolski ravnatelj, Središče (Staj.) | < Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha,po influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ? 1. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju. 3. Vadušljivi .katerim Sirolin znatno Lažje je obvarovati se bolezni.nego jo zdraviti. olehča naduho- 2. Osebe s kroničnim katarom bronhijev, S krotuzni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin few ki s Sirniinom ozdrave. z ugodnim vspehom na splošni pocutek. črtili r/torsoosis ljudska posojilnica ¥ Mariboru STRAŽA. 21. julij« 1016. 4u>1J©< f y. <»v 5' Vi. 36 :.;5 oft ykkW'S'S ìb ?e obrestujejo, navadne po A»/«’/« proti trimesoču; odpovedi po 4 V,1*/«• Obresti se pripisujejo b kapitala i. jUT'<"a in julija vsakega leia. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovan)» kaj prekinilo. Za nalaganje po pott- posi jo iiianiiirr t;.i0žaiee (9\076'. v:, -azpòlago Rentni davek plač» ]H>«*jilnica sama. Hranilne ciocie »A «4«.,* ’>4** I * elanonv ■ lieež. s*. proti pcpilar® vara-” po &'/«*/», na »knjižbo sploh po &V/« «a ;a peroSrvo po i USUJlld Sli«. CmS.JC&jI/ g*; v. in -, oseh*' 'cted? • •» O®/«- Nadalje ìi*n^ b* wwt*vo vrednostnih papirjev 3«Jp«« pfi fcsaar«’* »vodih prevzame posojilnica v svojo last pròti go-.-'fc stroške* •>* J' tdsuf ne presega«» ? k?»«« P^oj* sa vknjist-o del« -■»„»•«/•v« • <.«V -'* *» kolke. 1 Twa/|ma so vsako #’edo in četrtek od do 12, ure dopoldne i» **L • UrđaiUf I1II5 ‘o izplačuje denar » »«mi- praaj'te. 7 uradnih ir&b ae sprejema «5-s^ll a »rt iu PrciénÌe prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ura dopoldne m od 2. do h ure popoldne i UJdalšila v.e' t«v» reewatjswey^, >%**»«•***«** Sm dobi v vseh lekarnah à k. h-.- Ivan Ravnikar v a trgovina špecerijskega, kolonija!- tja nimÄ n i nega bIaga barv'iQ zal°8a mine’ rrnnrnm i IMLU! ralnih voda flnOBMO ! CELJE Graška cesta štev. 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek. Od vojaške oblasti imenovani komisijonar za nakupovanje sena in slame za brežiški, kozjanski in sev-niški okraj kupim vsako množino sena in slame Anton Birkmaier, Maribor, Malle Štev, 29. Ugodna prilika! Ugodna prilika! Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni večjo zalogo odprtega čaja Souehory, Caylon Kaiser-Melange. in Anton Močnik. Celje. KUPUJEM KOSTANJEV v vagonih oddaja za takoj do avgusta dolgost 1—21/2 ta. Obvezne ponudbe za takoj z navedbo postaje dopos-lati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, (Štaj.) f Edina liaf^rska steklarska narodna trgovin«* Na debelo! Na droba#-! « 9 9 ® # ® CELJE “*■ Ure! Ure! V veliki izbiri in po nizkih sentii« FRANC STRUPI Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvlrfsv * podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah üj stsvfeafe. Najsolidnejša in iočna postrežba. Esy Crostiina'SNi nasproti glavnemu mariborskemu kolodvora, enonadstropna, s sobami za tujce, velikim in senčnatim vrtom za goste, velikim dvoriščem, lepimi kletmi, v hiši je pekarija, ki se tudi lahko vporabi za mesnico se iz zdravstvenih ozirov lastnika prav poceni proda Vpraša se pri lastniku Jožef Kukovič, Tegetthoif-ova ulica št. 53 Maribor. Srebra e are m fante od ? E Srebrne are damske od n K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3'60 Zlate damske ure od 26 E Za vsako uro se jamčil Premijske ure, Sebafhatieeaj Zenith, Omega, Eterne Osala ; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. panic Bureš Mar8bcr sra?, zlaiomer in odala?, Tsgettbofova cesta 39. Prti arar ad glav. kolodvirs. Priporočam è. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 3 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v. Duchek Franje, svečar, Maribor, Viktrinshof&^u sest». Suhe gobe vinski kamen, med, vosek ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celje, isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov. Kisiigurna» umetni## I# fumiteli!©» Goričar & Leskovšek ------ Calie = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo ■ in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic P° rasSiäa' cenah. XX Zm a©ifii#ilarle: Papirnate ser vi jele vsied. novih predpisov namestnije v. Gradcu po zelo nizkih cenah.