LETO XXXI., ŠT. 37- Ptuj, 21. september 1378 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Slavili pomembne delovne uspehe (stran 3) Kmečka žena je tudi mati, delavka... (stran 5) Včeraj resničnost, danes preteklost (str. 6) Obogatena ponudba turističnih spominkov (str. 7) Hojnik dvakrat prvi (stran 9) 30 najboljših motornih pilotov Jugoslavije je v soboto, 16. septembra zaključilo zadnjo etapo zveznega aerorallyja za pokal maršala Tita, na letališču v Moškanjcih pri Ptuju. V zadnji etapi Borovo — Ptuj je nagrado Ptuja osvojil Dobrica Božič, član AX Beograd, drugi je bil Danilo Hojnik, AK Ptuj, tretji pa Sve- tomir Trifunovič, AK Zagreb. Milan Kralj in Kari Krepfl pa sta se uvrstila med prvo polovico tekmovalcev. Tako so tekmovalci iz Kruševca prek Borova do Ptuja pokazali vse svoje sposobnosti in se po utrudljivem tekmovanju odpočili v starem Ptuju. V soboto popoldan so jih na letališču v Moškanjcih obiskali in pozdravili France Popit, Vida Tomšič in Janez Zemljarič ter jim čestitali k doseženim rezultatom.. V nedeljo popoldan pa je 15.000 obiskovalcev sprejelo 30 najboljših amaterskih motornih pilotov Jugoslavije z burnim ploskanjem. Na letališču jih je pozdravil Alojz Gojčič, predsednik AK Ptuj, zatem pa še Stane Menegalija, predsednik ZLO Slovenije. Osre- dnji govornik je bil zastopnik tovariša Tita, Franc Leskošek Luka, ki je Dobrici Božiču predal prehodni pokal. V skupni uvrstitvi je zasedel drugo mesto Ivo Cavar, AK Banja Luka, tretje pa naš rojak iz Žetal, Oto Verbančič, član AK Maribor, ki je prejel tudi miniaturni pokal maršala Tita. Ptujčani so se uvrstili tako: Danilo Hojnik je bil 6, Milan Kralj 13 in Kari Krepfl 17, za kar jim lahko iskreno čestitamo, saj so se tudi v posameznih disciplinah odlično uvrstili. Več o rezultatih na športni strani. Ob koncu uradnega dela 21. aerorallyja so predsedniku in komandantu, tovarišu TITU poslali še pozdravno pismo, ki ga je prebral Drago Krepfl sekretar AK Ptuj. Na nedeljskem mitingu, ki je bil enkratno doživetje za množico gle- dalcev, prav tako pa za goste, med njimi so bili Franc Šetinc, Franc Leskošek-Luka general Dušan Vlaisavljevič, Janez Zemljarič in drugi, so sodelovali člani vseh 10 aeroklubov iz Slovenije, piloti vojnega letalstva, helikopter RSNZ, padalci in člani modelarske sekcije AK Ptuj. Kot posebno zanimivost naj omenimo nastop dolgoletnega člana AK Ptuj, Alojza Ganza, kije s humoristično točko zaključil letošnji največji aeromiting, ki ga je organiziral ptujski aeroklub. Organizatorji so poskrbeli za vse, poleg hrane in pijače so zagotovili dežurno zdravniško ekipo, gasilce, člane narodne zaščite, enote teritorialne obrambe in miličnike, ki so skupaj pripomogli k nemotenemu poteku aeromitinga. N. D. Prvi trije: Ivo Čavar, Dobrica Božič in Oto Verbančič. Medalje jim je podelil general Dušan Vlaisavljevič, pokal maršala TITA pa je zmagovalcu predal Franc Leskošek-Luka. _ Foto: M. Ozmec Pred sejo zborov SO Ptuj Konec počitnic tudi za delegate V četrtek 28. septembra se bodo sestali delegati vseh treh zborov ptujske občinske skupščine na 5. seji — ali prvi ,,popočitniški". Dnevni red zajema kar 20 točk, med njimi precej pomembnih. Tako se bo najbrže razvila živahna razprava ob informaciji o te- kočih gospodarskih gibanjih in uresničevanju resolucije ob družbenoekonomski politiki in razvoju občine v prvem polletju letošnjega leta. Vemo, da situacija ni vzpodbudna, da smo marsikje prekoračili zastavljene okvire, tam, kjer bi bilo to potrebno, pa ne, na primer pri produktivnosti. Vendar ne pričakujemo, da bodo delegati na sami seji pokazali na vzroke takemu gospodarjenju, to pričakujemo od njih v delovnih sredinah, ki so jih delegirale, pa seveda njihovo polno angažiranost ob reševanju vseh težav, ki se tem pojavljajo. Delegati bodo odločali o spreje- mu predlogov odlokov o gradnji, uporabi in vzdrževanju zaklonišč v občini Ptuj, o najvišjih najemni- nah za poslovne stavbe in poslovne prostore, o prispevku za pospeše- vanje kmetijstva, o sprejetju urbanističnega programa naselja in turističnega centra Podlehnik, o prenehanju veljavnosti odloka o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in kontrolo, o sprejetju zazidalnega načrta za Dom učencev v Ptuju in o spreje- mu predloga družbenega dogovora o zagotavljanju kadrovskih in dru- gih pogojev za delo temeljnega sodišča Maribor. Razpravljali bodo tudi o osnut- ku odloka o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih hidromelioracijah in agromeli- oracijah na delu melioracijskega območja Mostje—Gabernik—Jur- šinci. Poleg tega bodo delegati odločali o sprejemu predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo Doma učencev v Ptuju ter o predlogih sklepov o potrditvi statuta osnovne šole To- ne Znidarič, o imenovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v svet skupnosti podravskih občin, o razrešitvi sodnika občinskega sodišča v Ptuju, o izvolitvi sodnika sodišča združenega dela v Mariboru, o soglasju k imenova- nju individualnega poslovodnega organa v TOZD Reševalna služba ZZD Ptuj in o soglasju k razrešitvi in imenovanju načelnika Uprave javne varnosti Maribor. Kot običajno, bodo ob koncu seje delegati posredovali še vprašanja delegacij oziroma konferenc delegacij. N. D. Bratstvo in prijateljstvo slovenskih in hrvatskih občin je neuničljiv ogenj v soboto, 16. septembra je bilo bistriško Pohorje kraj, kjer so se kovala nova in utrjevala stara, že pred 10 in več leti sklenjena prijateljstva med delavci SR Slovenije in SR Hrvatske. Revolucija 1941—45 je tudi osnova vseh doseda- njih srečanj, izmenjav izkušenj in graditve trdnejših prijateljskih pa tudi kulturnih m športnih vezi, ki so stopile na prvo ,,stopnico" konkretnejših uspehov pred 17 leti, ko sta si podali roke pobratenja in trajnejših vezi občini Ptuj in Varaždm. Skozi ob- dobje, ki je sledilo so se pridruževale vsako leto nove občine, pa jih je danes že skupno devet. Letos poteka čas v katerem se ta prijateljstva, skovana v občinskih sindikatih sodelujočih občin, razprostrle svoje roke na skoraj vsa področja družbenega in političnega živ- ljenja, vse uspešnejše pa prehaja tudi na področje sodelovanja v industriji, Športu in še posebno na kul- turnem področju. To je bila tudi osnovna nit vseh misli, ki jih je v svečanem govoru, pri planinskem domu Osankarica na Pohorju, povedal predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica, Mihael Spindler, ko je pozdravil okoli 700 udeležencev 17. srečanja delovnih ljudi ob- čine Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ptuj, Ormož, Varaždin, Pregrada in Slovenska Bistrica. Organizator letošnjih 17. srečanj je občinski sindi- kalni svet Slovenska Bistrica, ki je v okviru dogo- vorjenega programa aktivnosti organiziral tudi sreča- nje na Osankarici, kjer so si udeleženci po svečanosti ogledali prenovljeni spominski muzej NOB, v pri- zidku planinskega doma, nato pa so se udeležili še komemorativne svečanosti in polaganja vencev delegacij pobratenih občin, na kraju poslednjega ča legendarnega Pohorskega bataljona pri Treh /c: Ijih. Tukaj so se seznaniH tudi z boji pohorskih partizanov, posebno pa so jim osvetlili poslednji boj legendarnega Pohorskega bataljona, 8. januarja 1943, v spomin na ta boj ima občina Slovenska Bistrica tudi svoj občinski praznik. Udeleženci letošnjega 17. srečanja bratstva in prijateljstva slovenskih in hrvatskih občin so si nato med potjo od Osankarice do Treh kraljev ogledali še partizansko bolnico Jesen, nato pa srečanje nadalje- vali pri planinskem domu Anton Stuhec pri Treh kraljih. 1 ukaj so se utrjevala stara prijateljstva, veli- ko pa je bilo vzpostavljenih tudi novih, predvsem mea mladimi, kar je še posebej pomembno, saj bodo prav ti prenašali tradicije svojih staršev, začete pred 35 leti. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Srečanje se je odlikovalo po množičnosti in veselem razpoloženju. V NOVI VASi PRI MARKOVCIH Nepremagljiva bojna vrsta v taboru teritorialne obrambe v Novi vasi pri Markovcih je bila 15. septembra krajša priložnostna slovesnost, ki so se je udeležili . številni predstavniki družbe- no-političnega življenja ptujske občine, krajani Markovec, Gorisni- ce in drugI gostje. Gost tabora pa je bi! tudi Janez Rebolj, načelnik pokrajinskega štaba TO vzhodno- štaferske pokrajine. Med večdnevnim bivanjem v taboru teritorialne obrambe so si teritorialci pridobili pomembno znanje vojaško-strokovncga in idejrio-političnega značaja. Pri usposabljanju so dosegli lepe uspehe, utrdili svoje znanje, kije potrebno za opravljanje po- membnih nalog pri čuvanju vrednot našega razvoja. Da je bilo srečanje med teritorialci in gosti čim prisrčnejšc so poskrbeli pionirji iz Gorišnice in Markovec, ki so sc predstavili s pesmijo, recitalom in folklornim nastopom. V celotnem nastopu je izzvenela tesna povezanost armade / litidsivom. Slavnostni govornik na partizan- skem mitingu je bil Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj; Eoleg tega" pa sta govorila še adislav Knuplež, predstavnik teritorialcev in Jože Petrovič, predstavnik KK SZDL Markovci MG Slavnostni govornik Cveto Doplihar foto: JOS SVEČANA ZAOBLJUBA MLADIH VOJAKOV V Ormožu je bil v nedeljo praznik mladih vojakov, ki so se ob praznovanju drugega krajevnega praznika KS Ormož svečano zaobljubili. Na Kerenčičevem trgu se je poleg mladih vojakov iz ptujske in slovenskobistriške garnizije zbralo tudi veliko število delovnih ljudi in občanov Ormoža in okolice. Ob tej priložnosti je komandant garnizije iz Ptuja, Miroslav Mankovič, pred spomenikom velikega revolucionarja Slovenskih goric, Jožeta Kerenčiča govoril o naši preteklosti, revolucionarni sedanjosti in obrambnih nalogah mladih vojakov. Po svečani zaobljubi so si mladi vojaki še ogledali gospodarsko razstavo na letnem kopališču v Ormožu. Fotozapis: zk Kje smo na področju uresničevanja zakona o združenem delu Priprave na skupno konferenco članov Občin- skega sveta ZS Ptuj in konferenco ZKS Ptuj, so v polnem zagonu. Kot je znano želi konferenca podati širšo ugotovitev, kje smo na področju uresničevanja zakona o združenemi delu v ptuj- ski občini. O tem, kako se v sindikatih priprav- ljajo na konferenco, je predsednik občinskega sveta ZS Ptuj Janko Mlakar povedal: ,,V sindikatih menimo, da je uresničevanje zakona o združenem delu osrednje področje na- šega dela pa tudi odgovornosti. Sedaj prehaja- mo v obdobje največje aktivnosti sindikata, ko ocenjujemo odgovornosti po 660. členu zakona o združenem delu, ki jih imajo delovne orga- nizacije. Za nami je skoraj 2-letno obdobje uresniče- vanja zakona; ocenjujemo, da je v tem času zelo porasla samoupravna zavest delavcev, delovnih ljudi in občanov. Aktivnost je pred- vsem usmerjena k neposrednemu uveljavljanju dohodkovnih odnosov, k združevanju dela in sredstev, samoupravnem organiziranju delav- cev, stimulaciji za večjo in boljšo proizvodnjo ter dohodek in podobno. 11. decembra poteče rok do katerega so orga- nizacije dolžne uskladiti organiziranost in samoupravne splošne akte z določili zakona. OZD so si morale postaviti programe izvajanja določil zakona, sedaj pa bomo ocenih, kako in v kolikšni meri so ti programi tudi izpolnjeni. Temu problemu bomo tudi v bodoče v sindika- tih posvečali potrebno pozornost. Na konferen- ci bomo morali tudi opozoriti na vse posledice, ki izvirajo zaradi neizpohijevanja zakona o združenem delu. Največ bomo govorili o ustrez- nosti organiziranosti v nekaterih velikih delov- nih organizacijah, organiziranosti novih temelj- nih organizacij, predvsem pa bo potrebno kriti- čno spregovoriti o vprašanju sedanje organizi- ranosti obrata za kooperacijo in njegovem preobhkovanju v zadrugo s poudarkom, da je pri tem treba upoštevati stališče, želje in predlo- ge kmetov. V povezavi s tem bomo razpravljali tudi o vprašanju organiziranja kmetijstva v ptujski občini, o katerem pa razpravljamo že več let in dalje od razprave še nismo prišli. Pripravila: MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 21. september 1978 — TEDNIK Zaiisikgsim v TOZD pmkvodnia iJumkiSa TGA Kidričevo? Več ali manj je znano, da je tudi TOZD Proizvodnja aluminija v TGA i Kidričevo med tistimi, ki so prvo polletje letošnjega leta poslovali z izgubo. \ V TOZD Proizvodnja aluminija znaša izguba 2,119.000 dinarjev, čeprav je; bila planirana izguba v letnem planu poslovanje te TOZD v višini 6.404.000 \ dinarjev. Vse kaie, da je bila torej izguba v polletju kljub temu manjša od \ predvidene. Pa vendar, zakaj je prišlo do nje, kje so vzroki in krivci? S tem ' vprašanjem smo se obrnili na ing. Marjana Gorčenka, v. d. direktorja* TOZD Proizvodnja aluminija TGA Kidričevo. Takole nam je odgovoril: , „ V TGA Kidričevo je bila za leto 1978 planirana izguba za vse TOZD, ali krajše za delovno organizacijo kot celoto. Predvsem zaradi tega, ker smo pričakovali precejšen porast materialnih stroš- kov poslovanja, cene aluminija pa niso naraščale temu sorazmerno." O nastali izgubi ste verjetno že precej razpravljali in se odločili za določene ukrepe za zmanjšanje ne- gativne bilance? ,,Seveda smo tako v naši TOZD kot v ostalih takoj po polletju ana- lizirali obračun in na zborih delav- cev prišli do določenih ugotovitev. V glavnem smo zapisali 9 vzrokov za nastanek izgube v naši TOZD. Najvažnejši so: visoko zastavljeni normativi glede na stanje proizvod- nih naprav — računati moramo,da je TGA Kidričevo že sorazmerno stara tovarna z zastarelo opremo v primerjavi z ostalimi proizvajalci aluminija v Jugoslaviji. Na drugem mestu je nizka produktivnost dela v TGA, ki izhaja prav tako iz zastarelih proizvodnih naprav. Velik problem v naši TOZD pa je pomanjkanje delovne sile. K izgubi pa je svoj delež prispevala tudi neplačana realizacija. Ugotavljamo namreč, če bi dosegli realizacijo v celoti, naša TOZD ne bi končala polletnega poslovanja z izgubo." Torej je izguba le navidezna? ,,Težko je to trditi. Prav gotovo je nizka produktivnost dela in slabo stanje proizvodnih naprav eden od osnovnih vzrokov za nastalo izgu- bo, neplačana realizacija je samo člen te verige. Skoraj pa bi pozabil omeniti enega najtežjih problemov pri tem, to so deleži iz skupnega prihodka v delovni organizaciji. Letos smo namreč prvič prešli na obračun iz udeležbe iz skupnega prihodka in v naši TOZD ugotav- ljamo, da je naš delež pri udeležbi iz skupnega prihodka iz prodaje aluminija nepravilen, oziroma, da so nam bili zaračunani premajhni stroški glede na porabljen material ali na drugi strani na dosežene cene surovin in električne energije." Kaj pa krivci nastale izgube so znani? ,,Sklep zbora delavcev v naši TOZD je bil, da je krivec za nastalo izgubo poslovodni organ skupaj s strokovnimi službami v TOZD Proizvodnja aluminija, zaradi ne- pravilne osnove pri izračimu dele- žev iz skupnega prihodka po letnem planu poslovanja. Med krivci pa so prav gotovo tudi delavci sami s svojim nepravilnim odnosom do surovin, delovnih sredstev in na- prav. Del krivice pa nosi tudi slabo sodelovanje med posameznimi TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb, pri reševanju dolo- čenih problemov." In kakšen je vaš program ukre- pov za odpravo vzrokov izgub? ,,Ta naš program obsega 13 točk. Vseh ne bi našteval, le najbolj bistvene: — nujno je treba doseči planirano zasedbo v elektrolizah, kjer je največji problem pomanjka- nje delovne sile, nabaviti je treba nove pripomočke za delo, nujno izboljšati stanje proizvodnih naprav iz skupnega prihodka pa je treba izračunati ustrezni delež naše TOZD. Zato smo v smislu samo- upravnega sporazuma zahtevali re- balans plana poslovanja, ker pač ugotavljamo, da so velika odstopa- nja. Seveda moram še reči, da smo dosegli nižjo proizvodnjo za okoli 3 kar znaša 676 ton aluminija manj v prvih 6 mesecih letošnjega leta. Med drugim smo sklenili, da bomo delali mesečno obračune po- slovanja, ter jih tudi sproti obrav- navali na zborih delavcev." In kaj lahko pričakujemo ob koncu letošnjega leta, boste z izgu- bo nadaljevali? ,,Iz obsežnega programa ukre- pov za odpravo izgube je bilo rea- liziranih že precej točk. Najvažnejši je predlog rebalansa plana, po katerem TOZD Proizvodnja alu- minija ne bo poslovala več z izgubo, izkazuje celo del čistega dohodka, ki ga bomo lahko dali v poslovni sklad, kar je zelo vzpod- budno za naše nadaljnje delo." Seveda so tudi komunisti v TOZD Proizvodnja aluminija imeli pri reševanju tega problema svojo pomembno nalogo. Sekretar osnovne organizacije ZKS Darko Ferlinc je o tem povedal: ,,Mislim, da je bila naša vloga pri nastanku takšne situacije zelo jasna. Komunisti v OO ZKS TOZD smo se takoj lotili iskanja vzrokov za nastalo izgubo in nakazali kon- kretne probleme. Poskušali smo nakazati tudi rešitve vseh nastalih problemov. Ko smo to storili smo prešli v politično akcijo in zadolžili posamezne tovariše, da vodijo za- stavljeno akcijo. Seveda pa bi se morali v takšni situaciji angažirati * prav vsi komunisti. Imeli smo že ce- lo vrsto sestankov v glavnem z istim namenom: odkriti in odpraviti tak- šno stanje v TOZD in mislim da smo v veliki meri to že uspeli." Takšni so bili torej odgovori v. d. direktorja TOZD Proizvodnja aluminija, Marjana Gorčenka in sekretarja OO ZKS, Darka Ferlin- ca. Upam da bodo njihova stališča in trditve tudi držale in da bo tako tudi izguba odpravljena. M. Ozmec Marjan Gorfenko direktor TOZD Proizvodnja aluminija Darko Ferlinc, sekretar OO ZKS. FotorM, Ozmec elementov dohodka v široko zasnovano razpravo o polletnih gospodarskih rezultatih OZD ptujske občine, so se vključili tudi člani občinskega sveta Z S Ptuj. Dopolnili so že izvedeno razpravo, ki seje odvijala v osnovnih organizacijah sindi- kata, še z nekaterimi ugotovit- vami. Te ugotovitve pa so oeenem obveza za vse sindikalne sredine. Bili so enotnega mnenja, da še je čas, da se do konca leta bistveno popravi gospodardci rezultat. V okviru tega pa se je potrebno v vseh sredinah zavzemati za hitrejšo rast vseh elementov dohodka. Poleg tega je potrebno ugotoviti vzroke zaostajanja gos- podarske rasti in sprejeti ustrezne ukrepe za boljše gospodarjenje. Nujno je zaostriti odgovornost povsod tam, kjer osebni dohodki niso v skladu z rastjo dohodka, kjer niso v odvisnosti od vloženega dela. Prečesati bi bilo potrebno tudi pravilnike o nagrajevanju. Že sedaj lahko rečemo, da niso dali želj enih rezultatov. Je njihova vsebina takšna, da vzpodbuja k večji storilnosti, produktivnosti in še. Ne bi bilo odveč, če bi v občini izvedli anketo, ki bi naj dala odgovore na podobna vprašanja. Glede sanacij iih pro- gramov je bilo povedano, da je poslovanje že na meji rentabilno- sti. V vseh teh nalogah, ki so navedene, mora odsevati široka aktivnost sindikalnih delavcev. Sicer pa zgolj razprava in sprejemanje ustreznih ukrepov brez dobro zastavljene akcije, ne bo dala rezultatov, ki sijih želimo. Ustrezno bi bilo treba obelo- daniti tudi vse kršitelje resolucge in samoupravnih sporazumov. Število teh izredno narašča. Kmalu bodo v razpravi že 9-mesečni poslovni rezultati, kijih . moramo prav tako kritično obravnavati in na podlagi ugoto- vitev, tudi sprejeti določene usmeritve. Razprava o gospodar- jih rezultatih te dni teče tudi v delegacgah za skupščinske zbore, zato so člani sveta predlagali, da se naj v te razprave tvorno vk^učijo v.si sindikalni delavci. Predkongresna aktivnost v ptuj- skih sindikatih je zabeležila dobre rezultate. Trdimo lahko, daje bila razprava življenjska. Taka je tudi ocena občindcega sveta. S predkongresno aktivnostjo pa je potrebno nadaljevati. Prav bi bilo, da bi se v okviru teh aktivnosti dogovorili za razne akcije, kot na primer: za dvig produktivnosti, zmanjšanja števila izostankov z dela in podobno. Tudi na ta način bi prispevali k delovnim pripravam na kongres in da bi le-te dosegle svoj pravi namen. Delavci bi naj v okviru prireditev ,.pozdrav kongresu" pripravili med drugim vrsto športnih in kulturnih prireditev. V Ptuju bomo v čast kongresa pripravili tudi veliko predkon- gresno zborovanje, na katerem bo o pomenu kongresa sindikatov govoril eden izmed delegatov, sodelovali pa bodo tudi pihalni orkestri iz sodelujočiii občin SR Hrvatske in SR Slovenije.' MG Novi asfalt v KS Zavrč v krajevni skupnosti Zavrč so v teku zemeljska dela pri modernizaciji ceste Goričak - Turški vrh v dolžini 2800 metrov. Dela izvajajo delavci Komunalnega podjetja TOZD ceste. Rok za izvedbo del je 40 dni in zato ob ugodnih vremenskih razmerah lahko pričakujemo, da bo ta predel Haloz dobil asfaltirano cesto že v začetku prihodnjega meseca. To je prva faza moderniziranja cest, druga faza bo na vrsti v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Takrat bo asfaltno prevleko dobila cesta Goričak - Drcnovec. Sočasno z modernizacijo pa bodo gramozirali vse krajevne ceste. 1. kotar DRAGO ČATER, DELEGAT 9. KONGRESA ZS SLOVENIJE Planiranje še vedno ne dosega željenih ciljev in kakovosti Da bi Draga Caterja pob liže spoznali, smo najprej iztrgali ne- kaj najpomembnejših podatkov, ki zgovorno pričajo o njegovi vse- strani dejavnosti. Čeprav ni rojen Ptujčan, je v 16 letih odkar živi v Ptuju, prevzel navade in mišljenje pravega Ptuj- čana. V Ptuj se je preselil iz Celja. 2e zelo zgodaj se je srečal s sindikalnim delom, bilo je takoj po osvoboditvi. Leta 1945 je bil izvoljen za poverjenika. Od takrat do danes je opravljal celo vrsto raznih funkcij v sindikatih. Se se- daj dela v občinskem republiškem in zveznem sindikatu. Je član cen- tralnega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni in- dustriji Jugoslavije in predsednik zveznega odbora za zadružništvo in kooperacijo pri tem sindikatu. Tov. Cater je že doslej sodeloval na treh zveznih kongresih, republiških kongresih strokovnih sindikatov in pred 12 leti na 6. kongresu ZS Slovenije. Na vseh kongresih je tvorno sodeloval v razpravah o problematiki, ki je obravnavala zlasti probleme s pod- ročja kmetijstva in živilske in- dustrije. V nadaljevanju našega pogovo- ra, smo tov. Caterju zastavili ne- kaj vprašanj, ki so povezana z ak- tivnostjo v pripravah na sindikalni kongres. Kako ste se v vaši delovni orga- nizaciji (Mesokombinatu Perutni- na) lotili priprav na 9. kongres ZS Slovenije? Na katerih področjih je bila razprava še posebej kritična? ,,V priprave na kongres smo se v Mesokombinatu ,,Perutnina" zelo odgovorno in zavzeto vključili. V internem glasilu ,,Ptujski perutni- nar" smo že pred dvema mesece- ma objavili skrajšano vsebino osnutkov dokumentov 9. kongre- sa. Glasilo je prejelo 1600 delavcev in kooperantov ter se je na ta na- čin lahko v zadovoljivi meri sezna- nilo z vsebino dokumentov. Raz- prave o kongresnih dokumentih so bile organizirane v vseh osnovnih organizacijah sindikata; posebna razprava pa je bila tudi na problemski konferenci. Največ so se razprave sukale okrog vprašanja razvitosti samoupravnih socialis- tičnih odnosov v Perutnini, uresni- čevanju zakona o združenem delu. Veliko pozornost pa smo v razpra- vah namenili proizvodnim proble- mom, ki so bili precejšnji, saj so se odrazili tudi v slabšem gospodars- kem rezultatu", je povedal tov. Cater. V času priprav na kongres ugotavljamo tudi v praksi uresni- čevanje zakona o združenem delu. Kje ste ta čas v Mesokombinatu Perutnina z uresničevanjem zako- na o združenem delu? ,,Pri tem smo nekoliko v zaos- tanku. Pričakujemo pa, da bomo do roka pripravili vse potrebne ak- te. Člani komisije za pripravo samoupravnih aktov so zadolženi, da do konca meseca pripravijo os- nutke aktov, ki jih doslej še nismo sprejeli." V okviru vsebinskih priprav na kongres analiziramo tudi stanje na področju samoupravnega družbenega planiranja. Kako vi ocenjujete vključevanje sindikalnih delavcev pri izdelavi planskih dokumentov? ,,Z vključevanjem sindikalnih delavcev pri izdelavi planskih dokumentov ne moremo biti v celoti zadovoljni. Tako je iz sindi- kalnih vrst vse premalo predlogov, ki bi samoupravno družbeno planiranje še obogatili. Čeprav imamo naše plane čvrsto postavljene, tako vsebinsko kot tudi časovno, menim, da bi morali ob vsem tem imeti več vpliva na iz- boljšanje kakovosti in ekono- mičnosti." Kakšni so bili gospodarski rezultati v okviru Mesokombinata Perutnina v prvem {5olletju letos? Zakaj dohodek ni bil takšen kot ste pričakovali? ,,Doseženi rezultati so ob danih pogojih zadovoljivi. Planska predvidevanja smo uresničili, ustvarili pa smo za 3 odstotke večji dohodek kot v istem, obdobju leta 77. Zadovoljivo ni le to, da smo 3- odstotni večji dohodek ustvarili ob 16-odstotnem povečanju proizvod^ nje. Ocenjujemo, da za takšno sta- nje ne moremo biti v celoti odgo- vorni. K temu so največ prispevale spremembe v proizvodnji, tržnih pogojih živilskih proizvodov, ki jih kljub prizadevanjem celotne družbene skupnosti nismo uspeli v celoti obvladati. Samo za koruzo smo v tem obdobju morali plačati za celo milijardo starih dinarjev več kot smo predvideli s planom. To je narekovalo aktiviranje notranjih rezerv, da smo lahko kljub temu tokaj uspešno poslova- li." Kako ste rešili dohodkovno povezavo med posameznimi te- meljnimi organizacijami v okviru Perutnine? Kakšen odnos ste vzpostavili s trgovino? ,,V praksi že tretje leto izvajamo med proizvodnimi temeljnimi organizacijami dohodkovne odno- se. Na splošno ocenjujemo, da je naš sistem dohodkovnih odnosov pravilen. Temelji na skupnem pri- hodku s trgovino. Ker v duhu zakona o združenem delu skupno določamo plane in normative, so boljši ali slabši rezultati odvisni od skupno sprejetih planov, investi- cijskih in proizvodnih in tudi od vnaprej določenih normativov. Del dohodka, ki se oblikuje za plačilo davkov in prispevkov, razporeja- mo na osnovi družbenega pro- dukta vsake temeljne organizacije. Interni družbeni produkt je eko- nomska kategorija, ki je osnova za oblikovanje dohodkovnih odno- sov." Kje ste na področju kooperants- kih odnosov? ,,Mislim, da smo na področju kooperantskih odnosov dosegli velike kakovostne premike, tako v samoupravnem kot tudi v eko- nomskem smislu. Kooperanti sodelujejo v vseh ustreznih samo- upravnih organih. Prav tako ima- mo dobro urejene dohodkovne odnose v TOK Kooperacija. Kooperanti dobe plačilo po razultatih dela. Kooperant, ki do- bro dela. dobro zasluži. Tako ^mo v Perutnini le v odnosu do kooperantov v celoti vzpostavili nagrajevanje po rezultatih dela. Ko bo še v letošnji jeseni skupščina SR Slovenije sprejela novi zakon o združevanju kmetov, bomo morali kooperantske odnose v TOK Haj- dina uskladiti še s tem zakonom." Stanje v perutninski proizvodnji nasploh. Kakšno mesto zavzema Perutnina med perutninarji? ,,Znano je, da Mesokombinat Perutnina Ptuj po proizvodnji perutninskega mesa vodilna orga- nizacija v SFRJ. Vsi slovenski perutninarji proizvedemo letno 40 odstotkov celotne jugoslovanske proizvodnje; Perutnina pa skoraj polovico slovenske." O čem bi želeli razpravljati na kongresu in kaj pričakujete od kongresa? ,,Delagati iz Ptuja na 9. kongre- su slovenskih sindikatov smo se dogovorili, da bomo sodelovali v razpravah z najmanj tremi pris- pevki. Eden od teh bo posegel na kmetijsko področje. Odločil sem se, da bom sodeloval v razpravi ,,na pamet" v eni izmed komisij kongresa. Ker sem med vsemi slo- venskimi perutninarji edini delegat na kongresu, bom seveda spregovoril širše o položaju perutninarstva. Razpravljati pa že- lim tudi o zadevah, o katerih drugi ne bodo govorili v zadostni meri. Tu je odprto vprašanje vključeva- nje združenih kmetov v sindikat, razvoj kmečkega turizma na manj razvtih in turistično zanimivih območij, družbeno in materialno blagostanje na podeželju in po- dobno. Od dela 9. kongresa ZS Sloveni- je pričakujem, da bo dal celotne- mu delavskemu razredu nove moči in vzpodbude, da bomo uresničili vse tiste naloge, ki nas bodo vodile do boljših rezultatov na vseh pod- ročjih našega življenja in dela in v srečnejšo bodočnost," je sklenil najin pogovor Drago Cater. MG Drago Čater Foto: M, Ozmec Gostinstvo na enotnih tirnicah Tudi gostinski delavci ptujske občine so se tvorno vključili v predkongresne razprave. V okviru tega so razpravljali tudi o polletnih gospodarskih rezultatih v organizacijah gostinstva in turizma. Na splošno ocena ni najboljša. Ostaja ugotovitev, da se vsi možni viri in notranje rezerve, ki bi bistveno pripomogle k boljše- mu rezultatu, niso izkoriščene. Prav to je narekovalo, da so probleme, ki so v obeh dejavnostih prisotni, izredno resno obravnavali in temu ustrezno sprejeli tudi določene ukrepe. Med temi posebno mesto zavze- ma skrb za kakovosten dvig gostinske in turistične po- nudbe in sklep, da je le-to potrebno še povečevati. Pri tem ne moremo obiti tudi skrbi za dvig gostinske etike in delovne discipline. Dokaj kritična razprava se je navezovala na pro- blem, ki je prav tako že dalj časa prisoten v omenjenih dejavnostih. Gre za vprašanje organizacijske narave. Udeleženci gostinske in tudi turistične ponudbe bi že morali poiskati trajnejše povezovalne oblike. Da ne bo lahko najti najustreznejše oblike, je znano že sedaj, vendar to delavcev teh dejavnosti ne bi smelo odvrača- ti od teh pomembnih ciljev. Akcijo je potrebno zasta- viti smelo in zelo odgovorno. Ptujski gostinski in turistični dinar bi lahko bil ,,debelejši". Udeležba obeh dejavnosti v družbenem proizvodu občine sicer iz leta v leto narašča; lahko pa bi beležili/boljši rezultat. Tako ostaja tudi nerazumlji- vo, da vseh prirodnih in drugih danosti v občini ne znamo ali ne moremo v zadostni meri tudi ,,ponudi- ti". V občini tudi ne razpolagamo z ustreznim turistič- nim paketom. Vse to so'naloge, ki jih bodo morali gostinski in turistični delavci v določenem času urediti, seveda ob upoštevanju realnih možnosti in dejanskih potreb. MG TEDNIK — 21. september 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 29. september - praznik najmlajših Bolj ko se približujemo prazniku pionirjev, bolj rastejo aktivnosti pionirjev v posameznih pionirskih odredih. Dan pionirjev ni samo manifestacija mladih, temveč je obenem pregled dela širše skupnosti pri vključevanju mladega roda v družbene tokove. 29. september ne manifestira samo športnih, kulturnih in podobnih srečanj med mladimi, temveč hkrati načrtuje bodočo akcijo. V teh dneh, pa če tudi samo enkrat na leto, iščemo odgovor na vprašanje, ali smo dovolj aktivni pri načrtovanju programov izrabe prostega časa mladega človeka in ne samo to, ali v praksi uresničujemo sprejete programe, in kako jih uresničujemo. Tu ne smemo pozabiti na usposabljanje mentorjev oziroma strokovnjakov, ki bodo pripravljali vse potrebno, da bo mlad človek tudi koristno izrabljal svoj prosti čas. Zakaj razpravljamo o tem? Kajti vse delo v pionirski organizaciji je navsezadnje odvisno tudi od dobrega dela mentorjev. Prav vzgoji tega kadra pa mora- mo v družbi posvečati potrebno skrb. Pri občinski zve/j društev prijateljev mladine Ptuj so že pripravili okviren program ob letošnjem prazniku pionirjev. Organizirali bodo pionirsko občinsko konferenco ter pripravili vrsto priložnostnih športnih in kulturnih srečanj. Aktivnost občinske zveze pa ni usmerjena samo v pripravo prireditev ob dnevu pionirjev, temveč tudi v pripravo programa ob tednu otroka. Že v tem času pa so povečali aktivnost v zvezi z ,,letošnjim prihodom Dedka mraza". V delovne organizacije in druge samoupravne sredine bodo poslaU že v kratkem poseben dopis, da bi naj tudi letos spoštovali že v preteklem letu sprejeti samoupravni sporazum o enotnem praznovanju Dedka mraza in novoletne jelke. Želijo, da se odzovejo tudi tiste sredine, ki so ob priložnosti odklonile sprejem samoupravnega sporazuma. Prispevek po zaposlenem bi naj tudi letos znašal 20 dinarjev. MG Čez 2500 mladih v organiziranih dejavnostih Slovenska Bistrica Mladi občine Slovenska Bistrica se v svojLhj jvobodnih dejavnostih združujejo v skupno 80 osnovnih organizacijah ali aktivih ZSMS. i^ledtem ko je še pred nekaj leti to število bilo jjjoraj za polovico manjše, je občinski Iconferenci ZSMS z načrtnim delom uspelo ystanoviti aktivne in osnovne organizacije piladih tudi v sredinah, kjer ti še doslej niso bih organizirani. Na novo so uspeh ustanoviti predvsem osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih, kjer jih je sedaj kar 36. Med tistimi, ki prav v zadnjem obdobju dosegajo povečano aktivnost so tudi 00 ZSMS v delovnih kolektivih, kjer deluje skupno 28 organizacij. Mladi bistriške občme se združujejo tudi v občinski zvezi prijateljev mladine, ki deluje predvsem v osnovnihšolah, organizirana v pionirskih odredih. V Makolah deluje močna organizacija tabornikov, ki je za sedaj še edina v bistriški občini. Med najaktivnejše organizacije, ki združujejo mlade je treba prišteti občinsko počitnišo zvezo s skupno 11 družinami, na območju celotne občine z blizu 1000 člani. Mladi planinci delujejo v treh mladinskih odsekih planinskega društva in to v Poljčanah, Slovenski Bistrici in Oplotnici. Aktivni pa so tudi planinci v Laporju, na Črešnjevcu in Smartnem na Pohorju. V Slovenski Bistrici pa organizirano deluje tudi alpinistični odsek planinskega društva IMPOL. Že nekaj let se mladi, predvsem iz vrst osnovnošolcev, združujejo v klubih OZN. V občini deluje sedem takšnih klubov. Številni mladi pa se aktivno vključujejo tudi v okviru glasbene mladine, v gasilskih društvih, društvih za telesno kulturo in rekreacijo ter še v mnogih drugih sredinah. Viktor Horvat BRANKA BEZLJAK GLAZER. DELEGATKA KONGRESA ZSMS „Bistvo problema je v kvaliteti dela" Branka bo na desetem kongresu Zveze socialistične mladine Slove- nije zastopala prodročje interesnih dejavnosti. Pri predsedstvu mladih v Ptuju pa vodi center za klubsko dejavnost in komisijo za kultmro. Torej, kar precej nalog ima in reči moramo, da jih dobro in vestno opravlja; to je tudi vzrok, da so jo mladi predlagah za delegatko. K) sva se pogovarjali o področju interesnih dejavnosti je bila izrečena cela kopica besed, kako in kaj je in tudi kako bi moralo biti in bo. Interesne dejavnosti mladih - besede, ki pomenijo veliko, saj vsi mladi in vsi starejši imamo vsak svoj interes, vsak svojo pot in cilj. Nekateri najdejo svoj smisel v likovni umetnosti, drugi v literarni, recitatorski, pa v gledahšču, športu, zabavi ... Zato je tudi problemov na tem področju veliko, reči pa je treba, da se tudi tu počasi rešujejo. „V vsej Sloveniji so klubske dejavnosti razvite predvsem v večjih centrih, v manjših se mladi še srečujejo s problemi prostorov. Ovira za uspešno delo mladih v klubih je pomanjkanje mentorjev, saj je le malo ljudi, ki so odločajo za prostovoljno oz. brezplačno delo z mladimi. V Ptuju smo to rešili, drugače je v krajevnih skupnostih izven Ptuja, nekje so prostori, drugje jih ni; pa denar včasih zmanjkal. Ibtrebna in nujna spremljevalka slehernega, ki v klubu dela je DOBRA VOLJA, z njo se da premostiti vse." Pri delu klubov so tudi težave. delo spremljajo razna trenja med društvi; ne najdejo skupnega jezika. ,,Klubu mladih v Ptuju se obetajo boljši časi, saj se je že povezal z Zvezo kulturnih organizacij, tjdnejše sodelovanje pa bi morah vzpostaviti še s temeljno telesno kulturno skup- nostjo." Mladinski klubi bi dosegh svoj namen, če bi skrbeh za organizirano preživljanje prostega časa mladih in bi mladi lahko v okviru klubov zadovoljili svoje interese pa tudi razvijah svoje sposobnosti. ,,V mestu bi se naj mladi bolj vključevah v sekcije ,,Svobode". Glavni problem je v tem, ker nimamo dovolj strokovno usposo- bljenih ljudi, ki bi pomagali ah vodili društva. Če se opredelim na področje kulture: ob raznih srečanjih opažamo, da so prireditve po kvahteti slabe. Ne smemo biti zadovojni s tem, da smo začeh, da delamo. Premalo pozornosti posvečamo kvaliteti prireditev. Recimo: ni dovolj, da delo postavimo na oder (da bi nekaj zaslužili). Ljudem moramo nekaj tudi sporočiti, saj vemo, da je gledahšče prostor kamor se zateka človek po vsakodnevnem d elu in hrupu, da bi se navžil lepote, da bi spoznal nekaj lepega in kvalitetnega, nekaj takega česar ne more srečati na cesti ah v službi . ., da mu predstavimo lepoto pisane in govorjene besede. Mi pa pogosto delamo krivico avtorjem, ponižujemo publiko. Lahko torej zaključim, da je bistvo problema v kvalitetideja/' Branka bo s tega področja pripravila tudi razpravo za 10. kongres Zveze socialistične mladi- ne Slovenije, kjer bo nakazala številne podrobnejše možnosti za rešitev problemov tudi na področju interesnih dejavnosti. N. Topolovec Branka Bezeljak - Glazer Foto: M. Ozmec ZAKLJUČEK LOKALNE MDB X. KONGRES ZSMS Zadnji ho - ruk, zadnja pesem, zadnji zdravo! v soboto, 16. septembra so zaključili z delom še zadnji briga- dirji v ptujski občini, združeni v brigadi X. kongresa ZSMS. V glav- nem so bili to brigadirji, ki so se vrnili iz zveznih in republiških MDA, povprečna starost v brigadi pa je bila 16 let. V Dolanah pri Borlu je 51 parov pridnih rok v 8 dneh izkopalo 319 m jarka, povprečne globine 2 m in širine 1,80 m. Brigadirji so zmetali prek 740 kubičnih metrov zemlje IIL in IV. kategorije, kar je delo zelo otežkočalo. Kljub temu so normo predvidenega dela presegli kar za 40 %, in tako pripomogli, da bo po ceveh od Borla do Dolan čimprej stekla voda za novo tovarno hidro- pnevmatske opreme, ki jo gradi proizvodno podjetje Olga Meglic, v SOZD Elkom Maribor. Hkrati pa bo pozneje speljan vodovod še naprej v ta predel Haloz. Komandant brigade X. kongres ZSMS, Daniel Koletnik je ob zaključku akcije, ki jo je organizi- rala OK ZSMS Ptuj dejal: ,,Z današnjim dnem je sicer utihnila brigadirska pesnem, odložili smo krampe in lopate, toda ne za dolgo. V Ptuju smo pred kratkim ustano- viU klub brigadirjev. Naša brigada se je v celoti vključila v ta klub in prepričani smo, da bomo nadaljevah z brigadirskim življe- njem še to leto, če ne drugače vsaj v kakšnih enodnevnih udarniških akcijah. Seveda pa bomo organi- zirali tudi izlete v Brkine in Make- donijo ter še kam. Skratka briga- dirsko življenje bo teklo naprej ob delu in ob rednem šolanju." M. Ozmec Še zadnji horuk, zadnji metri jarka, zadnja pesem in zadnji brigadirski Z—D—R—A—V—O! Brigadirji ob izkopu jarka v Dc lanah. Foto: M. Ozmec Daniel Koletnik, komandant bri- gade X. kongres ZSMS DRUGI PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI ORMOŽ Slavili pomembne delovne uspehe V nedeljo so v Ormožu zaključili praznovanje 2. krajevnega pra- znika krajevne skupnosti Ormož. Praznovanje se je začelo že v petek, ko so na letnem kopališču odprli gospodarsko razstavo — sa- dove ormoškega združenega dela. Razstavo je odprl podpredsednik skupščine občine Ormož, Milan Ritonja. Občani ormoške krajevne skupnosti so v obdobju enega leta, to je od 1. do 2. krajevnega pra- znika dosegli več uspehov. Krajani v Pušencih so se razveselili, ker so dobili vodovod, na Litmerku in Hardeku so dobili telefon. Krajani Ormoža in Tomaža pa so ob tej priložnosti slavili tudi pomembno delovno zmago, kajti asfaltirali so U kilometrov ceste. V soboto in nedeljo se je praznovanje nadaljevalo. V soboto so se zvrstila športna tekmovanja, v nedeljo pa je bila zjutraj slavno- stna seja organov krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti je o uspehih in prizadevanjih občanov krajevne skupnosti Ormož govoril predsednik krajevne konference SZDL Ormož, Boris Gerlovič. Priznanja OF in bronaste značke so dobili moški pevski zbor iz Ormoža, gasilsko društvo, Ciril Bubek, Stanko Hartman, Peter IvanuŠa, Francka Pucko, Leon Radoš, Vinko Topolovec, Alojz Viher, Martin Torič in Vida Rajh. Komemoracije ob spomeniku padlih borcev se je udeležilo, večje število občanov in delovnih ljudi. O narodnoosvobodilnem boju na ormoških tleh in o liku revolu- cionarja Jožeta Kerenčiča je govoril še Iganc Oman, ki je med drugim dejal, da je pridobitve sociahstične revolucije potrebno ohranjevati med mladimi. Ko je zadonela znana vojaška koračnica, himna in strumni voja- ški korak, je na tribuno ob Kerenčičevem spomeniku stopil komandant vojašnice iz Slovenske Bistrice, Milan Zagorac, kije vojakom iz vojašnic Ptuja in Slo- venske Bistrice prebral svečano zaobljubo. Milan Zagorac je ob tej priložnosti dejal, da so mladi vojaki veseli, ker so svečano obljubo podali v Ormožu, v tem lepem in gostoljubnem mestu. Šte- vilne občane in vojake je pozdravil še Mirko Novak, predsednik SO Ormož in predsednik občinske konference ZSMS Ormož, Branko Jovanovič, ki je mlade vojake pozdravil v imenu ormoške mla- dine. V imenu ormoških pionirjev je vojake in njihove starešine pozdravil tudi pionir osnovne šole Ormož, Marko Gašparič. Po zelo dobro pripravljenem kulturnem programu, v katerem so sodelovali moški pevski zbor in mladi reci- tatorji, so vojaki s svojim pod-., pisom prisegli zvestobo domovini. V okviru drugega praznika krajevne skupnosti Ormož so v nedeljo popoldne pripravili tudi veliko reševalno vajo enot civilne zaščite. Rdečega križa, gasilcev ter vojakov štaba za teritorijalno obrambo. zk Na razstavnem prostoru letnega kopališča se je predstavilo ve^ temeljnih organizacij združenega dela, med njimi Optyl, Primat, Kmetijski kombinat. Gradiš in drugi. Ob spomeniku revolucije pri Domu kulture je govoril Iganc Oman foto: zk Delegacija občine Ptuj v pobratenem Arandjelovcu v ponedeljek je odpotovala v Arandjelovac 4-članska delegacija, ki jo vodi Cveto ^OPLIHAR,predsednik SO Ptuj, sodelujejo pa Franc Zadravec,. Vaclav Vrabič in Branko Novak. Naši predstavniki so v imenu delovnih (Judi in občanov prenesli Arandjelovčanom •skrene čestitke ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo 19. septembra, v spomin na "^oditev tega lepega Šumadijskega mesta. Kol vsako leto, tudi letos poteka v Arandjelovcu vehka kulturna manifestacija — ,,Mermer i zvuci", ki privablja k sodelovanju umetnike z vseh področij ustvarjanja. Največ priznanj požanjejo kiparji, ki iz vjenčačkega marmorja oblikujejo kipe, — mnogi izmed njih ostanejo v skrbno urejenem parku Bukovička banja. Tudi letošnje srečanje predstavnikov pobratenih občin daje povod za nadaljnje tesnejše sodelovanje tako na družbeno- političnem, gospodarskem, kulturnem kot športnem področju. Vsakoletna srečanja poglabljajo bratske vezi, ki jih utrjujejo delovni ljudje in občani tudi z obiskom izseljencev z ,,Vlakom bratstva^in prijateljstva". N. D. ANALIZA GOSPODARJENJA V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH Služba družbenega knjigovodstva v Ptuju je v preteklem tednu izdala analizo o gospodarskih rezultatih v družbenih dejavnostih ptujske občine v prvem polletju letos. V analizi so strnjeno podani vsi elementi gospodarskih rezultatov. Podatki kažejo, da je celotni prihodek v negospodarstvu ptujske občine hitreje nara.ščal kot v gospodarstvu. Ob tem se postavlja jasna ugotovitev, da financiranje družbenih dejavnosti v občini ne moremo gledati samo ozko glede na ptujsko gospodarstvo, saj nekatere dejavnosti pokrivajo potrebe širšega območja. Za ptujske razmere so to sicer ugodni rezultati. Pri analizi dohodka, ki znaša v povprečju na zaposlenega v družbenih dejavnostih 61.000 dinarjev, kar je za 38 odstotkov več kot v istem obdobju leta 77, se ugotavlja, da je le-ta kljub porastu pod republiškim povprečjem, ki znaša 71.000 dinarjev. Čisti dohodek je porastel za 37 odstotkov in je v sorazmerju s republiškim povprečjem ter je znašal na zaposlenega 58.000 dinarjev; v gospodarstvu pa 59.000 dinarjev. K podanemu stanju v analizi je potrebno dodati, da manjkajo v družbenih dejavnostih pri posameznih izvajalcih, sporazumi o svobodni menjavi dela in zato temelji že prej navedeni celotni prihodek na začasnih akontacijah in osnovi meril iz preteklega leta. MG 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 21. september 1978 — TEDNIK OBRTI, KI IZUMIR/UO Obisk pri kotlarju Sološiju v seriji reportaž pod skupnim naslovom ,.obrti, ki izumirajo", smo tokrat obiskali kotlarsko delavnico Ludvika SOlOSija v Voš- njakovi ulici v Ptuju. Tisti, ki ste se že kdaj sprehodili mimo njegove delavnice ali pa ste bili celo njegova stranka se gotovo spominjate kotli- čka, ki visi nad vhodnimi vrati. Ta simbolično predstavlja obrt, tako, da lahko že od daleč veste, če ste prav prišli. O začetkih te obrti v Ptuju, je Ludvik SClčši najprej povaial: ,,S kotlarstvom v tej hiši je začel moj dedek, pravzaprav očim moje- ga očeta Ludvika. Že pred vojno je bilo to, po vojni, leta 1949 ko je dedek umrl je obrt prevzel moj oče. V njegovih rokah je bila obrt vse do lanskega leta, ko je umeri." In kakšen je pravzaprav ta poklic, kaj vse izdelujete? ,,Ja, osnovno delo je izdelovanje kotlov za žganjekuho. Mali od 30 do 80 literski kotli so navadni, večji od 100 do 150 litrov pa potrebujejo že ,,alfo". No, razen tega izdeluje- mo Se različne izdelke za organizacije združenega dela v Ptuju in izven njega. Največ dela imamo prav sedaj v teh dveh mesecih, ko bodo kmalu že slive dozorele. Ljudje se pač spomnijo, da je kotel neuporaben šele takrat, ko bi ga že praktično morali imeti doma. Potem ga prinesejo k nam in želijo, da bi ga popravili v rekordnem času. No, sedaj je pač sezona in je zato največ dela, pozimi ni tako hudo." Sami tega dela gotovo ne zmore- te, kdo vam pomaga? ,,Zaposlena imam Se dva pomoč- nika, ki sta pomagala že očetu, sedaj pa nadaljujemo skupaj. Vča- sih nas je moralo biti več, ker smo hodili Se ven k strankam, sedaj pa je dela mnogo manj in znani smo po Sloveniji in Hrvaški, tako da nas je čisto dovolj za delo, ki ga imamo." Mogoče veste, ali je v Sloveniji še kakšen kotlar? „Verjetno da ne, vsaj jaz ne vem za nobenega. V Mariboru je bil Se pred 5 leti, sedaj ga ni več, to ni delo, ne splača se. Vem, po številu strank iz vse Slovenije in sosednje republike, da sem daleč naokrog sam v tej obrti." Kaj pa vi, ste poskrbeli, da bo vaša obrt Sla dalje. Se za vami? ,,Težko, jaz namreč nimam mo- škega potomca, pa ne vem kako bo potem, verjetno bo za mano ta obrt izumrla. Pa tudi, če bi imel sina, ga ne bi pustil v to obrt, pretežko delo je, ni življenja. Se manj bodočnosti. Vsi so kotlarstvo že pustili, jaz pa še nekako premagujem vse te teža- ve današnjih dni." Vaša osnovna surovina je bakre- na pločevina, kje jo kupujete? ,,To je pa spet problem zase. V Ptuju sploh nimajo tega materiala, pa tudi v Mariboru dobim bolj te- žko. Kadar pa dobim, je to zelo malo, tako, da moram skoraj za vsak kos posebej v Maribor. Draga pa je ta bakrena pločevina 80 din je treba odšteti za 1 kg." Iz ^esa je sestavljena ta celotna oprema za žganjekuho? ,,Precej je tega, v glavnem pa trije osnovni elementi: kotel, peč in hladilnik. Največ dela vzame kotel, vse pa je delano ročno s kladivom." Kaj Da drugače, kako družba vrednoti vaSe delo? ,,Vidite, to pa je tisto, kar je bolelo že mojega očeta. Toliko se govori in piše, da obrti izumirajo, malo pa storijo, da do tega ne bi prišlo. Kot da nismo zanimivi, kot da nas družba ne potrebuje. Večje možnosti za investicije bi nam mo- rali dati; sedaj sem v teh letih, še razmeroma mlad z veseljem bi se podstopil recimo razširitve delavni- ce, pa so tako velike dajatve, da ob koncu vsakega meseca komaj osta- ne nekaj denarja za sproti. Ja, saj pravim, če ne bi takorekoč v delav- nici gor zrasel, potem bi že zdavnaj opustil to obrt." M. Ozmec Bakreno pločevino je treba najprej zagreti, jo lažje oblikuješ. Foto: M. Ozmec Ludvik Sdloši ob delu, ki ga ,,drži pokonci". Foto: M. Ozmec Akcije mladih varčevalcev Številne i>rostovoljne dejavnosti v šolah so z novim Šolskim letom ponovno oživele, med njimi tudi delo pionirskih hranilnic. Po podatkih je konec junija letos bilo vključenih v organizirano pionir- sko varčevanje že 65 odstotkov vseh pionirjev v osnovnih šolah ptujske občine. Število varčevalcev se je od lanskih 5435 povzpelo na 5480. Čeprav ni zabeležen občuten številčni porast varčevalcev, je pri- varčevana vsota v obdobju maj 77 — maj 78 narasla od 554.997,55 di- narjev na 661.080,85 dinarjev. Na vprašanje, zakaj tako majhen šte- vilčni porast varčevalcev, je težko odgovoriti. Drži pa, da ponekod preveč pozornosti posveiajo že vključenim varčevalcem, manj pa pridobivanju novih. Po programu temeljne banke Maribor bodo pionirji v pionirskih hranilnicah v okvini akcij vzpod- bujanja varčevanja med mladimi, tekmovali v oktobrskem medšol- skem tekmovanju in akciji ,,striček Cvenk". Oktobrsko tekmovanje prinaša novo obliko tekmovanja, saj bodo mladi varčevalci tekmo- vali s svojimi literarnimi, likovnimi in fotografskimi izdelki; ustvarjali bodo na temo ,,varčevanje". Samo tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah: v prvi skupini bodo tek- movali učenci osnovnih šol, v drugi dijaki srednjih šol. V prvi skupini bo nagrajenih 9 izdelkov, v drugj trije izdelki. Zanimivo je, da lahko vsaka šola, kjer dela pionirska hra- nilnica, sodeluje na oktobrskem tekmovanju le s tremi izdelki. Vse izdelke pa je potrebno poslati Kfl Maribor do 9. oktobra. Tudi v tekočem Šolskem letu bodo mladi varčevalci tekmovali v akciji ,,Striček Cvenk". Za razliko od tekmovanja v šolskem letu 1977/78, bodo letos tekmovali za maskoto ,,strička Cvenka"; dose- daj so bili to izleti ,,strička Cvenka". Varčevanje med mladimi ima veliko prednosti, zato mu v banki posvečajo potrebno pozor- nost. V poslovni enoti KB Maribor v Ptuju bodo za mlade varčevalci uredili tudi pionirsko sobo, ki bo predvidoma pripravljena za prve obiskovalce za 29. september, praz- nik pionirjev. Predstavniki poslov- ne enote pa v teh dneh pridno obiskujejo mlade varčevalce in jih seznanjajo z letošnjimi akcijami pionirskega in mladinskega varče- vanja. O tem pa je na seji v prej- šnjem tednu razpravljal tudi odbor mentorjev pri poslovni enoti; ob tej priložnosti pa so se mentorji dogo- vorili za program dela do sklica zbora mentorjev, ki bo v nasled- njem m« wa....... Mfl. Pionirka Barbara Glatz je prerezala otvoritveno vrvko na novi asfaltirani cesti v KS Rogoznica. Foto: Z. Kodrič Na predvečer praznika krajevne skupnosti Rogoznica so v soboto 16. septembra ob 17. uri predali namenu novo asfaltirano Prečno pot na Rogoznici in Ulico Jožefe Lackove v Novi vasi pri Ptuju. Marija Šumandiova je v uvodnih bes^ah orisala prizadevanja krajanov pri zbiranju potrebnih finančnih sredstev kar je obenem vspodbuda vsem tistim, kijih te naloge še čakajo. mš Aluminl po¥aliljen med naše delavce v Avstriji Pred dobrima dvema letoma se je pričelo prijateljsko sodelovanje med NK Aluminijem iz Kidričevega in ekipo naših zdomcev v Avstriji, Slavijo. V pokrajini Vorarlberg je zaposlenih okrog 10.000 naših delavcev. Veliko pomeni tem ljudem bratsko sodelovanje. Zato so se nogometaši Aluminija lansko leto tudi udeležili nogometnega tur- nirja ekip naših zdomcev v Dornbirnu. Kasneje pa so povabili v Kidričevo tudi ekipo Slavije iz Dornbirna. Pot do Dornbirna in nazaj je dolga, ob tem pa je še vse povezano vse z velikimi finančnimi izdatki. Za lansko potovanje so finančna sredstva prispevali: Čev- ljarska delavnica Kidričevo, občin- ski sindikalni svet, vendar pa je bilo vseh sredstev le za eno četrtino, vse ostalo pa je prispeval NK Aluminij. Pred nekaj dnevi je prišlo pova- bilo iz Dornbirna od naših zidom- cev, prav tako pa od konzulata v Feldkirchnu. Vendar se je Aluminij tokrat znašel v zadregi, kako ugoditi prošnji naših delavcev zaposlenih v tujini. Kot vedno se zatakne pri finančnih sredstvih. Urejanje stadiona (atletske steze, ograja in vhod), zraven pa še nasto- panje treh selekcij so ^izčrpali" blagajno Aluminija. Nekateri si predstavljajo pod tem nekakšen izlet, vendar lahko povedo vsi ude- leženci lanskih srečanj, da ne gre zgolj za izlet, marveč za poglablja- nje stikov. Pot v Dornbirn je povezana z velikimi finančnimi izdatki in sicer je cena potovanja 50.000 din. Mis- lim, da pomoč Aluminiju v tem tre- nutku ne bi smela biti vprašanje tako pri TTKS, kakor pri vseh družbeno političnih organizacijah. Kajti Aluminij bo zastopal celotno ptujsko občino med našimi zdomci. Le-tem pa govor v materinem jeziku, kakor tudi novice iz domo- vine veliko pomenijo. Zatorej je potrebno stopiti v akcijo, da se ta sredstva zagotovijo, s tem pa se bodo prenesli pozdravi za še poglobljeno sodelovanje med našimi zdomci in matično domo- vino. D. Klajnšek Glede na velike škode, ki jih že tri leta zapored povzročajo vremenske neprilike (suše, mraz, toča in vihar), se je Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kmetijstvo znašel v težkem finančnem stanju. Posledica tega je, da v TOZD Kmetijstvo ne bodo realizirali plansko postavljenih rezultatov za leto 1978. V letošnjem maju je v času najmočnejše vegetacije slana uničila 22 do 45 odstotkov pridelka grozdja, vso sadje in prav tako prizadela tudi poljščine. Mraz je poškodoval 80 hektarjev posevkov in posledica tega je bila manjši pridelek ter ponovni posevek na približno 120 hektarjih. V sredini julija je še preostali del pridelka v delovnih enotah Podlehnik in Osojnik uničila toča, ki je najbolj prizadela vinograde. Škoda je nastala predvsem zaradi odlomljenih mladik. V dneh 18. in 19. julija je ponovna toča prizadela delovno enoto Trnovska vas in poškodovala posevke pese, koruze in pšenice, skupno na 185 hektarjih. Večkratni močni nalivi pa so prizadeli žita, saj je bilo ocenjeno, da je 600 hektarjev pšenice poleglo že ob cvetenju, zaradi česar je bil močno prizadet pridelek. Iz navedenih ugotovitev je razvidno, da je škoda v kmetijstvu izredno velika in da delavci zaposleni v TOZD Kmetijstvo, glede na to, da so letos že tretjič zapored doživeli elementarno nesrečo, nimajo zagotovljenega nadaljnjega razvoja in ne socialne varnosti. Prav zaradi tega je potrebna široka akcija za ublažitev posledic elementarnih nezgod v kmetijstvu. Iz programa ukrepov za izboljšanje poslovanja po posle- dicah elementarnih nezgod so bili v Kmetijskem kombinatu Ptuj sprejeti naslednji predlogi sanacij- skih ukrepov: 1. Ker v letošnjem letu TOZD Kmetijstvo ne bo zmogla odpla- čila anuitet, bo potrebno zaprositi za odložitev anuitet za odplačilo kreditov za osnovna in obratna sredstva v znesku 15,052.078 din. 2. TOZD Kmetijstvo ima veliko obveznosti do bank. Plačati bo potrebno precejšnje obresti od najetih kreditov. Ker teh obvez- nosti ne bodo zmogli, predlagajo, da se odobri odpis obresti od kreditov za leto 1978 v višini 4,331.424 din. 3. Bankam se posreduje predlog KŽRS Slovenije, da se pri investicijskih naložbah odobravajo krediti brez lastne udeležbe, ker jih zaradi izpada dohodka v zadnjih treh letih enostavno ni in zaradi tega ni mogoče izvajati programa naložb sprejetih s srednjeročnim programom razvoja za obdobje 1976 do 1980. 4. Banke bi naj zahtevke za zaprošene kredite odobravale hitreje in v čimkrajšem roku dale na razpolago odobrena sredstva. Zlasti nujna je odobritev kredita za odkup zemlje, +ako pri banki kot pri kmetijski živilski razvojni skupnosti. 5; Za kmetijstvo kot privili- girano dejavnost bi bilo potrebno znižati obrestno mero od kreditov in ponovno vzpostaviti nekdanje razmerje. 6. Vse začete investicije je potrebno končati v določenih rokih s ciljem, da se preprečijo prekoračitve investicijskih naložb in čimprej povečajo proizvodne zmogljivosti. 7. Uničene in poškodovane nasade bo potrebno sanirati in dodatno zagotoviti za usposobitev 55 hektarjev vinogradov, kar pomeni, da je potrebno za sanacijo 859.500 din. Še vedno ni rešen zahtevek za sanacijo vinogradov, ki jih je prizadela pozcba v letu 1977. Predračunska vrednost naložbe je 1,998.722 dm. 8. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kmetijstvo je predlagala SIS in drugim družbenim dejavnikom, da naj preučijo možnosti rezbremenitvc kmetij- stva s prispevki za splošno in skupno porabo, oziroma sc naj najdejo druge osnove in merila za financiranje teh družbenih dejav- nosti in ne le osebni dohodki kot je to primer sedaj. 9. Izvršnemu svetu Skupščine občine Ptuj je bilo predlagano, da čimprej doseže podpis samouprav- nega sporazuma o financiranju sklada za pospeševanje kmetijstva pri vseh TOZD občine, oziroma naj sprejme odlok o obveznem financiranju. lOZD Kmetijstvo je sicer podpisnik tega sporazuma, vendar sredstev v dani situaciji ne more nakazati. 10. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kmetijstvo predlaga, da se naj sklad za pospeševanje kmetijstva ustanovi kot republiški sklad, v katerega bi vse kmetijsko razvite in kmetijsko nerazvite občine prispevale svoj delež. Sredstva pa bi vlagali na področjih, kjer se kmetijska proizvodnja dejansko odvija in skrbi za proizvodnjo hrane. Hkrati predlaga spremembo programa sklada, ki se naj nameni za sofinanciranje in predvsem za uvajanje sodobnejših metod v kmetijski proizvodnji, da bi dosegli čimvišji pridelek na hektar ter čimboljšo kvaliteto v družbe- nem in zasebnem sektorju. 11. Kmetijski živilski razvojni skupnosti Slovenije se predlaga, da odstopi od združevanja sredstev v višini 0,05 din pri premiji za mleko, katera se naj vrne proizvajalcu mleka od 1. januarja 1978. 12. Vsi zaposleni v Kmetijskem kombinatu Ptuj so že prispevali enodnevni zaslužek za sanacijo posledic. Hkrati s tem pa bi se naj po vzgledu drugih občin tudi v ptujski občini vključili vsi občani v solidarnostno pomoč, v akcijo za ublažitev posledic elementarnih nesreč, ki so prizadele kmetijstvo v družbenem in zasebnem sektorju občine Ptuj. 13. Vsi zaposleni v TOZD Kmetijstvo KK Ptuj se zavezujejo, da bodo delali 4 dni brezplačno za stabilizacijo finačnega stanja TOZD. Delo je potrebno opraviti v mesecUi avgust, september, oktober in november ter v času, ko je potrebno zaposliti dodatne delavce za delo, ki bi sc drugače moralo opraviti v nadurnem delu. 14. Družbenopolitične organi- zacije v Kmetijskem kombinatu Ptuj bodo izvedle akcijo prosto- voljnega darovanja obveznic poso- jila za ceste. V zvezi s predlaganimi ukrepi je bila v TOZD Kmetijstvo imeno- vana komisija, katere naloga je, da sproti spremlja izpolnjevanje prevzetih dolžnosti odgovornih oseb in usmerja napore kolektiva za čimboljšo in uspešnejšo realizacijo predlaganih ukrepov ter hkrati obvešča o izvajanju akcije samoupravne organe in kolektiv. M. Pišek Uspešno delo ZRVS Predsedstvo zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj, je na seji v petek ocenilo uresničevanje programa dela organizacije ZRVS do 15. septembra letos. Program je obsegal izvedbo seminarjev po krajevnih organizacijah, udeležbo in politično delo ob volitvah, akcijo ,J'o poteh revolucije", razna tekmovanja, osmo srečanje ZRVS v Dobrepolju v Suhi krajini in obisk skupine članov ZRVS iz Beograda in Titovih Užic, ki so bili v Ptuju. Predsedstvo je srečanja in obiske ugodno ocenilo, prav tako delo vseh, ki so pri tem sodelovali. ZRVS je izvedla skupščine v vseh 35 krajevnih skupnostih na območju ptujske občine, prav tako je tudi uspešno organizirala in sodelovala pri obrambnih dnevnili M DA ,.Slovenske gorice 78". Skratka, ocena uresničevanja programa dela je bila nadvse ugodna. V nadaljevanju je tekla beseda o nalogali, ki so še pred organizacgami ZRVS. Med njimi je najpomembnejše občinsko tekmovanje, v katerem bodo sodelovale vse krajevne organizacije. Tekmovanje bo na območju Jelovic v Halozah in bomo o tem več zapisali v prihodnji številki. Gre namreč za to, da se ob zaključku srečanja mlade vojaške starešine podrobneje seznani s prispevkom, ki ga je dalo to območje Haloz med NOB. 'fEDNiK -21. september 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 „Kmečka Žena je tudimati, delavka in gospodinja " POGOVORz BRANKO UH Pred tremi leti je začela z delom )(me''J^'^° gospodinjska pospeševalna služba tudi za območje občin Ptuj in Ormož. Za organizacijo in delovanje te službe jl^rbi zadružna zveza Slovenije v gubljani. Na območju Slovenije je sedem pospeševalk, ki delajo pri posameznih zavodih, Branka pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju, pri delu jim pomagajo mentorji oz. mentorice pri kmetijskih zadrugah. Vzrok za ustanovitev te službe je (jil v tem, da izboljšamo življenje )(inetice kot kmetijske proizvajalke in se le ta čim bolj izenači z jtjvljenjskimi pogoji delavk. KJE SO PROBLEMI, KI VAS SPREMLJAJO IN KAKO JIH REŠUJETE? ,,Sedaj imamo prek 60 % meša- nih kmečkih gospodinjstev, saj moški največkrat delajo v družbe- nem sektorju, žene pa vodijo gospodarstvo in gospodmjstvo na kmetijah. V kooperantskih odno- sih in med člani v zadrugah pa prevladujejo moški. Zato se mora- mo zavzemati za uveljavljanje pra- vic, ki ženski pripadajo na osnovi njenega dela. Za svoje pravice pa se bodo morale boriti tudi kmetice same, kajti brez njihove udeležbe uspeha ne bo. Čeprav vseh nereše- nih vprašanj ne bomo mogli rešiti takoj, pa bomo skušali v prvi vrsti rešiti najnujnejše probleme: izo- braževanje za sodobnejše kmetovanje in s tem večjo pro- duktivnost dela ter boljšo življenj- sko raven kmečkega prebivalstva; v sistemu invalidskega in po- kojninskega zavarovanja vse prepočasi napredujemo; uveljaviti moramo zdravstveno varstvo kmečkega prebivalstva; posebno obliko zdravstvenega varstva kme- čkih žena, da bo kmečka žena pri zaščiti materinstva izenačena z delavkami; na vasi je preslabo razvito otroško varstvo, saj je bilo v letu 1976 zajetih v otroško varst- vo le 0,4 % vseh kmečkih predšol- skih otrok." vi skrbite tudi za gospodinje. organizira- te izobraŽevanje, seminarje, kaj vse ste vključili v program izobraŽevanja? ,,Kmetijska gospodinjska pospeševalna služba skrbi pred- vsem za izobraževanje kmetice za kmetijsko proizvodnjo in tudi za potrebe kmetice kot gospodinje. Izobraževanje poteka v obliki predavanj, seminarjev, tečajev in strokovnih ekskurzij. v letošnjem letu smo se odločili za naslednje teme iz kmetijske proizvodnje: —■ mehansko pridobivanje mleka, vzreja pujskov in krmljenje plemenskih svinj, krmljenje krav molznic, siliranje trave in koruzne silaže pod folijo. Iz vrtnarske proizvodnje smo se odločili za ureditev kmečkega vrta in pridelovanje vrtnin. Iz gospodinjstev pa za te teme: zamrzovanje živil, ureditev kmečkega doma, uporaba drobnih gospodinjskih strojčkov s prika- zom in elektrifikacija podeželja." le nekaj mesecev je SE do zime. takrat je na kmetijah največ časa, kaj nameravate vključi- ti v program izobraŽevanja za zimske mesece? ,,v letošnji zimski sezoni bomo uvrstili tudi nekaj tem iz zdravstvenega varstva: higiena v našem domu, vzgoja in nega predšolskih otrok, najpogostejše ženske bolezni. Pri organizaciji vseh naštetih vrst naša služba dobro sodeluje z aktivi kmečkih žena po vaseh. Dva do trikrat letno pa se .sestajajo odbori kmečkih žena, ki so pri za- družnih organizacijah in ga se- stavljajo predsednice aktivov." kako kmečkim Zenam organizirate mali do- pust, saj vemo, da si kaj več kmečke ZENE za- enkrat ne morejo privoščiti? ,,v poletnih mesecih organizira- mo strokovne ekskurzije, da tako naše kmečke žene spoznavajo življenje in delo kmetovalk in de- lavk v tovarnah drugod po Sloveniji, Hrvatski in tudi v Avstriji. Hkrati s tem pa spoznavajo našo ožjo in širšo domovino." n. Topolovec TGA »BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO Pred uvedbo premakljivega delovnega časa v začetku letošnjega leta so delavci kadrovsko splošnem sekotrju v TGA Kidričevo izdelali konkre- ten predlog o uvedbi premakljivega delovnega časa. Pri tem so se oprli na že opravljene raziskave v svetu o prednostih, ki jih prinaSa svobodnejše odločanje delavcev o prihodu in odhodu na delo. Upoštevali so tudi izkušnje nekaterih slovenskih delovnih organi- zacij, ki so premakljivi delovni čas že uvedle, pri tem pa so v predlogu upoštevali Se specifične pogoje dela v TGA. Glede na to, da je tehnološki proces zahteven in ne dopušča prekinitev v nekaterih TOZD, premakljivega delovnega časa ne bo mogoče uvesti v celotni delovni organizaciji hkrati in pod enakimi merili. V TOZD promet, kjer je manjše število zaposlenih, so v prvi polovici septembra že prešli iz togega na premakljivi delovni čas, v delovni skupno- sti skupnih služb, so ta prehod predvidevali za 1. september, vendar pa bodo zaradi nepravočasne dobave posebnih žigosnih ur ta rok prestavili na 1. oktober. S tem bodo omogočili brezhiben in objektiven sistem evidentiranja prisotnosti na delu. Poskusno delovanje premakljivega delovnega časa bo v TGA predvidoma trajalo šest mesecev, po tem obdobju pa bodo ob analizi uspehov in slabosti ter anketi med delavci prišli na stalno obliko uvedbe subjektivnega odločanja o prihodu in odhodu na svoje delovno mesto. Sedanji koncept določa obdobje obveznega delovnega časa, ki traja od 8.30 do 13.30 ostali čas, ki je potreben za izpolnitev normalne obveznosti del in nalog pa lahko zaposleni določijo sami. To velja le za delovno skupnost skupnih služb, medtem ko v drugih TOZD obstajajo še različne variante o katerih bodo delavci še razpravljali in se zanje odločili, npr. letni in zimski delovni čas ah premični delavnik z omejenim izborom za delavce v izmenah. Omenjeni predlog določa tudi možnost primanjkljaja mesečne- ga fonda delovnih ur, ki lahko znaša največ 10 ur, in možnost presežka delovnih ur, ki lahko znaša prav toliko. dosedanji rezultati v nekaterih slovenskih delovnih organizacijah, ki so že uvedle sistem premakljivega delovnega časa, kažejo nekatere prednosti in pridobitve v korist delavcem in to je tudi glavni namen prehoda na ta si-stem v TGA. Poglavitne prednosti so v svobodnejšem odločanju delavcev in njihovem boljšem psihičnem počutju, v boljšem izkoriščanju delovnega časa in v boljšem ter racionalnejšem izkoriščanju prostega časa. Ob tem se neposredno pojavi zahteva po boljšem koordiniranju in planiranju dela, delavec mora postati samostojnejši pri delu, saj se lahko zgodi, da se čas njegovega dela in dela njegovega nadrejenega ne ujemata v celoti. Poglavitni argumenti za uvedbo premičnega delovnega časa v TGA so zmanjšanje nadur, zmanjšanje število zamud in enodnevnih izostankov ter bolniških izostankov in zmanjšani problemi s prevozi na delo, saj lahko delavec svoj prihod in odhod prilagodi svojim možnostim in se izogne prometnim konicam. S prehodom na novi sistem delovnega časa bodo v Kidričevem po dosedanjih ocenah predvidoma doseg- h precejšnje uspehe v procesu humanizacije dela. Hkrati bo to korak naprej pri procesu usklajevanja z zakonom o združenem delu in pri dajanju možnosti vplivanja delavcev, ki bi morali v vsaki delovni sredi- ni postati resnični subjekti. B. VODUSEK Bliža še čas siliranja koruze in zadnjega odkosa trave čas siUranja koruze se nam hitro približuje, zato moramo že sedaj pripraviti vse potrebno, da ob siliranju ne bo zastojev. Predvsem moramo pregledati stroje —- silokombanje in siloreznice, zamenjati iztrošene ležaje, nože in verige. Zavedati se moramo, da nam pretrgana veriga, ki pride v boben med nože lahko povzroči veliko škode, zato te stvari raje pravočasno zamenjamo. Sedaj je čas, da obnovimo dotrajane premaze sten v silosih, stene očistimo z jeklenimi krtačami in jih ponovno premažemo z IBITOLOM ali z DONILITOM. Silosi, ki si bili že premazani z IBITOLOM se ne smejo več pre- mazati z DONILITOM, ker se ta ne bi oprejel stene, zato moramo take silose ponovno premazati z IBITOLOM. Najprimernejši čas iz. siliranje koruze je takrat, ko je koruza v voščeni zrelosti. Koruza v voščeni zrelosti vsebuje odrog 30 % suhe snovi. V letošnjem letu bo to zara- di razmeroma hladnega vremena šele po 10. oktobru. Če bi s siliranjem koruze pričeli prezgo- daj, bi zaradi visokega odstotka vlage dobili silažo z nizko hranilno vrednostjo in z veliko ocetne in maslene kisline. Ti dve kislini pa sta v silaži nezaželjeni, ker nam močno znižata kakovost silaže. Zelo dobro silažo dobimo, če mešamo koruzo in zadnji odkos trave. Travo, ki jo siliramo skupaj s koruzo, moramo pokositi dva do tri dni pred siliranjem, da malo ovene, nato pa jo mešamo s koruzo. Koruzo in travo lahko siliramo v stolpne in koritaste silose ali pa v kup pokrit s plastično folijo. Če nimamo dovolj prostora v stopnem ali v koritastem silosu lahko preostalo krmo siliramo še v kup pokrit s plastično folijo. Siliranje krme v jeseni je zadnja priložnost, da se oskrbimo z zadostnimi koUčinami krme za zimo, zato te priložnosti ne smemo zamuditi. Vlado Tumpej dipl. ing. agr. Novi zakon o ukrepih v živinoreji v Uradnem listu SRS št. 17/78 je izšel novi zakon o ukrepih v živinoreji, ki med drugim določa tudi ukrepe za pospeševanje živinoreje. Določbe tega zakona se nanaša- jo na rejo goveda, prašičev, konj, perutnine, ovac, rib in čebel. Ukrepi za pospeševanje živinoreje so določeni z zakonom zaradi stalnega povečevanja proizvodnje, preprečevanja tržnih nihanj v pro- izvodnji in prometu živine ter živalskih proizvodov, kar pomeni za večjo prirejo mesa in mleka. Povzetek določil zakona, ki zanimajo naše kmetovalce, je pripravila inšpektorica za kme- tijstvo pri SO Ptuj, Marija Ljubeč. ,,Zelo pomemben ukrep za pospeševanje v živinoreji je oplojevanje, ki se lahko opravlja z osemenjevanjem, pripustom ali parjenjem. Način oplojevanja predpiše skupščina občine na svojem ob- močju in z odlokom ter skrbi za njegovo izvedbo. Pri tem upošteva naravne in gospodarske razmere v hribovitih, odročnih in ostalih kra- jih svojega območja, sprejete selekcijske programe, izvajanje najnujnejših ukrepov in prepreče- vanje nenačrtnega parjenja v so- rodstvu. Z odlokom se predpiše cena oplojevanja živali na ob- močju občine zaradi enakomerne porazdelitve stroškov na vse rejce. Za oplojevanje se smejo uporabljati le ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom, odberejo se pa lahko le plemenjaki, ki so potomci preizkušenih očetov, mater z nadpovprečno plemensko vrednostjo ah plemenjaki, ki so preizkušeni glede svojih proizvod- nih lastnosti, v določenih primerih tudi glede lastnosti potomstva. Osemenjevalec ali rejec plemenjaka mora ob vsaki oseme- nitvi ali pripustu goveda, prašičev, konj in ovac izdati potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve aH pripustitve, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenske vrednosti in plodnosti živali ženskega spola, ki se oploju- je ter njenega potomstva. Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se izvaja vsako leto. Ocenjevanje in odbira ple- menjakov za osemenjevanje merjascev v selekcijskih središčih, plemenskih jat perutnine, odbiro plemenskih žrebcev, trotarjev na plemenilnih postajah in plemens- kih ribjih jat Izvajajo komisije, ki jih določi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no. Plemenjake — bike, merjasce in ovne za prirodni pripust pa ocenjuje in odbira komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Komisije izdajo odločbe o priznanju plemenjaka in plemens- kih jat. Za oplojevanje se smejo torej uporabljati le ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki. Novi zakon tudi določa, da morajo biti žrebci, merjasci in ovni z nepoznanim po- reklom kastrirani in sicer: žrebci do starosti dveh let, merjasci do starosti šest mesecev in ovni do POGOVOR Z fyiARUO LJUBEČ starosti osem mesecev, razen žreb- cev, ki se športno udejstvujejo. Kastrirati oz. sterilizirati je po- trebno tudi vse neodbrane bike, če se ugotovi, da se uporabljajo za pleme. Stroške v zvezi s kastriranjem in steriliziranjem plačajo lastniki ali uporabniki živali. Kot kmetijski inšpektor ugotav- ljam, da je kljub že izvedenim številnim ukrepom v naši občini še vedno precejšnje število tako imenovanih ,,črnih" plemenjakov, to se pravi neocenjenih in neodbranih merjascev, žrebcev in bikov z nepreverjenim rodovni- kom, ki se uporabljajo za oploje- vanje, kar je v nasprotju z določili zakona. Novi zakon prinaSa tudi višje sankcije za kršitelje zakona, zato ob tej prUiki ponovno opozarjamo rejce, ki se ukvarjajo z rejo in oplojevanjem neodbranih plemenjakov, da upoštevajo dolo- čila novega zakona." N. Toplovec Malokateri je pred dobrimi desetimi leti pomislil, da bo konj postal prava redkost, še posebno pri kmečkih opravilih in prevažanju težkih tovorov iz kraja v kraj ali iz težko dostopnih gozdov. S konjsko vprego smo se srečevali skoraj na vsakem koraku, tudi v mestnem prometu, posebno takrat, ko so natovorjeni z raznolikim blagom, danes bi lahko ■■ekli, nežno topotali, po tlakova- nih cestiščih. Po lepoti in moči l^onjev so mnogokrat ocenjevah tudi vrednost in delavnost kmeta sli drugega lastnika, zato so tem 'živalim posvečali veliko pozornosti in Časa. Takšno prizadevnost so znaH l^onji človeku tudi nekajkrat bogato poplačati, saj so bili Osnovna delovna moč na njivah, v gozdovih, ob nedeljah in drugih Praznikih pa so jih popeljali na 'zlete, na gostije pa tudi odhodi k Rojakom niso bili brez lepo okra- šene konjske vprege. Veliko 'lobrega in tudi lepega so te Plemenite živali predstavljale v -^vljenju naših očetov in mater. Posebno pa še dedov, ki danes kar težko dojamejo revolucionarno spremembo. Konj, nekoč simbol '''oči in lepote, je danes postal že Prava posebnost za najmlajše, saj Je srečanje z njimi predvsem v "testih in industrijskih središčih že ^'foraj senzacionalen dogodek. Danes je konj dobil svojega Hmeca v kovinskem bratu, ki je ohranil njegove najboljše lastnosti, to pa je predvsem moč, vztrajnost in do neke mere tudi poslušnost. Sodobni ,,konji" nam prav to kar prevečkrat, tudi v odločilnih trenutkih odpovedo. Da je velika prednost na strani železnih konjev ni potrebno prepričevati nikogar. saj z njim ni toliko skrbi in dela, popeljejo pa nas mnogo dlje in hitreje. Danes je že kar na dlani, da pravih konjev ostaja vse manj,, v krajih s h.trim industrijskim razvojem pa so že povsem izpodrinjeni. Enaka usoda čaka konja tudi na sodobneje urejenih kmetijah, ki jih je tudi pri nas iz dneva v dan več. Ta naravna selekcija pa je spremenila tudi način življenja mnogih obrtnikov, ki so iz dobrih starih kovačev postali avtokleparji, saj je dohodek tudi mnogo višji in obetavnejši za prihodnost, ko bomo konje kmalu lahko gledali samo še v rezervatih in na hipodromih. Viktor Horvat Na letošnjem Ožboltovem sejmu (5. avgusta v Ptuju) je bil dovoljen nakup in prodaja konj. .Na sliki: Občutek tesnobe, morda tudi žalosti za prodanim žrebičkom... Posnetek: N. Topolovec V zadnjem času smo večkrat slišali, da z akcijo ublažitve posledic po elementarnih nesrdJah v kmetij- stvu ptujske občine kasnimo. Da bi dobili odgovor na to vprašanje, smo se obrnili na Cirila Sateja, predsed- nika štaba za odpravo posledic po elementarnih ne- zgodah, ki ga je v mesecu avgustu imenoval izvršni svet SO Ptuj. Stab je bil ustanovljen z namenom, da bi v občini imeli stalni organ, ki bi v primeru elementar- nih nezgod poleg štaba civilne zaščite, deloval pri od- pravljanju posledic elementarnih nezgod. ,,Čeprav štab za odpravo posledic po elementarnih nezgodah v občini Ptuj ni že prej deloval, to še ne po- meni, da nismo v pristojnih službah ničesar naredili za reševanje tega vprašanja. 2e leta nazaj obstojajo v ob- čini ustrezne službe in komisije, ki so bile vselej priso- tne, ko je bilo potrebno. Moral bi tudi odgovoriti na vprašanje, zakaj v ptujski občini kasnimo v primerjavi z ostalimi občinami (Maribor, Murska Sobota). Trdim lahko, da prav nič ne kasnimo, saj smo se tudi dosedaj trudili, da bi bile posledice po naravnih nesrečah, čira manjše. Dodati je potrebno tudi, da v okviru ptujske občine naravna katastrofa ni dosegla takšnih obsegov, kot je to bi! primer v mariborski in prekmurskih ob- činah, kjer je bil ogrožen predvsem živinski fond. Tako smo tudi v štabu prepričani, da bomo v kratkem rešili vsa odprta vprašanja v občini," je povedal Ciril Satej. Kaj smo v občini za odpravo posledic že naredili? — Kaj smo v občini za odpravo posledic že naredili? ,,2e pred ustanovitvijo štaba za odpravo posledic po elementarnih nezgodah, se je pristopilo k ugotavljanju škode po pozebi in toči. Tako seje redno delalo na zabeležbi posledic. Kmetje, ki so bili priza- deti, so bili pravočasno obveščeni, da naj po obstoje- čih predpisih zaprosijo za olajšave in pomoč. Po ob- stoječih predpisih so olajšave možne na področju zni- žanja davčnih obveznosti in obveznosti s področja sta- rostnega in zdravstvenega zavarovanja kmetov. Na davčno upravo, kjer dela posebna komisija za odpis davkov, je doslej prispelo 921 vlog kmetov, ki so zaprosili za navedene olajšave. Predvidevamo, da bo davčna uprava odpisala vsem 921 kmetom občinsko davčno obvezo v višini 216.414 dinarjev. Obenem predvidevamo, da bodo ti kmetje tudi deležni olajšav iz starostnega in zdravstvenega zavarovanja v viSini 3.466.486 dinarjev. Vloge so poslali kmetje iz prede- lov, ki so bili najbolj prizadeti, t. j. Cirkulan, Leskov- ca, Juršinc, Destrnika, Zavrča, Podlehnika, Polen- šaka, Stoperc, Vidma, Zetal, Ptuja, Vitomarc, Markovec, Ptujske gore in Lovrenca. Lahko rečem, da so vse vloge upravičene. Moti le to, da je prispelo iz krajevne skupnosti Podlehnik, ki je bila precej priza- deta, le 38 vlog. Vzrokov za to zaenkrat še ne pozna- mo. V ptujski občini smo se tudi odločili za solidarnost- no akcijo enodnevnega zaslužka, da bi tako pomagali pri ublažitvi posledic po naravnih nesrečah. Mislim, da mora v akciji solidarnosti sodelovati sleherni zapo- sleni. Sredstva, ki jih bomo zbrali na ta način bomo enakomerno porazdelili glede na odstotek poškodb rastlin in posledic v določenih krajevnih skupnostih. Stab je tudi predlagal, da se v vseh prizadetih krajev- nih skupnostih imenujejo posebne komisije, da oceni- jo nastalo škodo. Ocene komisij iz krajevnih skupno- sti bomo nato primerjah z že obstoječo oceno. Tako bomo tudi pripomogli, da bo štab sredstva, ki jih bomo zbraU s solidarnostno akcijo, kar najbolj pravi- čno razdelil. Sredstva se bodo namenila za regresiranje nabave zaščitnih sredstev, mineralnih gnojil in semen. Pomoč bomo nudili tako v družbenem kot tudi v zase- bnem kmetijstvu v materialni obliki in ne v gotovini in sicer v viSini sredstev, ki jih bomo zbrali s solidarnostno akcijo," je zaključil Ciril Satej. Pripravila: MG 6-IZ NAŠIH KRAJEV 21. september 1978 — Ptiqskagdra Drugi krajevni praznik Ptujska gora, privlačna za številne turiste Foto: R V počastitev krajevnega praznika IS Ptujska gora, ki ga letos praznujejo že drugič ob obletnici začetka delovanja Tehnike Lacko v Stogovciii, se bo predvidoma v petek 22. septembra sestal zbor delegatov. Ob tej priložnosti bodo učenci tamkajšnje osnovne šole pripravih kulturni program, Stojan Kerbler pa bo v avli osnovne šole pripravil razstavo svojih umetniških fotografij. BV Za lepše okolje... Vzgojiteljice in vso ostalo osebje v otroškem vrtcu Kidričevo se je in se bo udeležilo delovne akcije, v kateri naj bi uredili dvorišča na katerem se igrajo otroci. Večkrat letijo kritike na račun vzgoje in vzgojiteljic in ne nazadnje tudi na cene v zvezi otroškega varstva. Čeprav je bila nedelavna sobota, so vzgojiteljice skupaj s svojimi možmi z najrazličnejšim orodjem v roki pričele z urejanjem dvorišča. Seveda na prvi delovni akciji ni bilo vseh uslužbenk. Da bi vse prispevale k ureditvi dvorišča in okolja bodo izvedli še eno delovno akcijo. Vzgojiteljice in ostalo osebje v zavodu se trudi, da kar največ prispeva k vzgoji otrok, to jim nudi tudi nekaj zadovoljstva, otroci pa najdejo veliko tega v igri. Res je, da morajo starši prispevati sredstva za varstvo in vzgojo svojega otroka. Tudi starši bi lahko pomagali in delo bi bilo prej končano, seveda jih je potrebno poprej tudi povabiti. Kljub temu, da je bila NEDELOVNA SOBOTA, so se delavke v vrtcu v Kidričevem še posebej izkazale. Podobnih primerov bi lahko bilo še več in ne samo v otroškem varstvu. ^- Klajnšek Krajevna skupnost Turnišče Težave S preskrbo z osnovnimi živili V krajevni skupnosti Turnišče že dlje časa ugotavljajo, da peša preskrba z osnovnim.i življenjskimi potrebščinami. Trgovina ,,Izbire" ne more več kriti vseh potreb. Tudi prebivalstvo je v tej krajevni skupnosti v zadnjem času zabeleži- lo izreden porast, okrog 30 do 40 odstotkov. To pa se seveda tudi odraža v že omenjenem problemu. Predstavniki krajevne skupnosti so zelo resno pristopili k razre- ševanju te problematike. Tako so že predlagali, da bi bila najboljša lokacija za nov trgovski lokal v bližini hajdinske železniške postaje. Z novo trgovino bi pridobili tudi prebivalci sosednjih krajevnih skupnosti, to je Ivan Spolenjak in Hajdina. Seveda bi bila to špecerijska trgovina, poleg pa še mesnica. Ob vsem tem je potrebno reči, da so v krajevnih skupnostih Ivan Spolenjak in Hajdina pravilno načrtovali in so v svoje srednjeročne razvojne programe, že vnesli potrebo po trgovini; medtem, ko srednjeročni razvojni program krajevne skupnosti Turnišče ne vsebuje potrebe po trgovini. To pa jih ne ovira, da ne bi zadovoljivo rešili nastalega problema. Da ne bi ostalo samo pri govorjenju, so že navezali stike s predstavniki Izbire, ki so jih seznanili, da načrtujejo razširitev že obstoječega lokala, kar pa kljub temu ne bo prineslo željenega. Tako so soglašaU, da bodo o problemu obvestili še druge trgovske delovne organizacije v Ptuju in se pri njih pozanimali za možnosti gradnje novega trgovske- ga lokala. Besedo k temu pa bo na prihod- nji seji izrekel tudi svet potro- šnikov v Turnišču. Zavzetost, ki jo reševanju te problematike kažejo predstavniki krajevne skupnosti, je vredna vse pohvale. MG Dober no lepi den van ielin. Predfsen lepega no sončnega, da bi nan sunček v goricah tiste ostonke mraza no toče malo razmehča, ker rrio drgačik mogli grozdje tučti no ne prešati. Pa tudi koruza je še tak zelena kak naši živinorejci, ki morejo toto koruzno zlato tak drago plačevati. Jam kak se cajti spremljajo. Fčosik je karuza kruh srmakof bila, gnes pg svije pšenico jejo, koruzni kruh pa je pribojšek na jedilnikih dobro finančno skonštruiranih delovnih ludekof no občonof. Saj rečen, svet sg okoli suče no cajti se spremljajo. To v nedeljo srna z mojo Mico na letalskem mitingi bla. Saj vete, tan v Moškojncih. Praf lepo no luštno je blo. Saj rečen kak tota tehnika napreduvle. Najboj so se mi tiste akrobacije dopadnole gdo je pilot i glavoj prta zemli obrjeni leta. Poleg mene je bila moj sosid Juia pa Je reka: ,,Saj to nič neje. To sen jaz prejšnji tjeden tudi z moj in fičon nareda..." Pa še resen je, zato pa ma gnes roko no nogo v gips zamotani. Gdo je moja Mica vidla kak tisti padalci lepo no dobro skočejo, mi je, fčasik rekla: ,,Lujs, vpiši se med padalce, saj vidiš, da si zodja leta ic boj š/ohni pri ,,skokaji". Zaj mo si padalo kupa no mo vida, če de kaj bojše. Ja, človik se pač more z nekšnin športon ukvarjati. Drogi brolci, če se spunite, sen van predlani pisa v toten jesensken cajti, da bi mi prišli pomagat jabolka obirat na, da si jih lehka po mili vo^ adpelate kejka čete. Letos vas lepo prosim, če ma keri kakšno jabolko, da mi jo pošle, ke mo vida kakšni imah ma letos tati sodei. Pri nas Jt mraz ie na spomlad fsa jabolka potrga na jih niti tejko nemamo, ke bi Si lehka klujece za zimsko preivekovaje naredili. Priporočan se fsaj za ene kišta, če bi mi keri polovjak jebelšnice odstopa pa seveda tudi ne bi jezen bija. Tejko van te naj bo za gnes. Ne pozobite na maja prošjo, lepo vo( pozdrovlan no van ielin lepo jesen. \ Te pa srečna. Spunte se me kaj na mi pište. i LUJZEi RADIOFOTOGRAFIRANJE V OBČINE PTUJ POPRAVEK Pri primerjanju rokupisa z izvirnikom, da je pri prepisu četrtega odstavka OBJAVE, ki je bila objavljena v zadnji številki Tednika, prišlo do napake, zaradi česar besedilo ni "dovolj razumljivo. Četrti odstavek objave od razporedu radiofotografiranja se pravilno glasi: ,,Občani, zaposleni v Bolnišnici, TOZD za vzdrževanje voz, Deha — Labod, AGIS in Elektrokovinar, vsi iz Ptuja in TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, bodo radiofotografirani v svoji delovni organizaci- ji. Vabilo, ki so ga prejeli v kraju bivanja pa naj oddajo v svoji delov- ni organizaciji na dan radiofotografiranja. Tisti, ki bodo prejeli vabi- lo že po končanem radiofotografiranju, ga naj oddajo takoj Štabu za radiofotografiranje Trstenjakova 9 Ptuj." Vse občane prosimo, da izpolnijo vprašalnik podatki o zdravju", natisnjen na hrbtni strani vabila." Prenovljeni dom kulture ob krajevnem prazniku Pragersko Prebivalci krajevne skupnosti Pragersko so bili zaradi izredno pomembne strateške točke, saj vključujejo najpomembnejše železniško križišče na Štajerskem pa tudi širšem območju SR Slovenije, v času NOB izpostavlje- ni posebno težavnim življenjskim okoliščinam, med katerimi je bilo izseljevanje zavednih Slovencev med prvimi akcijami okupatorja. Že prvo leto okupacije, točneje 26. sept. 1941 je bilo z območja dana- šnje KS Pragersko zaprtih prvih šest talcev, štiri od teh so pozneje ustreliU v Šoštanju, dva pa v Mariboru. Ta tragični dogodek je prebival- ce krajevne skupnosti Pragersko vzpodbudil, da so si 26. september izbrali za svoj krajevni praznik. Letos ga bodo praznovali tretjič. Toliko let je minilo, odkar so se prebivalci tega kraja preoblikova- li v samostojno krajevno skupnost. Letošnje svečanosti v okviru praznika so pričeli že v petek, 15. in soboto 16. septembra, ko so se , nogometne ekipe iz občin Slov. Bistrica, Maribor in Ptuj, pomerile za prehodni pokal krajevne skup- nosti. Najpomembnejši dogodek leto- šnjega praznika bo v petek, 22. septembra popoldne, ko bodo predali svojemu namenu prenovljeni dom kulture na Pragerskem. Dan kasneje, to je v soboto 23. septembra pa bo v prenovljenem domu kulture še osrednja proslava ob prazniku KS s kulturnim programom, ki ga bodo izvedU učenci osnovne šole, gojenci vrtca, člani ZSMS in pevski zbor ,,Velenik" iz Pragerskega. Na večer tega dne pa bodo pripravili še velik ognjemet. V nedeljo 24. sept. bodo svečanosti nadaljevali šahisti. Dopoldne pa bo še svečana seja članov zborov delegacij KS, na kateri bodo podelili priznanja KS in odličja OF najzaslužnejšim krajanom. Udeleženci se bodo nato skupno zbrali še na komemorativni svečanosti pred spomenikom NOB na Pragerskem, kamor bodo iz pokopališča Sp. Polskava, prenesli spominske žare petih talcev, v novo prizidani del spomenika NOB pred osnovno šolo Pragersko. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat V zadnjih nekaj letih je za Pragersko značilna hitra gradnja zasebnih stanovanjskih h^. Studenice Novi metri asfalta Te dni gradi cestno podjetje Maribor v krajevni skupnosti Studenice, v občini Slovenska Bistrica, okoli 1400 metrov novega asfaltnega cestišča n to skozi nasede Krasna ter Novake. Predpračunska vrednost inve- sticg znaša okoli 115 milijonov starih dinarjev, od tega bodo kar polovico zagotovili krajani KS Studenice, medtem ko bo drugo polovico sredstev zagotvila samo- upravna komunalna interesna skupnost občine Slovenska Bi- strica. Načrtujejo, da bodo dela zaključena do konca tega meseca. Z dokončanjem teh del pa bo zaključena tudi celotna investicija iz programa asfaltiranja cest v KS Studenice, iz sredstev samopri- spevka, ki ga plačujejo kraji v obdobju od 1975 do 1980. Skupno je sedaj v KS Studenice asfaltirano prek 3 km cest. Vse pa so asfaltirali v obdobju zadnjih dveh let. Rezultati so toliko pomembnejši, ker je KS Studenice območje manj razvitih KS v SR Slovenfli, z vsega okoli 1040 prebivalci, združenih v okoli 250 gospodinjstev in je komaj 250 prebivalcev redno zaposlenih. Ko bodo izplačaU ta samopri- spevek, prebivalci KS Studenice že načrtujejo novega. Sredstva iz tega referenduma pa nameravajo upo- rabiti za izgradnjo vrtca v Studenicah, obnovili bodo kana- lizacijo in zgradili nove kilometre vodovodnega omiega. Viktor Horvat VČERAJ RESNIČNOST - DANES PRETEKLOST Slovenska Bistrica še včeraj je bilo mestno središče kot pred dvajset in več leti, z majhnimi uličnimi svetilkami, posamezne je že ,,upogibar' zob časa in brezskrbne sprehajalce je oviral edinole promet na avtobus- nih postajaUščih. Zanemarjene zelenice pa so kljub vsemu nudile ,,pašo" za oči, predvsem tistim, ki posedajo za zidovi stanovanjskih in drugih objektov in prihajajo v mestno središče samo po naku- pih. Da, prav tako je bilo še včeraj, lahko bi rekli samo pred nekaj urami. Danes pa se je vsa ta podo- ba ,,porušila". Namesto ceste zijajo globoki jarki mestne kanalizacije, promet je komajda še prisoten, zato pa toliko večja ovira za delavce, ki prav te dni spreminjajo podobo mestnega središča. Pomanjkanje potrebnih obvoznic je tokrat prišlo do polne- ga izraza, saj mnogi prej pridejo do delavnega mesta ali domov peš, kot z avtomobilom. Tisti, ki se vozijo z avtobusi pa se vsako jutro znova sprašujejo, če bodo pravočasno prispeli na delovno mesto. Takšna negotovost bo, kot kaže, ostala še precej časa, saj so z deli pri urejanju mestnega središča komaj pri slabi polovici ali še to ne. Številni občani, ki prav radi postajajo ob gradbišču, največkrat | dela spremljajo z dvomi, zlasti' glede dogovorjenega roka v kate-^j rem bi moralo biti mestno središče* v novi podobi. Posebno števihie še nadalje ostajajo pripombe, da je sedanje urejanje sraliSča povsem ,,pometlo" z že tako skromnim zelenjem, saj so buldožerji, z nekaj posegi izruvali še zadnji grm in travo iz mestnega središča. Pričakovati je tudi, da se bodo obnovi ceste skozi mesto pridružila dela na obnovi zunanjosti mestnih zgradb, saj marsikje že krepko odpada omet. Dogovor v tej smeri je že bil sprejet, fasade pa še čaka- jo. Podobna negotovost je prisot- na tudi na kraju, kjer naj bi stala nova avtobusna postaja, saj je se- daj zasilno postajališče na že tako tesnem Sarhovem trgu. Kljub obljubam še ni videti, da bi 2 izgradnjo postajališča kaj kmalu j pričeh, saj je ostalo vse po starem- Na kraju kjer naj bi stala nova avtobusna postaja občinskega središča Slov. Bistrica je sedaj samo ,.prenočišče" avtobusov, ki v jutranjih urah odpeljejo v r«zne smeri. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Tako je bilo včeraj, kako bo jutri? Manjka še asfalt do Makol v prejšnjem tednu so zaključih z modemizacgo ceste od Maj- šperka skozi naselje Lešje, kije s tem dobilo sodobno cestno povezavo tako s Ptujem, kot širšim zaledjem. Vendar pa ne samo to, kajti izginil je tudi cestni prah s katerim so se do sedaj predvsem v poletnih mesecih neprenehoma ubadali števihii domačini. Zaradi pomanjkanja sredstev je bila v letošnjem letu omogočena le skozi naselje, tako daje še nak^ kilometrov ceste do Makol ostalo brez asfaltne prevleke. Ta cesta je trenutno v precej slabem stanju, vendar kupi gramoza že čakajo ob | strani, dajo bodo lahko vsaj delno i popravili. .Modernizacga tega dela '\ ceste bi bila pomembna pridobitev \ za ta del dravinjske doline, saj bi" bila omogočena dobra povezava z že asfaltirano cesto od Makol do Po^čan. Treba bo najti rešitev v kar najkrajšem času, saj si prebivalci številnih zaselkov ob tej cesti in v njeni bližini že dalj časa želgo boljše povezave s središči, kamor se vsak dan vozijo na delo. Ker je cesta republiškega pomena, bo sredstva za modemizacgo poleg občin Ptuj in Slovenska Bistrica prispevala najbrž še RepubUška skupnost za ceste. Kdaj se bo modernizacga začela in kdaj bo končana pa lahko zaenkrat le še ugibamo. B. VODUŠEK Cesta od Le^a do Makol potrpežljivo čaka na asfaltno prevleko. FOTO: B. VODUŠEK TEDNIK -21. september 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 OBOGATENA PONUDBA TURISTIČNIH SPOMINKOV Turistično društvo Ptuj si, zlasti v zadnjih letih, prizadeva za boljšo ponudbo turističnih spominkov, značilnih za naše območje. Zato deluje pri društvu posebna komi- sija, ki je že leta 1976 pripravila olcvirni program dela do leta 1980. V Ptuju imamo karakteristični spominek-kurenta, poleg tega pa 5e Monografijo Ptuja. Komisija si prizadeva, da bi ponudbo popestrili tudi z ostalimi tipičnimi predmeti pa naj bo to preša, klopotec, oljenka ali pa podoba Ptuja na krožniku in podobno. Branko Kampuš je predsednik komisije, zato smo ga povprašali o delu in nadaljnjih načrtih. Turistična ponudba nasploh se v ptujski občini veča, skladno s tem je potrebno razvijati tudi ponudbo turističnih spominkov. Spominek, ki ga ponujamo turistu, mora biti značilen za naše območje, ne sme biti drag in ne sme biti kič. 2elimo si, da bi v Ptuju odpravili vse te lesene spominke, ki jih prodajajo od Kopra do Gevgelije, da bi Ptuj imel zraven kurenta še druge spo- minke. V drugih mestih je bera ta- kih spominkov precej večja. Opra- vili smo anketo na mestih, kjer prodajajo te spominke in ugotovi- li, da smo v ponudbi zelo skromni. Malo večjo izbiro ima trgovina ,,Jasmin", pa morda še ,,Bla- govnica" Panonije. Prizadevamo si za enotno ceno spominkov na vseh prodajnih mestih, da bi bila prodajna mesta posebej označena v več jezikih, turistu pa mora biti spominek hitro dostopen in ponu- jen na primeren način. Tako smo se s tovarno keramike v Libojah dogovorili za izdelavo že znanih krožnikov in majolik z Miheličevimi kurenti. Moram povedati, da nam je tovariš Mihe- lič pri tem pomagal z nasveti, za kar smo mu hvaležni. Ugotovili smo, da gresta omenjena spomin- ka dobro v prodajo, saj je bila pr- va serija 2000 krožnikov in majo- lik razprodana v dveh mesecih. Naj omenim, da krožnik in majolika potujeta po celem svetu, saj so udeleženci lanskoletnega tekmovanja za Zlato lisico v Mari- boru dobili ta dva spominka, tudi to prispeva k boljši turistični propagandi." Sedaj se je krožniku z Miheličevimi kurenti pridružil še krožnik s podobo Ptuja. Kako gre ; v prodajo? ^ ,,Drugi krožnik s podobo Ptuja iz 16. stoletja je dokaj izviren spominek. Trg ga je dobro sprejel, saj tudi cena ni visoka in pričakujemo, da bo šel dobro v prodajo. Tako lahko rečemo, da smo začeli s serijo krožnikov, ki pa jo želimo razširiti še s kakšnimi drugimi simboli, značilnimi za na- še kraje." V načrtu imate popestritev po- nudbe. S čim? ,,Mislih smo tudi na domače lončarje in obrtnike, ki se ukvarja- jo s tako dejavnostjo. Želimo jih zainteresirati za izdelavo spomin- kov: klopotcev, preš in podobno. K delu komisije pa bi morali pritegniti strokovnjake ptujskega muzeja, ki bi nam lahko z nasveti pomagali pri uresničevanju našega piograma." Ponuja se tudi arheologija s svojimi najdbami! ,,Vsekakor! Oljenka bi si hitro utrla pot na tržišču. Teh starih predmetov je precej, vendar bi nam tu res morali pomagati strokovnjaki iz muzeja. Sicer pa je naša dolžnost, da vključimo v prodajo tudi spominke, ki so zna- čilni za našo arheološko dedišči- no." Vaša komisija si prizadeva, da bi na vseh prodajnih mestih postregli turistu tudi z naj- osnovnejšimi podatki o ptujskih in okoliških zanimivostih, o stalnih in občasnih razstavah. ,,Vsa večja prodajna mesta, gostinski lokali in podobno, bi morali imeti najosnovnejše in- formacije — vsaj kam naj turisti gredo, da si lahko pod strokovnim vodstvom ogledajo vse znamenito- sti. Zato pripravljamo v Ptuju seminar za vodiče, ki pa bi se ga naj udeležili tudi nekateri delavci v gostinstvu in trgovini." Obeti so vzpodbudni, upamo lahko, da bodo uresničeni. Gotovo pa cilja, ki si ga je zastavila komi- sija ne bo moč uresničiti dokler se ne bodo v delo vključili delavci Pokrajinskega muzeja, arheologi, trgovci, gostinci in ne nazadnje prebivalci Ptuja, ki jim manjka turistične vzgoje. Marsikateri ptuj- ski občan ne pozna vseh znameni- tosti Ptuja in okohce, niti tistih ne, ki so evropskega pomena. Zato lahko rečemo, da komisija orje ledino turistične vzgoje prebival- cev, želimo ji uspešno delo! N. D. ^ovi krožnik s podobo Ptuja iz 16. stoletja. Albin Lugarič razstavlja v salonu Rotovž v Mariboru Številni ljubitelji likovne umetnosti, umetnikovi prijatelji in znanci, med njimi je bilo veliko število Ptujčanov, so se 7. septem- bra letos udeležili slovesne otvori- tve samostojne likovne razstave akademskega slikarja ALBINA LUGARICA iz Ptuja, ki jo je v razstavnem salonu Rotovž v Mari- boru pripravila Meta Gabršek- Prosenc. To je letos v tem razstav- nem prostoru že tretja predstavitev domačih likovnih umetnikov, je med drugim dejala avtorica razsta- ve in poudarila, da je posebej zadovoljna, da lahko predstavi umetnika, ki živi in dela med na- mi, čeprav bi to morali storiti že pred letom, ko je umetnik prazno- val svojo 50-letnico. Razstava je postavljena tako, da zajema vsa slikarjeva ustvarjalna obdobja in opozarja na njegove najboljše značilnosti. Z izbranimi olji in risbami lahko spremljamo slikarja na njegovi razvojni poti, ki vodi od intinizma in poetičnega realizma, zablešči z največjo močjo v barvnem ekspresionizmu ter se v prvi polovici sedemdesetih let včasih zateče v abstrakcijo. Lugarič stopa po tej poti dovolj varno in neodvisno. V zadnjem obdobju se umetnik vse bolj posveča krajini in uresničuje tisto kar so že v začetku petdesetih let napovedovali njegovi istrski moti- vi. Dom.ače Haloze, Prekmurje in druge kraje z različno razgiba- nostjo obrisov ter barvno ubra- nostjo, slika umetnik kot enotno podobo njegovega čustvovanja. Rektor mariborske univerze, umetnikov prijatelj in rojak — dr. Vladimir Bračič, ki je razstavo odprl, pa je med drugim dejal: ,,Naš Albin, ptujski rojak, izha- ja iz druge generacije slovenskih akademskih slikarjev, ki so jih vzgajali priznani vrhovi slovenske likovne ustvarjalnosti — partizani Jakac, Mihelič, Pirnat in drugi. Obdobje njegovega šolanja, je ob- dobje naše obnove in odpravljanja socialnih razlik, zastavljanja poti in izgradnje socializma. Nedvomno je, da ima to svoj odraz tudi v njegovih prvih delih. Rečeno je, da je Lugarič v pr- vem obdobju figuralik in tudi današnja razstava govori o tem. Toda ta figuralika ima nekaj svojega. Resnično ni več tiste nekdanje socialne poante, ki je spremljala mlade likovnike slovenskega rodu, ko so slikali berače, procesije in podobno, tem- več je to druga socialna figuralika, ki nam predstavlja kmečke ljudi pri delu, žanjice, kosce, orače, lukarce, branjevke in starejše ljudi pri njihovih opravilih doma. Tudi kadar slika pokrajino, to ni nikoli pusta pokrajina, neobdelana zemlja, to je pjokrajina našega, slovenskega človeka. In prav skozi ta pristop k tej naši pokrajini se odraža njegova čista, preprosta, globoka in poštena ljubezen do te naše slovenske zem- lje in do ljudi, ki imajo to pokraji- no radi, ki jo kultivirajo, ki jo ohranjajo, ki jo čutijo za svojo domovino. Naš Albin je tisti, ki ga dobro poznamo in ki se z njim večkrat srečamo v razpoloženjskem pogo- voru, ob kozarčku haloškega vina saj je izrazito lirične narave. In takšna je tudi njegova življenjska filozofija. Poglobljena, občutena in široko človeška v vseh pogledih. In takšen je odnos do njegovih slik, do njegovega dela. Sam pravi, da je pravzaprav težko razumeti umetnike, ki svoja dela zapirajo v shrambe in kaj pomaga, če je shka narisana, vanjo vloženega del umetnikovega življenja, — vendar pa spravljena. Ali ni boljše, da je nekje med ljudmi. Zato se Lugarič stalno odziva najrazličnejšim dobrodelnim akcijam in poklanja svoje slike, češ naj živijo med ljudmi in jih bogatijo. Naj jim povedo, če jim imajo kaj povedati, ker sem le tako uresničil del svoje zamisli. Tak je naš tovariš Lugarič tudi kot pedagoški delavec. Z vso ljubeznijo prenaša na mladi rod svojo umetniško vizijo in poglede na življenje ter jim tako odpira oči za lepo in prijetno. Slika je del njegovega življenja in zato sem prepričan, da boste ob tej razstavi to tudi začutili in da vas bo obogatila." Za tem je dr. Bračič zaželel umetniku Se mnogo ustvarjalnih let, avtor 46 razstavljenih olj in risb pa se je zahvalil vsem, ki so počastili njegovo razstavo s svojim obiskom. Samostojna razstava del aka- demskega slikarja Albina Lugariča iz Ptuja bo v razstavnem salonu Rotovž v Mariboru odorta Se do 24. septembra. mš Dr. Vladimir Bračič odpira Lugaričevo razstavo. Ob iyej sta avtor — ak. slikar Albin Lugarič in vodja razstavnega salona Rotovž Meta Gabršek- Prosenc. Foto:R Odprta razstava Življenje in delo Miška Kranjca v okviru prireditev VI. ptujskih kulturnih srečanj so v ponedeljek II. septembra v prostorih Ljudske in študijske knjižnice v Ptuju sve- čano odprli razstavo Življenje in delo Miška Kranjca, enega najplodnejših slovenskih še živečih pisateljev. Zbranim je uvodne besede najprej namenil Drago Suligoj, ravnatelj Ljudske in študijske knjižnice v Ptuju, ki je med drugim dejal: ,,Čutimo veliko zadovoljstvo, da nam je uspelo pripraviti bogato razstavo našega pisatelja, ki bo kmalu praznoval svoj 70. življenski jubilej. Bogato pravim zato, ker so razstavljene skoraj vse izdaje Kranjčevih knjižnih del v slovenščini. Pogrešamo le dve nje- govi knjigi in sicer Satire, ki so bile natisnjene v Lendavi 1935 samo v 10 izvodih in Južne vetrove, izdane 1937. Seveda pa je treba pri- pomniti, da v ozkem hodniku štu- dijskega oddelka, kjer smo sedaj zbrani, nismo mogli prikazati vsega, kar je Kranjec objavil v različnih revijah in časnikih in kar je bilo natisnjeno o njem in njego- vem delu. Razstavljeni so tudi pri- merki prevodov njegovih knjig v srbski in hrvatski jezik, ter nekate- re druge tuje jezike. Vendar nam že ta izbor kaže, da je v slovenski, južnoslovanski in celo v svetovni književnosti malo pisateljev, ki bi napisali toliko knjig kot jih je Miško Kranjec. Delo kakršnega koli umetnika pa seveda ne tehtamo po količini ali zgolj po njej, zato je potrebno pisatelja Miška Kranjca pogledati še z druge strani. Napredna in re- volucionarna slovenska misel je že skoraj pol stoletja povezana s Kranjčevim imenom. Že od vsega začetka je ta naš pisatelj govoril o „malih ljudeh", o ljudeh, ki jih je imel rad, ki bi jim rad nekaj povedal, o vseh tistih, ki jim je kruh bridka stvar in ki jim je zemlja tista os, okoli katere se vrti vse njihovo življenje..." Profesor Drago Suligoj je za tem razstavo tudi svečano odprl. Preden pa so si jo številni obisko- valci podrobneje ogledali je o sami zbirki govoril še Jakob Emeršič. Razstava je na ogled še do 30. septembra. M. Ozmec Zbranim je ob otvoritvi razstave Življenje in delo Miška Kranjca govoril Drago Suligoj, ravnatelj knjižnice. Foto: M. Ozmec (65. nadaljevanje) ; UPORNIKI V ORMOŽU IN SREDIŠČU j Za Vojkom (Ivanom Nemcem), ki je junija 1943 imenoval j poverjenike OF pri Tomažu, je širil v ormoški predel glas OF tudi Slavko] Ivanjšič-Boris iz Radomerja pri Ljutomeru. V gibanje je povezal mladega ; trgovskega nameščenca Franja Mastena in njegovo ženo Katico r. Sovič. 1 Oba sta stanovala v Ormožu. Njuni stiki so nato segli do Janeza Viherja v \ Strmec pri Jeruzalemu, do študenta Hojsa v Mali Nedelji in do bivšega' Šolskega nadzornika Karbaša pri Miklavžu. Leta 1943 so se v Osvobodilno fronto povezali še Baranka DokSa v; Ormožu, Snajderjevi v Zasavcih, Rizmanovi v Lačavesi, Zdravčevi na. Kogu in Jože Kralj v Ilovcih. Franjo Masten je moral septembra 1943 v j nemško vojsko in je pobegnil v partizane leta 1944. Katica Masten je imela, kot se spominja že leta 1943 zvezo z Mari- "i borom na javki v mlekarni na Koroški cesti. ; Jeseni 1943 so aktivisti OF ljutomerskega okrožja segli s svojim \ vplivom tudi v središko območje. Pri Dragu Klobučarju iz Središča, ki je i delal tedaj v kmetijskem strojništvu, se je oglasil pred nastopom zime , Slavko Ivajnšič-Boris. Sestala sta se v Salovcih. Zatem so se povezali s ] Klobučarjem Ernest Hlebec, jurist in Dušan Moškon, študent. Decembra 1943 so poslali organizatorji upora v ptujskem okrožju v ' ormoški predel Ido Zadravec-Nado, bivšo dijakinjo, ki je tam skupaj z; dijakinjo Marico Gašparič-Dragico iz Trgovišča, povezovala mladino v | osvobodilni boj. . J Milena Bokša-Boža iz Koračic, aktivistka OF že leta 1941, ki jo že i dobro pK)znamo, je bila leta 1943 članica mariborskega okrožnega; •komiteja SKOJ, je spravila leta 1943 v partizane študenta Ivana Hržiča-; Dušana iz Velike Nedelje. Dušan je ohranil po odhodu v partizane stik z domačini, med katerimi je bila njegova sestrična Nada Verdnik. Večkrat so prišli v Veliko Nedeljo kurirji iz Cankarjeve brigade po zbrane potrebščine. Nada Verdnik je bila leta 1943 povezana z Marico Gašperičevo v Trgovišču ter z mladinkama Kandričevo in Meškovo iz Velike Nedelje. Vse so zbirale potrebščine za partizane. OSAMLJENA UPORNIŠKA SKUPINA V ORMOŽU V Ormožu se je leta 1943 shajala skupina domoljubov, ki ni bila povezana z organizacijo Osvobodilne fronte, iskala pa je povezavo. | Skupina je poslušala poročila iz Londona in radio ,,Svobodna Jugoslavi- ] ja", dokler ni padla Nemcem v pest. Nemci so namreč poslali na ormoško območje prod koncu septembra 1943 gestapovskega agenta Lovrenčiča iz Ptuja, ki je prišel v gostilni Franca Horvata na sled upornikom in zvedel tudi za njihovo zalogo orožja. Izdajal se je namreč za partizana, ki išče ljudi za pomoč osvobo- dilni vojski. Ko je zvedel dovolj, so Nemci aretirali 15. odtobra 1943 najprej gostilničarja Franca Horvata, predvojnega člana Sokola in Vasa Vlasalje- viča, bivšega jugoslovanskega orožnika, čez nekaj dni Ivana Mastena, kmeta iz Pušenec, novembra pa Ivana Likavca, trgovca v Ormožu, Mirka Bernharda, gostilničarja ter Cirila Pinteriča, mlinarja iz Pavlovec, nazadnje pa še Boža Kuharica, ekonomskega tehnika iz Ormoža. Boža, ki je bil hrom, so konfinirali najprej v Ormožu, nato pa v Gradcu, druge pa so odvedli v taborišče, kjer je Vlasaljevič umri. SPOPADI S SOVRAŽNIKOM V LJUTOMERSKEM IN ORMOŠKEM OBMOCJU leta 1943 Ko sta člana PK KP za Štajersko Štefka (Cvetka Praprotnik) in Štefan (Tone Žnidarič) v začetku septembra 1943 na sestanku ljuto- merskega okrožnega odbora OF, dala navodila za pospešen osvobodilni boj, so pričeli aktivisti z raznimi akcijami. V tem času so se med aktivisti uveljavili Franc BelSak-Maks, Jože Kralj-Trpko, Ciril Jureš in Janez Ros-Jan poleg že znanih članov ljutomerskega okrožnega odbora OF. Že 8. septembra 1943 so aktivisti napadli vermansko postajo v Cezanjevcih. Zaplenili so orožje in uniforme, nato pa napadli še vermansko postojanko na Kapeli, kjer so pridobili 30 uniform in zažgali skladišče. Nemci so ogorčeni nad akcijo uprizorili hajko, ki ni bila uspešna. V nemškem orožniškem poročilu 19. septembra 1943 beremo o hajki, da je zasledovalo partizane v občinah Mihalovci in Ljutomer. 500 mož dveh kompanij vermanov, ena iz Ljutomera, druga iz Ptuja, vermanski tečajniki iz Ljutomera in orožniki iz Ptuja in Radgone. Ko so 18. septembra zjutraj odkrili dva moška pri ljutomerskem pokopališču, se nista hotela predati. Zato je nanju streljal s karabinko verman iz Ptuja. Moška sta odgovorila s streli iz pištol in se nato izgubila izpred oči zasle- dovalcev. V nemškem orožniškem poročilu beremo dalje, da so vermani čez štiri ure spet odkrili enega izmed partizanov in ga hudo ranili v glavo. Odpeljali so ga v ormoško bolnišnico. Domnevajo, da je ranjeni partizan, mizarski pomočnik Franc Kramberger, r. 1910 v Mali Nedelji. 30. novembra 1943 so obkolili Nemci Strajnškovo hišo na Kapeli in ujeli Tončka Strajnška. Na poti iz Radgone je padel v gestapovske roke Rudi Seršen. Oba so Nemci ustrelili kot talca spomladi 1944, prvega v Vitanju in drugega v Hrastniku. 25. decembra 1943 so se spopadli z nemškimi orožniki pri Crvičevi domačiji v Radomerju Danijel Hojs-Ljubo in še nekaj aktivistov z nemškimi orožniki. Umik so izsilili z juhšem. Nadaljevanje prihodnjič^ Dem Tončka Strajnška na Kapeli, ki so ga obkolili Nemci 30. novembra 1943, ujeli Tončeka in ga ustrelili leta 1944. Foto: R 8- NAŠI DOPISNIKI 21. september 1978 — ŠAH Razvoj dopisnega šaha v Ptuju Glede na to, da je bil v soboto v Ptuju tradicionalni šahovski turnir dopisnih šahistov SR Slovenije, na njem so nastopaU le šahisti, ki igrajo tudi dopisni šah in ker je bila v nedeljo v Ptuju redna skupščina dopisnih šahistov z območja Slove- nije, je prav, da na kratko bralcem predstavimo dopisni šah na sploh, predvsem pa razvoj dopisnega šaha v Ptuju. Šahovsko društvo ,,Izbi- ra" Ptuj je danes eno najmočnejših v dopisnem šahu v Sloveniji, ven- dar to ni nastalo slučajno. Šahisti igrajo dopisne partije tako, da si poteze sporočajo po po- šti po posebnih dopisnih šahovskih pravilih. Dopisni šah je popularen že več stoletij. Mednarodna dopi- sna šahovska federacija (ICCF) pri- reja mednarodna dopisna šahovska tekmovanja reprezentanc, moštev in posameznikov (dopisne šahovske olimpiade, moštveno prvenstvo Ev- rope, evropsko in svetovno prven- stvo z.a posameznike, kvalifikacij- ske turnirje ipd.) ter podeljuje med- narodne dopisne šahovske naslove (dopisni velemojster in mednarodni mojster). Na območju Jugoslavije organi- zira dopisna šahovska tekmovanja (ekipno in posamezno prvenstvo Jugoslavije v vseh kategorijah, kvalifikacijske turnirje ipd.) Savet za dopisni šah Šahovske zveze Ju- goslavije, tekmovanja na republiš- kem nivoju (ekipno in posamezno prvenstvo republike, propagandne turnirje ipd.) pa odbor za dopisni šah Šahovske zveze Slovenije. Mea piujsKuni šahisti sta okoli leta 1960 pričela nastopati na dopi- snih turnirjih Podkrajšek in Bohak, kasneje so se jima pridružili še Seruga, Sedlašek, Polajžer in Benkič, zadnji dve leti pa še Skarja, Dajnko, Vaupotičeva in Razlagova tako, da skoraj cela prva ekipa dru- štva nastopa tudi na dopisnih tek- movanjih. Ptuj je tako eden naj- močnejših dopisnih šahovskih cen- trov v naši republiki, zborovanje dopisnih šahistov Slovenije v Ptuju pa priznanje za uspešno popularizacijo dopisnega šaha pri nas. Ptujski dopisni šahisti so na do- mačih in mednarodnih tekmova- njih dosegh nekaj izrednih rezulta- tov. Moštvo šahovskega društva ,,Izbira" Ptuj že več let zelo uspe- šno nastopa v finalu moštvenega prvenstva Jugoslavije ter je osvoji- lo enkrat prvo do drugo in enkrat tretje do četrto mesto v državi; Podkrajšek in Bohak pa sta stalna člana slovenske in jugoslovanske reprezentance. Podkrajšek je na osmem prvenstvu Jugoslavije (sezona 1964/65) osvojil odlično drugo mesto v državi, Bohak pa je zmagal na več mednarodnih turnir- jih in se uvrstil na polfinalni turnir za svetovno prvenstvo, kjer prav tako uspešno nastopa. Solidne re- zultate so na raznih turnirjih dose- gli še Seruga, ki je eden najzanesli- vejših igralcev ptujske ekipe. Ska- rja, ki je zmagal na polfinalnem turnirju za prvenstvo Slovenije ter Vaupotičeva in Benkič. -bj- Uspeh ptujskih invalidov v Mariboru Ob 30-letnici podjetja Elektrokovina Maribor, so v tej delovni organizaciji pripravili vrsto priložnostnih srečanj, med njimi niso bila redka športna srečanja. Organizirali so tudi športno tekmovanje invahd- skih ekip, ki se ga je udeležila tudi ekipa invalidskega športnega društva ,,Borec" iz Ptuja. Ptujski športniki so se tudi tokrat dobro odrezali, saj so med kegljači dosegli najboljši rezultat. Skupno je nastopilo 5 invaUd- skih ekip. Po tekmovanju so se športniki udeležili tovariškega srečanja ob Bresterniškem jezeru. Nasploh pa so bili zelo zadovoljni nad organizacijo srečanja, seveda pa je k temu prispeval tudi odličen rezultat. MG KAR SE ČEZ LETO POSEJE, V JESENI LAHKO DOZORI Kratko obdobje od zadnje konference MA ,,Franc Kramber- ger' Rogoznica, je bilo močno delavno, prav gotovo tako kot ostala v 20 letni aktivnosti mladili v Rogoznici. Mladi, ustvarjalni, polni načrtov smo povsod enaki. Vsak j5a ima nekaj čisto svojega, specifičnega za svoj kraj ui družbo. Taksen, eden od petih aktivov v DO ZSMS Rogoznica, je tudi naš mladinski aktiv. Letos podrobneje odgovarjamo za pretekli in prihodnji dve leti s prelomnico, letno konferenco MA, ki je bila 21. aprila 1978. Ta je znova zavezala v.se mladince, da še čvrsteje povežejo svoje interese in ob pregledu doseženih in nedo- seženih plodov v mnogih zbudila tudi lastno željo po boljši povezavi. To pa je tudi želja posredovalke-predsednice aktiva Anice Lenartove. .Mladinski aktiv , Franc Kram- berger" šteje 64 članov, ki so izpolnili evidenčne liste. Viden je nagel upad števila članstva, kar pa gre na račun novoustanovljenih KS v Ptuju, 2 5 naših mladincev se je aktivno vključilo v KS Budina, Brstje in Franc Osojnik. Osnovna oblika obveščanja so masovni sestanki, ki se jih udeležuje okrog 40-45 članov. Sekretariat šteje U članov. Na 16 sestankih so zabeležili 73 % obisk. Vsi vemo, da je organiziranost mladih v KS zelo kompleksna naloga in je prav zato najboljša razdelitev dela na posamezna interesna področja — 7 komisij. To so komisije za idejnopolitično delo, kulturno. SLO, za prireditve in telesno kulturo, za sodelovanje z JLA, s pionirji in komisija za kadrovska vprašanja. Njihovo delovanje se iz meseca v mesec prepleta tako, da je enakomerno porazdeljena izo- braževalna in zabavna dejavnost. Takoj ob novem letu je bilo skupno silvestrovanje, nato smo bih na seminarju za vodstva aktivov na Borlu. Sledile so tehnične priprave za pohod Po poteh revolucije. Mesec maj, mesec mladosti, je priložnost za mladinske aktivnosti: sodelovali smo na športnih tekmovanjih, ki jih vsako leto prireja OK. Dekleta So v panogi pikada prejele celo prehocfni pokal. Starejši letnik pionirjev smo sprejeli medse. Njihov sprejem je bil ovekovečen s tradicionalnim rdečim na- geljčkom, mladinsko izkaznico in statutom ZSMJ. Želeli smo odstraniti mnoga črna smetišča, ampak pri tej akciji smo ostali premalo povezani in tudi konkretnejših navodil ni bilo od nikoder. Delali smo po drugih terenih, v sosednjih Podvincih in v Halozah. Izplahnela je zanimiva realizacija zamisli komisije za SLO. Želela je pripraviti poučno taborjenje v okolici Ptuja, kjer naj bi se srečali z malo ostrejšo disciplino. Vse je propadlo, ker se starši z večdnevno odsotnostjo svojih otrok niso strinjali. September je pri nas čas vsakoletnih priprav na ,.Veseli dan naših vasi" in druge prireditve v okviru krajevnega praznika. Mladi- na je tudi sodelovala kot tehnični kader in organizator kolesarske dirke. Leto 1977 je bilo tudi v znamenju priprav na volitve. Vse spremembe smo tudi pri nas dosledno upoštevali in kandidirali ljudi, ki so voljni in sposobni delati. Kazpravljali smo tudi o ustavni preobrazbi KS. Ob referendumu smo se aktivno vključili v priprave, o čemer priča tudi ena od nagrad OK ZSMS za iepo okrašeno voUšče. Tudi komisija za sodelovanje z JLA je zaživela. Prijeten večer je bil ob zvokih ansambla iz JLA. Takšni medsebojni stiki niso odveč, še premalo jih je. Pohvalimo se lahko z veliko angažiranostjo mladih v družbenih organizacijah in društ- vih. Dramska sekcija pri PD sestoji skoraj izključno iz mladincev pod strokovnim vodstvom režiserja Petra Malca. V tej dveletni bilanci ne smem pozabiti cele vrste uspešnih proslavj plod dela študentke Olge Matjašičeve, predsednice komisije za kulturo. Mislim na zaporedje praznovanj 8. februarja, 8. marca, 1. maja, 25. maja, 22. julija, 29. novembra, 22. decembra. Tesno je bilo z nami združena tudi obveznost v predkongresnem obdobju. !n kaj smo storili od te konference do danes? Že takoj na konferenci smo razkrili mnoge probleme, ki zavirajo naso aktivnost. Fden izmeti njih je nezrelo pojmovanje delegatskega sistema s strani kadrovanja in delegatov samih, zapiranje po- sameznih aktivov v ozke kroge in podobno. Močno je prisotna tudi neaktivnost TVD Partizana Ro- goznica. Na konferenci smo izvolili novo vodstvo, -zdelali program MA za naslednje leto, izdali svoje glasilo Bilten MA Rogoznica. Podrobneje smo obravnavali poročilo o delu OK za obdobje 1976- 1978. Seznanili smo se z listo predsedstva O K in evidentiranimi kandidati za X. kongres. Da bi čimbolj spoznali gradivo za X. kongres smo si medsebojno razdelili področja. Predvidevali smo, da bomo v zadnjem delu počitnic seznanih z njim vse mlade. To obliko smo opustili, ker je OK ZSMS ponudila boljšo. V petek 8. septembra 1978 je izvedla strokovno razlago m priložnostno razpravo. Nekaj je bilo v počitnicah tudi organizi- ranega športa. V počastitev Dneva borca smo organizirali kolesarsko dirko, ob Dnevu vstaje pa proslavo z družabnim večerom. Prijeten je bil večer med brigadirji v Dornavi. Pozna se, da so bile vmes počitnice. Sedaj je treba prijeti resno za delo in zaposliti čimveč mladincev. Vemo, da si moramo obojestransko nuditi pomoč z vsemi DPO. Vemo, da je treba storiti veliko, da bo krajevni praznik dosejel svoj raven. Topa ni le oboževanje uspehov in objokovanje neuspehov, ampak priložnost za odločen načrten start na bolje. In vemo tudi, da levji delež pri tem odpade na voljo. A. Š. Del množice udeležencev srečanja, ko so jim stregli vojaki-kuharji Srečanje slepih in slabovidnih Slovenije Na Okroglem pri Kranju je bilo v soboto, 9. septembra tovariško srečanje slepih in slabovidnih iz vse Slovenije. Srečanje je začel in pozdravil vse navzoče Jože Zupane, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Slavnostna govornica je Zofka Stojanovič, predsednica skupščine SIS socialnega varstva Slovenije. Na srečanju so sprejeli tudi resolucijo o socialnem varstvu na vidu prizadetih oseb. Kulturni program je povezoval pevski oktet Zveze dru- štev slepih in slabovidnih Slovenije, za zabavni del pa je poskrbel ansambel medobčinske organizacije slepih iz Kranja. Celotna organizacija sreCanja je bila odlična, posebno pa so se še izkazali vojaki garnizijeTiz Kranja, ki so s svojo vojaško kuhinjo prišli na kraj srečanja in z dobrim kruhom in še boljšim vojaškim golažem nabranih več kot tisočglavo množico udeležencev srečanja. Naj za konec še zapišemo, da se je srečanja udeležilo tudi za dva polna avtobusa članov ptujskega društva slepih in slabovidnih. Besedilo in posnetek: R. Rakuša Kmečka hiša in njena okolica nista več pomnik kmečke kulture Mi sliko kmečke pokrajine vede ali nevede pačimo z visokimi hiša- mi, ki nekako zaničljivo gledajo stare ali manj stare kmečke hiše. Kaj meni o tem Branka Lah, vodja kmetijsko-gospodinjske pospeše- valne službe? ,,Stare kmečke domačije so še vedno najštevilnejše v kmdSkih va- seh. Nekateri kmečki domovi so še mogočni, nekateri že propadajo, vsi pa imajo neke skupne značihio- sti. Množica kmečkih domov je dala obUko našim vasem in svojst- veno obeležje našim krajem. Prav ti stari domovi imajo pravico, da jih imenujemo slovenski kmečki domovi. Ce od daleč pogledamo takle star kmečki dom, trdno vsa- jen v pobočje, skladno postavljen med gospodarska poslopja, je kot zraščen z zemljo, ki daje kruh nje- govim prebivalcem. Tako domač se nam zdi in zato tudi lep. Toda to je le zunanji videz, kajti v današnji dobi hitrega napredka, ko nam čas prinaša vedno nove spremembe, so tudi naši stari domovi potrebni hitre preobrazbe. Potrebno jih bo obnoviti ali zgra- diti nove. Ob številnih novostih, ki jih pri- naša tržišče in ob vphvih iz mesta, je to vedno težja naloga. Problem ie v tem kako in kje uporabiti raz- lične materiale in industrijske iz- delke, da se nam bodo lepo vklap- Ijali v okolje. Že danes po naših vaseh vidimo preveč nelepih in brezčutnih preureditev kmečkih hiš, ki jim je botrovalo sovraštvo do vsega starega. Mnogo je kriče- čih in neskladnih kmečkih hiš, ki hočejo biti moderne in nimajo s kmečkim domom nič več skupne- ga. Mnogi koristni novi materiah se uporabljajo na napačen način in vse preveč materialov in barv upo- rabljamo kot okras teh hiš. Pri ureditvi hiše se moramo za- vedati, da ne smemo uporabljati preveč različnih materialov v istem prostoru. Materiah, ki jih upora- bljamo morajo izvirati iz okolja, kjer jih uporabljamo, tako se lepo sklapljajo z njim. Pri uporabi posameznih materialov moramo imeti tudi pravo mero (na primer uporaba lesa in kamna). Ce na pri- mer kamen in les uporabljamo v pravi meri, delujeta zelo lepo, če pa je katerega preveč pa daje to nenaraven izgled." O UREDITVI OKOLJA KMEČKIH HIS: Nasvet Branke Lah: ,,Prvine, ki ustvarjajo okolje kmečkih hiš, so v različnih regijah razhčne, nekatere pa so tipične le za določeno klimatsko področje. Tradicionalna sestava prostora ob kmečki hiši v osrednjem ceUn- skem delu Slovenije je naslednja: V tem rahlo valovitem svetu se kmečka hiša, ki se prek kmečkega dvorišča povezana z gospodarski- mi poslopji praviloma vključuje v zunanjo krajino preko sadovnja- ka, skupine dreves ali večjega dre- vesa, ki služi za zaščito pred vetro- vi in senco. V neposredni bližini je tudi zelenjadni vrt, njegov del služi tudi okrasnim rastlmam. Ta del vrta je včasih predstavljal edini barviti del kmetije. Neizogibni del kmetije predstavlja tudi vinska trta ob hiši. Socialno ekonomske spremembe podeželja pa se odražajo tudi v spremembi kmečke hiše in njenega okolja. Kmečka hiša in njena okolica vse bolj izgubljata svoj pomen, se zgledujeta po mestu, vedno manj sta pomnik kmečke kulture. Zaradi tega je potrebno hitro ukrepanje." KAJ VSE MORAMO STORITI, KAKO MORAMO UREDITI O- KOLJE^ KAJ JE POTREBNO UPOŠTEVATI? VERJETNO RE- CEPTA NIMAMO? ,,Nekega splošnega pravila za ureditev kmečkega okolja ni. Ure- ditev je odvisna od števila in razporeditve objektov na domačiji, od nagiba terena ter od potreb in zahtev prebivalcev. Pri ureditvi pa pazimo na to, da uporabljamo čim bolj enostavne materiale. Ograjo postavljamo le tam kjer je potre- bna. Najmanj bo motila ograja v obliki žive meje ali ograja iz lesa, ki naj ne bo obarvan, ampak samo impregniran. Pri izbiri rastlin moramo paziti, da ne sadimo sort z obarvanim Ustjem ali iglavcev, z izjemo iglav- cev v gorskem svetu. Na podeželju naj bo tudi uporaba vrtnic zmerna. Se najbolj priporočamo sajenje popenjavk z drobnici cvetovi. Mnogo preveč mestno delujejo po- žlahtnjene skupine vrtnic. Pravpri- jetno bi delovali tudi nekateri Sip- ki, ki se po videzu približujejo domačemu rastlinstvu. Pri izbiri drevja se omejimo predvsem na sadno drevje; oreh, lipo, divji ko- stanj in podobno." Vsak detajl od izbire rastlin do gradbenega materiala je enako pomemben kajti le iz skladnih, na videz malo pomembnih detajlov si ustvarimo privlačno okolje, kar je naša prva in edina želja. N. Topolovec Gospodarsko poslopje kaže, da je še življenje v bližini, hiša pa je že zdavnaj zapisana propadu. Posnetek: FF Največja, kar jih je doslej našel Marjan in ena redkih, ki je dočakala tako spoštovanja vredno težo in „starost" Foto: B. Rode Pred enim tednom se je v našem uredništvu oglasil Marjan Kovačec iz Destrnika z velikim jesenskim gobanom, kar 1 kg in 23 dkg je pokazala tehtnica. Marjan je povedal, da gobe redno nabira, kadar pač rasejo, vendar tako velikega gobana še ni našel doslej. Letos sicer ni prave gobje letine, kljub temu pa je gob precej, le znati jih je treba poiskati, vedeti za tisto pravo mesto, tega pa nedeljski gobarji navadno ne vedo in zato radi obupajo, če ni gobe na vsakem koraku. N. D. Strelstvo Pokal za SD Turnišče Na nagradnem občinskem tekmovanju v streljanju z zračno puško je prejšnjo nedeljo nastopilo prek 100 strelcev in strelk iz 10 strelskih družin. Pokal je s 1700 krogi osvojila SD Turnišče pred SD Kidričevo. Najboljši posamezniki so bili Adolf .Mihelač (181 krogov), Zdenka MatjaSič (180), Nada Skok (176), Franc Novak in Ludvik PŠajd. s. i. Obvestilo TOZD Elektro Ptuj obvešča prebivalce Bukovcev in druge, da je novozgrajena transfor- matorska postaja na jekle- nem jamboru in priključni daljnovod v Bukovcih POD NAPETOSTJO. Plezanje po jamboru in dra- gih ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. EDNIK -21. september 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 li. ZRL - sever - članice: Slavija-Drava 8:16 (3:8) Zanesljiva zmaga v gosteh Kutina, igrišče v športnem parku, gledalcev okrog 100, sodnika jglcoš in Žibert (Trbovlje); Slavga: Slakoper, Baiaško 2, Vučinovec, Desič, Cugalj,3, Kmjič, \ntolič, Andraši, Jelisavec, Sotič 2, Kaurin, Peric; Drava: Vogrinec, Mumlek 4, Čeme 2, Ivančič 2, Krivec 1, Cuš, Vičar, Kranjc, Haložan 3, Pišek, Havlas 4, Sitzenfraj; Drava je v Kutini z zanesljivo, mirno in odlično igro v obrambi osvojila prve točke na gostovanju. Začetek srečanja je pripadel domačinkam, vendar le po rezultatu, saj so prve povedle. Od takrat naprej naprej pa je bila igra popolnoma v rokah igralk RK Drava, čeprav so izenačUe sele v 6. minuti z zadetkom Mumlekove. V 10. minuti je že bilo 5:1 za Dravo, ob polčasu pa 8:3. V nadaljevanju so Ptujčanke nadaljevale z zanesljivo igro in vodile že z devetimi zadetki razlike. V trenutkih, ko bi lahko razliko povečale, jim športna sreča ni bila naklonjaia. To potrjuje izjava domačega gledalca, ki je dejal, da se je Slavija iz tega srečanja še kar dobro izvlekla, saj bi rezultat lahko bil višji. Kljub temu, da so imele za seboj naporno pot od Ptuja do Kutine, so bile igralke Drave za razred boljše. Za zmago so zaslužene prav vse, saj so igrale borbeno in zavzeto od prve do zadnje minute. 1. kotar V SOBOTO OB 19. URI Drava-Slavonija D! v četrtem kolu tekmovanja v severni skupini druge zvezne rokometne lige se bodo igralke Drave v Ptuju pomerile z ekipo Slavonije DI iz Slavonskega broda. Vodstvo kluba pripravlja ob tem presenečenja za gledalce. V petek ali soboto bodo iz letala odvrgh lističe z obvestilom za srečanje. Določeno število lističev bo imelo žig RK Drava, kar bo veljalo kot vstopnica za srečanje. Med odmorom, pa bodo izvedli žrebanje vstopnic. Ne glede na ta presenečenja pa si sobotno srečanje velja ogledati, saj bo domača ekipa po zmagi v gosteh tudi tokrat igrala na zmago. NOGOMET Boč: Apače 2:1 Kadeti Apač so igrali svojo drugo prvenstveno tekmo z ekipo Boča iz Poljčan. Bili so veliko boljši nasprotnik, vendar jim je sreča tokrat obrnila hrbet. Zadetek za Apače je dosegel Lendero. V prihodnjih srečanjih lahko pri- čakujemo že boljše rezultate. D. Klajnšek Drava:Aluminij 3:0 v lokalnem derbiju sta se pome- rili ekipi kadetov Aluminija in Drave. Domačini so bili nekoliko boljši in svojo premoč tudi reali- zirali. Zm.aga domačih kadetov je zaslužena, kljub temu, da so do- segli dva zadetka iz najstrožje kazni. D. Klajnšek Aluminij: Lendava 1:2 v tekmovanju mladinskih sele- kcij, sta se v Kidričevem pomerila domači Aluminij in ekipa Lendave. Gostje so bili nekoliko boljši, ob tem pa še fizično močnejši in nič niso dajali videza mladincev, marveč Članov. Mla- dinci Aluminija so se borili, ven- dar pa več kot častnega poraza niso uspeli iztržiti. Zadetek za domačine je dosegel Kreslin. D. Klajnšek XXI. Zvezni aerorailv za prehodni pokal Maršala Tita HOJNIK DVAKRAT PRVI Amaterski motorni piloti iz cele Jugoslavije so na zveznem aero- rallyju tekmovali v treh disciplinah — v časovni točnosti, v izvidniStvu in preciznem pristajanju. Trije prvouvrščeni v posameznih disci- plinah so prejeli medalje, — tako je Danilo Hojnik v časovni točno- sti prejel zlato medaljo, drugi je bil Ivo Cavar AK Banja Luka, tretji pa Svetomir Trifunovič AK Za- greb, Kar! Krepfl je bil 4, Milan Kralj pa 16. V disciplini izvidništvo je bil prvi Mijo Ban AK Osijek (skupaj s Trifunovičem sta osvojila prvo mesto na letošnjem evropskem aerorallyju), drugi Dobrica Božič AK Beograd, tretji pa Radovan Korda AK Zemun. V tej disciplini je bil Hojnik 11, Kralj 12 in Krepfl 23. V preciznem pristajanju je bil ponovno najboljši Danilo Hojnik, drugi je bil Oto Verbančič, AK Maribor, tretji pa Bogosav Jova- novič, AK Sm. Palanka. Milan Kralj je bil v tej disciplini 18, Karel Krepfl pa se je uvrstil na 24.-25. mesto. Med tekmovalci se je številnim gledalcem v MoŠkanjcih zagotovo vtisnil v spomin pilot Trufunovič, — za.teti to mesto v skupni uvrsti- tvi je prejel pokal, ki je s svojim letalom izvajal dovršene like tik nad zbrano množico. Izkazali so se tudi motorni in jadralni piloti, padalci in modelarji ptujskega aerokluba, ki so prav tako prika- zali zanimiv ter zahteven program. N. D. Danilo Hojnik - dve zlati medalji Na letališču v MoŠkanjcih se je zbralo okrog 15.000 gledalcev. Foto : M. Ozmec Artenjak imagal, Hialii tretji KARTING V drugi dirki za državno prvenstvo v Mariboru na ploščadi STTC je nastopilo čez 100 tekmovalcev. V popoldanskem finalnem delu _je bil med tekmovalci v vsaki kategoriji boj za čimboljšo uvrstitev. Največji uspeh je dosegel Otmar Artenjak, kije tokrat bU neprekosljiv in bil v treh dirkah dvakrat drugi, v zadnji pa je zmagal. Langerholc si je zapravil možnosti že v prvi dirki, ko se je na progi obrnil, toda z zagrizeno borbo v preo stalili dveh vožnjah sije uvrstitev izboljšal V kategoriji 125 ccm je zmagal presenetljivo Mirko Živec iz Most pred favoriziranima Bužanom in Slanom, ki sta tokrat vozila pod povprečjem svojih sposobnosti. Tokrat je z odlično vožnjo presenetil Anton Domiter, ki si je s tem priboril visoko uvrsitev. V kategoriji junioijev je zmagal Bitenc iz Most. Z odličnimi jvožmami pa k. vse>presenetil mladi. nadarjeni' tekmovalec Armando Hvaleč. Rezultati dirke so naslednji: 100 ccm juniorji Hvala 3. mesto, Baževič 12 mesto; 100 ccm Artenjak 1. mesto, Langerholc 3, Korošec 15. Horvat 26; 125 ccm Slana 4. mesto, Domiter 5, Aracki 8, Krajnc 9, Pulko 15, Grešnik 18, Bolcar 19; V ekipni konkurenci so tokrat ponovno slavili tekmovalci iz Most, ki so zbrali 106 točk pred Ptujem 92, Vrhnika 60, Oroslavje 58, Koprivnica 56 itd. anc '''"^-uu.. ^^,mm državni prvak, Ouštretji Pod pokroviteljstvom AMD Šaleška dolina je bila v Velenju v nedeljo zadnja dirka državnega prvenstva v motokrosu do 125 e«m iojlo 50 ccia. ..__^.______________ že pred dirko je imel Drago Predan iz Orehove vasi zagotovljen naslov državiiega prvaka, tokrat že tretjič, vendai- je v Velenju ponovno dokazal, da je najboljši, y. obeh vožnjah je brez težav zmagal. Za drugo m tretje mesto sta se borila domačina Kotnik in Rajko Čuš. Kotnik je bil v obeh vožnjah drugi, Čuš pa tretji. Proga v Velenju je zelo težka, kotanjasta, polna lukenj in kontra nagibov, tako, da je jjrišlo do izraza Kotnikovo boljše pozna- vanje proge. Simon Habjanič je z enim sedmim in devetim mestom na koncu osvojil sedmo mesto, njegov brat Janez je bil trinajsti. Voznik, domačega AMD Velenje Drago Strafela se je zaradi okvare motorja in težkega padca uvrstil na štirinajsto mesto. Ptujčan Marjan Frangež je zaradi okvare motorja odstopil. V kategoriji do 50 ccm si je Damjan Vesenjak priboril deveto mesto, Mitja Kovač pa se je, s starim motorjem, ki se mu je ves čas kvaril, slabše uvrstiL Nedeljsko^ dirko v Velenju bi lahko označili kot karakteristično za celotno državno prvenstvo.,Na kratko: Predan prvi, Rajko Čuš večno tretji, Simon Habjanič po navadi okrog sedmega mesta, Janez Habjanič 13, Marjan Frangež - neprestano okvare na motorju. S to dirko se je državno prvenstvo do 125 ccm končalo. Do konca nam preostaneta še dve dirki do 250 ccm in trofeja Jugoslavije. Našim tekmovalcem laJiKo želimo, da bi ponovili uspeh iz prejšnje sezone, vendar zaenkrat ne kaze najbolje. Besedilo in posnetek: BOJAN RODE Drago Predan, - letos že tretjič državni prvak Naš tekmovalec v motokrosu do 250 ccm Peter Segula, je bil v premoru med prvim in drugim delom državnega prvenstva na treh dirkah svetovnega prven- stva v motokrosu do 250 ccm, ob tej priložnosti smo ga prosili naj na kratko opiše to svojo pot. Tako je po- vedal: ,,S Šinkovcem iz Orehove vasi sva 10. avgusta kre- nila na pot. Sla sva prek Avstrije, ZRN, CSSR, DDR na Švedsko, kjer smo imeli prvo dirko v Stockholmu, tam srno se tudi dobili z tretjim našim tekmovalcem Globočnikom. Po dirki 13. avgusta smo še en dan os- tali v Švedski. 15. avgusta smo vsi dirkači šli s trajek- tom na Finsko, kjer smo čez teden dni imeli drugo dir- 1^0. Nastanili smo se v lepem alpskem turističnem cen^ tru Hyjinka pri Helskinkih. V Hyjinki je tudi proga po l^ateri smo vozili dirko za svetovno prvenstvo, vendar na njej nismo smeh trenirati. Na trening smo vozili v Helsinki. Drugače je bilo v Hyjinki dobro poskrbljeno rekreacijo in trening, saj je vse polno športnih ob- jektov, bazenov, trim steze, savna itd. Tako smo si te- tlen dni nabirali kondicijo in popravljali motorje, da ^nio 20. avgusta vozili dirko za svetovno prvenstvo, 'zven konkurence je vozil tudi svetovni prvak do 500 "^m, domačin iz Hyjinke Mikkola Heiki. V Hyjinki smo po dirki ostali še do 25. avgusta, ko smo šli v Sovjetsko zvezo, kjer smo 27. avgusta 1978 imeli v Leningradu tretjo dirko. To je bila zadnja dirka za svetovno prvenstvo. Naslednji dan, to je 28. avgusta smo se počasi čez Poljsko, CSSR in Avstrijo do 30. avgusta vrnili domov. Po dirki v Leningradu so bili znani svetovni prva- ki. To so: Prvi Mojsejev(SZ); 2. Hansen (Švedska); 3. Hans Majsch. Mojsejev je letos že tretjič svetovni prvak. Za prva dva naslova svetovnega prvaka je od avstrijske tovar- ne KTM, katere motor vozi, dobil dva avtomobila mercedes. Verjetno bo tudi letos kaj podobnega. Na Švedskem smo vsi dirkači dobili na test nove pirellijeve gume. Moram priznati, da so odlične, saj imajo razen izboljšav v materijalu tudi izpopolnitve v profilu. Na dirkah smo se uvrščali nekje med 18. in 20. me- stom, kar mislim, da je realen prikaz naših možnosti. Zakaj možnosti? Prvo je to, da so vsi svetovni asi pro- fesionalci, ki vozijo tovarniške motorje in jih spremljajo tovarniške ekipe mehanikov. To so motorji, ki so močnejši in lažji od naših. Zraven tega ima vsak dirkač najmanj dva motorja, tako, da ima lahko enega, obdelanega in izboljšanega samo za dir- ke, ostale pa za trening. Kako si naj mi privoščimo po tri motorje, če stane vsak po 40.000 din. Kupujemo pa jih z lastnim denar- jem in še, če hočeš v korak z ostalimi moraš imeti vsako leto nov motor". Sedaj, ko je bil Segula tri tedne na svetovnem pr- venstvu je stroške tekmovanja moral kriti sam, čeprav je to v širšem družbenem interesu. Na eni strani se od naših tekmovalcev zahteva naj bodo čim boljši, na drugi strani pa k temu nobeden ne pomaga. Se pravi, s tem ko zahtevamo od dirkalcev dobrih rezultatov, zahtevamo od njih milijonske stroške. To vprašanje ostane brez odgovora, kljub stotinam podobnih kritik in bo tako ostalo še nekaj časa. Posnetek in besedilo: Bojan Rode Peter Segula KARATE_ Uspeh iia državnem prvenstvu Tekmovalci sekcije za karate pri Klubu mladih Ptuj so na državnem prvenstvu po pasovih za Budokai šolo zabeležili odlične uvrstitve. V Medulinu je pri članih med zelenimi pasovi Rudi Jerenec osvojil državni naslov, Milan Brumec pa med rumenimi drugo mesto. Uspešni so bili tudi mladinci. Zlatko Simenovski med rumenimi. Srečko Zorčič med oranžnimi in Vladimir Sitar pri zelenih pasovih so osvojili tretja mesta. Sodelovalo je 90 tekmovalcev. j_ j. Nogomet, SNL-VZHOD-člani: Drava-Železničar 0:1 (0:1) Tretjič brez zadetka Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 100, sodnik Papec (Ljubljana); Drava: Valh. Vogrmec, Šmigoc, Trlep, Verdenik, Tement, Skok (Emeršič), Arifi (Kmetec), Brodnjak, Hvaleč, Žgeč; Železničar: Veber, Penič, Vajzovič, Fundak (MertCk), "otočnik, Perko, Trobentar, Dedič, Plohi, Klakočer, Pintar; Strelec: 0: 1 (38) - Plohi Igralci pete selekcije Drave so po dveh zaporednih remijih tokrat izgubili. Igrali so premalo zbrano in zavzeto, v odločilnih trenutkih pa so se napadale i J) red gostujočim vratarjem zmedli. V celoti gledano je bilo sobotno srečanje nezanimivo in raztrgano. Na obeh straneh je bilo še nekaj priložnosti, zlasti proti koncu srečanja, ko domači napadalci niso iz ugodnih položajev zadeli mreže. Edini zadetek je dosegel srednji napadalec gostov Plohi z udarcem z leve strani. Pri domačih sta izstopala le Verdenik in vratar Valh, pri gostih pa vratar Veber. Po treh srečanjih zaskrbljuje dejstvo, da igralci Drave še niso dosegli zadetka. V naslednjem kolu gostujejo v Šmartnem. I MOTOKROS Šegula zmagal v dirki v Karlovcu Peter Šegula je zmagal v peti dirki za državno prvenstvo na dobro pripravljeni progi v Karlovcu pred 6000 gledalci. Z odlično vožnjo je bd v obeh dirkah prvi. Ze v prvi vožnji je pustil za seboj^ favorizirana tekmovalca, domačina Šoštariča, - državnega prvaka in mladega Šinkovca, ki sta bila drugi oz. tretii. V drugi vožnji pa sta imenovana tekmovalca, v ogorčenem boju padla in Šegula je z odlično vožnjo ponovno zmagal. Silvin Vesenjak je tokrat prrvozil na 11 mesto, " saj je imel smolo z motorjem. V 11. ligi je nastopil Adolf Jerič, ki prav tako zaradi okvare motorja ni mogel voziti v drugi vožnji. V ekipnem dosežku je zm^agal Ptuj 64 točk, pred Tržičem 51, Orehova vas 50 in drugimi. anc 10-ZA RAZVEDRILO 21. september 1978 - TEDNIK OD 21. 9. DO 2«. 9. 197« od 21. 3. do 20. 4 Sredi zapletenega dela so vas zmo- tili prijatelji. Naj vam ne bo žal za izgubljenim dnevom. Takih bo v prihodnje še več. Ker se niste zme- nih za njeno trmo, vas sedaj obso- ja. Ne jezite se. Vse bo minilo. Tu- di čas včasih celi rane. Sedaj pa že lahko uganete, kdo bo prišel v pe- tek na večerjo. _ od 20. 4. do 20. 5. Petek je bil za vas resnično lep dan. Skoraj vse vam je uspelo. Tu- di njo ste srečali. Prijateljsko prepričevanje vam ni škodilo, kajti spet ste stopili na trdnejša tla. Pri- hodnji teden morate biti še od- ločnejši, če hočete, da bodo stvari uspele. Vaša osebna sreča je tako vehka, da ne veste, kaj bi z njo. od 21. 5. do 21. 6. Težave so minile. Toda ne bodite zadovoljni s situacijo, ki ste jo do- segli. Jutri se spet lahko vse spremeni, na slabše seveda. Ona vam bo povedala le košček resnice. Na osvajanje ženskih src ne mislite preveč, kajti to vas bo drago stalo. Oče se je že umiril, tudi vi se mo- rate. Prav bi bilo, če bi se mu opravičih. _ od 22. 6. do 22. 7. Poljub je bil vroč. Njeni črni lasje so vas očarali. Ne sprašujte se za- kaj, kajti ljubezen ne pozna vpra- šanj in meja. Za vas se je začelo novo in lepše življenje. Ne pozabi- te na delo, ki je pred vami. Z ne- kaj dobre volje vam bo vse uspelo. V tovarni vas bodo javno pohva- lili. V soboto bo na plesu zelo pri- jetno. od 23. 7. do 23. 8. Zelo občutljiv človek ste. Pazite, ko si izbirate družbo. Na svetu je tudi nekaj slabih ljudi. Rože pri njej doma vam nekaj povedo. 2e v soboto se boste obnašaU tako, kot ona hoče. Ne pretiravajte z dariU, niti z besedami. Prijatelj vas bo pametno opozoril. Upoštevajte njegov jiasvet. od 24. 8. do 23. 9. Se vedno ste užaljeni. September je minil kakor bi pihnil, vi pa niste še nič pametnega storili. Sredi dela vas bo šef prijetno presenetil. Tudi pismo, ki bo prišlo v sredo. Ne pozabite na dolg. Denar morate nemudoma vrniti, kajti o vas že pletejo neresnične zgodbe. Bolezen je bila prehodnega značaja. od 24. 9. do 23. 10. Ona še vedno ni pozabila. Skrajni čas je, da se ji opravičite. Sprejela vas bo in vam povedala nekaj drobnih skrivnosti. Zelo boste pre- senečeni nad njenim početjem. Takšna je in takšno morate spreje- ti. V tovarni nekaj sprememb. Tu- di za vas nekaj novega. Ne zamu- jajte na delo, kajti zelo na očeh ste. od 24. 10. do 22. 11. Sedaj, ko ste stopih v novo življe- nje, je prijetno. Tudi ona čuti v se- bi zadovoljstvo. Potrebno bo mishti na jutri. Za vsako delo mo- rate prijeti, tudi za umazano. De- nar boste potrebovali za nakup pohištva. S prijateljem se pogovo- rita. V začetku bo zelo trmast, ka- sneje se bo zmehčal. od 23. 11. do 21. 12. Srečanje je bilo kratko, toda zelo prijetno. Sef vam bo povedal ne- kaj krepkih. Prav ima, kajti pri delu ste se zelo poslabšali. Sedaj mislite samo na njega in sebe. Ne- kega dne bo potrebno potegniti čr- to čez vse in začeti znova. Obljubil vam bo pomoč, zato bo lažje. Odločite se hitro in nenadno. Vsi bodo presenečeni. od 22. 12. do 20. 1. Sreda je minila brez zapetljajev. Veliko sreče ste imeh. Odslej naprej ne bo več tako. Črni dnevi se vam pišejo. Potrudite se, da jih bo čim manj. Se vedno preobsežno načrtujete, zato vam tudi tako malo uspe. V življenju je potrebno tudi nekaj resnosti. Prav bi bilo, če bi se zresnili in stopili na trdnejša tla. od 21. 1. do 19. 2. V začetku prihodnjega tedna se vam spet obeta prijetna priložnost. Eno ste že zamudili, ne zamudite še druge. Ona vas pričakuje, toda vi ste trmasti in vztrajate pri svo- jem. Obiščite starše. Zelo osamlje- ni so. Ze nekaj časa vas skrbi rana na nogi. Čimprej stopite k zdrav- niku. Vse bo še dobro. od 20. 2. do 20. 3. Ker ste poiskali drugo rešitev, vas sedaj nekateri sodelavci obsojajo. Ne zmenite se zanje, vi ste na do- bri poti. Ljubosumnosti pa se kar rešite. Nepotrebna je in zelo na- dležna stvar. Rjavolaso dekle vas bo nagovorilo. Bodite pripravljeni na to, kajti vprašanje zahteva tudi odgovor. Začetek neke ljubezni. HUMOR — Oča, oktobra pa boste lahko šli v Haloze čez novi borlski most - Kaj resen, gospod enžener? - Res, res oča, samo drugo leto! — Resnično, prejšnji teden sem vozniško dovoljenje izgubil. A niste brali v Tedniku, tisti OM je v črni kroniki o tem pisal... Dragi gostje v Ptuju, tu si lahko ogledate še zanimive eksponate iz sedemdesetih let dvajsetega stoletja, razstavljene v mestnem paiku. - Le kako si mogel obuti te obrabljene čevlje? - Zaradi kamuflaže, draga. Na tem območju imajo danes vajo teritorialci, pa bodo videli obutega, sledili pa bosega. .. RESNIČNA IZ PTUJA — Če ne organizirata po sindikalni Unyi poštene krokarije, bosta ,^asala" partijsko kazen! Prosim, dal mi kar najbolj mečite polena' pod noge, ker j nimam denarja za i drva! ' Vam bom že pokazal, požeruhi mestni! UGANKARSKI SLOVARČEK AAM = nizozemska votla mera ( = 155 litrov) AVTI = ponočna kolumbij- ska opica BOTEV = bolgarski pesnik, glasnik osvobodilnega gi- banja (Hristo,,,Hajduki") GETI = staroveški traški no- madski narod IRO = berač iz Homerjeve Odiseje" NEGRO = sodobni ljubljan- ski dramaturg (Janez, ro- jen 1914) PITNEV = ameriški popev- kar, kitarist in bobnar, le- ta 1966 drugi na festivalu v San Remu (Gene, rojen 17. februarja 1941) PRAVDA = starejši avstrij- ski alpski smučar, leta 1954 svetovni prvak v smuku (Christian, rojen 1927) TAZ = reka v Sibiriji REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO; Detektor, Oliveira, kamele- on, LaI, Eli, Valentina, t, Ter- ješkova, ES, Ira, trak, LL, adar, kodre, MN, Csom, general, imamat, Etna, eno- kaličnica, Ismail, Neda, ote- klina, Turco, Avar, Ika, sad, ON, AN. fCDNIK — 21. september 1978 OGLASI IN OBJAVE - 1 TV spored TV LJUBLJANA ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA: 8.55 TV v šoli: Matematika, M. i^leža: V agoniji. Zemlja in ljudje; jO.OO TV v .šoli: Francoščina; 10.30 TV v šoli: Umetnost, gisanka. Kemija; 14.55 TV v šoli ponovitev; 17.20 Poročila; 77,25 P. Golia: Jurček - II. del; |g.55 Obzornik; 18.05 Mozaik; 18.10 Profesor Baltazar - risanka; l8,20 Planine sveta; 19.15 liisanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 y živo: Tretja dimenzija nekega rekorda; PETEK, 22. SEPTEMBRA: 9.00 TV v šoli: Slovenščina, Duščina, Od petka do petka. Pravljica; 10.00 TV v .šoli: /yiglcščina. Risanka, Zgodovina; 15.00 TV v šoli: ponovitev; 16.40 §ahovski komentar - oddaja TV Zagreb; 17.10 Poročila; 17.15 Velika predstava na dnu morja; 17.30 Norosti Maje Skowron; 18,00 Obzornik; 18.10 Domači ansambli: Veseli planšarji; 18.40 \lozaik; 18.45 Supraprcvodniki, mehanizacija sadjarstva; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Vesela jesen; 21.10 Razgledi: Slovenska družina 78; 21.50 TV dnevnik; 22.05 Baretta - serijski film; 22.55 Poročila; SOBOTA, 23. SEPTEMBRA: 9.00 Poročila; 9.05 Profesor Baltazar - risanka; 9.15 Vrtec na obisku: Slikajte z nami; 9.30 P. Golia: Jurček; 10.00 Pisani svet; 19.35 A. Nevvman: Šopek z bodečo žico - TV nadaljevanka; 11.30 Trimska televizija: Smu- čarska gimnastika - ponovitev; 12.00 Poročila; 16.20 Zlato pretekle dobe, film; 17.10 Mozaik; 17.15 Obzornik; 17.25 Nogomet Borac:Crvena zvezda; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 W. S. Maugham: Kolači m pivo; 20.55 Moda za vas; 21.05 .Muppet Show: Julie Andrews; 21.35 Isadora, celovečerni film; 23.45 TV dnevnik; 24.00 625; NEDELJA, 24. SEPTEMBRA: 8.30 Poročila; 8.35 Za dobro jutro: KUD Jože Hermanko; 9.05 625; 9.25 V. Kovačevič: Kapelski kresovi; 10.35 Viking Viki - fihn; 11.00 Hunterjevo zlato - film; 11.25 Mozaik- 11.30 Ljudje in zemlja; 12.30 Šahovski komentar; 13.00 Poročib; Čudovita leta filam; Poročila; Okrogli svet; Dosje našega ča.sa: Leto 1951; Športna poročila; Moda za vas; Starec m morje - film; 19.00 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 L. Ostojič: Ovinek, drama; 21.10 Človek in voda; 21.40 TV dnevnik; 21.50 Športni pregled; 22.35 Poročila. PONEDELJEK, 25. SEPTEMB- RA: _ 9.00 TV v šoh: Pripovedka, Šolska zadruga, Od cveta do sadeža; 10.00 TV v šoU - Materinščina, Risanka, Zemljepis; 11.10 TV v šoh: Za najmlajše; 15.00 TV v šoli - ponovitev; 16.10 Kmetijska oddaja TV Beograd; 17.10 Poročila; 17.15 Čarobna žoga; 17.30 Čudovita leta filma; 17.55 Obzornik; 18.05 Samoupravljanje - revolucija v trajanju; 18.40 Mozaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 l. de Vega: Zgodba o vitezu iz Olmeda, drama; 21.05 Kulturne diagonale; 21.45 Mozaik kratkega filma: Senca na nasprotnem zidu; 22.05 TV dnevnik. TOREK, 26. SEPTEMBRA: 9.45 TV v šoh: Kako rastem. Ah ste vedeh. Kondenzatorji, Nina in Ivo, Dnevnik 10; 10.00 TV v šoh: Prirodoslovje, Risanka, Glas- beni pouk; 14.45 TV v šoh - ponovitev; 17.20 Poročila; 17.25 Glasbeni pejsaži Srbije: Pruska gora; 17.55 Obzornik; 18.05 Pisani svet; 18.40 Čas, ki živi: v partizanski šoh; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; ^ 20.00 Diagonale: Nagrajevnje p^o delu; 20.35 A. Tolstoj: Trnova pot - TV nadaljevanka; 21.55 TV dnevnik; 22.10 Glasba takšna in drugačna; 23.10 Poročila; SREDA, 27. SEPTEMBRA: 9.00 TV v šoh: I. Andrič: .\ska in volk, Arheološki muzej; 10.00 TV v šoh: Kocka, kocka, Risanka, film; 16.30 Šahovski komentar; 17.00 Poročila; 17.05 Deklica delfma in hsica zvitorepka; 17.20 Poskočna domišljija; 17.45 Obzor- nik; 17.55 Spekter; 18.25 Mednarodna delavska in revolucio- narna pesem; 19.10 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Fihn tedna: Dnevi m noči v gozdu; 21.35 Majhne skrivnosti vehkih kuharskih mojstrov; 21.45 TV dnevnik 22.00 Glasbeni magazin; 22.45 Poročila. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem SItupičine občine Ptuj razpisuje po 34. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, štev. 7/77) Javni natečaj za oddajo v uporabo zemljiiča ob Ormoški cesti v Ptuju za gradnjo proizvodnih objektov. 1. Predmet natečaja je zemljišče dmžbene lastnine, ki ga tvorita pare. štev. 1573 pašnik v izmeri 0,0571 ha in 1850/1 travnik, v izmeri 1,7852 ha, pripisani pri vlož. štev. 924 k. o. Ptuj. 2. Na zemljišču, ki je predmet natečaja, je dovoljena gradnja objektov za proizvodnjo birotehnike ter črno-belih televizijskih aparatov v skladu s pogoji lokacijske dokumentacije, ki jo izdela Projektivni biro Ptuj ter lokacijskega in gradbenega dovoljenja. 3. Izklicna cena za kv. m ponudenega zemljišča je 24.- din. Zemljišče je opremljeno s primarnim omrežjem komunalnih objektov in naprav ter ga je investitor dolžan dokončno komunalno opremiti in skleniti posebne pogodbe z upravljalci posameznih komunalnih objektov in naprav. 4. Rok za pričetek gradnje na zemljišču, ki je predmet natečaja, je leto 1979, rok za dokončanje pa dve leti od pričetka gradnje. 5. Natečaj je usten in bo v petek, 6. oktobra 1978 s pričetkom ob 12. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, soba štev. 32/11. Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti varščino v višini 40.000.- din ter pismeno izjavo, da se z razpisanimi pogoji natečaja strinjajo. Varščino je nakazati na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, štev. 52400 - 662 - 26981, ki se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v odškodnino za zemljišče. 6. Izlicitirano odškodnino mora najugodnejši ponudnik plačati v roku 15 dni od dneva podpisa pogodbe o oddaji zemljišča, ki je predmet natečaja ter jo sklene s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Ptuj. 7. Vsa pojasnila z razpisanim natečajem, dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, soba štev. 32/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem SKUPŠČINA OBČIlUE PTUJ DAVČNA UPRAVA objava v skladu z določili zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, štev. 13/72 in 29/75) je davčna uprava Skupščine občine Ptuj zavezancem odmerila prispevek za starostno zavarovalne kmetov za 197B. leto. Seznami odmerjenih prispevkov bodo zavezancem javno razgrnjeni na vpogled na sedežih kri^evnih uradov od 25. septembra do vključno 9. oktobra 1978. Za kriyevno skupnost Ptuj in Rogoznica bo razgrnitev odmernih seznamov na davčni i^iravi Ptuj. V času razgrnitve, to je od 25/9 do 9/10 je možno vložiti v krajevnem uradu zahtevek za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje Itmetov. Zahtevke je trelia vložiti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v lirajevnih uradih in v sprejemni pisarni SO Ptuj. Načelnik davčne uprave Uzika VIDOViČ, dipl. oec., I. r. PRODAM škodo - 1000 MB v nevoznem stanju. Naslov v upravi. KUPIM rabljeni betonski mešalec. Naslov v upravi. PRODAM silos kombajn. Spuhlja 40. PREK LICU JEM spričevalo 8. razreda OŠ Markovci na ime Milan Kostanjevec, rojen 13. maj 1956. PRODAM enomanualne orgle TIGER in 20-basno harmoniko znamke WELTMEISTER. Anton Krajnc, Muršičeva 7, Ptuj. ZAROČENCA iščeta prazno garsonjero ali večjo sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi. PRODAM ali DAM v najem njivo 53 arov. Vprašajte, Lancova vas 85. OPRAVIM razna zidarska dela za manjši osebni avto, lahko starejši letnik, dobro ohranjen. Naslov v upravi. PODPISANI Ignac Arnuš iz Podlehnika 91 prekhcujcm žaljiv- ke, ki sem jih izrekel o Jožetu Jezi iz Podlehnika št. 92 kot neresnične in se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe. PRODAM vseljivo dvosobno stanovanje, 96 kv. m, Ptuj, Prešernova 2, informacije pri fotografu. PREKLICUJEM osebno izkaznico na ime Vanč Velkorski, Gomilsko naselje 7, Rogoznica, rojen 20/8-1956. BREZPLAČNO oddam stanovanje za pomoč v gospodinjstvu (soba in kuhinja s posebnim vhodom). Naslov v upravi. PRODAM brejo kravo 8 mesecev, staro 8 let. Jože Lašič, Senežci 29 ob asfaltni cesti Velika Nedelja- Podgorci. MLADA poročenca nujno iščeta sobo in kuhinjo. Naslov v upravi. PRODAM Praktico VLC-2 z objektivi m motorno kolo Jawo 350. Bojan Rode, Volkmeijeva U, Ptuj (pri pokopališču). PRODAM rotacijski prebirahiik za krompir in krožno brano - ježa, ki se priključi na plug. Vprašajte v Dražencih 66, Hajdina. PRODAM avto Ami-8, letnik 71, vozen in neregistriran. Franc Hrnčič.Reševa 32, Ptuj. PRODAM harmoniko 80-basno .Melodija, tel.: 771 890. UGODNO PRODAM 100 kv. m lirastovega lamelnega parketa. Informacije po 19. uri na telefon 771 869 ali na naslov, ki je v upravi. PREKLICUJEM izgubo hranilne knjižice, izdano od K K Ptuj na ime Nežka Krepek, Krčevina 12. PODPISANA Ivanka Štumberger iz Ptuja, Panonska 5, opozarjam vsakogar, da naj ničesar ne kupuje od Jožeta Štumbergerja, Kidriče- vo 13, ker sem solastnica premoženja. PRODAM mlado kravo, 5 mesecev brejo. Braunstem, Krčevina 32. ODDAM uslužbenkama (dijaki- njama) ogrevano sobo s posebnim vhodom. Lackova 7, Ptuj. PRODAM posestvo s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem pri Majsperku. Vprašajte pri Dragici Cuš, Mezgovci 30/a, Moškanjci. PRODAM dva kubična metra desk. Grajena 8. POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ, Muzejski trg 1 potrebuje takoj čistilko za določen čas - nadomeščanje delavke na porod- niškem dopustu. Rok prijave 15' dni. PRODAM televizor Ambasador, električni in phnski štedilnik, Matilda Cvetko, Gregorčičev drevored 13, Ptuj. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole Franc Osojnik objavlja prosta deta in naloge - ČISTILKE ŠOLSKIH PROSTOROV s polovičnim delovnim časom (4 ure) za nedoločen čas Pogoj; končana osnovna šola Kandidati naj v 10 dneh po objavi razpisa pošljejo pismene ponudbe l