DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 12
Gorica-Trst, 19. marca 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Po*t. SsK. rafl. »1. 9-1B197
Izhaja vsak petek
RDEČA ŠIBA
Mogoče se bo komu zdelo, da premlevamo že stare stvari, ko opozarjamo na pogubnost, ki grozi naši slovenski manjšini v Italiji od mednarodnega marksizma. Ker pa »demokratični frontaši« s sleparsko vne* mo prikazujejo slovenski javnosti, da oni s slovensko komunistično kandidaturo rešujejo Slovence in se ne* pošteno bahajo s svojim narodnjaštvom, smo prU morani, da se ponovno bas vimo s to za našo bodočnost velevažno zadevo.
Fašizem in nacizem sta v zadnjih desetletjih zadala slovenskemu narodu težke, skoro bi rekli smrtne udarce. Včasih se je zdelo, da bo pod navalom teh peklenskih sil narod omagal in se zrw šil. Vendar se to ni zgodilo. Brutalni, toda odprti in na* pdvedani boj teh nasilnikov je zdramil vse odporne sile našega naroda. Slovenci smo utrpeli mnogo škode in imeli mnogo žrtev, kruti pritisk je pa podesetoril na* šo obrambno moč in v usodnih urah je bila slovenska narodna zavest bolj ja* k a in žilava kot kdaj prej. V našo nesrečo je bila ta zdrava sila, rojena iz pr ega* njanega narodnega ponosa, tudi glavna opora komuni; stični OF, ki je našla na Primorskem vsepovsod za* slombo in požrtvovalne borce.
Toda ne samo zgodovina fašističnega in nacističnega obdobja, tudi v drugih do‘* bah naše narodne zgodovU ne je mnogo dokazov, da nas sila ni nikoli privila, temveč nam vlila samo nos vih življenjskih sokov.
Povsem drugačen je naš odnos do marksizma, komus nizma. Ta zahrbtna spaka je našemu odprtemu značaju strup, ki omami, izpridi in zamori vse zdravo na> rodno mišljenje. Po žalost* nih izkušnjah, ki jih imamo z njim v zadnjih petih de* setletjih naše povestnice, je to najnevarnejši sovraži nik naše narodne bitnosti. Že od začetka prihaja med nas pod krinko prijateljs stva, bratstva. V časih pred prvo svetovno vojno so marksisti zapeljavali naše ljudi v socialdemokratično internacionalo. Naši poštes ni slovenski ljudje so postas li v socialdemokratičnih or= ganizacijah v Trstu in v Gorici, kjer so imeli Itali; jani večino, vzorni sodrugi. Zvesti načelom, ki so se jih napili, so zgubili svojo nas rodno miselnost, se zmaličili v internacionaliste in se potapljali s svojimi družiš nami vred v laškem morju.
Sedaj smo v dobi nesrečs ne »fr at elane e«. Na Gori* škem so to politično grdos bi jo že spretno izvagonira* li, tu gospoduje sedaj it alis janska komunistična partija, ki po svojih predstavnis kih ukazuje v »Demokratični fronti« in tudi v najs novejši Togliattijevi »ljuds ski fronti«. V Trstu sta pa še v polnem svetu SIAU in UAIS. Pod to slepilno firs mo skušajo naše ljudi zazibati v lepe sanje o borbi za socialne pravice. Nenehos ma jih hujskajo in jih s svojo ustrahovalno taktiko gonijo z dneva v dan na nos ve podvige, tovariši vodites Iji se pa šopirijo po razkošs nih vilah in opravljajo sv os
Slovencem boljšo radijsko postajo
Vprašanje objektivnega obveščanja je v današnjem razpaljenem svetu predpon goj pravilnega javnega mne* nja. Le stvarno in objektiv« no podajanje vsega, kar se danes dogaja na svetu, v nasprotju s tendenčnimi prikazi, potvarjanjem: res« nice in propagandnimi ne* smisli lahko ustvarja poli* tično in socialno konstruk* tivnega človeka, ki je danes tako redek. Laž in potvorbe še nikoli v zgodovini člove* štva niso vzgojile moralno visoko stoječega bitja, po* štena in objektivna beseda — čeprav morda boleča — je pa vedno (čeprav včasih neopazno) prispevala k iz* grajevanju značaja, k širje* nju obzorja, skratka k nos vim, popolnejšim pogledom na življenje. Danes je to, kot rečeno, tembolj potreb? no, zlasti še pri nas v Trstu,
morski dnevnik« in nopol* dnevnik v italijanščini »II Lavoratore«), katerima je jako podoben tudi tako ime* novani neodvisni jutranjik v italijanščini »Corriere di Trieste«, Slovenci pa smo ostali po nerazumljivi pred* časni ukinitvi «Glasa zavez* nikov« brez svojega dnev* nega lista.
Na področju radijskih oddaj smo nekaj na bolj« šem. Vsaj na zunaj smo iz* enačeni z Italijani, ker ima« mo svojo radijsko postajo.
V nogledu slušnosti radij* ske postaje Trst II pa polo* žaj nikakor -ni zadovoljiv.
Postaja je doslej že večkrat j venci in Italijani na tem spremenila valovno dolžino,, področju. Trst I dobro sliši* toda vselej s to posledico,i jo po vsem tržaškem ozem*
vsem tehničnim in drugim oviram tudi dokončno oskr* bi. Potreba po zadovoljivi slovenski radijski postaji, ki bi bila prav za prav edina slovenska objektivna radij* ska postaja, je prav zaradi tega v primeri z radijsko postajo Trst I še večja. Ita* lijanski živelj v Trstu da* nes namreč ni navezan sa* mo na tržaško postajo, m,ar* več ima v neposredni bliži* ni še več drugih postaj, ki mu dnevno nudijo točen in objektiven pregled dogod* kov.
Prepričani smo, da ZVU vprašanja slovenske radij* ske postaje, ki bi jo lahko nemoteno slišali vsi Sloven* ci na Svobodnem tržaškem ozemlju, ne bo pustila ne* rešenega. Morda bo našla rešitev ravno v zgornji pri* mer javi bistvene različnosti položaja, v katerem so Slo*
da en del prebivalstva, po* sebno '-rebivalstva na peri* feriji naše male države, po* staje ni več slišal, ali pa jo je slišal le izredno slabo.
kjer se po usodnem na* j Radijska uprava, ki je pod ključju stikata, odnosno j nadzorstvom zaveznikov, j
drug v drugega prehajata dva svetova, dvoje gledanj na življenje. Zaradi tega misli* mo, da ne pretiravamo, če rečemo, da je vprašanje tak* šnega obveščanja na pod* ročju Svobodnega tržaške* ga ozemlja vprašanje člov.e* čanske dolžnosti ter odgo* vernosti do vseh tistih ve* likih načel demokracije, ki streme za novim človekom in novo družbo.
Tisk in radio sta dve sred« stvi, ki igrata v pogledu ob* veščanja glavno vlogo. Če si ogledamo današnje stanje na Svobodnem tržaškem o* zemlju, vidimo, da imamo nešteto virov, ki naj služijo temu namenu. V Trstu iz* hajajo neštete publikacije, med njimi tudi pet dnevni* kov, obratujeta pa tudi dve radijski postaji. V pogledu tiska smo Slovenci zelo na slabem. Italijanski živelj v Trstu razpolaga i dvema dnevnikoma (»Gjornale di Trieste« in »Voce libera«), poleg njiju izhajata dnevno dva komunstična lista (ju* tranjik v slovenščini »Pri*
pokazala nri tem sicer pol* no razumevanje. Zavedala se je potrebe, da zagotovi dober prenos vsem Sloven* cem, vendar so vsi napori doslej ostali brez resnično zadovoljujočega uspeha.
Prizadevanja ZVU pa so nam vendar dokaz, da se ta uprava zaveda pomena do* brih slovenskih oddaj in da je odločena, da to kljub
so temelj mirovnih pogodb in sožitja narodov, posebno pa med narodi iste države. V Parizu polaga ravno v teh dneh 16 evropskih držav osnovne temelje za evrops sko federacijo, v Trstu pa skuša nekaj nestrpnežev, ki se niso ničesar naučili iz zadnje svetovne vojne in iz žaloigre fašizma za italijans ski narod, odrekati Slovens cem najelementarnejše pras vice, ki jim jih dajajo načes la svobode in demokracije. Zato pričakujemo, da bo ZVU na STO, zvesta demo* kratskim načelom, priznala Slovencem pravice enakos pravnega naroda in jih pris tegnila v nove upravne ors gane ter s tem pripomogla k pomirjenju italijanske in slovenske narodnosti, kar nestrpno pričakujejo in že* le vsi trezno in stvarno misleči Slovenci in Italijani.
lju, dasi tukajšnji Italijani niso navezani zgolj na to postajo, Trst II pa, ki je edina postaja za tukajšnje Slovence, pa slišimo relativno dobro samo v sre* di mesta, kjer žive večino*: tične« fronte postaja »De* ma Italijani, na periferiji; mokracija« vedno bolj trn mesta in države pa, kjer ži*
Od »izdajalcev*1 do „denunciantov“ špekulantov
»Tovarišem« okoli »Soče« in komunistične »demokra*
ve v veliki večini samo Slo* venci (da ne govorimo o drugih Slovencih), pa se po* staja komaj in ponekod le slabo sliši. Prepričani smo, da bi se s takšno rešitvijo strinjali tudi vsi pošteni Italijani, ki bi v resnici ni* česar ne zgubili s tako re* šitvijo problema.
Houi upravni organi na STO in Slovenci
Nedavno je Zavezniška vojaška uprava na STO obs javila sporočilo, da so med zavezniško upravo in med civilnimi krogi v teku po* ga jan ja za razširitev upravs nih organov s pritegnitvijo civilnih oseb. Pogajanja se vodijo že več mesecev. Pri pogajanjih niso baje sodelovale neposredno politične
Taki so komnnisti na vladi
Glavni tajnik komu* nistične partije na Če* škoslovaškem Slanskv je na vprašanje, v čem vidi najvažnejše naloge komunističnih akcij* s k i h odborov, odgo* voril med drugim tudi sledeče: »odstranjevati vse reakcionarne eles mente iz uradov, gospo* darskih in kulturnih in* stitucij, p o I i t i č n i h strank in vsega javnega življenja«.
S temi besedami je komunist Slanskv naj* lepše povedal, kakšna svoboda vlada v komu* nističnih režimih. Zakaj pa komunisti zahtevajo svobodo v nekomuni* stičnih režimih in pro* testirajo, če se kakšna država zavaruje na de* mokratičen način proti njihovemu prevratne* mu delovanju, ne da bi jim vzela kruh iz ust?
je posle z elegantnimi voziš li. Naši preprosti ljudje, zas pel jani od raznih plačanih gromovnikov, ki so nekdaj blesteli kot narodni borci, se vdajajo malodušju. V njih gine borbenost za narodne in jezikovne pravice. Ker sede v odborih in so včlanjeni v organizacijah, kjer je r bistvu vse italijans sko, postanejo narodno mlačni in se na povelje bos rijo tudi proti slovenskim
šolam, ker jih, tako kriči propagandistična zloba, vos dijo slovenski »reakcionars ci«. Pri tem jih seveda nične moti, če svoje otroke pos šiljajo v italijanske šole, kjer pa komunisti tudi nis majo velike besede.
Kratko: marksizem je za slovenstvo v Primorju brids ka šiba, težkq je odgovor* nost tovarišev in priskleds nikov, ki jo pomagajo vih* teti.
stranke, ampak predstavnis ki različnih korporacij (trs žaške občine, conskega sves ta, trgovske zbornice in dr.). O zadevi bodi za sedaj samo naglašeno, da so se postavili po večini italijans ski predstavniki omenjenih korporacij in organov na stališče, da'je treba Slovence izključiti od sodelovanja v novih upravnih organih.
Ne moremo pojmovati te politične modrosti. Slovenci in Hrvati na STO niso nis kaki »privandranci«, ampak narod, ki je tu avtohton, ker živi in dela na tej zem*
Iji več kot trinajst stoletij.
Slovenci ne tvorimo tu nis kakega osamljenega narods nostnega otoka v italijans skem morju, ampak imamo za seboj nepretrgano nas rodnostno kontinuiteto vser ,ga našega gospodarskega in zemljepisnega zaledja. Na* rodnostna nestrpnost in ras sizem so izrodki fašizma in hitlerizma. Ta dva sta pro--padla, ali žalibog je ostalo pri naših sosedih italijans ske narodnosti dosti ljudi, ki nosijo v srcu še vedno nestrpnost in šovinizem.
Slovenci STO imamo od vseh na pariški konferenci zbranih držav v mirovni pos godbi in v tržaškem status tu slovesno priznano praviš co do narodne in jezikovne pohajačev enakopravnosti. Ali ne g/e* de na to nam pritiče pravi* ca do soudeležbe pri upravi 1 ržaškega ozemlja tudi na podlagi demokratskih načel, ki
v peti. Mislili so, da bodo lahko kar tjavdan sipali na nas razne prislovice: izda« jalci, ubežniki, zapeljivci itd. in da bomo mi molčali in mirno prenašali njiheve klevete ter sprejeli kandi* daturo njihovega dr. Mer* molje. Pa se ti oglasi »De* mpkracija« štv. 10 in posije naravnost v njihovo drušči* no, kjer je možno najti vzorce za vse vrste komuni* stičnih prislovic. Kakšen u* činek je imela ta luč »De* mokracije« vemo najtočne* je: nemir in trepet ter po* izkus napada z drugo pri* slovico: »denuncianti«. Nič novega, od »izdajalcev« do »denunciantov« pot ni dol* £a- .
Vrh tega »Demokracija« stalno opozarja slovenske volivce, naj se ne pustijo povleči za nos od komuni stov, ki bi jim pod krinko »narodnega kandidata« radi vsilili, naj volijo pristnega komunista.
»Demokracija« je zadela v živo. In »Soča« od prete* čenega tedna je napisala kar dva članka proti našim voditeljem. Istočasno se pa tudi opravičuje, da ni misli* la reci, da so naši voditelji ravno tujci, ubežniki iz Ti* tovega raja, ampak tuji sa* mo nazorom slovenske manjšine v Italiji. Pa je mi* slila ravno tako, kakor smo jo mi razumeli in kakor nje« ni stavki in besede govorijo. Opravičilo kot tako je le posledica luči »Demokra* cije« štv. 10. Ker smo vam posvetili in (vas odkrili, se opravičujete, »tovarišica Soča « in družabniki.
Dplžnost vsakega časopi* sa je nadzirati javno živi je« nje in čistiti skozi sito, kar se dogaja. Prikazati javnosti čisto in golo resnico, da bo lahko sodila, izbirala in od* ločala. Žigosati, če treba, tudi osebe, od »advokatov« do zobozdravnikov, trgov* cev, inženirjev, političnih in zgubljenih gosk.
Odkrivati golo resnico svojega nasprotnika zaradi lastne obrambe pred krivič* no in težko prislovico »na*
Od srede  do srede -
11. MARCA:	Varnostni svet Združenih narodov je ponovno razpravljal o imenovanju tržaške* ga guvernerja. — Ameriški o* brambni minister Forrestal je za konec tedna sklical predstavnike generalnega stana ameriških obo* roženih sil, da bi preučil splošne ukrepe za slučaj izbruha vojne.
— Američani na novo preučujejo načrte za bolj izdatno pomoč ki: tajski vladi v njenem boju proti komunistom. — Združene držm>e so uradno predložile mali skup: ščini Združenih narodov črtanje pravice veta, v kolikor se nanaša na miroljubno reševanje sporov in na sprejem novih članov v> Združene narode. — Iz Jugosla* vije poročajo o številnih arefaci* jah vodilnih komunističnih funki cionarjev pod obtožbo vohunstva.
— Francoski zunanji minister je dejal, da je češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk umrl v tre* nutku, ko je v njegovi domovini umrla svoboda. — Iz vseh krajev sveta prihajajo poročila o novih odstopih češkoslovaških diplo--matskih predstavnikov. — Tako norveške, danske in švedske kot švicarske univerze so odklonile povabilo, naj bi se udeležile pro* slave 600 obletnice praške univer.-ze pod sedanjimi okoliščinami.
12. MARCA :	Poteklo	je leto
dni, odkar je ameriški predsednik objavil svojo tako imenovana Trumanovo doktrino, ki ima za cilj zajeziti komunizem v svetu.
Na Češkoslovaškem namerava* jo začeti z drastičnimi ukrepi za izvedbo agrarne reforme po ko* munističnih receptih. — Podko misija ameriške poslanske zbor> nice za pomoč tujini je sinoči ob* javila poročilo o Svobodnem tržaškem ozemlju. Poročilo obto> žuje Titovo Jugoslavijo, j da vodi načrtno kampanjo terorja in u* straho\*anja tržaškega prebival-, stva. — Angleški in turški zuna: nji minister' sta se sestala, da preučita mednarodni j položaj in potrdita prijateljstvo med obema državama. — Predsednik Beneš ni doslej še niti z besedico omenil smrti zunanjega ministra Masa: ryka. To povzroča komunistom precej skrbi. — Anglija, Francija. Belgija, Nizozemska in Luksem: burg so zaključili konferenco v Bruslju in ostvarili tako im eno: vani zahodni blok. — Angleški podtajnik za zunanje zade\'e Christopher Moyhew je na neki tiskovni konferenci izjavil, da bi bilo že jutri konec kominforme, če bi delavci vedeli, kako žive njihovi tovariši v Sovjetski zve: zi.
13. MARCA : Češki komunistič: ni list »Rude Pravo« piše, da če: škoslovaška reakcija komaj čaka. da bi se razmere spremenile in da bi potem vse komuniste takoj po: bestfi. — Zastopnik . južnoameri: ške države Čile je uradno zalite* val, naj Varnostni svet nastopi proti Sov. zvezi, ki je povzročila kom. državni udar na Češkoslova* škem. — V Erfurtu na Sovjet: skem zasedbenem področju v Nemčiji je izbruhnila epidemija tifusa. — Pogreba zunanjega mit nistra Masaryka se je udeležita množica preko 200 tisoč oseb. — 43 znamenitih članov angleškega parlamenta, ki pripadajo raznim strankam razen komunistični par* ti ji, je predložilo britanski spod* nji zbornici predlog za ustanovi» tev Sveta zahodne Evrope, ki bi bil pooblaščen združiti socialno, gospodarsko in obrambno politi: ko zahodnih držav. — Balkanska komisija Združenih 'narodov v Grčiji je dala svojim opazoval* cem nalog, naj izvedejo preiskavo
Od srede   do srede
glede množičnih ugrabitev grških otrok, ki jih komunisti vlačijo na sever preko meje. — V Detroitu v Združenih državah so delavci v neki avtomobilski tovarni odklo» niti priti na delo, vse dokler bodo v tvornici zaposleni nekateri kos munistični agitatorji. — Bivši ameriški z/znanji minister Byrnes je zahteval odločen nastop Zdru: Ženih držav proti sovjetskemu imperializmu. Poudaril je: »Ni no-, bene razlike med metodami, ki jih je uporabljal Hitler leta 1938 in med metodami, ki jih uporablja Stalin leta 1948.
14. MARCA : Dopisnikom za: hodnih držav niso dovolili vstopa v praški Pantheon, kjer je bilo razstavljeno truplo pokojnega Masaryka. Nekateri? časopisi po: ročajo, da tudi drugim osebam niso dovolili, da bi razstavljeno truplo pobliže ogledali. — Iz Mo: skve so prispele vesti o pomanj: kan ju kruha v Sovjetski zvezi. Podobne vesti prihajajo tudi iz Romunije, Bolgarije in Jugoslavi: je. Bivši češkoslovaški poljedelski minister in več drugih uglednih politikov je zbežalo iz domovine, na ameriško področje v Nemčiji. — Časopisi poročajo, da namera« va Sovjetska zveza takoj ko bo opravila s Finsko, zahtevati skle: nitev vojaške zveze tudi z Nor: veško in to z namenom, da bi si prilastila norveška atlantska o po: rišča. — Češkoslovaški poslanik v Turčiji Krakowsky je odstopil. — V Franciji so komunisti spet pri: čeli s stavkovno agitacijo. — Ameriški senat je sprejel načrt za evropsko obnovo s 69 proti 17 glasovi. — Predsednik največje ameriške delavske organizaci je C, I. O., Filip Murray je krepko podprl Marshallov načrt za evrop* sko obnovo. — Belgijski ministr* ski predsednik Spaak je dejal, da vse kaže, da bo prišlo do zelo od: ločne politike proti Sovjetski zvezi. — Eden izmed udeležencev Masarykovega pogreba je dejal, da je bil predsednik Beneš videti popolnoma strt, zlomljen človek. I' nekaj tednih se je postaral za več let. — Nadaljujejo se poga: janja za pristop Španije k Mar: shallovemu načrtu. V angleški de: lavski (laburistični) stranki name: ravajo pričeti z obširno čistko ko: munističnih simpatizerjev in sre: dincev (O. R.) — Jugoslovanska vlada je posodila Bolgariji po ukazu iz Moskve 1000 vagonov koruze.
15. MARCA : Bivši glavni ta j: nik češkoslovaške socialdemokrat: ske stranke Vilim Blazej je zbe: žal na ameriško zasedbeno pod: roč je v Nemči ji. Pred n jim pa je zapustil domovino bivši minister za higijeno Prohaska. Več drugih ministrov je pod policijskim nad: zorstvom v Pragi. — V U'/ashing: tonu trdovratno krožijo vesti, da bo ameriška vlada zahtevala od kongresa, naj izda potrebne voja» ške ukrepe v primeru nadaljnega napredovanja Sovjetske zveze proti zahodu Evrope. — V Tur: čijo je prispelo 12 ameriških bombnikov. — Nekateri francoski politiki, ki so leta 1940 podpirali politiko maršala Petajna, so se spet vrnili na oder dnevnih do: god kov. — Stavka rudarjev v se: verni Franciji, se je žalostno kon: čala. Delavci so spoznali, da ima st trnka le političen značaj in da so jo izključno v svojo korist organizirali komunisti. — Angle: Ški Usti 'pozdravljajo ustanovitev Zahodne zveze in pravijo, da je to najsrečnejši dogodek, odkar je bil objavljen načrt za evropsko pomoč. — V Angliji bodo od: stranili z mest, ki so važne za varnost države, vse komuniste in njihove prijatelje. — Češkoslova» ■Ski veleposlanik v Švici je zapro* sit za odpust in — upokojitevI
16. MARCA : Združene države bodo podprle zahtevo Čile:ja, naj Varnostni svet preišče zadnje dogodke na Češkoslovaškem. — Skupni odbor v pregnanstvu žive: čih voditeljev socialdemokratskih strank iz držav vzhodne Evrope je poslal pariški konferenci 16 na:
rodov protestno noto zaradi Sov* jetskega nasilja nad vzhodno Ev: ropo. Socialdemokratski voditelji svari jo mednarodni socializem, naj se ne skriva za ograjo zahod: ne Evrope in naj zasužnjenih nas rodov vzhodne Evrope ne prepu: sti njihovi usodi. — V angleški spodnji zbornici je padel predlog, naj povabijo na pariško konferen: co kot opazovalce tudi begunske voditelje raznih strank v državah, kjer gospodujejo komunisti. — Tiskovni predstanik ameriške vla: de je izjavil, da bodo v slučaju komunistične zmage pri it ali jan: skih volitvah Združene države ustavile- vso svojo pomoč Italiji.
— Češkoslovaški poslanik v Wa: shingtonu je dejal, da so komu: nisti predsedniku Benešu dvakrat prepovedali radijski govor. Dodal je, da ima poročila, po katerih se bo v kratkem pričelo močno pod: talno gibanje na Češkoslovaškem.
— Poveljnik švedskega glavnega stana je energično zahteval pove: Čanje švedske vojske. Dejal je, da je skrajni čas, da se država pri: pravi za slučaj »bliskovitega na: pada«. — Ameriški diplomatski krogi predvidevajo, da bo pred: sednik Truman zahteval uvedbo »pripravnega stanja«, enako, kot se je to zgodilo leta 1940, po pad: cu Francije. — Portugalska je predlagala, naj bi vključili v Mar: shallov načrt tudi Španijo. — Praški list Svobodne Noviny ob: soja. Čehoslovake, ki so še nedav: no pozdravljali sovjetske vojake, kot osvoboditelje, danes pa bi z navdušenjem sprejeli ameriškega vojaka kot odrešitelja. Razen tega vse preveč poslušajo radijske od: daje zahodnih postaj. — Tekom današnjega dne je pribežalo iz Jugoslavije 18 mladeničev, ki no: čejo služiti v Titovi vojski. — Britanski ministrski predsednik je dejal, da za komuniste in fa: šiste ni prostora na važnih mestih v državni službi. — Norveška je odobrila 100 milijonov kron iz: rednih stroškov za vojsko. — Združene države ne bodo več sprejemale italijanskih emigran--tov, ako dobe na volitvah večino komunisti.
17.	MARCA :	Varnostni svet
je postavil na svoj dnevni red če: škoslovaško vprašanje. Za sklep je glasovalo 9 držav, a proti le Sovjetska zveza in Ukrajina. — Sovjetski zastopnik Gromiko je ostro napadel čilski predlog za razpravljanje o češkoslovaškem vprašanju ter o sovjetskem vrne: šavanju v češkoslovaške zadeve.
— Danes je predsednik Truman govoril pred kongresom in nagla: sil potrebo po obvezni vojaški službi in po pospešeni izvedbi u: krepov za evropski obnovitveni načrt. —- Danes so podpisali v Bruslju sporazum med Veliko Britanijo, Francijo in državami Beneluxa za dobo 50 let. Spora: zum predvideva takojšnjo voja: ško akcijo v primeru oboroženega napada na katero koli podpisanih držav. Dalje predvideva najožjo vzporednost gospodarstva in u: stanovitev stalnega posvetovalne: ga organa, ki bo takoj odločal o medsebojnih vprašanjih obrambe in gospodarstva. — Francoska narodna zbornica je nakazala kre: dit 150 milijonov frankov, katere bodo takoj uporabili za priprave v zvezi z glavno skupščino Zdru: Ženih narodov, ki se bo sestala septembra v Parizu. — Avstrijski zunanji minister Karl Gruber je izjavil novinarjem, da bi Avstrija lahko zavarovala svojo notranjo varnost, če bo imela zadosti poli: cije in vojaštva. — Predsednik ameriške poslanske zbornice Jo: žef Martin je dat izjavo o pohodu komuni zfna v Evropi in o it ali: janskih volitvah. Poudaril je, da bi komunistična zmaga pri ital. volitvah pomenila zagospodova: nje komunizma nad vso Evropo.
Uredniku nekega pariškega lista, ki se je pred par dnevi srečal s pok. lanom Masary-kom, je slednji rekel:
„ Vem tako dobro kot VI, da moja domovina ni več svobodna. Kje so pričakovanja, ki smo lih gojili za časa premirja 7“ je Žalostno dostavil.
POLITIČNI OBZORNIK:
Bevinov govor v Parizu
Bevin je imel v Parizu pri otvoritvi konference šestnajstih držav, ki sode* lujejo pri evropskem obno* vitvenem načrtu, govor, v katerem! je izjavah
»Pred malo več kot devetimi meseci je imel ameriški zunanji minister svoj znani govor v Harvardu. Dve načeli sta bili podani v tem govoru: to, kar je za nas najvažnejše, je povabi* lo Evropi k sodelovanju pri delu za njeno lastno rešitev. Poleg tega je bilo v govoru rečeno, da bodo zahtevali še nadaljnjo pomoč, s kate* ro bi bilo mogoče preiti vse težave, ki so nastale po o* beh svetovnih vojnah ,ka* teri sta pomenili za Evropb skoraj tridesetletni boj z vsem gospodarskim nere* dom.
Ni bilo mogoče prezreti tega govora, ako smo hoteli storiti svojo dolžnost do tr* pečih množic, ki jih je pri* zadela vojna. In ne bi sto* rili svoje dolžnosti do last* nega naroda, če ne bi na to veliko ponudbo dali pozi* tivnega odgovora. K sreči je bil odgovor kljub vsem težavam več kot zadovoljiv.
Tri mesece po tem pred* logu je 16 evropskih držav izrazilo svojo pripravlje* nost za sodelovanje. Naši znanstveniki so pričeli z delom. Pripravili so svoja poročila, iz katerih je bil razviden popoln pregled go* spodarskega položaja.
Podrobno poročilo, pred* loženo Združenim državam, je na najjasnejši način iz* ražalo, koliko mislimo, da bomo lahko storili zase ter drug za drugega in je poka* zalo tisto najnujnejše, kar je bilo potrebno za pričetek obnove. Z odločitvijo da odobrimo poročilo, preden smo ga podpisali in odpo* slali, smio jasno izrazili vo* Ijo, da hočemo prebresti vse težave v mejah naših možnosti in z našimi lastni* mi napori.
Zanimivo je, da medtem ko je bilo to vprašanje v Združenih državah predmet skrbnega preučevanja in dolgih razpravljanj, evrop* ske države niso izgubljale
časa. Skušali smo položiti temelje obnovi. Treba je bilo premagati mnogo težav in ovir. Jasno je, da so ta zasedanja in razpravljanja dosegla na tehničnem in po* litičnem področju razume* vanje, katerega je svet tre* nutno tako potreben.
Gospod Bidault in jaz sva sledila temu razvoju ter sva se vsako*krat ustavila ter premislila in preštudira* la, kdaj. in kako je treba storiti nadaljnji korak. O* hranili smo svoje zaupanje v uspeh. Naša poslaništva so imela pogosta posvetova* nja. Pri pregledu teh poro* čil se je jasno pokazalo, da mnenja vlad zainteresiranih držav soglašajo ter da so bili doseženi takšni napred* ki, da je bilo želeti še drugo zasedanje. Zato sva z g. Bidaultom razposlala vabi* la za današnje zasedanje. Ne bom govoril mnogo o tem, kar se nanaša na pre* teklost. Prepričan sem, da vsak izmed nas gleda v bo* dočnost z večjim zaupa* njem. Ko čitamo poro* čilo skupno z drugimi poro* čili, ki so jih poslali razni tehnični odbori, se čutimo opogumnjeni z ozirom na vse to, kar smo že storili. Toda vse to, kar je bilo že storjeno, nam z jasnostjo kaže, da ostane še mnogo stvari, in prav najvažnej* ših, ki jih moramo še izvr* šiti.
Poročilo poleg tega doka*
zuje, da ne bomo mogli prenrečiti poslabšanja polo* žaja našega gospodarstva, ako si ne bomo mogli v bližnji bodočnosti zagoto* viti večjih količin živil in | surovin, ki jih lahko dobi* mo le iz dežel dolarja in ki | se morajo plačati v dolar* jih, to je v valuti, katere nimamo,
I Problem, o katerem zdaj | ni poterbno obširnejše raz* pravljati, je večstranski j sporazum. Mi se polno za*
| vedamo prevzetih obvez, ki I smo jih odobrili z našo iz* javo, da se strinjamo s po*
! ročilom iz Pariza. Zdaj mio* ramo to bolj pazljivo pre* j učiti, moja vlada pa je pri* j pravljena držati se svojih i obvez, kot sem nrepričan, da so k temu pripravljene tudi vse danes tukaj zasto* pane države. Mnenja sem, da je za nas življenjsko važno, da se naše obveze in naše naloge točno določijo s statutom, da bodo našim narodom jasne ter postale za nas obvezne.
Kaj naj bo po našem mfienju glavni smoter orga* nizacije in kako naj se ta smoter doseže? Mnenja sem, da je smoter docela jasen: zagotoviti uspeh ev* ropske obnove za ozdravi* tev Evrope. Potrebno je, da je Evropa zdrav organizem, če se hoče obdržati njeno dostojanstvo in njena ne* odvisnost. «
PROTI KOMUNISTOM IN FAŠISTOM
Angleški ministrski pred* sednik je sporočil: Nihčd* od tistih, ki so znani kot člani komunistične stranke, ali za katere je znano, da so s to stranko povezani, da je upravičen dvom o njihovi zanesljivosti, ne bo zapo* slen pri takšnem delu, ki je važno za državno varjiost. i Isto neprijetnost bodo do*
I živeli tudi tisti, za katere je znano, da so aktivno po*
! vezani s fašističnimi orga*
| nizacijami. »Dailv Tele*
| graph« nadaljuje: Le krvava potreba je rodila ta korak,
Od „lzda!alce«“ do „denunciantov“ mimo špekulantov
(Nadaljevanje s prve strani)
rodnega izdajalca« in »de* nuncianta«, ali pa zaradi po* trebne kontrole nad jav* nim življenjem in delova* njem, ne pomeni biti zopet »izdajalec« in »denunciant«, ker predstavlja to sveto dolžnost vsakega poštenega in vestnega javnega delav* ca.
Vse drugo je politična in strankarska špekulacija, ki ima tudi namen skrivati lastne grehe. Ta način špe* kulacije in skrivanja se v slovenščini izraža z beseda* mi: rečem ti, da mi ne rečeš. Tako ravnajo navadno vsi klevetniki, hinavci in izmi* kavči, ki imajo kaj na vesti.
Naši čitatelji niso morda še razumeli, zakaj nas »So* ča«, njen bratec »Primorski dnevnik« in pa komunistič* na »demokratična« fronta imenujejo »dolarsko zvezo« ali »družbo«. Ne, ne gre za Marshallov načrt, za obno* vo Evrope, gre za čisto ne* kaj drugega; gre morda zo* pet za preračunjeno špekti* lacijo: rečem ti, da jim ne rečeš... Poudarjamo :	da
j i m ne reces.
Gre namreč za tisto tr* govsko podjetje, ki ga ne* kateri »tovariši« vodijo v Gorici in ga pri gotovih go* riških javnih činiteljih pri* kazujejo kot ustanovo vse* slovenske manjšine v Italiji, nekako vsesplošno narodno ustanovo.
Pri tem podjetju so trije * štirje zaslužili težke milijo* ne (govori se o štiridese* tih!), ker so v Casarsi pod Vidmom pokupili od Arne* rikancev ameriške obrab* ljene avtomobile in jih »prodali« jugoslovanskemu narodu, z mastnim dobič* kom.
Evo vam, dragi Slovenci, patentirano »dolarsko zve* zo« ali »družbo«. Narod ga* raj in plačuj davke, «tovari* ši« okoli zadrug in podjetij pa služijo milijone, ki jih spravljajo v lastni žep. In so še tako nesramni, da se hlinijo in prikazujejo to svoje podjetje kot neko sveto narodno ustanovo slo* venske manjšine.
. »Soča«, »Primorski dnev* nik« in komunistična »de* mokratična« fronta ne vesta ničesar o tem podjetju, ki je pristno komunistično? Čudno...
ki se nam sicer gabi v naši državi, ki je na splošno sprejela načelo, da sta po* litično in strankarsko pre* pričanje zasebna zadeva vsakega posameznika in da ne smeta vplivati na njego* vo poklicno namestitev. V normalnih časih ni bilo ni* kakšne potrebe po brska* nju in stikanju o tem, kak* šnega prepričanja so držav* ni uradniki, ker so takrat vse stranke bile zveste te* meljnim načelom, na kate* rih sloni demokratična družba. Če na nesrečo zdaj ni več tako, je temu kriva komunistična stranka, kate* re zgodovina je dokazala, da komunisti ne smejo bit: zvesti nikomur drugemu kot svoji stranki in da se morajo posluževati svojih ustanov le zato, da uničijo svobodo. Danes komuni* zem niti ni več toliko poli* tično prepričanje, pač pa zarotniško gibanje. Vlada se je zato morala odločiti za ta težavni, toda potrebni korak, da odstrani zarotni* ke iz važnih položajev v dr* žavni službi. To potrebo so ustvarili komunisti sami s svojim delovanjem.
»Times« pa piše o isti stvari: Kdor pozna britan* ski način življenja, temu se gabi dvojna mera za ljudi z različnim verskim ali po* litičnim preoričanjem. Be* seda »Britanija je svobodna država«, pomeni, da si je Britanija v stoletjih borbe s številnimi mučenci pribo* rila pravico, da sme vsakdo mjsliti, govoriti in delati ta* ko, kakor mu narekuje vest. Ta svoboda pa ne sme nik* dar škodovati redu ali na* rodni varnosti. Če bi se ko* miunisti ločili od konserva* tivcev, liberalcev ali laburi* stov le tako, kakor se zad* nji trije ločijo med seboj, bi gori omenjeni ukrep vse* kakor ne bil upravičen. To*
da komunizem je medna* rodna vera, ki je vsa pre* dana križarski vojni in ki zahteva od svojih vernikov, da zavržejo svoj patrioti* zem in da delajo samo za komunizem. Zato od komu* nistov ni mogoče pričako* vati, da bi bili pošteni in zaupni na položajih, ki so odgovorni za varnost drža* ve ter za varnost tistih, ka* terim je država več kakor niihova nolitična stranka. »Times« nato omenja, kako je kominforma obsodila bri* tanske laburistične mini* stre. češ, da da vodijo »izda* jalsko politiko«; list orne* nja tudi, da je eksekutiva britanske komunistične stranke takoj stopila na stran Sovjetske zveze nri njeni gonji proti Marshallo* vemu načrtu. Zato se »Ti* meš« sprašuje, kako je mo* goče, da bi komunist ostal zvest svojemu prepričanju in bi istočasno mogel dvig* niti vsaj en prst v podporo ter obrambo Britanije in njenih zaveznikov? Kako more zahtevati, da bi ostal na zaupnih uradnih mestih, ko pa more izdati ali svoja načela, ali svojo državo. Nujni odgovor na to vpra* šanje imamo v izkušnjah nekaterih drugih demokra* tičnih držav. Grozne ugoto* vitve vohunskega procesa v Kanadi nam na primer ka* žejo, da komunisti ne izda* jo svojih načel, pač pa svo* jo domovino.
Kdo pripravlja vojno?
Mednarodna zveza za u* gotavljanje javnega mne* nja je istočasno v osmih državah izvedla zanimivo anketo. Ta anketa je lepo pokazala, da velika večina ljudi kljub besni komuni* stični propagandi ne ver* jajme, da bi Združene drža* ve začele zavojevalno voj* no. Velika večina pa je pre* pričana o nasprotnem, to je, da bi Sovjetska zveza pričela zavojevalno vojno.
V državah, kjer si komu* nistična propaganda najbolj prizadeva prepričati ljudi, da ima Sovjetska zveza mi* roljubne namene, Združene države pa ne, to je v Italiji in Franciji, nam nudi anke* ta nepovoljne izide za ko* munistične agitatorje. Insti* tut Doxa, ki je izvedel an* keto v Italiji, je dobil na* slednje odgovore: vpraša* nje: ali mislite, da bi Zdru* žene države pričele ali da bi se borile le, če bi bile napa* dene? Le 16% je odgovori* lo, da bi Združene države hotele vojno. 68% ljudi pa je odgovorilo, da bi se Združene države borile le, če bi bile napadene; 36% vprašanih ljudi ni izrazilo nikakega mnenja.
V Franciji je bilo 20% vprašanih ljudi mnenja, da hočejo Združene države vojno, 56% ljudi pa meni, da bi se borile, le če bi bile na* padene. 22% ljudi je mne* nja, da bi se sovjeti borili, če bi bili napadeni, 51% lju* di pa je prepričanih, da si sovjeti želijo zavojevalno vojno. Med Norvežani in Švedi je le 13% ljudi mne* nja, da bi Združene države začele vojno, 54% pa, da bi se branile le v primeru na* pada, 42% pa je prepriča* nih, da bi Sovjetska zveza pričela vojno in le 21%, da bi se branila v primeru na* pada. Na Nizozemskem je 16% ljudi mnenja, da bi Združene države pričele vojno, 60% pa je prepriča* nih o obratnem. V Brazilu, Kanadi in Združenih drža* vah je 60 * 73% ljudi pre* pričanih, da Sovjetska zve* za želi vojno.
Slovensko gospodarsko
udruženje
Bliža se dan občnega zbo* ra te važne naše gospodar* ske ustanove, ki sicer ni mogla izpolniti vseh svojih nalog v polnem obsegu, to pa iz razlogov, ki jih nava* jamo bolj spodaj.
Y pričakovanju dneva te* ga občnega zbora pa so ko< munisti razvili že močno delavnost z namenom, da se sami polasti jo Udruženja in pri tem,kakor navadno, ne izbirajo sredstev. Predpre* teklo nedeljo, 7. t. m., so nekam na tiho sklicali se* stanek pod firmo OF, to je tistega OF, ki ne obstoja več v svojem prvotnem se* stavu; komunistična partija se rada poslužuje te sigle, samo da z njo slepi javnost. Velika večina pravih borcev OF. ali skoro vsi nekomuni* sti. zadnje čase ne sodelu* jejo več in so v odprti opo* žici ji proti politiki, ki jo vodi skupina zagrizenih ko* munistov. katera bi hotela
POLITIČNI OBZORNIK :
Komunistična
n
n
Predsednik češkoslovaške na* rodne zbornice je danes na ples narnem zasedanju iste izjar vil, da so odstopili kot poslanci bivši namestnik ministrskega predsednika dr. Peter ZenkI, biv* ši minister za zunanjo trgovino dr. Hubert Ripka in bivši pravo* sodni minister dr. Prokop Drtina.
V Pragi so zaprli in zapečatili urade češkoslovaške socialistične stranke kakor tudi ljudske stran* ke. Med tem časom pa zelo dobro napreduje vpisovanje v komuni* stično stranko. Kakor znano so volitve na Češkem pred durmi.
Sporazum v Bruslju
i je odkrito sabotirala. Veli* ka večina članstva je pre* pričana, da če ne bi bilo te sabotaže, bi Udruženje iz* vedlo skoro ves svoj pro* program in marsikaj bi mi že danes lahko po* kazali v tržaškem: gospodar* stvu, česar pa ravno vsled te sabotaže še ni bilo mo* goče izpolniti. Komunisti
nekako predstavljati naš narod in mu usiljevati svo* jo voljo, zahtevajoč od nje« i,ru^riiiri ? ga suženjsko ubogljivost. ! ^lovenci 1
Komunistični manevri
Na tem sestanku, ki naj bi bil sklican »na željo« ne*-, so č jasno pokazali, da katerih elanov Slovenskega -garajo ust‘noy> ki ne
uzijo njihovim propa* gandnim namenom in ne marajo poštenih svobodnih ljudi, ampak hočejo imeti le
gospodarskega udruženja,! sj v resnici pa ga je sklicala i ‘ komunistična partija, je ne* ki M. K. prečital svoje go*
spodarsko poročilo ki' je s*	kj brraoo^jio ubo
d'Ie,antsko Hsajo in krivijo hrbet, stavljeno. Ce ta novopece*
ni partijec misli, da se gospodarski problemi dajo re* sevati s samimi obrabljeni* mi frazami — dobro, ali naj ne vara javnosti! Drugi no* vopečeni, še večji diletant v gospodarstvu, neki S., pa je imel nalogo, da vodi iz* pade proti Udruženju; se* veda je bilo potrebno, da se ti izpadi razvijejo v ob* rekovanje in natolcevanje, ker drugih argumentov ta* ki ljudje itak ne poznajo.
Ne bomo še bolj na dolgo ukvarjali s tem klavernim sestankom, kjer ni bilo no* benega uglednega člana U* druženja ali resnega zastop* nika našega gospodarstva.
Sklenili so seveda, da je tre* ba dati Udruženju novi od* bor; kaj to pomeni, dobro vemo: te naše ustanove se mora polastiti komunistična partija, ker dosedanji od< bor ni izpolnil svoje nalo* ge, kakor bi to oni hoteli.
Niso pa povedali, zakaj od* bor tega ni mogel izvršiti, namreč, da so bili ravno ko* munistični odborniki tisti, ki so po nalogu raznih Per*
V sredo l?. t. m. so podpisali kov vsako pošteno delo o*
nemogočali in so hoteli, da bi Udruženje služilo le za propagando komunistični partiji. Nekomunistični del odbora pa se je proti temu odločno upiral in vztrajal na stališču, da je Udruže* nje gospodarska ustanova, ki se ima kot taka ukvarjati le z gospodarskimi vpraša* nji in ne s politiko in pro* pagando. Pri sejah, mesto da bi se reševalo in prouče* valo gospodarska vpraša* nja, je vladal le prepir. Vsa* ka zdrava iniciativa, ki ni
v Bruslju sporazum med Veliko Britanijo, Francijo in državami Beneluxa za dobo 50 let.
Po podpisu sporazuma je govo* ril belgijski ministrski predsednik in je dejal, da sporazum ne po* meni nobenega napadalnega na* mena proti kaki državi. Te drža* ve se nočejo vmešavati v notra* nje zadeve kake druge države to* da pričakujejo, da bodo isto s.to» rile tudi druge.
Britanski zunanji minister Be* vin je izjavil, da pogodba ni ko* nec, temveč samo začetek. Prepri* ean je, da (bo koncem vseh kon* cev sporazum postal ključ za sve* tovno organizacijo za mir.
Gospodarstveniki se umikajo
Nadaljnja posledica te sabotaže je bila, da je pola* goma popustilo navdušenje za Udruženje in vseh tistih, ki so imeli pošteno in do* bro voljo do dela. se je po* lotila apatija. Kako naj si drugače razlagamo neuspeh, saj so med člani odbora tu* di nekateri izmed naših naj* boljših, sposobnih in pošte* nih gospodarstvenikov, ki so povsod in vedno uspeli.
Lansko leto, ko se je Udruženje ustanavljalo, se je pripravljalni odbor lotil dela s takim navdušenjem in elanom, da se je zdel po* polen uspeh zagotovljen. To pa že takrat ni šlo v ra* čun raznim borcem za ob* last, zato so začeli z običaj* nimi svojimi intrigami in zahtevali kompromis pri vo* litvah na prvem občnem zboru. Za ljubi mir se je ta* krat popustilo; na ta način so prišli v odbor tudi komu* nisti. Sicer je bilo že takrat mnogo članov proti temu kompromisu; v tolažbo nam je danes dejstvo, da je do* prinesen nov dokaz, da je s to vrsto ljudi zaenkrat ne* mogoč vsak kompromis. Ne moremo dovoliti, da bi bil del odbora klican na »kompetentno« mesto in tam dobival naloge in in* štrukcije, kako naj nastopa in glasuje.
Dolge mesece se je potem vodil boj za organizacijo upravnega tajništva. Del
ra je hotel imeti tajnika, ki naj bi predvsem zastopal neko politično linijo, če tu* di ne bi imel, kakor se po* navadi izbira v takih sluča* jih, najmanjšega pojma o gospodarstvu.
Take so bile v kratkih po* tezah razmere pri Sloven* skem gospodarskem udru* ženju.
Kaj je naša naloga
Kako naj se v bodoče od* pomore tem razmeram? Ni druge poti, kot da se izvoli odbor iz ljudi, ki se bodo pri Udruženju pečali samo z gospodarskimi vprašanji, ki se bodo držali točno pra* vil in zakonov ter bodo pre* pustili politiziranje poklica* nim strankam. Treba torej izključiti iz odbora vse ta* ke ljudi, ki so poslani v od* bor z namenom, da se U* druženje izrablja v propa* gandne svrhe gotove poli* tične klike.
Velika večina članov U* druženja je odločno tega mnenja. Ta večina pa je
vsled danih naših žalostnih trebno količino apna). Če razmer, pokazala zadnje ča* i je vreme vlažno in muhasto,
se precejšnjo hladnost na pram tej naši ustanovi. Te* mu je treba odpomoči; za dosego tega cilja niso po* trebne nobene velike žrtve. Če se prihodnjega občnega zbora udeležijo vsi člani, je s tem uspeh zagotovljen, ker v tem slučaju bo izvo* ljen tak odbor, kakršnega Udruženje potrebuje, da lahko nemoteno razvija svoj program in se resnič* no posveti le gospodarskim vprašanjem na tem ozem* lju.
Razvijte torej agitacijo, da se občnega zbora udele* žijo .tudi vsi hladnejši člani Udruženja, in da napravijo svojo dolžnost pri volitvi novega odbora. Če pa tega ne bomo naredili, potem pa bo Udruženje prepuščeno svoji usodi — ali celo pro* padu. S tem pa si bomo da* li le žalostno izpričevalo^
Ne smemo postati torej poslušni hlapci gotovih te* rorističnih političnih klik!
GOSPODARSTVO:
Sajenje krompirja
Predvsem moramo krom*
pir saditi v dobro, lahko
zemljo. V močni, ilovnati
ali mokri zemlji krompir ne
uspeva in rad gnije. Kronv
pir zelo dobro obrodi po
deteljišču ali v novini (no*
vo prekopan vinograd).
Zemljo za krompir moramo
preorati ali prekopati pred
mrazom, da led zemljo raz*
kroji. Gnojiti moramo obil*
no in z dobro razkrojenim
hlevskim gnojem. Dobro je
dodati tudi nekoliko super*
fosfata: 20 * 30 kg na 1000
m2. Nerazkrojen gnoj ni za
krompir, ker se v takem
gnoju naselijo razni škod*
ljivci, ki krompir razjedajo.
Eden najvažnejših pogojev
za dober uspeh je, da krom*
pir sadimo v povsem suho
zemljo. Pazi prijatelj, ako
boš krompir sadil v zemljo,
ki ni dovolj suha, ne boš
napolnil shrambe. Z dobrim
uspehom sadimo krompir v
zemljo, ki je bila prejšnja
leta dobro pognojena. Tako
zemljo, ki smo jo po mož*
j, „ i.i nosti pred zimo preorali, odbora ie odločno zahteval, i,	....	,AflA
j,.	 ^;„inbcmo	pognojili	na	1000 nr
20 kg žvepleno kislega amo* niaka ter ob osipanju s 10* 15 kg apnenega nitrata ali čilskega solitra. Najbolje je saditi cel krompir v debelo* sti enega jajca. Debelejši krompir lahko prerežemo na dva dela v podolgovati smeri. Nikdar ne smemo rezati krompirja po čez, ker ima krompir na drobnejši strani zdrava, močna, gosta in rodovitna očesa, medtem ko so očesa na debelejši strani redka in jalova. Pre*
ponovimo tako škropljenje čez 2 * 3 tedne.
KULTURA rQ
Dr. Anton Novačan:
Peti Evangelij.
Te dni izide v Trstu Novača* nov »Peti Evangelij«, monumen* talno pesniško delo. Delo obsega 240 sonetov, razdeljeno je v dva* najst spevov po dvajset sonetov. Vsebina je pripovedna, dramat* ska in lirična, vse harmonično po* vito okrog veličastnega lika mla* dega Jezusa Nazarenca do Nje* govega nastopa v javnosti.
Knjigo je založil avtor sam. Ker je v založbi le 950 izvodov zaradi skromnosti današnjih razmer na vse strani svobodnega pesnika, pohitite in naročite to knjigo, ki sc dobi za enkrat edino pri av* torju Trst, Via S. Spiridione št. 10 ali pa tudi pri njem osebno v ka* varni »Fabris«. Knjiga stane 1000 lir.
O delu samem priobčimo ob* širno oceno v eni prihodnjih številk.
SbODenUfl
PROTEST
Šef jugoslovanske voja* ške misije v Nemčiji. Vja* ceslav Holjevac je predal britanskemu vojaškemu gu* vernerju Robertsonu pro* testno noto zaradi napada na jugoslovanskega zvezne* ga oficirja Branka Pavlovi* ča. Napad je bil izvršen v taborišču za razseljene ose* be Mannesman v Halemnu. Holjevac se pritožuje, da trije predstavniki britanske vojaške uprave in 8 britan* skih vojakov ni ničesar sto* rilo, da bi se preprečil na*
rezan krompir moramo ne* Pac^ Britanske oblasti niso koliko osušiti in ga natrosi* j Uvedle niti preiskave. Nota
ti s pepelom.
navaja, da je bil napad pri* pravljen vnaprej, pred ba* rakami so bili pripravljeni kupi kamenja, vsepovsod pa so bili napisi in gesla proti novi Jugoslaviji in
Krompir sadimo v lehe, ki so po 80 cm druga od druge in v ravni vrsti 30 cm steblo od stebla. Gosto sa* jen krompir ostane droben njenemu maršalu
in rad gnije. Tudi moramo	__(<>>_
paziti, da sadimo samo j
zdrav krompir. Krompirje* j DOLOČENE CENE va stebla napada tudi bole* zen »peronospera« kakor
Zvezna vlada je izdala odločbo o določitvi kmetij*
da bodi upravni tajnik predvsem gospodarski stro*
trte. kar je kvarno za raščo ; skih pridelkov, ki se bodo in razvoj sadu. Zato mora* kupovali po vezanih, dolo* mo takoj po osipanju stebla čenih državnih cenah. Pod poškropiti z 1% razstopino ; to določbo spadajo: žito, s 30 * 40 kg superfosfata, j galične brozge (na 100 l vo* j živina, volna, krompir, fižol,
bila po volji komunistom, se j kovnjak, a drugi del odbo* 15 * 20 kg kalijeve soli, 15 *1 de 1 kg modre galice in po*: vino in industrijske rastline.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»H'
Tiskovne svobode, katero je vlada dovolila po marčnih nemi* rili, so se takoj poslužili /tudi Slo* venci. V predmarčni dobi smo imeli en sam časopis, namreč »Novice«, ki so izhajale po em» krat na teden v 1800 izvodih.
»Novice« so doživele častitljivo starost 60 let. Prenehale so v de* ccmbru 1902.
1. julija 1848 je izšla prva Ste* vilka »Slovenskega cerkvenega časopisa«, ki sc je prihodnje leto prekrstil v »Zgodnjo Danico«.
Tudi ta jc preživela revolucijo, absolutizem in ponovni preporod ter je prenehala v januarju 1906.
To je bil nabožen list.
Izrazito političen list je bila »Slovenija«, ki je začela izhajati 4. julija 1848 v Ljubljani. Ureje* val jo je Matevž Cigale. Tiskali so jo iv '500 izvodih. Vzdržala se je do velikega petka 29. marca 1850.
Dva dni za »Slovenijo« (6. ju* lija 1848) je izšel »Vedež«, »časo* pis za mladost sploh, pa tudi za odrašene proste ljudi«. Urednik mu je bil Janez Navratil. To je bil prvi slovenski mladinski ča» sopis. Pri »Vedežu« je sodelovalo nad 30 pesnikov in pisateljev.
Prenehal je v decembru 1850.
V začetku oktobra 1848 so v Celju usitanovili »Celjske sloven* ske novinc«. Bile so tednik (»To* te novine pridejo vsako soboto na svetlo«), ter so se bavile is poli'
tičnimi vprašanji. V decembru 1849 jih je urednik prof. Konšek ustavil z besedami:	»Ob novim
letu 1850 odstopim jdz od ured* ništva in Slovenske novine idejo spat: vzrok je, ker se ne upam brez kavcije dalje pisati«. Že 1849 je vlada namreč vpeljala za ured* nike listov kavcijo od 1500 do 10.000 goldinarjev, ki sc je od* merjala po številu prebivalcev. Od kavcije so odtegovali denar* ne kazni, katere bi utegnili nalo* žiti uredniku. Vlada je torej že kar naprej računala s* tem, da bo treba urednike kaznovati.
V decembru 1848 je izšel tudi peti zvezek pesniškega almanaha »Kranjska čebelica«, ki se je mo* rala petnajst let poprej toliko otepati s cenzuro.
Z novim letom 1849 je ljubljan* ski knjigarnar Giontini začel iz* dajati tednik »Pravi Slovenec«, list za podučenje naroda. Ureje* val ga je pesnik Fr. Malavašič. List je izhajal samo ono leto v 500 izvodih. Hotel je biti družin* ski list.
V Trstu je od 27. marca do. 28. julija 1849 izhajal
[Pomlad narodov L1848
ustanovila slovenska poljedelska | vladi spomenico, v kateri je šola. Deželni stanovi pa so zahte* i zahtevalo ustanovitev skupnega slovensko
6. Narodne pridobitve Slovenccev
vali tudi realko kodelsko šolo. i L. 1848. je bila j sel na slovensko univerzo v Ljub
»Slavjansko društvo« v Trstu jc i Slovenci so 1.	1848. postavili
od marca do avgusta 1850 izdaja* j svoje zahteve tudi na šolskem po*
lo mesečnik »Jadranski Slavjan«, podučivni list v raznih ljudstvu koristnih rečeh. Prinašal je zgodo* vinske, pedagoške, jezikovne in gospodarske članke in društvena poročila v slovenščini in hrvaščini.
2. aprila 1850 je v Ljubljani iz* šla prva številka »Ljubljanskega časnika«, ki je živel do konca 1851. Bil je to prvi slovenski u* radni list. Naklada je znašala v začetku 500 izvodov, pozneje 320 izvodov. Urejeval ga je poznejši pesnik Franc Cegnar. Tega leta se je oglasil tudi Celovec. Tam je prof. Anton Janežič ustanovil svoj prvi časopis »Slovensko bčc* lo«, ki jc doživela štiri letnike. Objavljala je zlasti leposlovne se* stavke.
Razen »Novic« so vsi časopisi mesečnik izhajali na zasebno pobudo. Ker
»Slavjanski rodoljub«, ki je doži* vel vsega skupaj pet številk.
Novi listi so se kljub nastopa* jočemu vladnemu pritisku pora* jalj še 1. JS50. (V Celju je od ja* nuarja do marca 1850 izhajala »Slovenska Obela«, berilo za obu* do in omiko slovenskega duha.
med Slovenci takrat še ni bilo na* rodno zavednega kapitala, ki bi jim pomagal preko težkih časov policijskega pritiska, so drug za drugim zaspali. Brez, uspeha pa njihovo delo ni hilo. Ti časopisi so prižgali svetlo luč narodne za* vesti med vsemi Slovenci.
lju. Terjali so, naj se slovenščina vpelje v osnovne in srednje' šole, ki so do tedaj stokale pod nem* škim učnim jezikom. Narodna enakopravnost, o kateri so takrat toliko govorili, a zanjo malo sto* rili, je seveda predvidevala enake pravice za vse. Vlada je pod pri* tiskom javnega mnenja dne 2. septembra 1848 določila, da se mora v osnovni šoli poučevati iz* ključno v materinščini, Samo na željo ljudstva se lahko poučuje tudi drugi deželni jezik. Manjkalo pa je primernih šolskih knjig. Slo* venske šolske knjige, natisnjene v gajici, so od 1. 1846. dalje imeli samo tržaški Slovenci. Sestavil jih je goriški bogoslovni profesor Štefan Kocijančič na pobudo tr* žaškega cesarskega namestnika grofa Stadiona. Te knjige so ra* bili tudi po drugih deželah, do* kler niso izdali novih. Glede sred* njih šol pa je 28. avgusta zapo* vedala, naj se med učne predmete sprejme tudi slovstvo in slovnica materinščine. Več nemška pamet ni hotela popustiti.
Leta 1849. se je v Ljubljani
šolskega sveta za vse slovenske dežele; tak šolski svet naj dolo* vzklila tudi mi* j ča učni načrt in naj izdaja šolske knjige, vse to pa v skladu z res*
Ijani, kjer je bila že ranocelniška | ničnimi narodnimi potrebami. Za šola in licej. 2. maja je učitelj* tak šolski svet so bile vse sloven*
stvo in dijaštvo z ravnateljem dr. Sporerjem na čelu zahtevalo uni* verzo. 11. maja je bila tozadevna peticija že sestavljena in izročena ljubljanski občini. Stvar pa se je premaknila naprej šele jeseni, ko se je za univerzo začelo zanimati »Slovensko društvo« v Ljubljani, ki je 14. septembra to prošnjo poslalo vladi na Dunaj. 5. okto* bra je vlada univerzo obljubila in pozvala, naj nasvetuje profesorje, ki bi začeli predavati v slovenšči* ni o civilnem in kazenskem pravu. Društvo je predlagalo Ant, Maž* gona za civilno in' dr. Lehmanna za kazensko pravo. Predavanja so se začela 20. marca 1849. Sluša» teljev je bilo dovolj. Mažgon pa je umrl še isto leto (24. avgusta) in vlada je predavanja takoj usta* vila. Obljubila je slovenska pra* voslovna predavanja na univerzi v Gradcu, ki so ise nekaj let res
ske dežele. Goriško slovensko društvo pa je še posebej zahteva* lo zastopnika Slovencev v šol* skem svetu v Trstu, ker bi sicer tam Italijani gospodarili nemote* no po svoje.
Važna pridobitev viharnih do« godkov je tudi slovenska izdaja državnih zakonov. Poslovenili so civilni in kazenski zakonik in pri vladi na Dunaju so ustanovili po* soben urad, ki je prevajal posta* ve in odredbe v vse jezike takrat* ne Avstrije, torej tudi v sloven* ščino. Ta urad je obstojal do raz* pada Avstrije 1918.
Pozabiti ne smemo, da smo 1. 1848. dobili slovensko trobojnico: belo — modro — rdečo zastavo. To so bile barve kranjske dežele. Za slovenske narodne barve jih je proglasilo slovensko društvo na Dunaju. Vsi Slovenci so jih takoj sprejeli. Bili so za te barve tako navdušeni, da so Nemci o njih.
vršila. Misel na slovensko univer* zo pa je nastopajoči absolutizem i rekli: pokopal .globoko v prah nerešenih	IFeiss, biuu, rot
aktov.	bis in de n Tod.
Slovensko društvo v Ljubljani j (Belo —- modro —. rdeče do se je brigalo tudi z« šolsko upra* smrti).
vo, V decembru 1848 je poslalo	(Nadaljevan ie ■
PROTI ZAVEZNIKOM
Pomočnik zunanjega mi* nistra dr. Aleš Bebler, je imel predavanje, v katerem je napadel zavezniško poli* tiko v Grčiji, Palestini in Nemčiji.
 «»---
HUDE OBTOŽBE
Predsednik vlade LRS Miha Marinko je imel pred* volivni govor, v katerem je napadal uradnike in dav* karje. Državni uradniki in nameščenci šikanirajo ljud* stvo, odklanjajo reševanje prošenj in pritožb, nihče ne mara biti kompetenten in vse pošilja delovno ljud* stvo od Poncija do Pilata. Uradniki hrulijo in zmerja* jo stranke, grozijo jim, vr* še nad ljudstvom represali* je in zlorabljajo svoj polo* žaj za osebna maščevanja. Velike nerednosti je opaža* ti tudi pri odmeri davkov.
Finančni oddelki se eno* stavno ne ozirajo na rodo* vitnost tal, ampak predpi* sujejo davek enostavno po katastrskih površinah. Po vsem tem je jasno, tako u* gotavlja Miha Marinko, da so se v državni upravni a* parat ljudske republike vri* nili negativni, komande željni delomrzneži in .celo lumpenproletarski elementi.
TARNANJE
Ljubljanske delovne mla* dinske brigade se ne zave* dajo svoje dolžnosti do ljudstva, so ugotovili na konferenci udarnikov ljub* ljanskih delovnih brigad. Mesto potrebuje za svoje delovne akcije 4.000 mladin* cev, prijavilo se jih je pa komaj 1.700. Mladina se vse premalo oklepa svojega ge* sla: dober udarnik — dober dijak.
Vesti
Ho
CO S
k
oestl
18. marec Htt - smrtni dan slov. demokracije
Stara kot slovenski narod je med nami tudi ideja de* mokratične miselnosti in nikogar ni, ki bi jo mogel v narodu zatreti. Na Gospo* svetskem polju v bližini cerkve Gospe svete je kraj, kjer so naši predniki svobodno in po svoji volji u* meščali svoje kneze.
Priči nekdanje slovenske slave v Korotanu sta nam še ohranjeni: knežji kamen — tudi kmečki prestol ime* novan — ki je stal prvotno blizu sv. Petra pod Krn* skim gradom in je danes shranjen v celovškem de* želnem muzeju in vojvod* ski prestol, ki še danes stoji četrt ure pod Gospo Sveto.
Obredi ustoličenja so i* m|eli predvsem kmečki zna* čaj. Iz njih je razvidno, da je vojvodska oblast v Ko* rotanu pripadala kmetu (na* rodu), ki je tvoril večino naroda in ki jo je pred vse* mi stanovi izročil novemu knezu. Obredi ustoličenja so imeli v sebi izrazito de* mokratičen značaj. Knez je moral priti v preprosti kmečki obleki in dovoliti, da ga je postavil za glavar* ja navaden mož iz naroda, ki večkrat njegovega jezika niti razumel ni. Kmet je iz> ročil knezu pravo in vlado ter mu dal deželo tako re* koč v najem. Ves čas usto* ličenja se vedel kmet proti knezu kot nadrejeni oblast* nik -— kot lastnik dežele. Kot zastopnik celokupnega naroda ni bil kmet dolžan izkazovati knezu kakih po* sebnih časti. Sedeč na ka* mnu je pričakoval kneza in ga ob prihodu zapovedujo* če ogovoril. Ni ga pa vpra* šal, če je plemenitega rodu. temveč le, če je svoboden. Vrhunec demokraticizma pa je v tem, da je kmet udaril novega vladarja na lice, 'češ da sprejema vso oblast od naroda. V tem udarcu tiči pristni staroslovanski običaj. Znano je namreč, da je starim Slovanom dotak* nitev kakega predmeta po* menila najsvetejšo prisego.
Ako bi bili koroški dežel* ni stanovi ostali v stiku z narodovim čustvovanjem in naziranjem, se ne bi bili ta* ko hitro prilagodili nem* škemu javnemu .pravu, tem* več bi bili trdovratneje bra* nili svoje narodno pravo, ki je imelo v slavnih obredih vrhunec narodnega pravnega mišljenja. Toda narod ni imel nikogar, ki
bi ga bil bodril in učil, da:
»Iskat pravde v Nemcih [je sramotno,
Pravdo v svetem imamo [zakonu,
Ki prinesli so jo nam [očetje
V te dežele blage čez tri [reke.«
Zaradi tega se je tudi zgodilo, da je bilo 18. marca 1414. leta zadnje ustoliče* nje koroškega slovenskega kneza po starodavnem obi* čaju. Po tem ustoličenju so pravice Slovencev vedno bolj kopnele. Slovenci so izgubili vse in skoro bi se bilo zgodilo, da na svoji zemlji niti kot hlapci ne bi mogli ostati, če bi bil v zad* nji vojni zmagal nacizem.
Prekaljeni v letu 1848, predvsem pa v zadnji sve* tovni vojni se koroški Slo* venci klanjamo demokra* tiČni miselnosti naših pra* dedov in pri spominu naših slavnih deželnih knezov ob* ljubljamo, da bomo tudi v nadalje stremeli za demo* kratičnost vladanja pri nas in da bomo z vso silo od* klonili vsakogar, ki bi se hotel polastiti našega kne* žjega kamna brez privolit« ve celotnega naroda. Ra* zumljivo, da nam kot takim niti na misel ne prihaja, da bi kdaj koli na knežjem kaminu ustoličili Tita, kot bi to radi svojim bralcem prikazali ljubljanski komu* nistični listi. Če je bil kne* žji kamen 500 let nezaseden, naj bo prost še toliko let, da bo tudi ta grozna nadlo* ga šla preko nas.
POLITIČEN HUMOR ?
Vsi uradniki in nameščen* ci tržaških uradov in usta--nov, ki so nadzorovani od komunistov, morajo predlo* žiti natančno poročilo, kaj so počeli in mislili — od rojstva dalje. Nekateri pričakujejo tako imenovano čistko in premestitve. Zara* di tega prepiha je nastalo razburjenje med »sopotnic ki«, ki so mislili, da so že na gorkem.
Opozarjamo vse elane »Demokratske fronte«, SI AUsa, UAlS*a itd., da do preklica (morda le do volu tev?) ni dovoljeno prepeva* ti pesmi »Slovan na dan« in »Buči, buči, morje adri* jansko«. Kdor bi se pregret šil proti tej zapovedi KPI in KPS, bo imel onravka z »ljudsko oblastjo«.
Popis beguncev v Trstu
ZVU v Trstu je pred kratkim izdala vabilo, naj se vse tako zvane »razseljene osebe« (Displa* cet Persons) pismeno prijavijo pri podpornem uradu (VVelfare Office), Via Mazzini 30*111. Na pristojnem mestu so nam poja* silili, da je ta .prijava radi sezna* ma vseh beguncev nujno potreb* na. ZVU mora imeti točno karto* teko vseh razseljenih oseb, ki se želijo izseliti. Dozdaj so .begunci lahko nemoteno potovali v Rim, kjer so dobili potne liste, vizume itd. V najnovejšem času je pa italijanska vlada predpise glede izseljevanja poostrila in mnogi be* gunci ne morejo v Rim po svoje listine, zato želi urad za podporo beguncev čimprej sestaviti sez* nam, ki bo omogočil, da se do* loči postopek, po katerem se bodo odstranile trenutne težave. Med Mednarodno begunsko organiza* cijo in ZVU so< se že vršili raz* govori in kot prvo je bilo določe* no, da se sestavi seznam.
Podporni urad želi, da se mu pošljejo pismeno naslednji podat* ki: 1. Ime in priimek, 2. starost, 3. državljanstvo, 4. naslov, 5. od kdaj na STO, poklic, 6. trenutna zaposlitev, 7. listine (številka in dan izstavitve posameznih doku* mentov, potnih listov, vizumov in | »libero sbarco«).
Svetujemo vsem beguncem, da sodelujejo z ZVU in se čimprej pismeno prijavijo. Prijavijo naj se samo osebe, ki nimajo italijanske* ga državljanstva.
Vsem razseljenim (D. P.) osebam
Z- ozirom na notico na drugem mestu glede prijave beguncev na STO in z ozirom na težkoče, ki so se pojavile v zadnjem času glede potovanja v Rim radi for* malnosti potnega lista R. M. K. ter v zvezi z predvidenim poto* vanjem IRO — komisije v Trstu, se je osnoval tu »Odbor za jugo* slovanske izseljence v Trstu«, k'I ima svojo pisarno v Via Ruggcro Manna 16 (Ghersa) in ki bode dajal prizadetim tozadevna po* jasnila in sicer: ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 13 — 15 ure. Odbor bo skušal doseči na me* rodajnih mestih dovoljenje za preselitev tudi v druge države iz* ven Argcntinijc na račun IRO, v kolikor bi imeli posamezniki in* teres za to. Vse formalnosti glede potnega lista, naj bi se opravile žc v Trstu. Vsi prizadeti se napro* šajo, da pošljejo odbor« — pi* smeno —• svoje podatke, kakršne so že predložili svoječasno odbo* ru v 'Rimu.
Za kritje rež. stroškov prispe* vajo posamezniki, ki so v kakr* šni koli zaposlitvi, primeren zne* sek.	Odbor.
ki stanejo težke milijone!« (V tem trenutku se je počasi in ele* gantno pripeljal mimo luksuzni avto z znakom SP 2098!) Obrnil sem se na najmirnejšega možaka in ga vprašal, komu vse to velja. Pomenljivo je pomignil s palcem proti [tretjemu nadstropju in po* jasnil: »Tu zgoraj je jugoslovan* ska komisija, ki nas tedne in me* sece .vleče za nos, kasira od vsa* kega prosilca po 400 lir, dovolje* nja za obisk naših sorodnikov na jugoslovanskem delu »Svobodne* ga tržiaškega ozemlja« pa ne da in ne da.«
Ameriška) pomoč
Združene države so po komisiji za pomoč tujini poslale anglo*;
ameriškemu podrčju STO v zad* njih osmih mesecih skupno nad 135.000 ton premoga, moke, pše* nice, mesa, masti, mleka in dru* gega blaga.
Grozna nesreča v Raši
V premogovnem rudniku v Raši (Labinj*Istra) je po še nepotrjenih vesteh baje prišlo do hude eksplo* zije, ki je zahtevala 300 človeških žrtev. Tudi leta 1939. pod fašiz* mom se je tam pripetila nesreča, ki je ravno tako zahtevala 300 mrtvih.
Radi orožja
V sredo 17. t. m. sta se pred zavezniškim sodiščem pod pred* sedstvom stotnika Leaminga za* ključili dve razpravi proti dvama osebama, ki sta bili obtoženi, da sta posedovali orožje brez dovo* ljenja. Armando Piccioni in Mi* ladin Dulovič sta prejela šest me* secev zaporne kazni.
Vesti
Goriškega
Skrivnostna hiša
Kadar pridem v Trst in grem po opravkih po ulici Valdirivo, sc nehote ozrem na skrivnostna okna v tretjem nadstropju neke hiše. Okna so noč in dan prekrita z lepenko in male linice v tej le* penki me potem zasledujejo kot zlobne oči. Nehote vsakokrat usji* bam, kdo neki se skriva tam zgo* raj, kaj dela v temi, zakaj se boji svetlobe. Pred dnevi se je uganka sama rešila. Zopet me je prineslo mimo. Že od daleč sem slišal šum, šum kakor iz panja razjar* jenih čebel. Stopil sem v vežo. Od prvega do tretjega nadstropja se je vila živa kača razburjenih mož in žena z otroci. Bili so to izrazi ogorčenja, jeze in groženj. Bili so Slovenci, Slovenke, Itali* jani, Italijanke, — vsi vprek so vpili, zmerjali in dvigali kot en mož pest — toda ne v pozdrav! Bile so le psovke in grožnje, ki so prihajale iz dna razburkanih in razočaranih duš. — »Fašisti, ban* diti, ogoljufali ste nas! Izdajalci, ali naj bo to svoboda, ki ste nam jo obljubljali? Za norce nas ima* te! Obogatili ste na račun ljud* skih žuljev, narod pa strada! In z ameriškimi avtomobili se vozite
Demonstracija brezposelnih
Včeraj 18. t. m. so v Gorici demonstrirali brezposelni. Skupi* na vsaj tisoč oseb se je zbrala prvo pred prefekturo, potem pa pred občinsko hišo in burno zah* tevala zaposlitev. Demonstranti so nosili tablice z napisi: »Ven iz uradov in delavnic tiste, ki ne živijo v potrebi« in druge. Tako prefekt, kakor župan sta sprejela delegacijo brezposelnih in ji za* gotovila, da bodo dobili delo vsi zlasti, ker je ministrski svet na* kazal v sredo eno milijardo in sedemstopetdeset milijonov lir za javna dela v goriški in videmski pokrajini.
Demonstracijo je vodil dr. Cian za delavsko zbornico.
Velikonočne počitnice v šolah
Prosvetno ministrstvo je odre* dilo, da bodo imele šole veliko* nočne počitnice od četrtka 25. do ponedeljka 29. aprila vključeno.
Smrtna nesreča
V torek 16. t. m. se je smrtno ponesrečil 28 let star Bruno Perko iz Gorice, Via S. Pellico 16. Ob gostilni »Gira« blizu pevmskega mostu je z motociklom treščil v neki avtovoz in se ubil. Težko prizadeti družini toplo sožalje.
Zopet smrt na meji
V noči na torek 16. t. m. sta dva moška hotela v Italijo na meji blizu Šempetra pri Gorici. Ti= tova straža ju je zapazila in spro* žila mitro. Eden je obležal mrtev, drugemu je uspelo prekoračiti mejo. Pač smrt na begu iz suž= nosti v življenje!
Določitev državne meje
V ponedeljek 15. marca je po*; tekel zadnji rok italijansko*jugo* slovanski komisiji za točno dolo*! č.itev meja med obema državama, j Kjer se stranki nista sporazumeli, pride sedaj sporno vprašanje pred komisijo, ki j0 tvorijo poslaniki štirih velesil v Rimu:	sovjetski, ameriški, angleški in francoski. Ta komisija štirih mora sporna vprašanja rešiti dokončno do 15. marca 1949. Kakor doznavamo se itali jansko* jugoslovanska komisi* ja ni mogla zediniti v rešitvi spo* rov na nekaterih krajih zapadnih Brd. Sicer pa je pričakovati urad* no poročilo, ki ga bo komisija iz* dala te dni.
Koliko je volivcev ?
V Gorici je 25.590 volivcev, v goriški prefekturi pa 84.855, v o* beh skupinah je več volivcev kot volivk.
Giannini v Gorici
V nedeljo 14. t. m. popoldne je govoril v Gorici ustanovitelj in predsednik kvalunkvistične stranke Giannini. Trg Battisti, kjer je go* voril, je bil nabito poln poslušal* cev, ki pa so zelo malo ploskali in so se razočarani razšli. Gianni* ni je ostro nastopil proti De Ga*
sperijevi vladi in demokristja* nom ter udaril po Angležih in Amerikancih. Imenoval je Roose* velta in Churchilla nore in pritli* kavče (pazzi e omuncoli) ter jzra* zil željo, da bi imel on čast ob koncu bližnje nove vojne predlo* žiti račun italijanskih zahtev na* pram Angležem. Rekel je, da je on že leta 1944 imel misel, da je treba ustanoviti zvezo evropskih držav, ki bodo morale predstav* ljati obnovitev rimskega cesar* stva. Tej trditvi so se skoro vsi navzoči smejali več ali manj glas* no. Ostro je nastopil proti komu* nistom in trdil, da so Azijati.
Volivne izkaznice
Goriška prefektura vabi vse volivce, ki nimajo na volivni izkaznici pravilno zapisanega imena, priimka in očetovstva, naj se obme* jo na volivni urad pristojne občine in zahtevajo popra* vo teh osebnih podatkov, sicer bi se znalo zgoditi, da ne bodo mogli voliti.
Važno za avtomobiliste
Goriška prefektura opo* zarja vse lastnike avtovo* zov, motornih koles in pri* kolnic, ki bivajo v občinah bivše tržaške pokrajine in so sedaj priključene h Go* riški ter nosijo značko TS, da najkasneje do 15. aprila 1.1. zamenjajo to značko z značko goriške pokrajine. Po 15. aprilu ne bo dovolje* na vožnja z nepravilno značko. Prizadeti morajo zahtevati pri tržaškem av* tomobilskem klubu (Auto* mobil Club) overovljeni prepis listine, ki se nanaša na njihovo vozilo. S to listi* no, s knjižico za vožnjo in z dopolnilnim'listom se mo* rajo predstaviti na goriški prefekturi — Urad za avto* mobile — v uradnih urah, za vpis v seznam.
Nove osebne izkaznice
Od petka 19. t. m. naprej bodo izdajali v Gorici nove osebne izkaznice in sirer v ulici Petrarca štv. 1 (bivši Trgovski dom). Najprej pridejo na vrsto samo voliv* ni upravičenci in po 18. aprilu vsi drugi. Vsi volivci goriške občine naj se pred* stavijo pri omenjenem ura* du z volivno izkaznico in s tremi slikami. Slike bodo goriški fotografi napravili proti plačilu 250 lir.
Volivci bodo pred voliv* no komisijo lahko izkazali svojo osebno istovetnost tu* di z drugimi listinami, n. pr. s poštno izkaznico, s pot* nim listom, z avtomobil* skim patentom, z orožnim listom, z železniško izkaz* nico, s pokojninsko knjiži* co, z univerzitetno knjižico
itd, ako so te listine oprem* ljene s sliko prizadete stranke. Kdor ni gotov ali je kaka takšna njegova iz* kaznica veljavna, se za po* jasnila lahko obrne na go* riško kvesturo, tretji odde* lek.
Jugoslovanski ubežnik
Poveljnik jugoslovanskega ob* mejnega odseka med Mirnikom in Kolabrado v čedadskem okraju je zbežal iz Jugoslavije in se pred* stavil italijanskim obmejnim obla* stem.
Cerovci pišejo Števerjancem...
»Predragi Števerjanci! Po šestih mesecih svobode vam pišemo pi* smo resnice. Zdravi smo. Naši žepi so prazni, naše kašče polne pajčevine. Samo v sanjali še sa* njamo, da so na svetu trgovine, ki so polne božjih dobrot. Pre» kleti Amerikanci, ki so razvadili naše želodce s pašto in rižem! Pa bel kruh so nam dajali kot nalašč, da bi mi danes toliko bolj zagrenjeni grizli pogačo... Živimo v predokusu kolhoznega zadruž* ništva. Vsi bomo dali vse državi, da bomo vsi enaki v — nemaniču. V Vipolžah so že začeli. Kolo* nom so sporočili, da so njihova zemljišča na osnovi »ljudske agrarne reforme« vključena v dr* žavni kolhoz. Zato jim je prepo* vedan vstop na zemljo, ki ni več njihova, pa čeprav so jo stoletja obdelovali njihovi pradedje. Po* stali so državni »hlapci«, dninar* ji. Dobili bodo delavne knjižice, v katere bodo beležili delavne dni. Delali pa bodo samo očetje in matere. Vsa mladina, fantje in dekleta, bodo šli delat v rudnike in fabrike. Otroci bodo imeli svoje zavetišče. Vsi pa dobijo v skupni kuhinji lonec mineštre o* poldne in zvečer. Partija je tudi že poslala nekaj vipolških deklet v Ljubljano, da se izučijo kuha* nja v to svrho... Vi tega pač ne verjamete. Tudi Vipolžci niso ve* rovali, ko so jim na mitingih raz* lagali 19. člen ustave:	»Zemlja
pripada tistim, ki jo obdelujejo!« A danes verjamejo. Števerjanci ste poslali v nedeljo k nam izvid* nika, da poizve o dogodkih v Vi* polžah. Pa se je mož pri prvem partijcu napil in ne vemo, kaj je sporočil. Zato vam pišemo to od* prto pismo: »Kar je pisala »De* mokracija« o kolonih v Vipolžah, je gola resnica. Danes v Vipolžah nihče več ne dela. Moški pijan* čujejo, da bi pozabili strašno re* snico, ter kolnejo Tita stisnjenih zob. Vam pa, Števerjanci, sporo5 čajo: »Ociganili so nas! Zemljo so nam obljubljali, naredili so pa iz nas državne sužnje. Svobodo in enakost so obljubljali, sedaj nas mečejo v ječo, ako jih samo spomnimo na njih obljube. Vzeli nam bodo sinove in hčere in jih poslali v rudnike, vzeli nam bodo otročiče in iz njih ustvarili bor* bene ateiste. Prodati bomo morati živino, prašiče, kokoši... Rdeči raj!... Števerjanci! Ako bi še kdaj prišli med vas rdeči sleparji, za* stopniki OfF, Uaisa ali Siaua ali Fronte, da bi vam držali mitinge in vam govorili o sreči v svobodi — vzemite v roko rakle in pobite na tla lažnive tiče. — Smrt fa* šizmu, svoboda narodu!«
Klavir na prodai
Zaradi izselitve prodajamo ko:i* certni klavir. Za informacije — Simčič, Corso Verdi 32.
Listnica uredništva
Zavedna Slovenka iz Rojana Na Vaše vprašanje ne moremo dati točnega odgovora. Uverjeni smo pa, da so Vaše slutnje pra* vilne, kajti komunisti so se vseh, ki so se jim zdeli nevarni, sku* šali odkrižati.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Jože iz I rsta vošči vsem Jože* tom okrog »Demokracije« vse najboljše in daruje 1000 lir: N. N. iz Sovodenj 500 lir; Pepi pri* spevek ob godovanju 200 lir. Vsem iskrena hvala!
Dar : (zakasnelo). V spomin blagopokojnegu očeta družina Pe* rin liij 2000.— za »Alojzijevišče«.
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici