Stev. 5. V Ljubljani, 29. januarja 1909. IL. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Najvišja zahvala in priznanje. „Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani" je prejelo po mestnem magistratu ljubljanskem od visoke c. kr. deželne vlade sledeči dopis: E. k. Landespräsidium für Krain. Laibach, am 9. Jänner 1909. ZI. 6782 ex 1908/Pr. Mit dem Majestätsgesuche de dato 20. November 1908, hat der Ausschuß des Vereines .Društvo za zgradbo učiteljskega koh-vikta v Ljubljani" um die Allergnädigste Annahme eines von dieser Vereinigung aus Anlaß des Allerhöchsten 60jährigen Begierungs-Jubiläums Seiner Majestät herausgegebenen, von Emil Adamič, Lehrerin Stein, unter Mitwirkung hervorragender slovenischer Dichter zusammengestellten und komponiertem Gesangspieles betitelt „Slava cesarju Francu Jožefu I." gebeten. Auf Grund einer dem Oberstkämmereramte Seiner k. u. k. Apostolischen Majestät für Einsendungen aus diesem Anlasse erteilten Allerhöchsten Ermächtigung hat dieses das Landespräsidium mit der Note vom 7. Dezember 1908, ZI. 3556, ersucht, dem genannten Vereine für diese Vorlage den Allerhöchsten Dank mit dem Beifügen bekannt geben zu lassen, daß das erwähnte Gesangspiel der k. u. k. Familien-Fideikommiß-Bi-bliothek einverleibt werden wird. Der Stadtmagistrat wid angewiesen, den obigen Verein in diesem Sinne zu verbescheiden. Für den k. k. Landespräsidenten: Chorinsky m. p. To Najvišjo zahvalo in priznanje objavljamo radostnim srcem vsem našim društvenim članom in podpornikom, tov. Emilu Adamiču pa najsrčneje čestitamo na tolikem odlikovanju. Naše šole in okrajne učiteljske knjižnice pa naj vse sežejo po tej knjigi! Za odbor „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani": Jakob Forlan 1. r., JuraJ Eežek 1. r., t. 5. predsednik. t. <5. tajnik. „Zvišanje" učiteljskih plač. (S Štajerskega.) Regulacija učiteljskih plač je klerikalcem jako pri srcu. V kranjskem deželnem zboru so tozadevni predlog pokopali in tudi na Štajerskem že kažejo gospodje okrog „Slovenskega Gospodarja", kaki prijatelji učiteljstva so. Pa kaj pravim prijatelji; prijateljstva ne prosimo, temveč pravice zahtevamo. Zaradi neznosne draginje so se vsem stanovom zvišale plače, uradnikom, oficirjem, služabnikom i. dr. In tudi duhovniki so prejeli milijone od države, le učiteljstvo naj koprni v bedi. Ne zahtevamo zvišanja plač, tem- Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K ool leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. več le regulacijo plač, zakaj faktično so naš>" učiteljske plače danes slabše kot so bile pred leti. Zaradi draginje so se izdatki povečali, a naši dohodki so ostali isti in tako je razmerje med izdatki in dohodki Čim dalje bolj kričeče, tembolj torej krivično. Zahtevamo, da se spravijo dohodki v pravično razmerje z neznosno draginjo, ki vlada vsepovsod. V „Narodnem Dnevniku" je dr. A. B. priobčil članek „Proračun in bilanca", v katerem je omenil med drugim tudi potrebo regulacije učiteljskih plač. Na to pa je „Slovenski Gospodar" priobčil naslednji dve notici: „Zvišanje učiteljskih plač obeta sedaj pred deželnozborskimi volitvami liberalna stranka svojim pristašem med učitelji. To obeta liberalnim učiteljem sedanji glavar Narodne stranke dr. Božič, seveda ne v Narodnem Listu, katerega čitajo tudi kmetje, ampak v Narodnem Dnevniku, ki ga kmetje ne dobijo tako lahko pred oči. Kmetje nimajo vsled suše najpotrebnejših reči, liberalni kolovodje pa obetajo zvišanje plač učiteljem in uradnikom. Krasno!" In v isti številki na drugem mestu to-le : „Šolski program dr. Božiča je veleza-nimiv: „Pozabiti ne bomo smeli teženj našega učiteljstva in uradništva. Zvišanje učiteljskih plač je od vseh (?) strank priznana nujna potreba. G. dr. Božič so sicer resnici udarili v obraz, ker pravijo, da so vse stranke priznale to potrebo, toda ena neresnica več ali manj, je tudi pri kronprincu liberalcev vseeno. Po neresnicah se poznajo, dr. Božič pa se je pridružil svojim pristašem tudi z neverjetno površnostjo in plitvostjo." Sita klerikalna gospoda š č u j e proti bednemu učiteljstvu! Pomislite pa, ¡kako grdo jo vaše početje! Nevoščljivost in škodoželjnost sta grdi lastnosti in tem grši za vas, ki sedite pri polni skledi, a nam ne privoščite niti skorjice kruha. Ko je šlo za zvišanje plač duhovnikom, vam nismo nasprotovali, vam nismo bili nevoščljivi, čeprav ste imeli itak mastne dohodke. Gospoda, ali takrat niste vedeli, da „kmetu manjkajo najpotrebnejše reči", le ko gre, da se popravi dolgoletna krivica, ki jo dela človeška družba učiteljstvu, tedaj se spomnite, da „kmetu manjkajo najpotrebnejše reči." Pa poglejmo, kdo je kriv, da „kmetu manjkajo najpotrebnejše reči". Deset in desetletja že vodite našo politiko, deset in desetletja že rešujete kmeta, pa mu ne pomagate, ker ga le vodite za — nos, ker skrbite le za svoje koristi, ker za strankarske koncesije izdajate koristi kmetov in sploh naše narodne zadeve. Vaša dosedanja politika ni vredna piškavega oreha in vaša taktika je vedno hujskanje in šuntanje. Ko bi hoteli na to opolsko pot, na pot š u n t a n j a in h u j-s k a n j a , bi vam greben kmalu upadel. Pa to je opolska pot, nastopili pa bomo drugo pot, pot, ki vede do pravega spoznanja. Tovariši, tovarišice, hodite med ljudstvo in mu odpirajte oči, da spozna prave prijatelje od navideznih prijateljev, ki so volkovi Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h i, ,i i» dvakrat . . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ ¿a nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). v ovčji obleki. Za danes omenjam le dve, tri zadeve. Kako ste rohneli zoper trgovinsko pogodbo s Srbijo, a ko je vlada zahtevala od parlamenta tozadevni pooblastilni zakon, so klerikalci izdali kmetiške korist i ter se dali podkupiti od vlade, zakaj brez strankarske koncesije se gotovo niso odstranili iz dvorane pri glasovanju, če je trgovinska pogodba s Srbijo, res tako prekletstvo za našega kmeta kot ste rohneli, je bila vaša sveta dolžnost, da ste v s i g 1 a s o v a 1 i z o-p e r tozadevni pooblastilni zakon in ne da ste se odstranili iz dvorane. Štaj. klerikalci so res ostali v dvorani, to pa le zato, ker je poslanec narodne stranke Boblek ostal in glasoval kot pošten mož zoper pooblastilni zakon. če ste res prijatelji našega kmeta, zakaj ste potem glasovali [z a pogodbo z Ogrsko ? Pridelki in živina z Ogrskega je za našega kmeta huda konkurenca, uvoz z Ogrske nam kvari cene; posebno se vidi to letos pri vinu. Vi ste glasovali z a pogodbo z Ogrsko, vi ste krivi, da naša živina in naše vino nima cene, vi ste krivi, da zaradi lanske slabe cene „kmetumanjka najpotrebnejše". Vlada je pripravljena pomagati deželam na ta način, da bo dala znatne prispevke za šolstvo. Gospodje, če ste res prijatelji ljudstva, podpirajte to akcijo. A kaj, ko pa z vsemi štirimi delujejo zoper tc, da bi se dežele in občine razbremenile šolskih doklad, denar pa, ki bi ga vlada v to svrho dala, naj roma rajši Turkom v pest. Turki so dobili 547i milijonov v gotovem denarju in tudi razen-tega stane aneksij a Bosne in Hercegovine o k r o g 100 milijonov. Vse skupaj torej nad poldrugi sto milijonov ! Kakšno korist ima ljudstvo od Bosne in Hercegovine? Da bodo naši vrli fantje krvaveli, da bo naše ljudstvo moralo plačevati novo davke, da pokrije neuspehe naše slavne diplomacije, da se zada našim bratom Srbom smrtni udarec, to je uspeh vaše vladne politike. Pa seve, kaj je vam. če naše ljudstvo izkrvavi, če mora plačevati za „diplomatične" poteze milijone in milijone, samo da si polnite vi svoje žepe s strankarskimi koncesija m i. Ali bi ne bilo za naše ljudstvo stokrat večje koristi, da bi se isti milijoni, ki jih požre aneksija Bosne in Hercegovine, porabili, da se dežele in občine razbremene?! In sedaj, ko vidite, da je vlada pripravljena, dati vsaj drobtino za šolstvo in učiteljstvo, kričite o veliki bedi kmetiškega ljudstva, o i s t i'~b edi kmeta, ki stejo zakrivili vi, šuntate kmeta sedaj, da bi prikrili lastne pregrehe. Gospoda okrog „Slov. Gospodarja", sicer pa hvala, da ste tako zgodaj pokazali s čim mislite hujskati pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Tovariši, tovarišice, predramite in pripravite se že začasal Na vseh koncih in kra- Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. jih se pripravimo na — obrambo, da nas ne zalotijo nepripravljenih. Določite govornike, ki bodo na shodih nastopili v našo obrambo, ki bodo nasprotnikom potegnili krinko z lica ter pokazali v pravi luči take kmetiške prijatelje. Na očitanja „Slov. Gospodarja", da smo učitelji brezdomovinci in socialni demokrati, da smo izdajalci domovine, nemčurji itd., se mi ne vidi potrebno reagirati, ker taka podla obrekovanja jasno kažejo, da hočete učiteljstvo le očrniti pri ljudstvu, ker se bližajo — volitve. A podlo obrekovanje „Slov. G." ne doseže učiteljstva, in blato, ki ga mečete na nas, pada na vas nazaj. In še enkrat: hvala lepa, gospoda okrog „Slov. Gosp.", da ste tako kmalu pokazali barvo, in izdali svoje namene! Potegnili ste mreno z oči tistim, ki so še bili zatelebani r lepe oči dr. Korošca in dr. Vrstovška in predramili ste tudi tiste, ki bi jih menda niti volilni boj ne bil zdramil. Slovensko učiteljstvo, ti pa veš tedaj, kaj imaš pričakovati od „Kmečke Zveze" in veš, kaj te čaka v bližnji bodočnosti. Pripravi si torej kopje in ščit v o b r a m b o , da te sovražnik ne zaloti nepripravljenega! P. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga s omejenim jamstvom. Promet do konca decembra: K 217.347*07. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Slovenski pisatelj v borbi za svoj obstanek. (Žalostna slika.) Dogodki, ki so se vršili minulo leto in se še vrše letos na Slovenskem, pač na noben način niso taki, da bi vcepili v srca Slovence? naklonjenost do Nemcev. Mrliči, pobiti od krogel nemških vojakov v Ljubljani, ranjenci v bolniščnici, samoumor Slovenca, ki je obupal nad svojo in naroda usodo v Velenju, smrt v blaznici bivšega voditelja štajerskih Slovencev, vse to in še več temu podobnega vpije že k nebu po maščevanju. Nemški narod se čuti po navodilu nekdanjih Križarjev nekako poklicanega, da ugonobi Slovence. Ker pa je mera teh krivic že polna, naj torej zve slovenski narod še to, kaj vse neki počenja neki nemški „heilovec", ki je še celo c. kr. uradnik, s pisateljem slovensko-slovanskim — P o d r a v -s k i m , kako s preganjanjem in zaničevanjem imenovanega pisatelja pljuva v obraz vsemu narodu slovenskemu. Da je bil pisatelj Podravski 1904. 1. bolan, da je onemogel pod bremenom, ki si ga je naložil, ko je delal čez mero za prosveto svojega naroda, to je vsaj večini Slovencev že znano, torej tega ni treba ponavljati, kakor tudi ne tega, kaj vse je že napravil Podravski na Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. slov. književnem poliu. Saj se mu je izkazal narod slovenski hvaležnega s tem, da je daroval leta 1905., ko se je pisatelj vrnil še ves elab iz bolnice, lepo vsoto zanj in za njegovo sestradano rodovino, ki si je s tem darom res zdatno opomogla. Da so mu pa ob času, ko je bil pisatelj v bolnici, postavili kot slaboumnemu kuratorja, da so ga oropali vseh zakonskih in drugih pravic, to pisatelju ni bilo znano, ker mu tega ob vrnitvi na dom dne 15. marca 1905. 1. nihče ni povedal. Znano mu je bilo le to, da mu je odtegnil bližnji sosed uradno mu priznano odškodnino za porabo njegovega zemljišča, da mu je isti grozil, ko ga je prosil, naj mu jo odrajtuje kakor po navadi, s tem, da mu odvzame ono zemljišče, da postavljeni varuh otrok, na katerega se je Podravski v svoji zadregi obrnil, ni hotel zanj ničesar storiti, da je bii torej dospel iz bolnice nazaj v resnici med prave ljudožrce. Kamorkoli Be je ganil, povsod so ga pitali z beračem in norcem; kdor je le mogel, ga je poškodoval ter šuntal njegovo ženo, ki je oblastno gospodarila s pridobljenim denarjem zoper njega. Dasiravno je prinesla k hiši le toliko kakor nič, je vendar njemu — gospodarju in živi-telju rodoviue — pokazala nekekrati duri in ko mu je dne 10. junija 1908. 1. umrla še šestletna hčerka — edino bitje, ki ga je ljubilo na svetu — ni bilo tudi pisatelju več prebiti v 8obi, kjer je gledal to drago bitje na mrtvaškem odru. Ker je jel 1906. 1. zopet deiati s peresom in ker mu je neki blag človekoljub naklonil v ime nagrade za izročene mu rokopise podpisano menico, da je vzdignil z njo nekoliko nad 1000 kron denarja, si je kupil s tem denarjem hišico z dvema vrtoma in njivico v oddaljenih Poljčanah, kamor so je tudi meseca aprila 1908. 1. z rodovino, t. j. z ženo in tremi otroki, preselil, potem ko je opravil vse formalnosti, ki so za takšno preselitev potrebne. Bilo je to pred Veliko nočjo, in ta Velika noč ee je zdela Podravskemu tako prijetna, da v svoji prejšnji domovini že kakih 10 let takšne ni doživel. Tu pa ee je nakrat oglasil zmaj, ki je razširil svoje žrelo, hoteč njega z rodovino požreti, a to v osebi g. okrajnega sodnika v Marnbergu. Prvo, kar je storil za njegovo ugonob-ljenje, je bilo to, da je dal Podravskega zasledovati z žaudarji, ki se jih je lahko odkri-žal, ker nikomur ničesar ni ukradel, niti mu napravil žalega. Potem je opozoril prodajalca hiše v Poljčanah, da je nad Podravskim izrečena kuratela in d» naj se čuva, ker je to nezanesljiv plačnik. Požrl mu je torej njegov ugled, mu ¡spodkopal kredit. Potein je zabra-nil nekemu naprošenemu odvetuiku izterjati za Podravskega neki dolg, da bi ne bil zmožen kupljeno hišico popolnoma izplačati; dalje je prepovedal zgoraj omenjenemu dobrotniku, ki mu je naklonil oni denar, da Podravskega ne sme dlje podpirati, navzlic temu, da je imel ta še voljo do tega in da bi mu takšna pod pora ne škodovala na imetju. Prepovedal je izkazovati trpinu dela usmiljenja on — c. kr. 6odnik! Potem se je proglasila sklenjena kupna pogodba za neveljavno, in Podravski — navzlic temu, da je bil 1. 1907. ob volitvah v drž. zbor že volilec, je vložil prošnjo za odpravo kuratele. Pričela so se zaslišanja, naj-prvo njegove žene, na to štirih sosedov in njega samega. Ta je tudi odločno zahteval, ako vedo kaj zoper njega, naj ga postavijo pred okrožno sodišče ali pa pred porotnike, kar se mu'je odločno zanikalo. Končno je bil postavljen pred dva uradno naznačena zdravnika, ki sta, videča njegovo duševno delovanje, kar strmela nad drznostjo, da se še more dobiti kdo, ki si drzn» Podravskemu predbacivati slaboumnost, ki pa se vendar že toliko trudi s peresi in in je pridobil s svojim delom z onimi darovi vred v teku treh let za rodovino nad 8800 kron dohodkov! Pisar, ki je pisal od zdravnikov narekovano izpričevalo, je najavil Podravskemu, da prejme sedaj „dekret", kjer bo stalo črno na belem, da je kuratela odpravljena! Toda imenovanemu birokratu je bilo Podravskemu nakopane sramote in zasmehovanja ter gmotne škode še premalo; on ni za hteval nič več nič manj, nego da naj gre Podravski še za 12 dni na lastne stroške na kliniko v Gradec, češ, da šele potem dobo dovoljenje, da sme za rodovino sam skrbeti. Ker pa je bil Podravski plačal že desetak (Perzentualgebiihr) in drugega denarja ni mogel dobiti, tega pa mu tudi niso hoteli vrniti torej se je tej pobožni želji odločno uprl in izročil oskrbovanje svojih treh mladoletnih otrok v roke g. sodnika, ki je smatral njega za nesposobnega in ga na tujem na vse mogoče načine preganjal. Medtem ko se je Podravski zaradi raznih zaslišanj mudil v Mariboru, je prodajalec one kupljene hiše našuutal ženo Podravskega, da je ono prej njemu prodano zemljišče zopet ona kupila in dala prodajalcu dovoljenje, da se sme za zaostanek plačila vknjižiti na prodauem zemljišču v Poljčanah, kakor tudi na „polovici" prejšnjega zemljišča v marnberškem okraju. In on, ki je proglasil kupno pogodbo Podravskega za neveljavno, je urno privolil v to vknjižbo, dasiravno bi mu moralo biti znano, ako si kdo osvoji nad 1000 kron tujega denarja in če je ta denar možev, da potem na prejšnjem posestvu ne more imeti več polovice, da, še četrtinke ne, da je to torej le očiten napad na tujo lastnino. Kupna pogodba, sklenjena med prodajalcem one hiše in Podravskega ženo, je kar mrgolela laži, zaraditega je bila tudi takoj odobrena in prodajalec zavarovan, imetje in podstrešje otrok Podravskega pa izpostavljeno v očitno nevarnost. Toda Podravski je moral samo mirno gledati vse to in molčati. Šele potem, ko je po konfliktu, ki ga je imel pri c. kr. dižavnem pravdniku v Mariboru z nekim poslancem, je dosegel Podravski zaželjeno prostost ali „Be-scheid", je odšel na praznike k svoji rodovini ter hotel prevzeti rodovino v svojo oskrbo in kupljeno zemljišče v svojo last. Toda bil je od-gnan novič, češ, da mora dotično hišico od svoje žene kupiti, ako jo hoče imeti, ter plačati nov desetak in ker Podravski ni imel ne denarja pa tudi ne volje k temu, je sam še vložil prošnjo na sodnijo v Slov. Bistrici, naj postavi otrokom, ki se nahajajo pri materi v Poljčanah, jeroba, obenem pa naj proglasi njegov zakon, sklenjen z njegovo ženo, kot razvezan, zakaj z onimi, ki so znali toliko lagati čez njega in ga po nedolžnem črniti, je Podravskemu nemogoče dalje skupaj stanovati. Toda c. kr. sodišče tej opravičeni prošnji ni ugodilo, marveč je odstopilo to zadevo c. kr. sodišču v Marnbergu, ki pa je Podravskega obsodilo za 10 kron globe zaradi prestopka, da se je zoper takšno postopanje z njim pritožil in da o krivicah, ki so se mu vse leto godile, sedaj noče molčati. Nemški g. c. kr. sodnik, ki je vse leto ugonobljal napore Podravskega in njega samega, ki je rodovini odvzel očeta, ženi pa njegovega moža, ki je oropal Pudravskemu njegovo moško čast, njegov ugled in kredit ter mu hotel izkopati še živečemu prerani grub, v kateri bi se naj zvrnil bodisi že po samomoru ali ugonobljen od gladu, nemški sodnik, pravimo, si je že mel roke in se radoval, češ, zdaj smo ga, zdaj mu mora vendar enkrat zapeti mrliški zvonček, a to ne samo njemu, marveč vsi njegovi rodovini! Podravski je sicer pripravljen dati za svoje prepričanje tudi svoje življenje, ugoditi prošnji požrešnega zmaja, toda kdo bo potem se pobrinil za nedolžne, drobne otročiče? Saj lahko reče s Kristusom tudi on, če že s sirovim lesom to delajo, kaj se bo šele s suhim godilo? Toda preden zapusti Podravski to dolino solz, hoče še razkriti slov. javnosti to nečloveško postopanje z njim, ki menda ne najde primere v zgodovini in katero bo sodila ter tudi mora soditi zgodovina. „Der Mensch ist keine Fliege", pravi pregovor, in ako prejme on, ki reši človeka iz smrtne nevarnosti, talijo v znesku 50 kron, torej bo, slutim, narod slovenski vsaj toliko ponosen in dobrotljiv, da bo pozval k odgovornosti ugonobljevalca Podravskega in njegove rodovine, zakaj to postopanje z njim ni več ne kristjansko ne človeško, marveč naravnost zverinsko, na katero naj vzame g. c. kr. sodnik celo patent. Kdaj bo vendar našla znana krščanska pravica vhod tudi v naša c. kr. sodišča? Novi deželni šolski nadzornik na Koroškem. Med glavnimi krvniki koroških Slovencev na šolskem polju je bil dosedanji dež. šolski nadiorn^k Palla. Nova šola ima na Koroškem v prvi vrsti namen, da germanizira in potujčuje slovenske otroke. Nadarjenim slovenskim otrokom naj se vcepi sčasoma zaničevanje do slovenskega jezika in do Slovencev sploh. Kar le mogoče, prepoveduje se raba slovenščiue v šoli popolnoma, izven šole povsod, kjer ima ponem- čujoči učitelj moč in ušesa. Nemška govorica naj postane otrokom najlepši jezik, ki ga govori vsak omikan in napreden človek. Tem nemškim krvnikom služi ljudska šola za to, da izpodrinejo vpliv staršev na otroka; otrok naj sčasoma zve in verjame, da je najbolje, če postane človek Nemec, ker je nemški narod po naukih ponemčujočih učiteljev prvi iu najmočnejši narod na svetu. Z grožnjami in pripovedkami uro za uro, dan na dan, prikrito in neprikrito se deva ta misel v mlado in talentirano slovensko glavo. Kjer le more, pove tak učitelj otrokom, da je slovenski jezik malo-vreden, da se z njim ne pride nikamor in da ga govorijo samo obžalovanja vredni ljudje, ki ne znajo kaj drugega. Da je slovenski jezik ključ za vse slovanske jezike, da je moč slovanskih narodov na svetu večja in da je obseg nemške zemlje že proti slovanski zemlji čisto majhen, da pa popolnoma izgine, če se upoštevajo še drugi deli sveta, kjer stanujejo Kinezi, Japonci, Angleži, Američani, Francozi, Italijani itd., kjer se z nemškim jezikom kar nič ne opravi — vsega tega nemčurski učitelj otrokom ne pove samo zato, da bi oslabšal pomen slovenskega materinega jezika. Zato jim tudi ne pove, da se dandanes Nemci na Štajerskem, Koroškem in v Avstriji sploh, kjer n kolikor je mogoče, učijo slovensko, in sicer na vseh mestnih šolah, od meščanskih in obrt" nih začenši in gor do visokih šol zato, ker ga potrebujejo. Pri ponemčevanju slovenskih otrok se gleda seveda na to, da se pridobi kolikor mogoče talentirane otroke, druge se poriva na stran, naj ostanejo neumni. Z otroki vred pa se izkuša pridobiti tudi starše v politiškem oziru za nemštvo. Tistega kmeta in delavca, ki se zoperstavlja, se zaničuje in sovraži, njih otroke se muči, zmerja in zapira v šoli. Gorje takim staršem, če mora otrok časih izostati iz šole; kazen ne izostane. Na tak način „delajo" nemčurski učitelji in temu „delu" primeren je tudi uspeh teh šol. Otrok, ki je nadarjen, premaga vse te težkoče in se nekaj nauči; če pa starši niso pazljivi, postane otrok že v nezreli mladvsti nagnjen nemčurstvu in sovražen slovenščini. Samo zaraditega, ker so slovenski otroci na Koroškem bolj talentirani kot marsikateri nemški, se v teh šolah navzlic temu, da služi večina teh šol na Koroškem in večina učiteljev samo nemški politiki in po-nemčurjenju, še nekaj naučijo. Koliko več bi se otroci naučili, če bi se prav poučevalo, če bi se ne izpodrivala slovenščina in če bi se otroci naučili obeh jezikov v govoru in pisavi. Koliko pa je manj nadarjenih otrok, ki zaraditega zastan^jo, tako da v pozuejšem življenju od šole skoraj ničesar nimajo kakor slabe spomine. Gorje učitelju, ki je ostal zvest svojemu narodu, ki gleda v šoli samo na to, da se otrok res kaj nauči. Deželni šolski svet preganja take učitelje, kjer le more; pa ne samo učiteljev, ampak tudi krajne šolske svete, če so slovenski in, kjer sploh more, tudi slovenske starše. Eden teh gospodov, ki hočejo doseči potom ljudske šole na Koroškem v prvi vrsti ponemčevanje slovenskih otrok, je bii šolski nadzornik Palla. Koliko krivic je on prizadejal slovenskemu šolstvu in slovenskim učiteljem, je znano. Njegov namestuik je postal glavni učitelj na učiteljišču v Celovcu Ivan B e n d a , ki je bil obenem tudi nadzornik mestnih celovških šol. Zakaj je zasedel ravno ta gospod tako važno mesto ? Bil je v začetku učitelj, kakor vsak drug. Da bi bil zato postal deželni šolski nadzornik, to ni verjetno, ker je več boljših učiteljev na deželi, ki bi bili to mesto prej zaslužili. Tudi to ga ne priporoča za deželnega nadzornika, ker je bil dosedaj nadzornik mestnih ljudskih šol. Šole v mestu in na deželi bi morale biti popolnoma drugače uravnane. Na deželi imamo druge potrebe, druge otroke, drugo življenje. Kdor se spozna pri potrebah mesta, naj otane pri tem; to je še premalo za tako važno, za celo deželo namenjeno mesto. Kaj je bilo torej vzrok temu imenovanju? Nekateri pravijo samo to, ker je bil velik prijatelj doktorja Metnica. če je to res, potem že zdaj vemo, kaj imamo pričakovati od novega nadzornika, namreč novo preganjanje slovenskih šol in učiteljev. Vemo pa še več I Benda je bil že prej učitelj na šulfe-reinski šoli v Ljubljani. Kot tak je bil v Ljubljani hud nacionalec in je večkrat pokazal sovraštvo do Slovencev. Da zna ponemčevati otroke, je pa s tem pokazal, da je bil učitelj pri društvu „šulverein", ki ima namen napraviti i/, slovenskih nemške otroke, če so te lastnosti bile vzrok, da se je deželni predsednik tako zavzel za to imenovanje, p^tem se poznamo. Ni treba še vedeti, da je Benda vnet pripadnik nemško-liberalnih mogotcev v Celovcu kakor Lemisch, Metnitz in drugi. To so tisti, ki jim je vsak slovenski učitelj klerikalec, da ga lažje preganjajo, tisti gospodje, ki bodo med Nemci sami izgubili ves vpliv. To je bil torej sovražen nastop deželnega predsednika proti Slovencem in se primerno zapomni. Gotovo je torej, da bomo morali biti proti novemu nadzorniku skrajno pazljivi. Slovenci so na Koroškem še toliko zavedni, da ne prenašajo mirno vsako krivico. Zato imamo zdaj tudi novo šolsko dmštvo, ki stoji na straži skupuj z družbo sv. Cirila in Metoda. Šole hočemo uravnane tako, da se otroci kaj nauče. Za nemčursko politiko v naših šolah ne sme biti prostora, če hoče novi nadzornik svoje nemško-nacionalno mišljenje pokazati v šoli, potem bo zadel na vihar on — in zato odgovorni deželni predsednik i Kaj je s „Slovenskim šolskim društvom" za Koroško ? Lani se je nekako natihem ustanovilo na Koroškem „Slov. šolsko društvo". Za predsednika je bil izvoljen župnik Matej B a -ž u n , v odboru pa so skoraj vsi priznani voditelji koroških Slovencev. Ustanovitev novega društva je marsikoga presenetila ter smo se povpraševali: čemu novo društvo? Saj je bila naša šolska družba sv. Cirila in Metoda ustanovljena za vse slovenske pokrajine ter tudi resnično deluje nesebično in nepristransko po svojih močeh v vseh slovenskih deželah. In ravno na Koroško je obrnila posebno pozornost ter ustanovila med drugim šolo v Št. Bu-pertu pri Velikovcu. Kmalu pa se je javnost pomirila, ker se je zagotavljajo v časopisih, da je novo društvo ustanovljeno po vzoru šolskega društva na Goriškem, da dobi nova slovenska šola v Št. Jakobu v Božu pravega lastnika, oziroma zaščitnika. Nadalje bi naj društvo imelo namen, dajati slovenskemu prebivalstvu potrebna pravna navodila glede šolstva. Ker se je vrhutega zatrjevalo, da novo društvo nikakor ne bo konkurenčno društvo naši šolski družbi, temveč želi delovati z njo vzajemno, so izven-koroški Slovenci celo pozdravljali novo društvo. Minili so meseci, a o novem društvu ni bilo dobiti jasnosti. Niti vsem odbornikom niso znana pravila. Ko pa je hotela družba sv. Cirila in Metoda ustanavljati na Koroškem nove podružnice, je naletela ponekod na pomisleke, češ, da morajo misliti v prvi vrsti na svoje novo šolsko društvo, ki menda tudi misii ustanavljati podružnice. In to seje na merodajnem mestu tudi potrdilo. Upamo v interesu dobre stvari, da koroško društvo to namero opusti, zakaj sicer se razvije samoobsebi konkurenca, se zanese strankarstvo tudi v to občeslovensko organizacijo v sigurno škodo vsemu Slovenstva, v prvi vrsti koroškemu. Zato ima slovenska javnost pravico, da zahteva jasne izjave. Boljše nade v slovensko šolstvo na Koroškem. Ako nas vse ne vara, se bližamo na Koroškem boljšim časom glede šolstva. Dočim je namreč bil pred 10 leti pok. nadučitelj Fr. Eller edini radikalno-narodni učitelj na Koroškem, imamo danes v deželi 14 popolnoma odločnih narodnih učiteljev razen učiteljstva v zasebnih šolah v Št. Bupertu in Št. Jakobu. Batentega je že tudi med učiteljicami nekaj neustrašenih rodoljubkinj. Letos pride iz celovškega učiteljišča zopet 6 naših mladeničev. in vsako prihodnje leto zopet vsaj toliko. Smemo torej upati, da dobimo v 10 letih toliko našega učiteljskega naraščaja, da izginejo z utrakvistič-nih šol trdi Nemci. Kadar se to zgodi, napočijo našemu jeziku v koroških šolah vkljub krivičnemu zistemu pravičnejši časi. črka je mrtva, duh je, ki oživlja. Slovenska javnost pa je tudi dolžna, da posveča več zanimanja slovenskemu naraščaju v koroškem učiteljstvu, ki mora hoditi trnjevo pot narodnih mu-čenikov. » Ne zabite Učiteljskega konvikta!" Priloga k 5. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 29. januarja 1909. Iz naše organizacije, j Skupne zadere. Jubilejska samopomoč. Razposlal sem položnice za vplačilo 2 K 10 h za rezervni zaklad za 1. 1909. Pri dolžnikih sem tudi označil zastali dolg. Prosim torej, da se vsi člani drže reda in dopošljejo takoj te male zneske za letnino in dolžniki tudi dolg. Sitno je opominjati in vedno prositi. Vsak n*j stori svojo dolžnost, pa vse nadlegovanje izostane 1 Ig, 28. januarja 1909. T r o š t, t. č. predsednik. Štajersko. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 4. februarja t. 1., v slovenski okoliški šoli v Ptuju. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldne. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Kako zbudimo zanimanje staršev za šolo. Predava tov. Anton O g o r e 1 e c , nadučitelj pri Sv. Barbari v Halozah. 4. Kje (na kateri šoli) in kdaj bi pričeli prirejuti roditeljske sestanke. — Prost razgovor 5. Vprašalna škrinjica. — (Vprašanja, napisana na listek papirja, se naj oddajo pred zborovanjem predsedniku. Vprašalcu se n i treba podpisati.) 6. Slučajnosti. Pred zborovanjem je istotam ob pol 10. uri, seja soc. odseka tega društva in pevska vaja. Pevci in pevke pridite gotovo! Po zborovanju je skupni obed v gostilnici Zupančič. Kuvert brez pijače 1 K. Skupnega obeda se udeleže tudi nekateri ptujski Slovenci in Slovenke, prijatelji učiteljstva. Po obedu prosta zabava: petje, igranje na klavir in gosli ter tudi — ples. G. Zupančič postavi za ta dan v jedilno dvorano klavir. — Gostji, prijatelji učiteljstva, dobrodošli! Tovariši in tovarišice, udeležite se zborovanja polnošte-vilno ter privedite seboj tudi naše prijatelje, da bo 4. februar znamenit dan za nas. Svojo udeležbo za zborovanje in skupni obed so že priglasili odlični gostje; ne ostanite torej, tovariši in tovarišice, doma za pečjo, temveč p o k a -žite**z obilno udeležbo svojo stanovsko zavest. K obilni udeležbi vabi odbor. Pojasnilo o poslovanju socialnega odseka „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic." Pri zborovanju učiteljskega društva za ptujski okraj dne 14. t. m. sem govoril o uvedbi „Naročilnega lista" ter priporočal tovarišem in tovarišicam, naj bi se ga vsak in vsaka poslužil. Opozarjal sem na veliko korist, ki ga bo učiteljstvo v celoti kakor tudi posamezniki imeli od te uvedbe. Potožil sem tudi, da se je iz ptujskega okraja do tistih dob (14. t. m.) le osem učiteljev in učiteljic poslužilo naročilnega lista. Na to pravi ugleden in zaveden tovariš, da si učiteljstvo ni prav na jasnem o poslovanju soc. odseka „Zveze", ter je stavil na me sledeči vprašanji: 1. Kakšna so pravila socialnega odseka „Zveze" in kakšna je garancija, da bo socialni odsek pričeto akcijo vestno vršil? 2. Uvedeno akcijo — Naročilni list — je veliko podjetje, ki ne bo dalo le ogromnega dela, temveč bo tudi mnogo stalo; kako bo socialni odsek „Zveze" zmogel to ogromno delo in s čim si bo pokril poslovne stroške? čeprav se take interpelacije nisem nadejal, me vendar ni spravilo ni za hip v zadrego, temveč sem tov. interpelantu dal t a -k o j pojasnilo, kije zadovoljilo njega in vse zborovale e. In z zadovoljstvom konstatujem, da je od tega zborovanja do danes (20. t. m.) skoraj 3/4 vsega učiteljstva ptujskega okraja vposlalo „Naročilni list" in da učiteljstvo tega okraja glede uvedbe „Naročilnega lista" prednjači. Ker imajo mogoče — ali naj-brže — še tudi v drugih okrajih enake ali slične pomisleke glede poslovanja soc. odseka „Zveze", podajam tukaj javno pojasnilo, kakor sem odgovoril na zgoraj omenjeno interpelacijo pri zborovanju ptujskega učiteljskega društva. K prvi točki: Socialni odsek „Zveze" nima nikakih svojih posebnih pravil, ker ni samostojno društvo, temveč le pododdelek vodstva „Zveze slov. štaj. učiteljev in uči" teljic". Uvedba socialnega odseka je le d i -ferenciranje dela pri vodstvu „Zveze" in vsa določila ter pravila „Zveze slov, štaj. učiteljev in učiteljic veljajo p o 1 -nomočno za njen socialni odsek. Kakor so okrajni socialni odseki podrejeni vsak svojemu okrajnemu učiteljskemu društvu ter mu odgovorni za svoja nehanja in dejanja, tako je soc. odsek „Zveze" podrejen „Zvezi" ter ji odgovoren za vse svoje poslovanje. Vse, torej tudi denarstveno poslovanje, nadzoruje „Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Socialni odsek „Zveze" mora predložiti ne le vodstvu „Zveze", temveč tudi upravnemu odboru te „Zveze" natančen račun o svojem poslovanju. Ker vpošlje v upravni odbor vsako slov. štaj. učiteljsko društjo. delegate (upravne odbornike), ima torej vsako slov, štaj. učiteljsko društvo vpogled v poslovanje socialnega odseka „Zveze" ter ga tako nadzira. Sploh se vrši vse poslovanje socialnega odseka „Zveze" v okviru te „Zveze" in pod njeno firmo. Naj navedem primer. Ko je hotel pristopiti socialni odsek „Zveze" k čekovnemu prometu, sta morala dati predsednik „Zveze", tov. Fran Kocbek, in blagajnik „Zveze" pismeno pooblastilo, in sicer sta morala priti v to svrho k p oš t n e m u predstojniku v Celje, da sme sprejemati d e n a r n e p o š i 1 j a t ve za socialni odsek „Zveze" blagajnik tega odseka, tov. Fran Voglar v Celju. Že iz tega slučaja lahko izprevidi vsakdo, da se vrši poslovanje socialnega odseka „Zveze" v strogo pravilnih oblikah in po postavnih določilih. Sicer so pa v socialnem odseku „Zveze" poleg nekaterih mladih tovarišev tudi izkušeni starejši kolegi, in sicer: Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju, Ludovik černej, šolski voditelj v Grižah, Fran Brinar, nadučitelj v Go-tovljah, inErnest Slane, nadučitelj v Petrovčah, ki so kapacitete slov. štaj. učiteljstva ter so že njih imena porok, da se vrši vse p, slovanje soc. odseka „Zveze" vestno in pravilno. V soc. odseku ne odločujejo torej le „mladi", „vihravi" ljudje, kakor si mogoče kdo misli, če sliši o novotarijah, ki jih uvaja soc. odsek „Zveze", ne temveč v tem odseku so združene mlade agilne in starejše v boju za naše stanovske interese preizkušene moči in baš tej srečni zvezi „vihravosti" mladih in modrosti starih je pripisovati, da delovanje soc. odseka „Zveze" tako lepo in vidno napreduje. — K drugi točki! Dela je res veliko, a dela se ne smemo strašiti, če gre za dobre ideje in vzvišene smotre Ker je nemogoče, da bi to vse opravljal en edin človek, si je delo soc. odsek „Zveze" razdelil, tako da delajo vsi odborniki. Ne sloni torej le na mojih ramah, pač pa imam jaz kot predsednik soc. odseka „Zveze" pregled čez vse poslovanje in vse delo njegovo. Ker je res mnogo dela, ima socialni odsek dva tajnika, ki imata vsak svoj poseben delokrog, le najnujnejše rešujem kar sam. Največ in najtežavnejše delo ima pač blagajnik tov. Fran Voglar v Celju, ker poleg' Specialnih blagajniških poslov smo mu naprtili vse poslovanje glede „Naročilnih listov". Te sprejemam sicer jaz, da vpišem naročnike v glavni (pregledni) seznam, a takoj pošljem vse „Naročilne liste" tov. Voglarju, da naroči časopise itd. Začetek je povsod težak in sčasoma se bo naše poslovanje že ugladilo. Navdaja me veselo upanje, da bo poslovanje soc. odseka našemu stanu kakor sploh našemu narodu v veliko korist in da se bo važnost soc. odseka „Zveze" od leta do leta bolj upoštevala in bo njegovo delo raslo. Že začetek je tako lep, da pač obilo odtehta trud in skrbi. To je danes že razvidno, da bo centrala socialnega odseka „Zveze" morala biti v Celju ali v Mariboru in da bo moral imeti sčasoma svoje posebne prostore in svojega posebnega uradnika, ki bo opravljal manuelna dela. Kar se tiče stroškov poslovanja, so ti pač minimalni, ker vsi odborniki opravljajo brezplačno svoja dela za odsek. V vsakem „Na-ročilnem listu" je na zadnjem mestu vpisano „50 vinarjev za poštne položnice in poštnino" in s tem malenkostnim doneskom posameznikov se bodo pokrili upravni stroški. Denarno poslovanje soc. odseka se bo vršilo potom c. kr. poštne hranilnice, in sicer vplačila in tudi izplačila, ker soc. odsek „Zveze" ni pristopil le k čekovnemu, temveč tudi k klea-ring-prometu. Vsa uredba je dobro premišljena in vsak sme biti uverjen, da se nismo „zagalopirali", temveč baš nasprotno, prepričan sem, da bo soc. odsek imel š-1 dobiček, ki bo služil v učiteljske dobrodelne namene. V programu ima soc. odsek „Zveze" še več „novotarij", ki jih bo izvedel drugo za drugo. Bodite uverjeni, da bo soc. odsek „Zveze" vsako reč dobro vsestransko preštudiral, preden jo bo izvedel. * * * Omenjenemu interpelantu sem pa tudi povedal, da me veseli, da m i j e odkrito p o v « d a 1 v obraz pomisle- ke, kar morda ta ali oni za hrbtom nami-gava. In če ima kdo katerekoli pomislike, le odkrito na dan z njimi — clara pacta, boni amici!" Ne le interpelacije, temveč celo kritji k a poslovanja soc. odseka „Zveze" mi je vselej dobrodošla, zakaj ne bojimo se javnosti, ker naše delo je pošteno in odkrito. In iskreno želim, da bi to pošteno in odkrito delo združilo slovensko učiteljstvo v okrilju naše stanovske organizacije v močno falango, ki bo delovala za dobrobit učiteljstva in za procvit šolstva. V Narapljah, dne 20. januarja 1909. Anton Pesek, t. č. predsednik socialnega odseka „Zveze slovenskih štaj. učiteljev in učiteljic". Gornjegrajskega okraja učiteljstvu naznanja predsedništvo učiteljskega društva, da bo društveno zborovanje v nedeljo dne 14. svečna t. 1. v Gornjem gradu ob 11. uri. Zborovati moramo, ker je več stanovsko zanimivih reči — v Gornjem gradu pa zato, ker priredi tamošnja čitalnica isto popoldne ob 3. uri gledališko predstavo s prosto zabavo in s plesom. Združimo tedaj resno delo z veselo zabavo. Zakaj bi se ne poveselili nekoliko v krogu naših prijateljev in prijateljic ? Saj je sedaj čas veselja — predpust, ta čas presneti. Toliko za sedaj, da se vsak in vsaka ve uravnati za 14. svečna. Vzpored in podrobnosti priobčimo prihodnjič. Zadreški krožek „Učiteljskega društva za gornjegrajski okraj" ne bo imel svojega tretjega sestanka v prvi polovici meseca svečna, ker zboruje društvo. Prva dva sestanka sta se vrlo obnesla. Natančneje poročilo še pride. Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje dne 2. svečna t. i. točno ob 10. uri dopoldne v okoliški šoli v Celju po tem-le vzporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Društvene zadeve in nasveti. 3. Podavanje tov. g. Peska ali pa razgovor o izpremembi društvenih pravil. (Natančneje v sobotnem „Narodnem dnevniku".) 4. Prosti razgovor o šolskih vprašan ih. 5. Predlogi. Ker se je pri zadnjem zborovanju sklenilo, da se naj začne zopet resno gojiti petje, se prosijo pevke in pevci, da se zanesljivo in točno zbero že ob 9. uri k pevski vaji. Naj nihče ne misli: „Brez mene bodo že opravili!" Temveč pridite — k zborovanju kakor k petju — vsi, ki vara organizacija ni samo obrabljena fraza ! Odbor. Popravek. V zadnjem poročilu o zborovanju „Učiteljskega društva za celjski okraj" se je vrinila neljuba pomota v 4. odstavku, ki se naj glasi pravilno takol-e: Tovariš predsednik Armin Gradišnik nato izjavlja odločno, da ne sprejme več častnega mesta predsednika, ki ga je opravljal polnih dvanajst let, n e č e pa tudi sprejeti nobenega odbor-niškega mesta, ker ima drugega posla obilo; delal pa bo vedno zvesto za procvit društva. Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj je zborovalo dne 14. t. m. v Ljutomeru. Prijavljeni občni zbor se ni mogel vršiti, ker se je zborovanja udeležilo komaj 20 udov. Žalostno za tiste, ki so ostali doma, da se niti svojih stanovskih dolžnosti ne zavedajo. Našemu društvu so 'nanovo pristopili tovarišica Mahorčič in tovariša Šprager in Cilenšek. Predsednik pozdravi navzoče in posebno novo vstople člane, katerim želi, da bi se kmalu udomačili med nami. Spominja se pokojnega tov. Rajha, ki je tako mlad moral v prezgodnji grob. Bil je vedno zvest član našega društva. Izrazi svoje ogorčenje nad toliko brezbrižnostjo, da niti ni mogoče občnega zbora spraviti skupaj. Vsak stremi le ven iz središča mesto, da bi se medsebojno približevali jn našli v naših sestankih nekako zbirališče. Še žalostneje je, da se nahajajo v najbližji okolici tovarišice, ki po opetovanem odborovem vabilu niso pristopile k društvu. Nekaj tovarišev in tovarišic pa se je moralo celo, črtati iz društva ker ne plačujejo udnine in se tudi ne udeležujejo zborovanj. Želi vsem članom srečno novo leto, društvu pa, naj bi se nekateri člani zbudili iz letargije in vsaj s svojo navzočnostjo pokazali, da jim je za skupno delo. Izmed društvenih dopisov omenja okrožnico soc. odseka. K tej točki govori tov. Tomažič nekoliko o naši organizaciji. Zadnji dve zborovanji sta pokazali, kako malo je pri nas zanimanja za našo organizacijo. Ako smo stanovsko tako mlačni, kakšno more potem biti šele delovanje napram narodu. Navdušuje navzoče, naj pridno posečajo zborovanja, zakaj čim več nas bo tem živahnejši bodo naši sestanki. V današnjih časih ne zadostuje le delo v šoli, ampak tudi v društvih, ki jih imamo v našem okraju obilo. Ni častno za naš okraj, da se nahajajo celo večrazredne šole, kjer nima „Učit. Tov." niti enega naročnika, pač pa Be podpira nam so- vražne liste. Tudi roditeljski večeri se pri nas ne morejo udomačiti, medtem ko se jih drugje tako uspešno poslužujejo. Tov. Cvetko se v debati dotakne bližajočih se deželnozborskih volitev, ko nas čaka zopet obilo dela, kakor tudi obilo prevar. Dolžni pa smo svojemu stanu in svojemu narodu delati za napredek in korist ljudstva. Tov. Mavrič predlaga, naj se izvoli posebni odsek, ki bi sestavil toli potrebni zemlje-pisno-zgodovinski opis našega okraja. V ta odsek se volijo tov.; Kryl, Cvahte, Petovar in Lacherl. Občni zbor se vrši meseca svečna. Goriško. Goriško učiteljsko društvo ima svoj letni občni zbor 4. februarja t. 1. v Gorici v kavarni „Central" ob 9. uri predpoldne s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 8. Poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikovo. 4. „Doneski k saniranju socialnih razmer med učiteljstvom." Predava tov. Fr. Mer-molja. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi odbor. Srednješolski vestnik. * * Gosp. dr. Karel Glaser, znani slovenski pisatelj in bivši profesor slovenščine na tržaški gimnaziji, je pred kratkim slavil 401etnico svojega pisateljevanja in 201etnico svoje promocije na Dunaju. Jubilarju naše naj-iskrenejše čestitke. ** Nov dež. šolski nadzornik. Cesar je provizoričnega deželnega šolskega nadzornika dr. Roberta K a u e r j a imenoval de-finitivnim šolskim nadzornikom za Primorsko. ** Izpraznjena srednješolska profesorska mesta. Društvo slovenskih profesorjev bo odslej v slovenskih dnevnikih priobčevalo po možnosti vsak mesec dvakrat vsa razpisana srednješolska mesta, za katera lahko prosijo slovenski suplenti, izprašani za slovenski in nemški učni jezik. ** Matura iz slovenščine na utra-kvističnih gimnazijah. Naučno ministrstvo je odredilo, da morajo abiturientje slovensko-nemških gimnazij poleg pismene mature iz nemščine kakor učnega jezika napraviti enak spis iz slovenščine. ** Srednje šole na Kranjskem. Najnovejši „Verordnungsblatt" prinaša statistični izkaz o srednjih šolah na Kranjskem. Iz tega izkaza je dijakov: na I. državni gimnaziji v Ljubljani 578, na II. državni gimnaziji 459, na nemški gimnaziji v Ljubljani 124, na gimnaziji v Kočevju 122, na gimnaziji v Kranju 325, na gimnaziji v Novem mestu 227, v škofovih zavodih v Št. Vidu (ki imajo šele 4 razrede) 191. Skupaj je torej na vseh kranjskih gimnazijah 2026 dijakov. Ljubljanska realka ima 529 dijakov, idrijska pa 270, skupaj torej 799. Iz tega izkaza je razvidno, da ima ena sama slovenska gimnazija več dijakov nego obe nemški gimnaziji. In da niso Nemci privilegiran narod ? 1 Književnost in umetnost. Domače ognjišče. Štev. 12. Vsebina : 1. Anton S m e r d e 1 j : Posirovelost mladine. — 2. Janko Grad: Starši, zbujajte v otroških srcih domoljubje I — 3. Listek: Julij S 1 a p š a k : O, tudi otroci uče ! — 4. Drob-tine. — Najtopleje priporočamo ! Naša bodočnost. 1. Ivo T r o š t: Ko-balov mutec. — 2. Andrej R a p e : Življenja utrinki. — 3. Andrejev: Slikar. — 4. Zvezdica. — 5. Bloc-P o d r a v s k i : Matere velikih ljudi. — 6. A. S. P r i s a v s k i: Resnice — cvetice. — 7. Razgled po domu in svetu. — če ne bo za list več zanimanja, mora — prenehati. Zvonček. Leto X., 1. štev. Vsebina: 1. Gojila cvetice bom tri. Fran Silvester. Pesem. — 2. Kaj nam je pripovedoval naš dedek. A. Pesek. Povest. — 3. Zimsko veselje. Podoba v barvotisku. — 4. Lokavi volk. Mihael Levstik. Basen. — 5. Dva potnika. S o r i n. Povest. — 6. Basni. Borisov. Basni. — 7. Janko z nožem se igra. Janku vroča kri curlja. Podobi v barvotisku — 8. Premodre glave. Silvester K. Narodna smeš-nica. — d. Vztrajna trma. Ivo Trost. Povest. — 10. Solnce. Fran Žgur. Pesem s podobo v barvotisku. — 11. Jankove zgode in nezgode. Borisov. Povest. — 12. Toni. Jos. V a n-d o t. Pesem s podobo. — 13. Pouk in zabava. Novoletno voščilo. Fr. Roječ. — Največji zvon na Nemškem. — Pivo iz riža. — Slika iz 20.000 pisemskih znamk. — Ob razvitju šolske zastave. F. M a r o 11. — 14. V deseto leto! — Priporočamo! Gasilski koledar za navadno leto 1909. Sestavil Franc Ks. T r o š t, zvezni tajnik. — Cena 50 vin. Natisnila „Učiteljska tiskarna." — Naš marljivi tovariš Franc Ks. Troic je zopet letos izdal nad vse praktiško in instruk-tivno sestavljeni „Gasilski koledar", ki je okrašen s podobo Matije M a y e r j a , načelnika češko-slovanske gasilke zveze. Ni dvoma, da dobi ta, tudi v tehniškem pogledu najvzornejši koledar čim največ odjemalcev, to pa tem goto veje, ker je čisti dohodek namenjen „Cesarja Franca Jožefa I. jubilejski ustanovi za v službi ponesrečene gasilce, oziroma Djihove vdove iu sirote." —I. Kulturno delo. Nove podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda". Novi podružnici se snujeta v Šenčurju na Gorenjskem in v Železni Kaplji na Koroškam. + Delovanje nemškega „Schnl-vereina" na Goriškem in Primorskem. Kakor izkazuje društveno izvestje za 1. 1908., je začel nemški „Schulverein" iztezati svoje kremplje tudi po našem slovenskem Primorju. Vzdrževal, oziroma podpiral je nemške šole v Gorici, Opatiji in Skednju. Za zgradbo šole je prispeval v Gorici, na vseh treh šolah je priredil božičnico. Pohvalno pa se mora priznati, da se med učiteljstvo m n a G o r i š k e m in Primorskem ni dobil Judež, ki bi bil sprejel podporo „Schulvereina". Politiski pregled. * Deželni zbor kranjski je sklenil: 1. Deželni zbor se pridružuje protestu deželnega odbora proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika, ker to imenovanje ni utemeljeno v obstoječih potrebah in kruto žali narodno čuvstvovanje ogromne veČine kranjskega prebivalstva. — 2. Vlada se poživlja, da poveri referat za upravne in gospodarske zadeve v dež. šol. svetu slovenskemu uradniku. — 3. O sklepu tičočem se slovenskega vseučilišča, smo poročali že zadnjič. — 4. Sklenjen je zakon, po katerem se glasi § 20. deželnega zakona z dne 9. marca 1876, dež. zak. št. 13, točka 2,: iz štirih zastopnikov dežele, ki jih d o -ločideželni odbor. O Ganglovi resoluciji k temu predlogu prihodnjič. — 5. Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja r e a 1 č n i zakon. — 6. Sprejme se resolucija za popolno utrakvizi-ranje ljubljanske realke. — 7. Deželnemu odboru se nalaga, da izdela in predloži deželnemu zboru, ako mogoče že v prihodnjem zasedanju, načrt reforme deželnih šolskih zakonov, in sicer zakona o šolskem nadzorstvu, o ustanavljanju šol in o pravnih razmerah učiteljstva. * Poslanska zbornica. Zopet je bila otvorjena poslanska zbornica na Dunaju. Predsednik je v izbranih besedah omenjal strašno nesrečo v Italiji. Med vlogami je zakonski načrt o rekrutnem kontingentu, potem pa načrt glede volitve delavskih odsekov in varstvenih odredb pri rudarstvu. Vlada je predložila tudi predlogo za ustanovitev laške pravne fakultete na Dunaju. Svoje delovanje ima začeti s semestrom, ki pride po sankciji tega zakona. — Zbornica je razpravljala nujne predloge zaradi dvojezičnosti pri lokalnih železnicah na češkem. — Dr. By-bar in tovariši so vložili interpelacijo glede afere združbo „Dalmacija". — V razpravi je bil nujni predlog posl. Kaline zaradi preskrbo-vanja vdov in sirot po vojakih, ki so padli v vojni. Minister za deželno brambo fml. Georgy je zavračal očitanja proti vojaški upravi ter protestiral proti trditvi, da se vojake izsesava itd. Kalina je rekel, da uresničenje njegovega predloga stane sicer okolo 10 milijonov, ali ta znesek bi se gospodarsko plodonosno izplačeval. Posl. Miihlvvert je med drugim govoril o laški pravni fakulteti ter protestiral proti nji Govorilo se je tudi o znanih dogodkih na dunajskem vseučilišču. Laške dijake je branil Bugatto. * O laški pravni fakulteti sedaj veliko pišejo po listih. Laški listi seveda niso zadovoljni z Dunajem kot sedežem fakultete, ali laški poslanci se baje končno le udajo. Naše stališče je to, da brez slovenske pravne fakultete ni laške. Poslanci bodo menda že znali storiti svojo dolžnost. * Avstrijska ministrska kriza. Listi naglašajo, da je položaj Bienerthovega kabineta naravnost obupen in da je gotovo, da izbruhne v kratkem ministrska kriza. Kot Bienerthovega naslednika imenujejo predvsem tržaškega namestnika princa Hohenlohoa. * Ureditev jezikovnega vprašanja v slovenskih deželah. Posl. dr. Benkovič in tov. so stavili v državnem zboru nujni predlog, zadevajoč postavno urejenje jezikovne rabe pri uradih v slovenskih deželah. * V tirolskem deželnem zborn so Italijani obstruirali proti predlogu poslanca dr. Grabmayerja. naj bi se učiteljske plače provi-zorično regulirale na ta načia, da bi se učiteljem izplačala za 1909. 1. posebna doklada, ki bi jo plačala polovica dežela, polovico do-tična občina. Pozno v noč je bila na predlog dr. Concija seja pretrgana in so se poslanci dogovorili, da se bodo o tem predlogu nanovo (j0 pogajali, vlada je pa deželni zbor odgodila in učitelji bodo na regulacijo — čakali. Ubogo Ker Mteljstvo 1 (Perze * Madjarizacija na Hrvaškem. Vrgel dobi ravnatelj kr. ogr. državnih železnic je torej se okrožnico, da se morajo vsi hrvaški že- '"i uradniki, ki ne znajo popolnoma ma- djarski, javiti, da se jih premesti na madjarske postaje, da se tam tekom 2 let nauče madjar-ski — če ne, bodo odpuščeni iz službe, ker bi ne zadoščali zahtevam železniške pragmatike iz 1. 1901;. * Za nezveste žene in može. Iz Novega Jorka poročajo: Tukajšnja drž. zbornioa sprejme zakon, ki določa za prešestvovanje kazen od 15 do 20 let zapora. Vestnik. Letnino za učiteljski konvikt so plačali p. i. gg. tovariši in tovarišice: T o m-š i č Štefan, Šiška Ana, Tomšič Poldi, G r č a r Viktor, M i k o 1 i č Ludovik, vsi iz Bibnice na Dolenjskem; (pogrešamo dekliško šolo); E n g e I m a n Kristij iz Domžal (4 K); šolsko vodstvo v črnem vrhu; W a i š e 1 Fr. iz Hrušice v Istri; Vodopivec Hrabroslav iz Levpe; F u r 1 a n Janko iz Stomaža pri Sežani; K u n a s z Klotilda s Suhorja; P e č-n i k Josip iz Št. Lsmberta; Rudolf Janko iz Št. Vida nad Vipavo; M a r č e 1 j a Anton iz Materije; Maslo Anton iz Ricmanj; L u z n a r Fran in M a 11 y Ana s Primsko-vega pri Kranju; K u t n a r Ivan iz Žužemberka; M i k u ž Zdravko, B a r 1 e Marica in Z u r c Angela, vsi iz Prečne pri Rudolfovem: Krek Vinko iz Trboj pri Smledniku; P u n-č u h Simon iz Šmarja na Dolenjskem; Kuhar Ivan iz Radomelj; R a v t e r Franc s Planine na Štajerskem; C ur k Minka z Razdrtega, B r i c Josip, F u r 1 a n i Olga in Pavlica Ulrik, vsi iz Rihemberka; Repič Marica iz Dol. Trebuše pri Slapu ob Idriji ; M a r o u t Marija in M e h 1 e Marija iz Ljubljane ; G e r č a r Angela iz Hrvaškega bi oda; P a u 1 š e k Ivan in P o 1 j a n e c Josip iz Račjega na Štajerskem; šolsko vodstvo pri Sv. Lenartu pri Škoiji Loki; Pavlič in Jurko iz Tepanj pri Konjicah, Zajec Erna in G o r i š e k Karel iz Zatičine. Bog plati!' Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovala: Posojilnica v Trebnjem 20 K. Bog plati I „Domače ogDjišče" (1. številka) izide v treh dneh s prav zanimivo vsebino. Zaradi večjih tiskarskih stroškov in dražjega papirja bo list letos za 50 h dražji; veljal bo za celo leto 2 K 50 h. Posameznik bo to malo vsoto lahko utrpel, založništvu bo pa mnogo po-magano. „Naša bodočnost", list za šoli odraslo mladino, bo izhajal letos kot samostojen list ter bo veljal za celo leto 2 K 50 h. Naroča se v Učiteljski tiskarni. Tovariši in tovarišice, širite „Domače ognjišče" in „Našo bodočnost" med ljudstvom! Mladinska knjižnica, ki jo bo izdajalo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", bo nekaj posebnega; vse povesti bodo ilustrovane, tiskana bo na lepem, trdnem papirju in vezana bo lično in trdno. Lahko se pohvalimo, da tako lepe mladinske knjižnice Slovenci še nimamo. Prva dva zvezka sta že v tisku. Cena lično vezanemu zvezku bo 1 K in se že danes lahko naroča v Učiteljski tiskarni. Občinski svet ljubljanski je postavil v proračun za 1. 1909. za šolstvo, znanost in umetnost te-le postavke: Ljudsko šolstvo: I. deška petrazrednica 5732 K, II. deška osem-razreduica 7299 K, III. deška petrazrednica 4602 K, mestna dekliška osemrazrednica 6829 kron, nunska dekliška osemrazrednica 1995 K, dvorazrednica na Barju 1558 K, mestna nemška deška ljudska šola 6914 K, Lichtentur-nični zavod 457 K, I. mestni otroški vrtec 3836 K, II mestni otroški vrtec 3889 K (postavke so višje, ker so se otroškim vrtnaricam zvišale plače za 300 K), otroški vrtec pri [Jr-šulinkah 500 K, za šolsko poslopje na Erjavčevi cesti 796 K, c. kr. mestni šolski svev 50 kron, okrajna učiteljska knjižnica 300 K (zvišano za 100 K). Na predlog obč. svetnika Li-kozarja se dovoli tudi šoli na Rakovniku prispevek za učila v znesku 50 K; skupaj za ljudsko šolstvo 46.286 K. — Bazna učilišča: realka 9669 K, obrtna nadaljevalnica 3980 K, c. kr. umetno-obrtna šola 17.423 K, mestna višja dekkliška šola oz. dekliški licej 39.678 kron. Bazni stroški: „Glasbeni Matici" 3000 kron, „Dramatičnemu društvu" 12.000 K, fil-harmoničnemu društvu 400 K, družbi sv. Cirila in Metcda 1500 K, „Radogoju" 700 K, slov. planinskemu društvu 600 K, trgovski šoli 1000 K, trgovski gremijalni šoli 500 K. Ministrstvo za uk in bogočastje je zvišalo prispevek za dekliški licej od 3000 na 6000 K. „Slovenski Gospodar" ščnje naprej. S Štajerskega nam pišejo: V zadnji številki je priobčil naslednjo notico: „Liberalna stranka obeta po sedanjem voditelju, odvetn. koncipijentu dr. Božiču, svojim pristašem med učiteljstvom zvišanje plač. Radovedni smo, s kako navdušenostjo so „neodvisni" kmetje pozdravili dr. Božičevo izjavo, ki še vedno ne uvidijo, kako so kmetje v liberalni stranki predprega za koristi drugih stanov?" — Mi smo pa radovedni, s kako navdušenostjo so klerikalci poz 'ravili dejstva, da so poslanci K. Z. izdali kmetiške koristi. Kdaj uvidijo kmečki zvezarji, kako so le predprega za koristi nenasitnega in nevoščljivega rimskega klerikalizma ? Tovariši, delajte, da pade ljudem mrena z oči! Z dunajskega vseučilišča pišejo : Petnajst slovenskih dijakov je bilo o priliki demonstracije za slovensko vseučilišče pred parlamentom aretiranih, in policija je obsodila vsakega v 50 K globe, oziroma v petdnevni zapor. Njih pritožba na c. kr. namestništvo ni dosegla uspeha, ampak le-to je potrdilo prvotno obsodbo. Kaj se vse počenja od dijakov v kakem vseučiliškem mestu, vemo, a vemo tudi, d* policijske oblasti vedno zatisnejo eno oko, kar je povsem umevno, zakaj mladeniška razboritost si marsikaj več dovoli, nego je v mejah zakona dovoljeno. Zato nas pa tembolj preseneti kruta obsodba slovenskih dijakov, ki niso nič drugega storili nego vpili živio, kar se zgodi s „heilom" od nemških študentov malodane skoro vsak dan. Bes si moramo misliti, da je v tem slučaju policija zato tako postopala, ker so bili demonstrante Slovenci! — Rektor je dal odstraniti žaljiv razglas „Siidmarke", ki poživlja nemške juriste, naj izpodrivajo slovenske uradnike iz okoliša mariborskega in celjskega okrožnega sodišča, da jih bo „Siidmarka" v to svrho podpirala. Brez dvoma je na odstranitev tega razglasa vplivala intervencija poslancev Hribarja in dr. Ploja Volitve v krajni šolski svet. Iz T r- b o v e 1 j poročajo : Krajui šolski svet je v svoji seji v soboto, dne 16. t. m., izvolil za 31etno dobo načelnikom župana in nadzornika Gustava Voduška; za podnačelnika in bia-gajničarja g. Jos. Molla, trgovca, kije obenem tudi od okrajnega šol. sveta izvoljeni šolski ogleda. Novi odbor kraj. šol. sveta, v katerega sta od občine nanovo izvoljena narodnjaka g. Kramar in Goropevšek in v katerem sedi tudi ravnatelj Tentschert kot edini Nemec, nam bo porok za obstanek in še večji razvitek našega že itak na visoki stopnji stoječega ljudskega šolstva. V izobrazbi je moč naroda. Kakor se čuje, se bo novi odbor v prvi vrsti potegoval za usanovitev nižje realke v naši občini. Osebne vesti na Kranjskem. Učit. kandidatinja Marija Sušnikova je vstopila kot učitelijca na notranji privatni dekliški pet-razrednici uršulink v Škofji Loki. — Za Šmartno pri Kranju je imeqpvana kot provizorična uči teljica absolvirana Hičiteljska kandidatinja Ernestina Bozmanova. Zaradi bolezni je dobil dopust učitelj ViktorJamšek v Škofji Loki in pride na njegovo mesto kot suplen-tinja absolvirana učit. kandidatinja Marija Piškurjev a. Učiteljske vesti na Koroškem. Su-plentinja Angela K u h 1 j e v a v Št. Urbanu pri Trgu je postala učiteljica, učit. kandidat A. čebul pa podučitelj v Pulsti. Nerazdeljen pouk. Na dvorazrednici na Bakeku je dovoljen za vse šolsko leto nerazdeljen šolski pouk. Učiteljstvo goriškega okraja je napravilo dne 7. januarja t. 1. izlet v papirnico v Podgori. Izletnikov je bilo 54 po številu. Lahko bi se bilo udeležilo pač večje število učiteljstva, ker je bil krasen dau in vstop v papirnico ni dovoljen posameznikom, ampak le društvom in še ta morajo imeti dovoljenje od osrednjega vodstva na Dunaju. Ogledovanje je bilo jako zanimivo, ker se je videl pod vodstvom tamošnjega veščaka ves razvoj papirja. — Drugi izlet se napravi meseca marca v Ajdovščino. S Tolminskega nam pišejo: Na zadnjem občnem zboru v Kobaridu je tov. Kutin povedal, da je šolski nadzornik g. Lasič grajal tov. Kendo, ker je svetoval nekemu mlademu učitelju rekurirati zoper premestitev. Tovariš Kenda je pa potem popravil v „Učit. Tov.", da mu je to le v „šali" rekel, naj ne rebelira učiteljstva. Ker čislamo oba g. tovariša, imeli pa smo tudi priliko spoznati Lasičevo „naklonjenost", zato želimo mnogi udeleženci shoda pojasnila, kako je nastopil g. Lasič proti tov. Kendi. Ako je poročilo na občnem zboru resnično, potem ve tudi učiteljstvo, kaj mu je storiti. Prenesli smo že marsikaj, toda terorizirati pa se ne damo. Šolsko vodstvo Št. Lambertu je priredilo dne 17. t. m. prvi roditeljski sestanek. Udeležili so se ga skoraj vsi roditelji tamkajšnjega šolskega okoliša. Šolski vodja tov. Josip P e č n i k je predaval o koristi ljudske šole in o slogi šole z domom, za kar je žel od vseh navzočih živahno odobravanje. Po končanem govoru so se mu ljudje presrčno zahvaljevali, mu stiskali roke in ga prosili, naj še večkrat priredi kaj takega. Zahvala. Društvo „Selbsthilfe" štajerskega učiteljstva mi je po smrti nepozabnega mi očeta g. Jožefa čižeka, nadučitelja v pok., takoj izplačalo znesek 1440 K. Štejem si v dolžnost, izreči imenovanemu društvu tem potom najiskrenejšo zahvalo in ga cenjenemu štajerskemu učiteljstvu najtopleje priporočati. — Pilštanj, dne 23. januarja 1909. — Ana Germovškova, nadučiteljeva soproga. Zahvala. Podpisana izreka društvu „Selbsthilfe" štajerskega učiteljstva za naglo izplačilo zneska 1460 K povodom smrti svojega soproga najlepšo zahvalo. — Josipina Kellerjeva, nadučiteljeva vdova. Socialnemu odseku „Zveze slcv. štaj. učiteljev in učiteljic" je podaril klub slovenskih naprednih akademikov v Celju od nabrane narodne zbirke 100 K, za kar se mu socialni odsek „Zveze slovenskih štaj. učiteljev in učite^ic" prav srčno zahvaljuje. — Tovariii, zganite se tudi vi, sosebno pa še okrajni socialni odseki! Nabirajte za učiteljski sklad! Fr. V o g 1 a r . blagajnik. Učiteljstvu krškega okraja. Na občnem zboru „Pedagoškega društva" v Tržiču dne 19. novembra pret. leta je podaval tov. Aleksander Lunaček o varstvu ptic in nam ob tej priliki priporočal znane Berlepsheve valilnice, ki jih naj učiteljstvo priporoča med ljudstvom in jih tudi samo uvede v vrtove in sadovnjake. V 2. številki „Učit. Tov." pa omenja tov. Lunaček, kako drage so valilnice, "če jih naročamo iz tujine, in predlaga, naj bi se pri nas našel človek, ki bi jih izdeloval in prodajal po primerni ceni. Ta predlog zasluži uvaževanja tembolj, ker že itak preveč slovenskega denarja poteče v nemško roko, ki nam zato dosledno vrača — klofute. „Pedagoško društvo" se je obrnilo v ta namen na domačega obrtnika, ki je drage volje prevzel izdelovanje valilnic natančno po Berlepsehevem sistemu, in sicer vrste A, B n F, ki jih priporoča strokovnjak Lunaček. Cena je povprečno 1 K 40 h za valilnico: Kdor tedaj želi valilnice naročiti, naj se oglasi na naslov: Karel Havelka, posestnik in s t r u -garski mojster v Krškem. Ker omenjeni obrtnik nima še zaloge in bi bil sedaj še pripraven čas za razobešanje, poživljamo vse tovariše, naj pri občinah in krajnih šolskih svetih delujejo na to, da se valilnice kmalu naroče, in se pridno razširjajo med ljudstvom. Tovariša Lunačka pa prosimo, naj v kaki prihodnji štev. „Učit. Tov." napiše nekoliko stavkov o velikem pomenu valilnice in o razobešanju. To bi služilo onim tovarišem, ki se zborovanja v Tržiču niso udeležili in ki nimajo knjige: „Berlepesch. Vogelschutz." Dragi sestanek trgovskih in obrtniških vajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo, dne 24. t. m., ob 2. uri popoldne. V pričetku je predaval strok, učitelj tovariš Iv. Magerl o r a z -vitku materialne kulture. Predavanje je bilo vrlo zanimivo in docela prilago-deno duševni zmožnosti mladih udeležencev. Ker bi stvar utegnila zanimati tega ali onega tovariša, podajam kratko osnovo. Vsak narod, vsako ljudstvo živi dvojno življenje, duševno in telesno. Eno in drugo ni pri vseh narodih enako visoko razvito. V tem oziru pravimo, da so razni narodi na razni stopnji omike ali kulture: lovci, ribiči, živinorejci, kmetovalci, človek živi s tem, kar mu nudi priroda samaobsebi (prvo stanje človeštva). Možje lovci in ribiči, žene obdelovalke zemlje. Ogenj in njega pomen za razvitek človeštva. Orožje in orodje. Snovi za izdelovanje: les, kamen, kost. Tvarine, ki se dado gnesti in oblikovati, trdne in t6ge snovi. Pletenje in tkanje. Prevažanje z nošnjo, navlak in z valjanjem. Prevažanje po vodi, čoln, jadro, parnik. B i v a 1 i š č a v duplinah. Hiša; domača gruda, pletenina, tramovje, kamen, opeka, temelj, prema, obok, okrasek — umetnost. Stavbe na koleh. Obleka kot sredstvo zoper mraz. čut nravnosti. Udomačenje živali) iz samoljubja. Prehod iz uživanja prirode k negovanju naravni bitij; živinereja, kmetijstvo. Stalni in nestalni narodi. Selišča; rokodelstvo, zamenjavanje izdelkov. Izdelovanje za zalogo. Vrednostna mera, zamenjevalni činitelj — denar. Denarna sredstva: živina, platno (pla-titi), kožuhovina, kovine. Določevanje denarne vrednosti s tehtanjem. Zlato in srebro. Nadomestila denarne vrednosti. Nakaznice na skupno imetje. Papirni denar in drobiž. Menica. Mala in velika industrija. Delitev dela. Iznajdbe. Stroj. Voda, veter, para, elektrika. Razpro-dajanje izdelkov. Postanek trgo v s k a g a stanu iz obrtnikov. Dobivanje primernih si-rovin. Dobavanje izdelkov. Inozemska trgovina; kramarji, dobavitelji. Gospodarstvo. Pre-kupovanje. Svetovne cene; borza. Pomen brzo-java in telefona. Carina. Izdelovanje hranil kemičnim potom. Kaj nam prinese prihodnjost. Kopičenje kapitala. Delodajalec in delavec Suženjstvo in tlaka. Delavska pogodba. Obrt. Mojster in pomočnik. Tvorniško delo. Vzporedno razmerje: gospodar-delavec, kapital, ročno delo. Obrtne zadruge. Prosta konkurenca in njene senčne strani. Kartel, trust Delavske zve ¡i Odlikovana Prva tanj. tvomica klavirjev Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. l 5—4 Največja tvomica najngu Avstrije Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele. & Modno blago & volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajcein vsakovrstno drago platneno in pavolnato blago stalnobarvni zefiri in barhetni flaneli prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča RazpošUjaloica za platno in modno Mag« V. J. Havliček a bratr Podebradi na Češkem. Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko. Pišite po vzorce! 9 21—3 Mlado in staro hvali izborne testenine 37 IS 1 j^^rve 9 kranjske *Povarne ^¡pestenin PeKaTeie m m UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče štev. 4 ■» v Ljubljani Gradišče štev. 4 priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Telefon št 118. (5) 52-4 Litografija. Poštna hranilnica št. 76.307. m m Naprednemu iiciteljstvii! Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinih' listov, ki so: Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče. veronika kenda v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20 priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. 10 84—5 Postrežba točna in solidna. Glavna zaloga A. Slatnarjevih zvezkov. Anton Sare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne cene. &g. ucitejjem in njih rodbinam 5% popusta. Svetlolikalnica: = 23 42-5 Kolodvorske ulice št. 8. Prodam takoj novo hišo v Krškem zraven meščanske šole in cerkve. Josip Strgar 27 3—3 klepar v Krškem. JAM KASTA v Schtmbachu pri Hebu (Češko), sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa gndala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko. Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroči» svoje potrebSčine pri Vaši oenj firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mncgo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L 29JXII. 1906. Ne kupnjte pod roko od prebupcev, obrnite se nujprej in naravnost na našo tvrdko! P. T. Jan Bašta, Schonbach! 33 10—2 Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasn in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908. A. Zimmermann, ravnatelj. Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem tn zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov. Jernej Bahovec trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-3 Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnini šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno knjigoveznico Jos. Dežman Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših, Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Cene sigurno najnižje. Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 3 6—3 RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 3! Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje. Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasuila daje Fran Burger2l* mizarski mojster v Spod. Siškl. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago in točna postrežba. 6 42—5 Br,y -1 'J P- BVgrfi F*-- r1- ttSI t1-—' rfererf, Krojask a v Gorici vpisana zadruga z omejeno zavezo. P. n. Lansko leto smo že naznanili slavnemu občinstvu, da smo prevzeli vsled vedno večjega prometa bolj obširne prostore v Gosposki ulici štev. 6. Letos smo te prostore primerno preuredili, da nam sedaj omogočajo, imeti mnogo večjo in lepšo zalogo blaga nego prej. Dejstvo pa, da pri nas promet od dne do dne bolj raste, nam omogoča, da so tudi cene pri nas čudovito nizke. Vabim vse p. n. odjemalce najspoštljivejše v našo trgovino. Prepričali se bodo, da je naša tvrdka prva ne le po kakovosti blaga, ampak da smo tudi neprekosljivi glede dobrega okusa. Zagotavljam Vas točne in solidne postrežbe in nizkih cen. Zato prosim, da si ogledate našo trgovino in zalogo. Z odličnim spoštovanjem vdani TEODOR HRIBAR. Od skupička daje tvrdka 5°|0 za učiteljsko organizacijo. I